Štev. 133. V LJubljani, v torek, dne 15. JnnlJa 1909. Leto XXXVII. mm Velja po poŠti: ss ia oelo leto napre] . K 26'— za pol lota * . » 13*— za četrt > » . » 6-50 za en meseo » . » 2*20 za Nemčijo oeloletno » 29'— za ostalo Inozemstvo » 35'— ssš V upravništvu: = Za oelo leto naprej . K 22*40 ia pol leta » . » 11-20 za četrt » » . » 5'60 za en meseo » . » 1-90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne itev. 10 v. Enostolpna petltvrsta (72 ma): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....» 13 » za trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popnst. 1 Izhaja: ===== vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob 5. ari popoldne. •r Urednlitvo je v Kopitarjevih nlloah štev. 8/IIJ. Rokopisi ae ne vračalo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. s Političen list za slovenski naro d ■ Upravništvo je v Kopitarjevih nlloah štev. 6. = Sprejema naročnino, Inserate ln reklamacije. = 1 Upravniškega teleiona štev. 188. - J*" Današnja številka obsega 6 strani. Mene. Tekel. Fares. La cieca cupidigia che vi aimmalia, Simili fatti v'ha al fanto-lino, Che muor di farne e caccia via la balia. Dante; Paradiso, XXX., 139—141. Zadnje dni ne pozabijo nemški krščanski socialci na vsakem političnem shodu, ki ga prirede, povdarjati, da se nameravanemu italijanskemu vseučilišču s sedežem v Trstu navsezadnje ne bodo protivili. Kdor ne bi umel, kako to, da to misel zdaj najbolj propagira tista stranka, ki jo je še nedavno najbolj pobijala, temu se bo to nasprotje namah razvoz-ljalo, če pomisli, da so Lahi glasovali proti dr. Šusteršičevetnu nujnemu predlogu, •zato pa od vlade in njenih strank dobili zagotovilo, da, kar se odslej njih tiče, ne ■bodo delale ovir. lašk; fakulteti v Trstu. Med razlogi, ki jili nemški krščanski socialci zdaj navajajo, da upravičijo svoj preobrat, je prvi ta, da pač ni neopravičeno, če Lahi zahtevajo, da bodi sedež .njihovemu vseučilišču tam, kjer ima sedež tudi njihova kultura in kjer je njen nacionalni značaj najmočnejše in najpristncjše ohranjen. In v drugače izvrstni krščansko-socialni reviji »Die Frerstatt« beremo v ravnokar objaA'ljeni 8. številki v svoje veliko začudenje, da je bojazen pred italijansko propagando neutemeljena, češ, »večje razširjenje treznega in žilavega laškega naroda v Primoriu je celo želeti, ker bi tvorilo protiutež proti panslavizimu«. Sicer to mnenje člankarjevo (Schildenfeld) prav gotovo ni mnenje krščanskosociaine stranke, značilno pa je za najnoveši kurz na Dunaju, da dajo prostora izvajanjem takega diletanta. Ampak usoda, ki rada izbira prav drastične momente, da z enim udarcem ubije dolgo snujoče se teorije, je topot posegla v 13. junij, ko so se v Trstu vršile po novem redu volitve za okolico in IV. kurijo v mestu in jc dala jasen odgovor nemško-laško-vladni sofisteriji. Ne samo v okolici, ki je v vsakem oziru tako or-ganično združena z mestom, da je pravzaprav vsa le eno tržaško predmestje, ampak tudi v mestu samem so Slovenci dosegli tak dejansk in moralen uspeh, da je za vse večne čase pokopano geslo Itali-janstva v Trstu. V okolici so vsi slovenski kandidatje seveda zmagali, v vseh šestih četrtokurijskih okrajih pa dosegli tako znatne manjšine, da niso ne laški nacionalci ne socialni demokratje mogli s svojimi kandidati prodreti in bo prav povsod treba ožje volitve. Dejstvo je tu, razložiti ga pa tudi ni težko. Italijani v Primorju in Dalmaciji so se od nekdaj odlikovali po politični slepoti. Kar diletant v »Freistatt« Lahom prav posebno pripisuje — treznost — tega poznavavec zgodovine in razmer na njih najmanj opazuje. Avstrijski primorski Lahi bolehajo prav na isti bolezni kakor Madžari in Poljaki, na nacionalnem šovinizmu, ki z razmerami fn dejanskim razvojem okoli njih ne samo ne računa, ampak ga sploh ne vidi; tiste žilavosti pa, ki Nemca označuje, nimajo. Laška nad- . vlada je slonela izključno le na historiških tradicijah in kapitalu. Spomin na : Sere-nissimo« — na slavnega leva sv. Marka — je ohranjeval njihovo gospodstvo, tisto v davne sanje zatopljeno, za vsako novo misel od zunaj čisto nedovzetno, ekskluzivno in nasproti ljudstvu brutalno sinjorijo. V palazzetih, stisnjenih v ozkih ulicah, s temnimi vežami in idiliško ne-snažnostjo so živeli v duhu tisti kos srednjega veka, ko so jadra galer bliščala v solnčni svetlobi in so doževi proveditori z malomeščansko bahavostjo posnemali običaje iu gosposkost, ki se je šopirila v rerazkošnih Benetkah. Rotovški »ka-merlengo« pa je izžemal kmeta in pobiral , njegovo setev ter iztisnil zadnjo kapljico j soku iz trte — kmet sam pa se ui zavedal ' svoje sile, ampak se kakor jagnje dal vpreči in ukovatj v verige za sužnja tujemu blesku. Zidal je laškim konkvista-dorjem gradove in ob pevanju žalobne melodije in šviganjem biča dvigal vesla, ki so se šibila pod tujim bogastvom . . . In v teh davnih, za veke pokopanih časili je laški element v Istri in Dalmaciji do danes živel. V vstajanju in prera-janju, v gospodarski in kulturni osamosvojitvi sužnjev okoli njega ni videl nujnega razvoja, ampak ga smatral za krivico, ki se mu dela, za predrznost, za re-volto. »Sopraffazione slava« — slovanska prepotentnost — so kričali in zasmehovali neokretne kmete, ki so »prišli izza hribov«/zahtevajoč svojo pravdo. Laška politična organizacija je bila organizacija j nekdanje oligarhije, brez stika z ljud-j stvom, camora, središče korupcije in kupovanja duš. Organizirali so le ulico. Ko pa je ulico pridobila zase socialna demokracija in začela med njo tudi ljudsko iz-obraževahio delo, se je vsa stavba Ifbe-j rainonacionalnega gospodstva zmajala in ' se jela rušiti. Danes leži na tleh v svojem j središču, v Trstu . . . j Gotovo, bridki dan, bridka zavest za ! Lahe, ki bi bili danes veliko na boljšem, i ako bi bili v pravem času svojega mladega in čilega narodnega in političnega nasprotnika spoznali, ga upoštevali in iz-kušali z njim izhajati. Z narodnostnim sporazumom bi bili morda za nekaj desetletji odvrnili katastrofo. V Istri se jim je začelo nekaj v glavah s vi tati — celo laško zadružno organizacijo imajo, ki dobro uspeva in se reorganizujejo menda tudi v politiškem- oziru. Saj je iz Rovinja prišel klic, naj se Lahi pridno slovenščine in hrvaščine uče, da bodo mogii uspešno iz-vojevati nacionalni konkurenčni boj. Toda glasovi iz Rovinja, Pazina in Poreča so vendarle glasovi vpijočih v puščavi. V Trstu jih ne umevajo in se raiši naslajajo ob spominu na »risorgimento« njihovih bratov v kraljestvu, kakor da bi začeli z organizacijo politiške zavesti sami med seboj. Zato je 13. junij zanje pravi mene-tekel-fares. Sedan liberalnonacionahie laške nadvlade. Slovctici so pokazali, da je Trst njih resnični dom ,do katerega imajo pravico, ki jim jo nihče več sie sme od-: rekati. Najvažnejša točka avstrijskega I Slovanstva na jugu monarhije je v slo-| venskih rokah, slovenske roke drže za-j pah, s katerim na eni strani zapremo Nemcu vrata na jug, na drugi pa branimo iridentovstvu, da ne poda roke nemštvu in Slovanov ne izpodrine. Iridenta in nemške blodnje »vom heiligen romisehen Reiche deutscher Nation« so 13. jusiija zopet dobile glasen opomin, da so le sanje. Italijani pa se lahko spomnijo na besede svojega pesnika-veleuma: »Slepa strast vas je otrovala in postali ste podobni otročiču, ki od lakote umira, pa hrano od sebe odriva!« Politično umirajo, pa ne vidijo, kar bi jih moglo saj za nekaj časa rešiti; nočejo se izpametovati in gi-nevajo, ker jih strast, neplodni šovinizem zasleplja — la cieca cupidigia che vi am-malia! . . . Volitve v Trstu in laške vseučilišče. Z Dunaja dohajaio iz vladi prijaznih krogov jako sumljiva poročila. V sredo namreč razpravlja proračunski odsek o ustanovitvi italijanske pravne fakultete. Italijanski poslanci sicer izjavljajo, da niso optimistični, a da upajo na rešitev predloge,. Poslanec Gentiii trdi, da ako zbornica sklene ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu, se ji gotovi avstrijski krogi ne bodo upirali, kakor sklepa iz konference, ki jo je imel z Bienerthom. Člani »Unio Latina« so se Dogajali z voditelji ostalih strank za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu. Poroča se, da so bila pogajanja Itali anov uspešna. Velike stranke, razven »Slovanske Unije«, so obljubili, da glasujejo za vladno predlogo. Italijani tipajo, da dobi njihov predlog za ustanovitev italijanskega vseuči- ; lišča v Trstu večino. Upajo, da glasujejo zanj poleg poslancev »Unio Latina« tudi poslanci nemških svobodomiselnih strank, socialni demokratje, Rusini, Ziouisti, večina krščanskih socialcev in nekaj divjakov. »Poljsko kolo« se sicer še ni odločilo, baje pa je izjavilo veliko Poljakov, da se ne udeleže glasovanja, ako bi se »Kolo« izjavilo proti Trstu. Italijanski poslanci zato upajo, da zbornica sklene ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu, če zbornica reši predlogo pred poletnimi počitnicami. Italijani se zgolj boje, da se zadeva zavleče do jeseni, ko bo lah-i ko položaj v zbornici popolnoma druga-j čen. Kar se tiče krščanskih socialcev, se i pa poroča, da veliko krščanskosocialnih i poslancev, na čelu jim dr. Lueger, naspro-! tuje ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu. Italijani pa le upajo, da bo velika veČina krščanskosocialnih poslancev glasovala za Trst. — Mi odločno naglašamo, da bi pomenjala ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu največje izzivanje slovenskega življa v Trstu. Trst nima po zadnjih volitvah več italijanskega značaja in je zdaj tudi na zunaj dvojezično mesto. Italijani imajo pravico do vseučilišča, ki naj se pa ustanovi v italijanskem tirolskem ozemlju. Najbrže tudi vladne stranke stvari ne bodo tirale do skrajnosti. Pozni čas ni nikakor ugoden italijanskim željam. Zbornica, ko odpravi proračun, ne bo več po starih izkušnjah razpoložena za razburljivo razpravo o ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu, kar znajo tudi Italijani. Sicer pa vsa poročila o ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu širijo Italijani sami. Po našem mnenju bo poteklo še dovolj vode v Jadransko morje, predno se ustanovi italijansko vseučili-\ šče v Trstu. Po volitvah v tržaški občinski svet, ki je obenem tržaški deželni zbor, ne more 'biti več govora, da je Trst italijansko mesto. Saj so Slovenci v mestu in v tržaški okblici dosegli med vsemi strankami, ki so se udeležili volitev, največ glasov. Za Slovenci, ki so dobili v okolici 4000, v mestu pa 3200, skupaj torej 7200 glasov, so dobili socialni demokratje v okolici 1350, v mestu 5450, skupaj 6800 glasov, italijanski liberalci pa v okolici 300, v mestu pa 5770, skupaj 6100 glasov. Vsakdo, ki trezno sodi, lahko izpre-vidi, da je le vprašanje časa, ko še poskoči število slovenskih glasov v Trstu. Ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu bi zato bila največje izzivanje slovenskega življa v Trstu samem, udarec v obraz slovenski večini celotnega Trsta in umetna potuha italijanski manjšini celotnega Trsta. Do itairan-skega vseučilišča v Trstu tudi ne pride, dasi so rešili italijanski iredentarji Bienerthovo vlado. Mensšks dele na Koroškem. Tako je naslovil poslanec Dobernig svoj uvodni članek v sobotnih »Fr. Stimmen«, namenjen obenem za slavnostno številko »Siidmarkinega« glasila. Namenjen je očividno Nemcem iz drugih pokrajin, katerim hoče razložiti položaj na Koroškem. Ker je v njem nekaj naravnost nesramno drznih laži — izraz ni za las j prehud — naj opozorimo nanj i druge Slo-I vence, da vidijo, s kako poštenim in resnicoljubnim nasprotnikom se nam je boriti. 'Poslanec Dobernig trdi, da s k 1 e -n j e,u e g a slovenskega ozemlja n a K o r o š k e m n i, t u d i n e v j u g o-v z ho dnem delu ne; kjer se Slovenci skušajo i politično i nacionalno uveljaviti. In zakaj ne? Ker je i tam nekaj nemških naselbin, mestec, trgov in industrijskih krajev! Pa tudi dežela ne, ker tudi tam obstoje nemško-slovenske šole, in to na izrečno željo slovenskih starišev! — To je tako drzno izvajanje, da človeku stopa kri v glavo! Oni, ki po celem svetu iščejo svoje pol- in enoodstotne manjšine, ki bodo kmalu trdili, da je pol sveta pomešanega s krepkim nemškim prebivalstvom, ker sedi tu in tam po par nemških prlscljcnccv, ti ljudje trdijo, da pliberski in vclikovški okraj nista sklenjeno slo- vensko ozemlje!! Še drugi okraji so slovenski, še drugi, gospodje Dobernig iu komp., če prav toliko in toliko rojenih S love n cev vleče povsod nemškona-cionalna kola pod firmo Nemcem prijaznih Slovencev! — No, pa kaj hočejo z vsem tem? To tudi jasno povedo: »Zato .na Koroškem ne more biti govora o potrebi nacionalne avtonomije, ki je morda na mestu za Češko, prav tako malo tu kot na Tirolskem! Koroško hočemo ohraniti nerazdeljeno!« Ce pa hočete to doseči, kaj ne, ne sme biti sklenjenega slovenskega ozemlja; torej ga ni!! Še lepše pa pride! »Kulturno iu gospodarsko močnejši nemški sosed (na Koroškem namreč) te svoje premoči n i nikdar izrabljal, ampak- varoval posebnosti Slovencev, in n i mu s t a v i lz a p r e k, vzdržati si svoj materinski jezik! Vselej mu je priskočil na pomoč v nadlogah in težavah in se mu izkazal kot pravega bratskega soseda v deželi!« — Prosim vas, je mogoče večje 'hinavstvo, drznejša laž?! Šol nam ne dajo, kaj ne dajo, jemljo nam jih, kjer le morejo, niti puste ne, da bi se tam, kjer je to postavno določeno, naučili se brati in pisati, pravice ne dobi Slovenec ne pri deželnih, ne pri državnih uradih v svojem jeziku, z eno besedo, nadarjenega slovenskega plemena ne puste, da bi se količkaj razvil, pa trdijo, da nas ne ovirajo! In sicer? Prosi za ustanovo, za podporo, tako aii tako, tu ali tam: si Slovenec? Ne boš je dobil! Kako delajo s slovenskimi občinami po deželi, koliko šikan jc bilo pri razdeljevanju krme itd. Naredi naj kako slovensko društvo najdostojnejši izlet na Koroško, pišejo vam listi o izletnikih kot o pritepencih, ki so udrli v deželo (tako zadnjič o izletu nekaj Sokolov v Borov-lje, tako i o občnem zboru krščansko-so-cialne zveze v Št. Jakobu), proti vsaki slovenski prireditvi kličejo oblasti na pomoč itd., vzgledov bi bilo na stotine vsepovsod! In ti ljudje lažejo svetu, da nas »ne ovirajo v razvitku«! Na Ogrsko kažejo, ko imajo doma hujše razmere kot na Turškem! Želeti bi bilo, da bi poklicani možje povedali tem ljudem, da si ne damo od nikogar jemati neomejene pravice obiskovati obmejne kraje, in če še tako bevskajo, najmanj pa od ljudi, ki tako malo poznajo v nacionalnem oziru med tujo in svojo lastjo! Toliko, da vidite, v kakih razmerah se živi v Korotanu, nekdanjem centru Slovenstva! Zanimajte se za svojo pred-Stražo za Karavankami, hodite jo pridno bodrit in dajajte ji moralne, pa tudi gmotne podpore! Naj 'bo nasprotnik še bolj drzen, kot je, naj dela s še tako ostudnimi sredstvi, ne bo izgubljeno Slovenstvo na Koroškem, če bo ostali del našega naroda razumeval važnost svojih stražnikov na meji! Rusko toplsje o ..Slovanski Onill" in o «lr. Šusteršiču. Malone vsi večji in najvplivnejši ruski listi so se pečali s predlogom načelnika S. L. S. dr. Ivana Šusteršiča glede jia bosensko ograrno banko, kakor tudi z glasovanjem v avstrijskem državnem zboru, ki ga označuje za velikansk uspeh »Slovanske Unije«. »Novoje Vremja« je objavilo dne 7. t. in. uvodnik, v katerem piše: »Zadnje glasovanje v avstrijski zbornici je dokazalo, da je dosegla zavest slovanske solidarnosti med slovanskimi poslanci v avstrijski zbornici višek. Bienerthova vlada že čuti moč zavesti slovanske solidarnosti. Vprašanje o ustanovitvi mažarske agrarne banke v Bosni, ki ima namen, da uniči domačega kuicta, je osobito težilo Bienerthovo srce. Državni poslanec dr. Ivan Šusteršič, predsednik »Slovanske Unije«, je pa vložil v zbornici temeljit nujen predlog, ki je zahteval, naj sc prouči vprašanje o bosenski agrarni banki. Glasovanje, ki je sledilo dr. Šuster-I š i če ve mu predlogu, pomenja srečen udarec Bienerthovi vladi in jc uspeh »Slo- vanske Unije.« Slično »Nov. Vreni.« pišejo iudi vcleugledni ruski listi: »B.rševja Vjc-domosti«, »Ruskoje Slovo«, »Rječ«, »Slo-•vo« in drugi listi, ki izhajajo v Rusiji, ravno tako piše tudi osrednje glasilo »Ruske narodne stranke« v zahodni Galiciji, ki je znana tudi pod imenom »Staro-jusinska stranka«, »Halicamin«, ki oso,-bito hvaji. taktične sposobnosti dr. Ivana Šusteršiča. Nas priznanje ruskih listov voditelju naše stranke tembolj veseli, ker so dosiej ruski listi silno zaničljivo pisali o naši stranki in njenih voditeljih. Odgovor tržaškemu ..Umira". Glasilo nekaterih italijanskih duhovnikov v Trstu, »Amico«, se čuti vsled neke naše notice glede na salezijanski zavod v Trstu precej prizadeto, vsled česar nam v daljši notici odgovarja. Mi pa pravimo, da bi bilo veliko boljše, ako bi bilo glasilo nekaterih laških duhovnikov-šovinistov o tej stvari molčalo, kajti kar je o salezijanskem ricreatoriju pri tei priliki izblebe-talo, ne služi ne »Amicu«, ne Salezijancem y Trstu v prav posebno čast. »Amico« namreč priznava, da bi bilo možno — dejanstvenosti noče priznati — da bi hodili v salezijanski ricreatorio tudi slovenski otroci. Pravi pa, da bi ti otroci bili v tem slučaju le gosti in ker v lastni hiši občevalni jezik določuje gospodar, je čisto po natornem pravu, ako se morajo tudi tuji otroci temu prilagoditi. Vse »na-cijonalne šole« da ta princip uveljavljajo in tako delajo tudi slovenski »klerikalni« zavodi. Sicer pa da pravi S 3. salezijan^-skega oratorija v Trstu: »Jezik, ki se v zavodih uporablja, je italijanski«. i Na to odgovarjamo sledeče: 1. Ni samo možno, ampak tudi dejansko, da niso vsi otroci, ki posečajo salezijanski ricrea-torio, laške narodnosti. 2. Ampak če Ami-covci za to nimajo čuta in ušes, jih ne bomo s tem nadlegovali. Glavno je to, da je »Corriere dTtalia« 1. junija hvali! tržaške Salezijance, v prvi vrsti njih vodjo, bivšega častnika »del regio csercito«, da veliko dela za razširjenje Italijanstva. Nam se pa zdi vsekakor kaj malo katoliško, ako se pustijo Salezijanci v Trstu v prvi vrsti 'in samo zaraditega hvaliti, ker Italijanstvo ohranjajo in utrjajo. Namen salezijanskih zavodov je vzgajati zanemarjeno deco, utrjanje Italijanstva pa spada v delokrog društva »Dante Alighieri«, če ne, je velika nevarnost, da bodo ljudje o vrednosti njihovega vzgojevalnega dela začeli sumiti, kar bi bilo gotovo velike škode za salezi-jansko stvar, ki ie tako plemenita tn vse podpore vredna. »Amico« naj bo uverjen, da je utrjanje Italijanstva. s čimer se tržaški SalezJijanci po listih v kraljestvu hvalijo, veliko bolj njim v škodo, kakor pa morebiti Slovencem. 3. Da se imajo salezijanski oratoriji meriti po analogiji »na-cijonalnih šol«, tega do danes nismo vedeli. Mislimo, da bodo Salezijanci sami proti temu protestirali. Ali so Salezijanci izključno laški red, da imajo tudi njihove šole tak značaj? Ampak »Amico« bo seveda rekel, da so v Trstu Salczijanci iz kraljestva, ki nič drugega ne znajo kakor laško. To je res, ampak prav ni. Kdor hoče v Trstu imeti z ljudstvom in njega mladino kaj opraviti, mora znati laško in slovensko, saj si »Amico« po volitvah dne 13. jun. 1.1. pač nc bo upal tajiti, da je Trst dvojezično mesto! Toda — tržaški Salezijanci imajo, kakor pravi »Amico«, na svojih vratih napis, da je njihov »ricrea-torio« izključno »italiano« in smatrajo deco, ki vanj hodi, za »goste«. Dobro: saj imajo to celo v pravilih! Ampak kaj sledi iz tega? Da slovenski otroci ne bodo hodili za goste v hišo, v kateri se jim pripoveduje slovensko govoriti! Hvala Bogu, je vzgoja, ki jo dobi tudi tiajsiromašncjši slovenski otrok v lastni hiši, še vedno tako dobra, da mu ni treba k tujcu prevečkrat iti v goste, ampak primerilo bi se pa le tupatam lahko, da bi se spričo vedno naraščajočega prebivalstva in socialnih razmer v Trstu tudi toliko zanemarjene slovenske dece nabralo, da bi jo kazalo pošiljati v ricrcatorio, saj imamo celo. v ■Ljubljani take otroke. Ampak v zavod, ki iz svojih prostorov slovenščino — »barbarski jezik«, kakor ie nedavno dejal naš »Amico« — podi, slovenski otroci prav gotovo ne bodo hodili. Seveda nastane tudi vprašanje, ako se strinja z nameni in idejami Don Bosca in Don Rue, da smatrajo Salezijanci v Trstu zanemarjene otroke tako zelo za goste, da bi v danem slučaju niti svojega jezika niedseboj nc smeli govoriti? Tudi nc vemo, ako je iz pedagoškega stališča upravičijivo, tla Salezijanci v Trstu v svojih pravilih določajo italijanščino za izključni občevalni jezik, ko vendar Trst ni zgolj italijansko mesto, kar bi Salezijanci v kraljestvu že davnej lahko vedeli, in to naj si pa tudi zapomnijo, da salezijanski zavodi niso nacijonalne šole, ampak katoliške karitativne naprave, ki imajo svojo nalogo vršiti za vse brez ozira, ali jc te a!i one narodnosti, po reku sv. Pavla: Vsem sem vse postal! Kdor tega ne urne, je 1 lahko Italijan, ampak zelo slab katoličan . . . »Amicu« pa bi za spomin še to radi zapisali: Laški katoličani v Trstu niso nič napravili in tudi zlepa nikoli ne bodo, ker so ravno šovinisti. In veliko boljše kakor da se po rimskih listih bahajo, bi bilo, ako bi na sociaincm ali pa saj na karitativnem polju v Trstu kaj delali, da ne bi vladala rned njimi taka mizerija kakor danes. Zdaj hodijo otroci k Salezijancem v šolo, če pa odrastejo, postanejo vsi socialni demokrati.Mi smo svojčas od laških krščanskih socialcev veliko pričakovali: misHirsmo, da se bod narodna nasprotstva ubfežfta in jeio pametno delo. Zdaj pa vidimo,'da;smo se zelo vara i in da so laški katoličani v Trstu politično ravno tako slepi kakdr liberalci. Naj vprašajo don Faiduttijk'V Gorici — ta jim bo ravno to povedaf .r. . ___i Državni zbor. USODA AVSTRIJSKEGA PRORAČUNA. VLADNI FINANČNI NACRIJ. . Dunaj, 14. junija;iJ9(P9. Načelniki strank so imeli danes; sejo o načinu, kako rešiti proračun. V imenu »Slovanske Unije« je predlagal dr. Šusteršič nasproti predlogu dr. Chiari - Dr. Lueger, ki sta predlagala, naj se rešii iprora-čun v glavni iu špecijelni razpraviu naj sc o proračunu vrši kratka glavna razprava .in pa šest podrobnih razprav o jjninistr-skem predsedstvu v zvezi s postavkami dvor, kabinetna pisarna, upravno sodišče, državni zbor. državno sodišče, o notranjem, justičnem, naučnem, finančnem in končno skupno o ostalih ministrstvih. Po vsaki razpravi naj se glasuje o dotičnem ministrstvu. Dr. Adler se je izjavil proti, da bi se mešala vsa ministrstva ' vkup. Predlaga, naj se o vsakem ministrstvu razpravlja zase. Dr. Pergelt predlaga posredovalno, naj se vrši glavna,, potem pa dve podrobni razpravi in sicer politična o min. predsedstvu, notranjem, justičnem, finančnem in brambovskem, o ostalih pa gospodarska razprava. Glasovalo naj bi se koncem vsake razprave skupno. Dr. Steimvender dostavlja, naj se predlog tako razširi, da se razpravlja posebej o finančnem ministrstvu in o finančni postavi. Sledi daljša razprava. Bienerth naglaša potrebo, da se do 25. reši proračun, kar ni mogoče, če se sprejme dr. Adlerjev predlog. Zavzame se za Pergeltov predlog, .Dr. Šusteršič smatra Pergeltove in Stein-wenderjeve predloge za približanje »Slovanski Uniji«, a izjaviti se mora o njih še •le po seji parlamentarne komisije »Slovanske Unije«, ki zboruje ob sedmi uri zvečer. Načelniki klubov so sklenili Proračunska razprava se prične ju tri,'"traja naj deset dni in se zanjo porabi 76 ur. Na vsakega govornika odpade devet minut,. Razprav naj bo pet in sicer glavna razprava. 4 sumarične debate in sicer: 1. ministrski svet, 2. notranje, justično, naučil o in brambeno ministrstvo, 3. poljedelsko, trgovinsko, železniško in ministr-.stvo javnih del, 4. podrobna razprava o finančni postavi in o finančnem ministrstvu. Stranke večine morajo resignirati na čas, ki ga za svoje govore porabijo ministri. XXX Zbornična seja se je otvorila ob en četrt na štiri. Poljedelski minister odgovarja na interpelacije. Prične se na to prvo branje finančne predloge. Govore Kraus. Hruban, Budig, Levicki, dr. Ur'ban, Diamant, Glabinski, Gross, dr. Žitnik, Strans'ky in Choc. Prihodnja seja je jutri ob deseti uri dopoldne. Gosposka zbornica •je sklicana k seji 24. t. m. ob 3. u'rl popoldne. Začkova demisija. ■»Slovanska korespondenca« poroča, da je Bienerth Zacku izporočil, da cesar želi, naj ne vrže puške v koruzo. Ce's.ar se je tudi poučil o vseh podrobnostih glasovanj in o meritornih dr. ŠusteršfČevih predlogih. Izjavil je, da upa na izboljšanje in ureditev razmer. OGRSKI OROŽNIKI STRELJALI NA SRBSKI OTOK BUKOVlC. i Belgrajski listi poročajo, da so'Streljali ogrski orožniki pri Mitrovici nai srbski otok Bukovič. Na otoku so delali, poljedelski delavci, a ni bil zadet noben dc-lavec, pač pa je zadela kroglja nfckega srbskega finančnega stražnika. Belgrajski listi zahtevajo odločno zadoščenje, i - PRED GRŠKO - TURŠKO VOJSKO. Izredni turški ministrski svet'^fc je pečal s krečanskitni zadevami. Veliki vezir je poročal o uspehu sultanu. TurM so-•dijo zelo resno o položaju. V »Taiffllhiu« izjavlja posl. Izmail Haki, da bodo glede na Kreto vsi poslanci podpirali vlado. Grki poročajo, da bo pripravljenih za boj bodoči teden v Tesa iji 30 tisoč mož. V Kamljo je došlo 5000 Manlicher cvih pušk. ki jfh jc naročila krečanska vlada za milico. Medtem ko sc pripravljata Turčija in Kreta na vojsko, zasleduje general Dža-vid paša zelo energično severno albanske vstaše..Pri Malisiji -je porazil vstaše in prodira v Šišmo. Turško brodovje je koncentrirano pri Princevskih otokih. V Ženinim se trdi, da je Turčija brzojavjla Fuad paši navodila za srbsko - turško zvezo. ' * ZAROTA PROTI ČRNOGORSKEMU KNEZU. V Črni gori so zaprli več oseb, med njimi tudi bivšega poveljnika Vukiniča, ki jc delal propagando, naj sc postopa s črnogorskim knezom Nikitom po mladotur-škem vzgledu. Dozdaj je zaprtih 'že 29 za- • rotnikov. HONOLULUSKA JAPONSKA ZAROTA PROTI AMERIŠKI UPRAVI. 'Na Honolulu so zasledili še pravočasno japonsko zaroto proti ameriški upravi. Japonski zarotniki so nameravali pomoriti belce na Havaju. Zaprli so 17 voditeljev japonske zarote. Pred sodiščem se bo zagovarjalo 12 Japoncev zaradi zapeljevanja k vstaji, 3 pa, ker so hujskali zamorce. BRAZILSKI PREDSEDNIK UMRL. Umrl je brazilski predsednik Morre-ira - Penna. NEMIRI V GIMMI. V Gimmi pri Palermu se je uprlo prebivalstvo zaradi prevelikih davkov. Grozili so županu. Na karabiniere so metali •kamne. Nastopiti je morala miliqa. tarralyt-marmor. Vsepovsodi se povdarja dandanes higijenska, zdravstvena stran naših stanovanj, tako zasebnih, kakor še posebno javnih: učilnic, kaznilnic, bolnišnic itd. Odtod na vseh oglih prepovedi zoper pljuvanje po tleh, higijenski pljuvalnik, vodovodne naprave po straniščih, tlakovi brez špranj (asbestni tlak, kamenoles, doloment itd.), natiranje sten z oljnim firnežem in sto drugih zgledov. In prav je tako. Toda poleg neposredno potrebnega in koristnega je treba pri naših stavbah — ne mislim toliko na popolnoma zasebna poslopja — zlasti po javnih, kakor so šole, sodišča, gledišča, društveni domovi, cerkve kapele, upoštevati tudi estetično stran človekovo, njegovo lepočutje, ki zahteva, da se taka poslopja ločijo od navadnih, vsakdanjih stavb. V prvi vrsti velja to za naše katoliške cerkve z njihovimi tabernaklji, ki so izrecno zemeljsko bivališče živega Boga. Gotovo se spodobi skozi in skozi, da pri tem tako vzvišenem, tako posebnem delu, ■pri katerem napravljamo Kralju nebes in :Zemlje šotor in prestol na zemlji, napira-mo vse moči, storimo vse, se poslužujemo •vseh pomočkov, darujemo vse, kar le more storiti naša revščina in slabost. Zato je klicala in še kliče cerkev vse .umetnosti v svojo službo, da okrasi bivališče in prestol božji na zemlji z vso umetnostjo in lepoto, katero je le moči stva-riti človeškemu umu in človeški dlani. Ne biserji morja, ne spomladanske cvetlice, ne zlato jn srebro in dragi kameni, izkopani iz naročja zemlje, noben tudi najdražji marmelj ni predragocen, ako ima zaljšati svetno bivališče Onemu, ki ga je ljubezen ganila, da hoče bivati med nami. Toda kolikrat velja tukaj: volja je dobra, a moči, sredstev in denarja ni. Kako redkokje se dobijo količkaj večje stene po cerkvah in palačah prevlečene z naravnim marmorjem, kajti stroški zanj so tako ogromni, da jih zmorejo ie najbogatejša svetovna mesta. Dolgo jo bilo treba Idefeti poskuse, žrtvovati in premišljevati, predno je prišel človek do izumitve, ki utegne izpremeniti v kratkem obličje marsikakemu modernemu poslopju, posebno pa našim cerkvam, pred vsem v njihovi notranjščini. Ta iznajdba je umetni marmor, patent >Carralyth«, ki si ga je pridobila tvrdka Zajec in Horn v Ljubljani za vso Avstrijo tostran Litve in Bosno. Z novo iznajdbo je ustreženo i zdravstvenim ozirom, i lepočutju, posebno pa še gmotnim razmeram, ker omogočuje najsijajnejše ozalj-šaiije stavb s skromnimi sredstvi. Higijeni ustreza novi marmor, ker jc brez luknjic, brušen in poliran kot steklo gladek. Ce se opraši, treba ga je samo obrisati z mokro gobo, kakor, Čistimo naravni marmor. — Da se pa človek prepriča o pomenu tega tnarmeljna v lepotnem oziru, zato ni treba druzega kot videti enkrat ž njim prevlečeno steno ali vsaj večji vzorec. Sicer pa že tudi enostaven vzorec govori precej glasno o čarobni lepoti nove izumitve. Marsikdo jc žc. videč ta marmor, vzkliknil: »Carra-lyt'h« presega po svoii lepoti in naravnosti vse, kar so nam prinesla zadnja stoletja na polju stavbarstva!« — Vsled »Carra-lytha« slednjič odpade za vsako boljše javno poslopje glavna zapreka okraševa-nja, namreč visoka cena. Kajti cena »Car-ralytha« jc v primeri z dotičnim originalnimi niarmellni naravnost neznatna. Kako ! dragocene so nekatere vrste marmorja, n. pr. rožnoideči italijanski (rosa d' Italia) aii krasno zeleni afrtkanski z rijastimi progami, kjer pride kvadratni meter lepo poliran v 2 om debelosti na 40, 50 pa tudi 80 in več kron. Umetni marmor pa, ki ga ne ločiš od naravnega v ris'bi, pa stane 15 do 16 kron ista ploskev. Izdelujejo se marmorji v poljubni barvi in risbi. N. pr. sivi kraški marmor; od laških vrst: snežno-beli kararskl, črni in sivopegasti 'bardi-glio, paonazzo rumenkasto-bel z žoltimi in r jas tirni i žilami in plameni, višnjevo-rdeči italijanski, morsko-zeleni, rumeni veronski (rdeče žilast v žoltem dnu), rož-no-rdeči itd.; od 'belgijskih marmorjev: sivi belgijski, sv. Ane marmor (črn, sivo-,belo naškropljen), modri belgijski (črn z belimi žilami); od francoskih vrst n. pr. Campan vert (zelen); od drugih n. pr. .zeleni irski, zeleni afriški s prekrasno slikarijo, ki se ne nahaja pri nobeni drugi vrsti in je za moderni slog ustvarjen kot nalašč. O vrednosti umetnega marmorja priča dovolj dejstvo, da je kupila patent za .Belgijo ena največjih belgijskih družb za obdelovanje naravnega marmelja. Kot pri Stucco lustro so tudi pri »Car-relythu« 'barve pristne, ker so cele velike plošče izdelane po načinu slik al fresco; plošče in stene prevlečene ž njimi se sniejo poljubno umivati z gobo. Poraba umetnega marmorja je mnogovrstna: ž njim obkladajo stebre in sTo-pove, vlagajo ga v manjših tablicah rajnih barv, rabijo jih pri kopaliških napravah mesto granatoidnih ploščic, za elektrotehnične tablice (Schalttafelh) itd. Stene obložene z marmorjem se lahko po-razdele v polja iz raznobarvanega marmorja in pogled takega svetišča ali tudi vestibula v mestni stavbi napravlja na obiskovalca naravnost impozanten vtis. • V nekem tehnologičnem delu rzišlem letos se mimogrede omenja tudi imitacija naravnega marmorja, s kojo se ukvarjajo razni umetniki že davno, a doslej le v izvezi s prevelikimi stroški. Na str. 64. dotične knjige stoje 'besede: »Sploh pa je posnemanje naravnega marmorja do prevare umetnost; s to umetnostjo se bavijo na Laškem specialni umetniki.« Toda, velja sedaj: »Warum den in .die Ferne schweifen, das Gute liegt so nalie!«, ka imamo najpopolnejšo, najso-lidnejšo, najnaravnejšo in daleko najcenejšo imitacijo marmorja, ki se sploh da njisliti. Slovenci doma v svojem središču, prvi med vsemi Avstrijci. Dnevne novice. + Prev. knezoškoi dr. Jeglič v Ameriki. Iz Amerike se nam piše: Prev. gosp. knezoškof A. B. Jeglič pride to jesen v Ameriko. Silno nas je vse v Ameriki ta novica zveselila. Kdor ima le še količkaj pravega slovenskega čuta in srca, je to blago misel prevzv. knezoškofa prisrčno pozdravil. Le pridite, preljubljeni naš bivši nadpastir, in se prepričajte sami, da nas je še velika večina, ki smo ostali zvesti veri svojih očetov, ostali udani sveti katoliški cerkvi. Prepričali se boste pa tudi, da imate tudi tu nešteto src, ki Vas ljubijo jn spoštujejo kot otroci svojega očeta. — V več župnijah bo prevzvišeni naprošen, da birma slovenske otroke. -f Iz dežele mirt in citron. Liberalna »Ragione« javlja, da je odbor za zgradbo spomenika Aniti Garibaldi zapravil vseh 180.000 lir, ki so jih rodoljubni Italijani v ta namen zbrali. + Politični boji na Hrvaškem. Na sv. Antona Praznik so romali zagrebški Frankovci in disidenti te , stranke, ki so zdaj zbirajo pod vodstvom Mile Starčc-viča, k grobu Ante Starčeviča v Šestinah. Pri grobu in pozneje, pa še v Zagrebu, so se pa medseboj spoprijeli in pošteno tepli, tako da jih je blizu 30 deloma težko, deloma lahko ranjenih, šest pa zaprtih. + »Leonovemu starešinstvu« za podporo dijakov jc daroval g. Švara, kaplan ,v De vinu, 5 K. Živeli posnemale!! + Za obmejne Slovence so nabrali Orli, zbrani na Krki 31. maja 7 K 24 v. — Novo mašo bo pel dne 18. mal. srpana č. g. fr. Ladislav Jeglič, novomašnik frančiškan v Podbrezjah na Gorenjskem. — Dunaj v cvetlicah. Dunajski magistrat je določil za 10.000 kron daril onim, ki bodo tekom letošnjega leta svoje hiše najlepše okrasili s cvetlicami. — Nereelna kupčija. Trgovska in obrtniška zbornica v Krakovu naznanja trgovski iu obrtniški zbornici v Ljubljani naslednje: »V zadnjem času se objavljajo večinoma v zunanjih dnevnikih naznanila iz Krakova o nakupili obuval po izredno nizki ceni. Z vabljivimi napisi, n. pr. »oka-zijski kup«, »razprodaja«, »4 pare čevljev za 5 rubljev« i. dr. se ponujajo čevlji po nenavadno nizkih cenah, daleko pod navadnimi tržnimi cenami. Oznanilo ima tudi pripnnnjo, da se neugajajoče blago brez težav nazaj vzame in kupnina vrne. Kakor je krakovska trgovska zbornica imela priliko dognati, gre sc v največ ori-merih za ničvredne predmet*: najslabše I kakovosti. Obvezi za vrnitev kupnine tudi ni pripisovati nobenega pomena. V najboljšem primeru se dtnar vrne šele po dolgotrajni korespondenci ozir. po pretnji kazenske ovadbe. S takim, po vzgledu 'inozemstva urejenim postopanjem se brezdvomno stavi v nevarnost dober glas vsega našega trgovstva. Trgovska zbornica smatra tedaj za svojo dolžnost, da svari občinstvo pred takimi naznanili.« — V staro domovino na obisk sta prišla iz Amerike potnik Janko Pleško in poslovodja Sakserjeve tvrdke Alojzij An-idoljšek. — Kamnogoriško prostovoljno gasilno društvo je praznovalo v nedeljo, dne 13. t. m. desetletnico svojega obstanka. Ob pol deseti uri dopoldne, ko je došlo bratsko društvo iz Krope s svojo godbo, odkorakali so gasilci z godbo načelu k slavnostni sveti maši. Pri cerkvenem govoru je veleč. g. župnik Šimen Ažinan, slavnosti primerno omenjal važni pomen .gasilskih društev in njih človekoljubno delovanje. Po sveti maši se je vršil pred gasilnim hramom slavnostni govor, katerga je prevzel kamnogoriški župan. Omenjal je pričetek osnovanja društva, spominjal se prvega društvenega načelnika gosp. nadučitelja Frana Lavtižarja, kako da se je le-ta z vnemo zavzel za razvoj društva jn kako lepo disciplino vpeljal v društvo, da se še danes po desetih letih pozna njegovo prvo delovanje. Spominjal se je tudi načelnika Frana Udirja, kot moža na svojem mestu in sedanjega za gasilstvo zelo vnetega načelnika Josipa Svetina. Ko je še župan omenil veliko naklonjenost občanov nasproti društvu in se zahvalil ivsern dobrotnikom, ki so v raznih prilikah .pomagali društvu, zaključil je slavnostni govor s trikratnimi slava - klici na cesarja. V odzdrav so zagromeli topiči in obenem naznanili konec slavnosti. — Gledališka predstava, katero je nameravalo prirediti delavsko braino društvo v prid gasilnemu društvu, je radi slabega vremena izostala in se v ta namen priredi pri drugi priliki. Lepa je bila slavnost in vrlo društvu še bolj navdušila za vestno izpolnjevanje društvenih dolžnosti. — Umrl je včeraj zjutraj H- t. m. g. Rudolf Z a v r š 11 i k , nadučitelj v Preddvoru. — Ustrelil se je na stranišču neke gostilne v Trstuv22 let stari Romano Fur-lani. — Demonstracij v Gorici v nedeljo ni bilo, kakor je bilo razglašeno po Trstu. iV »Veledromu« je bila naznanjena neka laška prireditev, ki je pa radi slabega vremena odpadla. — Slov. srednješolsko dijaštvo v Gorici si šteje v prijetno dolžnost, izreči na;-srčnejšo zahvalo vsem onim osebam, ki so na kakoršenkoli način pripomogle k lepemu uspehu njihove prireditve dne 13. junija t. I., posebno pa prečastitemu gospodu deželnemu poslancu Pibru, župniku v Bohinjski Bistrici in vsem Bohinjcem in Bohinjkam, ki so po njegovem posredovanju postregli z narodnimi oblekami,. Dalje Se zahvaljuje g. prof. Gvaizu, ki je blagovolil posoditi sliko Triglava, 'kot ozadje odru in odboru »Trgovske - obrtne zadruge«, ki ie za primerno ceno prepustila prostore »Trgovskega doma«. Srčna zahvala (tudi veleč, gospodični KI. Hrovatino-v i, za njen požrtvovalen trud pri posku-šnjah in predstavi. Posebno pa nas je veselilo, da so slavna gimn. direkcija in slovenski srednješolski profesorji s simpatijami spremljali prireditev. — Varujte planinsko floro. Razna planinska društva prosijo občinstvo, da pomaga obvarovati planinsko floro v prvi vrsti s tem, da ne kupuje na kolodvorih in drugod nobenih planinskih cvetk. — Samoumor. Poroča se nam, da se je v Renčah pri Gorici ustrelil v ponedeljek 14. t. m. mesar Hebat. Vzrok je neznan. — Akademično društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju ima II. redni občni zbor 16. junija t. I. ob 8. uri zvečer v Protjvinerbierhalle, III. okraj na oglu Stroh- in Rechte Bahngasse z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobrodošli. — Ženska samomorilka. V Trstu se je zastrupila 54 let stara Tereza Verbič. k Posojilnica v Št. Jakobu v Rožu je javila celjski zvezi svoj odstop. k Posojilnica Marija na Žili je odstopila od celjske zveze. — Za brivce. V Domžalah smo imeli sedem in pol leta brivca g. Ferka, kateri pa je moral vsled bolezni svojega očeta nenadoma odpotovati. Zaslužek |e dober, ker daleč okrog ni nobene konkurence. Več pove g. Janko Flerin v Domžalah. Štajerske novice. š Mladeniški shod. Iz Svetinj se nam piše: Včerajšnji dan jc bil praznik naše mladine. Ze toliko časa žel jeni mladeniški shod se je izborno obnesel kljub slabemu vremenu, ki je hotelo zborovanje motiti, je bilo navdušenje veliko. Govorili so na shodu podpredsednik S. K. S. Z. dr. Josip Hohnjec, nadrevizor Pušenjak, ekonom Novak, tajnik K. Z. Šut. kaplan Štuiiec. župnik Bratušek, in veliko mladeničev, kateri so z navdušujočimi besedami bodrili svoje tovariše za krepko nadaljno delo. Ta rosa pa,.ki je rosila ob tem času po naših zborovalcih, bo dala tudi mladini novih moči za krepko nadaljno delo in to nam daje up za boljšo bodočnost. š Na železnici je ubilo v Jolmstovnu Pa. v Ameriki, 24 let starega Slovenca Matijo Tavželj iz Otoka pri Ložu, ko se je vračal iz piknika. š Promocija. Jutri, v sredo, dne 16. junija, bo na dunajskem vseučilišču promo-viran za doktorja vsega zdravilstva Anton H e r i c, doma iz Vučjevesi pri Ljutomeru. š Nečuveno. — Kako se deli Slovencem pravica pod Bienerthovo vlado. Nečuveno je. kar se je zgodilo z učiteljem slovenske inutske šole na Muti. Ker noče sprejeti nemškega vabila, pridejo žandarji ponj v šolo ter ga odvedejo pred sodišče, kjer mu sodnik naloži globo, oziroma zapor. — Absolviranemu iuristu G. P. je višje dež. sodišče v Gradcu njegovo prošnjo ■za dopustitev k sodni pripravljalni službi odbilo, češ, da je število kandidatov za sodno službo že doseženo, dasi zakoni ne poznajo omejitve glede takih praktikantov. š Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu prosi, naj se vsi njemu samemu namenjeni denarni prispevki pošiljajo pod njegovim natančnim slovenskim, torej ne prestavljenim imenom, ali pa naravnost blagajniku gosp. generalmajorju V. K r a n j c - u, K o r o s i-strafie 1. Predsednik društva pa je d r. F r. Z i ž e k, Lutliergasse 4. Pošiljatve na vseučilišče delajo že zaradi tega zmešnjavo, ker se tam nahaja »Podpiralna zaloga za slovanske dijake« (»Unter-stutzungsfond fiir slavisehe Studierende«), katero upravlja akademični senat. V zadnjem času je pošta več našemu društvu poslanih prispevkov vrnila. Prosimo vse ude in podpornike, ki se jim je to zgodilo, naj vzamejo na znanje, da temu ni krivo društvo, in naj nam blagovolijo javiti svoja imena in podrobnosti, da se lahko pritožimo. š Občni zbor posojilnice v Ljutomeru. Na občnem zboru se je liberalni od celjske zadružne zveze plačani agitator Štib-ler zelo blamiral. Hotel je, da zapusti g. VI. Pušenjak občni zbor, a za njegov predlog je glasovalo le pet zadružnikov, vsi drugi so bili proti in zahtevali, da g. Pušenjak govori. G. Pušenjak je nato prostovoljno zapustil občni zbor, da omogoči mirno zborovanje. A liberalci so divjali kakor besni, med njimi seveda v prvi vrsti liberalni učitelji. A nič jim ni pomagalo. Občni zbor je z navdušenjem sklenil, da izstopi iz celjske zadružne zveze. LJuMianske novice. lj Izletnikom, ki pohite iz Ljubljane v nedeljo v Komendo k otvoritvi društvenega doma, se naznanja, da se peljejo lahko do postaje Jarše - Mengeš ali pa do Homca. Vožnja cena do obeh postaj enaka: tja in nazaj 1 K 20 vin. Kdor se želi peljati z vozom v Komendo, naj se pelje z vlakom do Jarš, koder bodo čakali vozovi na tiste, ki se prej oglase za to. Oglasiti se je jutri zvečer v prostorih S. K. S. Z. ali pa v upravništvu »Slovenca«. Iz Homca vodi pešpot v Komendo, kamor sc pride v eni uri. lj Odbor šentpeterskega prosvetnega društva v Ljubljani je v svoji seji sklenil, da se društvo udeleži slavnosti otvoritve društvenega doma v Komendi. Odbor prosi vse svoje člane, da se te slavnosti gotovo v obilnem številu udeleže. Sestanek članov je v nedeljo ob polu sedmi uri zjutraj v društvenih ptfostorih, odkoder odkorakamo skupno na kolodvor. Odbor. lj Občni zbor »Ljudske kuhinje« bo jutri ob 5. uri popoldne v prostorih »Slovenske krščansko-socialne zveze«. lj Deželni predsednik baron Sclnvarz ■se je s soprogo za nekaj dni odpeljal na Dunaj. lj Javni nasadi. Moderno zdravstvo zahteva gibanje v čistem zraku. Zaradi tega poizkuša vsako napredujoče mesto napraviti kolikor mogoče veliko javnih nasadov. Sicer imamo Tivolske nasade pri Ljubljani, a le malo ljudem je mogoče uživati te udobnosti, sosebno če stanujejo na periferiji mesta. Treba je tedaj skrbeti, da prebivalci na periferiji mesta dobe javne nasade in otroška igrišča, in da se za te nasade tudi od strani mestnega magistrata skrbi. Skušnja nas pa uči, da ima mestni vrtnar samo za Tivoli oči, vse dru-igjo jc pa tako, kakor sc samo razvija. Park pred sv. Petra cerkvijo, na Ambroževem trgu, pred vojašnico bi potrebovali vrtnarske roke, pa je ni. Nasade se mora tudi škropiti; če sc že cesta škropi, bi bilo mogoče tudi pri tej priliki spomniti se šc nasadov. V sosedni Šiški je ravno isti ne-dostatek. Otroci se valjajo v cestnem prahu, ker nimajo nobenega javnega igrišča. Posledica so razne oblike tuberkuloze. Torej mestni očetje nc pozabite periferije mesta, kjer stanujejo sicer revni sloji prebivalstva, a so isto tako davkopla- j čevalci in ker si sami pomagati ne mo-I rejo, da bi šli na razna letovišča, kakor bogatini, je tem večja dolžnost občinskega sveta skrbeti zanje. lj »Naša Lina« je postala zadnji čas celo oblastvoin nepokoma, kajti na noben način ni hotela ugoditi magistratnemu odloku, da ima iz varnostnih ozirov v 24 ur^h odstraniti s svoje hiše satnonemški napis, katerega je bila dala v svoji klju-bovalnosti pritrditi. Danes dopoldne pa je morala to nalogo mesto naše Line izvršiti posebna magistratna komisija. To je ner-vozn9 Lino tako razjezilo, da je padla v omedlevico in da so jo baje zmakali z je-sihom. Staudaeher je bil pokornejši in je sam snel nemški napis. lj Javno nasilstvo. V nedeljo je na Tržaški cesti okoli 11. ure dopoldne, ko je nastala ploha, Ivan Rode, kovaški pomočnik iz Cernuč s silo odvzel dežnik nekemu mimoidočemu delavcu in udaril z njem ob železno ograjo pri tobačni tovarni tako, da se je dežnik polomil. Ker je lastnik dežnika zahteval odškodnine, je Rode njemu in njegovemu tovarišu zagrozil z odprtim nožem. Ko sta ta dva bežala proti Ble'i\veisovi cesti, sta prišla nasproti dva stražnika, ki sta nasilneža ustavila in aretovala. V Nunski ulici se je are-tovanec vrgel na tla. Priti je morala pomoč, ker jc suval okrog sebe z nogami in je tudi stražnika telesno poškodoval. Slednjič je Rode podlegel premoči in bil odveden v zapor. Napovedal je tudi napačno ime. Oddali so ga deželnemu sodišču. lj Umrla je Meta ŠoberI, Sv. Petra cesta št. 7. ij O, ti ljubljanski lovci! V Ljubljani imamo par lovcev, o katerih ni treba praviti lovske latinščine. Slavna njihova dejanja na raznih loviščih so ravno tako resnična kot zabavna. Eden takih lovskih prvakov je lovec, kateremu tudi najboljši njegov prijatelj mora reči »gospod«, drugače je velika zamera in glasna hrulacija. Uničil je ta lovec že nebroj divjačine, nekateri zlobni jeziik seve trdijo, da samo na krožniku v »Unionu« ali pa pri »zlati ribi«. Drugi, ki brezpogojno verujejo v njegovo lovsko srečo, pa trdijo, da sc njegovim lovskim uspehom ni čuditi. ka;ti svoj vid si poostruje pred lovi z neštetimi porcijami »špargelnov«, ki so baje najboljše sredstvo za trdno roko in dober vid. V nedeljo pa se je temu lovcu pripetilo nekaj posebnega. Bil je na godovatiju župana »Aleša«, kar pripeljejo k županu orožniki psa, ki je bil toliko predrzen, da se je;.ob strogem pasjem kontumacu klatil okolu. Hitro je bila izrečena smrtna obsodba, ker pa ni bilo pri roki šintarja, sc je hitro ponudil ljubljanski gospod lovec, da sprejme šintarjevo nalogo in psa ustreli. Ko je pes to čul, ga je nakrat minila vsa žalost, nehal se je tresti, privzdigoval je povešeno glavo, zamahni! z repkom in poln zaupanja pogledal v gospoda lovca. Ta pa je delal obraz, kakor bi cel teden ne dobil porcijoua »špargelnov«. Lovčev nosek je drgetal lovske strasti, muštace — ker Nimrod ni imel slovenskega brivca, ima naš nimrod nemškega brivca — so pričele štrleti na vse strani, modro solzne njegove oči pa so dobile krvavo-rdeče obronke. Krasen lovec, kakor izklesan! Psa so na vrtu med tem krvnikovi, hočemo reči lovčevi pomagači, privezali z vrvjo na drevo, lovec je zavzel najsigurnejšo distanco: šest korakov od psa, prijel puško, pomeril in izprožil. Da ste videli veselje na obeh straneTi: na pasji strani in na strani gledalcev. Imenitni lovec ie prestrelil — vrv in pes je veselo letel v zlato prostost. Psičkovo zaupanje v ljubljanskega gospoda lovca je bilo poplačano! Komaj je mogel ljubljanski gospod lovec drugič pomeriti, da morda odstreli še drevo, že je 'iz druge puške zagrmel strel in pes je obležal s prestreljeno glavo. Ljubljanski gospod lovec se je oddahnil in samozavestno vzkliknil: »Pa sma ga!« Proslavljali od vseh navzočih je odšel v gostilno in še včeraj je šel na Posavje gledat, kako se širi lovska slava njegova tudi na ta lepi del kranjske dežele. Ponižen odsev splošnega občudovanja so te vrstice. Ce bo našemu gospodu lovcu kdo kedaj očital, da še privezanih psov ne zna streljati, tedaj naj to s tistim samozavestnim nasmehom, ki mu tako lepo pristoja, mirno prezre, saj ima v zlati knjigi ljubljanskih lovcev zapisane še drugačne dogodke, na katere bo ostal neizbrisen spomin v slovenski lovski zgodovini. lj Upokojen je uradnik »Kranjske hranilnice« g. D z itn s-k i. lj Vpisovanje za sprejemne izpite v I. letnik c. kr. ženskfega učiteljišča v Ljuh-jani se vrši v ponedeljek, dne 5. julija ob osmih, v I. letnik c. kr. moškega učiteljišča pa v soboto, dne 10. julija ob osmih. Razne stvari. Avstrijski nadvojvoda Ivan Salvator živi? Iz Clevelanda, Ohio, prihaja danes poročilo: Tukajšnji list »Leader« naznanja, da jc oni mašinist, katerega so našli v Painesville, O., in ki trdi, da je avstrijski nadvojvoda Ivan Salvator, oziroma Ivan Ortli, pravi nadvojvoda. Nek Alojzij Jaeger iz Chicaga, ki je svoječasno bil nadvojvodov sluga v Avstriji, ga jc te dni obiskal in v njem spoznal svojega bivšega gospodarja. Skoro gotovo pa bo to poročilo zopet deinentirano. Ženski Hugo Schenk. O strašnem odkritju dunajske policije, o katerem smo včeraj poročali, da jc dunajska policija aretirala 43 let staro Ano Kubovsky, ker jo dolži, da je izvršila pet umorov in en umor poizkusila izvršiti, se še poroča: Ana Kubovsky je bila rojena v Celovcu, kot hčerka hišnika Lenzhoferja. Kot 25 let stara lepa deklica je poročila celovškega 20 let starega zobotehnika Kubovskega, a postala mu je 'kmalu nezvesta ter je pričela razmerje z gozdnim uradnikom Nico-linijem. Kubovsky je zaznal za U> razmerje ter zapeljivca Nicolinija zabodel z lovskim nožem, da se je Nicolini zgrudil mrtev, ženi je pa zasadil nož v hrbet in jo težko ranil. Pred porotniki je bil Kubov-sky oproščen, a ie kmalu na to umrl v Zagrebu. Kubovska se je na to preselila na Dunaj, kjer je stare, bolelvne osebe sprejemala na stanovanje ter preskrbela, da so 'kmalu umrle, njihovo premoženje pa je ona ugrabila. Sedaj jo dolže pet takih umorov. Skrivnostno je izginil amerikanski milijonar Holland Bennet. V Genovi je vstopil s svojo ženo na Lloydov parnik »Berlin« z namenom, odpeljati se v Na-polj. Komaj pa je bila ladija na širokem morju, je Bennet naenkrat izginil. Preiskali so ves parnik, pa zastonj, Dospevši v Napolj, so daii ladijo uradno še enkrat preiskati, pa Benneta niso našli. Zginila je vsaka sled za njim in nikdo si ne zna tega pojasniti. »Mačji klub.« Bogate pittsburške dame so naprosile oblasti za inkorpora-cijo njihovega novoustanovljenega mačjega kluba. Namen novega ženskega kluba je importirati čistokrvne dolgo- in kratkodlake mačke iz vseh krajev sveta; nadalje bodo dame skrbele za vse one mačke, katere se najdejo brez gospodarjev. Poleg tega bode klub tudi skrbel za to, da bodo imele mačke sploh lepše življenje, kakor običajno. Spominčica v vseslovanski album. Knjigarnar Miecznikowski v Plocku je bil leta 1906. obsojen na eno leto ječe, ker je nekemu pesniku prodal zbirko poljskih pesmi. Pri ponovni razpravi v Varšavi je sodišče kazen potrdilo. Srbske stvari. Belgradska »Stampa« prinaša odprto pismo polkovniku Razicu. v katerem sc trdi, da so srbski topovi in municija popolnoma nerabni. Društvo »Zapuščenjh soprogov« so ustanovili na Nemškem .Član more postati ie tisti, ki ga resnično žena sama zapustila. Dosedaj je 15 takih nesrečnikov (?) pristopilo, ki jim bo društvo dajalo dobrih nasvetov in tolažbe. Sedaj bi trebalo še enake ženske organizacije, potem bi si obe društvi lahko šli na roko. San Francisko zopet sezidan. Dosedaj je v San Frančišku v Sev. Ameriki, ki ga je pred leti potres popolnoma razrušil, sezidanih zopet hiš v vrednosti 200 milijonov dolarjev. Samo državne stavbe veljalo 50 milijonov dolarjev. Vse stavbe so pod zemljo z železom zvezane in varne proti potresu. Nov vojni avtomobil. Pri letošnjih cesarskih vajah na Nemškem bodo preizkusili nov oklepni avtomobil, ki ima spredaj montirano strojno puško. Šofer iu og-njičar lahko leže opravljata svoje delo. tako da vidi sovražnik lc njuni giavi. V avtomobilu je prostora za štiri osebe. Soc. demokrati kot delodajalci. Gra-ško okrajno bolniško blagajno imajo so-ciji v rokah. Uradniki, ki so pri blagajni uslužbeni, že tri leta zahtevajo izboljšanje plač, a zaman. Sedaj so sklenili, da bodo nastopili potom organizacije v dogovore s predpostavljenimi. Telefonska in brzojavna poročila. OŽJE VOLITVE V TRSTU. . Trst, 15. junija. Politično društvo »Edinost«, proglaša za volivce IV. volivnega razreda v IV. mestnem okraju: Na ožji volitvi jutri dne 10. t. m., vam je voliti izmed italijanskih in slovenskih kandidatov. Kakor Slovenci, kakor zvesti sinovi svojega naroda oddajte Ic take glasovnice, ki nosijo imena slovenskih kandidatov, ki so: Fran Kravos od Josipa, privatni uradnik, Anton Muha ocl Antona, črkosta-vec, dr. Otokar Rybaf, odvetnik. Trst, 15. junija. Politično društvo »Edinost« proglaša za volivce IV. vol. razreda v III. mestnem okraju: Na ožji volitvi jutri, dne 10. t. m., vam jc voliti izmed d veli italijanskih, enega socialističnega in enega slovenskega kandidata. Kakor Slovenci, kakor zvesti sinovi svojega naroda glasujte predvsem za svojega slovenskega kandidata. Stoječ na opozicijo-jialnem stališču proti vladajoči stranki izberite izmed nasprotnikov tistega, ki bode V mestnem svetu pripadal opoziciji. Od- dajte zatorej le take glasovnice, ki nosijo imena: dr. Gustav Gregorin, odvetnik, (Viktor Perez, uradnik. Trst, 15. junija. Politično društvo » Edinost« naznanja volivcem v IV. volivnem razredu VI. mestnega Št. Jakobske-,ga okraja: Jutri, dne 16. t. ni., bi se imela vršiti v vašem okraju ožja volitev med socialističnimi in slovenskimi narodnimi kandidati. Toda — bitka je že odločena! iV strahu za pretvezno izključno italijan-stvo tržaškega mesta, spravljeno v nc-»varnost z vašimi glasovi, poziva italijanska liberalna stranka svoje pristaše, da naj glasujejo vsi do zadnjega proti vam, slovenski volivci, za svoje dosedanje nasprotnike - socijaliste, od njih istih še včeraj, še danes obsipane z najhujšimi očitanji, da s psovkami. Na prvih volitvah ste dosegli svoj namen, ste pokazali svojo številno moč, ste sijajno potrdili pred prijatelji in nasprotniki svoje neupogljivo, krepko vztrajajoče in rastoče Slovenstvo. V tem oziru ne morejo ožje volitve ,v podanih razmerah ničesar več spremeniti in so torej za narodno stvar v vašem /okraju brez pomena. Podpisano politično društvo vas zaradi tega poziva, da oddate pri jutrišnjih volitvah vsi do zadnjega le prazne glasovnice. Trst, 15. junija. Slovenske volivce IV. volivnega razreda I., II., in V. mestnega volivnega okraja, v katerih se vrši jutri ožja volitev med sedmimi -milanskimi in 7 socialistič. kandidati, poziva politično društvo »Edinost« da slovenski volivci glasujejo v teh okrajih za socialistične kandidate. VENDAR ENKRAT! Trst, 15. junija. Danes piše »Piccolo«: »Volivci! Postavite se pogumno v bran proti slovanski nevarnosti, ki o'bstoja in celo vedno bolj in bolj predrzno trka na naša vrata!« Do danes so trdili, da v mestu Slovanov sploh ui, zdaj pa so čez noč spoznali »nevarnost«. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 15. junija. Danes je bil predložen nujni predlog Ceha Kalina, ki. poziva vlado, naj državnemu zboru takoj predloži načrt ustave za Bosno in Hercegovino. Zbornica je nadaljevala I. branje finančnega načrta viteza Bilinskega. Gess-mann je pozival Cehe, naj opuste opozicijo in naj iščejo sporazumljenja med Cehi in Nemci, ki je potrebno ne samo iz politiških vzrokov, ampak tudi vsled finančne zadrege. Zbornica je sprejela predlog poslanca Globinskega, naj zbornica izvoli komisijo 52 članov, ki bo proučevala finančni načrt. Ta odsek bo jutri izvoljen. Debata o nujnem predlogu posl. Kalina bo še danes končana, nakar prične zbornica drugo branje proračuna. Dunaj. 15. junija. Nujnost Kalinovega predloga je bila odklonjena, zbornica še danes popoldne prične z drugim branjem proračuna. NEMCI ZA ITALIJANE. Dunaj 15. junija. Nemškonacijonalni državnozborski klub, je z večino glasov .sklenil, da nastopi za laško pravno fakulteto v Trstu. RAZPUST GORIŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Gorica. 15. junija. »Hrvaška kores-podenca« poroča: Namestnik Hohcnlohe, je poročal na Dunaju Bienerthu in Haerd-tiu. da so ostala brezuspešna pogajanja glede na delavnost goriškega deželnega zbora. Kakor se poroča iz Trsta, se ministra še nista odločila za razpust goriškega deželnega zbora, ker ne upata od novih .volitev večine, ki bi bila voljna delati. Kljub temu zahteva italijanska ljudska stranka, naj se razpusti goriški deželni deželni Zbor. PERGELT O RAZDELITVI ČEŠKE. Dunaj, 15. junija. Dr. Pergelt je izjavil nekemu časnikarju, da se je ustanovil v zbornici odbor nemških poslancev, ki ima dolžnost, da prouči vprašanje o razdelitvi Češke v nemški in češki del in da doseže po posvetovanjih enotna načela nemških poslancev glede na navedeno vprašanje. POGAJANJA RUS1NSKIH STRANK. Dunaji 15. junija. Gališki in bukovin-ski Rusini se zopet pogajajo za zopeten vstop bukovinskih rusinskih poslancev v skupen klub. USTANOVITEV ARHEOLOŠKEGA MUZEJA V DALMACIJI. Spliit, 15. junija. Vlada je obvestila splitskega župana, da se ustanovi v Splitu arheološki muzej na državne stroške. Stroške proračunajo z 290.000 K. prvo postavko bo imel proračun za 1. 1910. NEMŠKI PRINC HENRIK NA DUNAJU. Dunaj, 15. junija. Cesar je danes sprejel nemškega princa Henrika v daljši zasebni avdijenci. POGAJANJA MED TURČIJO IN GRŠKO. ParJz, 15. juniju. Med Turčijo in Grško sc vrše tajna pogajanja. Grška je pripravljena plačati za aneksijo Krete 15 milijonov frankov, turški posredovalci pa zahtevajo .35 milijonov frankov. BITKA MED ARBANESI IN TURŠKIMI ČETAMI. London, 15. junija. »Central Ne\vs« poroča iz Djakova, da je ondi 12.000 Ar-banesov se bojevalo z 12 bataljoni turških rednih čet, katerim je zapovedoval' Sabit paša. Arbanasi so podlegli turškemu topništvu. VOJNE REFORME V RUSIJI Peterburg, 15. junija. Duma je odobrila kredit 15 milijonov rubljev za vojne telefone, za vojaško izobrazbo in za zrakoplove. SESTANEK NEMŠKEGA CESARJA Z RUSKIM CARJEM. Berolin, 15. junija. Cesar Viljfcm se vkrca s svojim spremstvom danes zvečer ua svojo jahto »Hohenzollern« v Finsko morje. Spremlja ga oklopnica »Gneisen-au« in križanci »Hamburg« in »Sleipner<» Z ruskim carjem se sestane Viljem v četrtek opoldne. GLEDIŠČE V OPAVI ZGORELO. Opava, 15. junija. Danes ponoči je nastal v tukajšnjem mestnem gledišču ogenj. Štiri bližnja poslopja so bila v silni nevarnosti. Po 2Mj-urnem gašenju se je posrečilo omejiti požar na notranjost gledišča in na streho. Prostor za gledalce in streho je ogenj popolnoma uničil, oder je rešen. Ranjen ni nihče. Ogenj je nastal vsled nepaznosti delavcev. STAVKA KOČIJAŽEV. Budimpešta, 15. junija. Tu stavka 1000 kceijažev, ki zahtevajo zvišanje plače. VOJAK UMORIL VOJAKA. Sarajevo, 15. junija. Korporala Wag-nerja je vojak Kern z bajonetom usmrtil. Morilca so zaprli. RUSKA TORPEDOVKA ZGORELA. Sebastopol, 15. junija. V Krimskem zalivu je zgorela torpedovka št. 273. Moštvo se je rešilo. GROZEN POTRES NA ŠPANSKEM. Berolin, 15. junija. »LokaJanzeiger« poroča iz Barcclone, da je potres, ki ie napravil na Francoskem tako grozno škodo, tudi pretresal barcelonsko provinco SO sekund. Potres ie porušil veliko poslopij. Dve osebi sta ubiti. PRED NOVIMI POTRESI NA FRANCOSKEM. Rim, 15. junija. Ravnateljstvo tukajšnjega scismografičnega zavoda pravi', da je pričakovati na Južnem Francoskem še .močnejših potresnih sunkov, kot je bil ■zadnji potres. VELIKA STAVKA V PETERBURGU. Peterburg, 15. junija. Tu stavkajo vozniki in kondukterji vseh cestnih in konjskih železnic. Promet jc zelo oviran. * »Večna molitev« z velikim tiskom je zdaj tudi v vezavi z ziato obrezo na razpolago, izvod po 3 K 90 h (v vezbi z rdečo obrezo 3 K). Knjigo z veseljem pozdravlja naše ljudstvo, ki tako rado moli in časti predvsem Jezusa v zakramentu Pubezni. Saj »Večna molitev« v novi 0'bliki z velikimi črkami v razločnem in krepkem tisku ustreza vsakomur, v prvi vrsti pač onim, kojiin pešajo oči, pa sploh vsem, ker se molitvene ure na večer 'molijo pri luči in so cerkve zelo mračne. Nova knjiga varuje vid. zato bo vsak gotovo zelo rad po njej segel. Velike vrednosti je pa tudi trpljenje (pasijon) našega Gospoda Jezusa Kristusa po štirih evangelistih, kar dozdaj nima prav nobena slovenska molitvena knjiga. »Večna molitev« v novi obliki naj postane last vsake poštene krščanske slovenske hiše. Naroči s v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. * Planinske cvetke v podobah. 97 barvanih podob s slovenskimi, nemškimi in latinskimi imeni. Cena 80 h, po pošti 90 h. Ta lična knjižica je izšla v Schvent-nerjevi založbi in se dob! v »Katoliški Bukvami«. Že prej izšlo: Metulji v podobah, cena 80 h, po pošti 90 h: Hrošči in žuželke v podobah, cena 80 h, po pošti 90 h. * Nekaj o pašnikih in pašniških zadrugah. Spisal Friderik Kukovič, župnik na Dobrni. Na Dobrni, 1909. Lastna založba. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Napredna gospodinja dandanes ne more izhajati t svojem gospodinjstvu. brez Pekatet. 1411 3-1 Hišnika sprejme Adolf Hauptmann, Ljubljana, Mi;arji ali tesarji imajo prednost. 1652 3 — 1 TRŽNE CENE, Cene veljajo ca 50 kg. Budimpešta 15 junija Pšenica za oktober......13 60 i it za oktober I. 1909............1040 Oves za oktober ......7 72 Koruza za juni 1909 . , 7 82 Koruza za maj 1. 1910 . 7'14 lilna n. morjem 306'2 m, sred. zraCni tlak 736-0 mm. i Čai opa-) sovBUja 14, g. zve«. Stanj« barometra » mm Temperatura po Celzija 15' 7396 11 1 7. zjutr. 40 5 I 8 0 J. pop 39 2 21 8 sr. svzh. Sredn|a včerajšnja temp. 13 0', Vetrovi brezvetr. Neb* del. obl. megla del obl norm. 176', o. t> 20 Sprejme se 1651 1-1 a « • na dom v Spodnji Šiški št. 90 1. nadstr. Mladenič, star 24 let, išče službe pri kaki večji cerkvi v kakem mestu ali na deželi. I .a"---------------- ' - .......... t 1662 1-1 Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je gospodična Marjeta Šoberl moja zvesta služkinja 14. junija 1909. ob pol 11. uri ponoči, v starosti 47 let, po kratki mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bode v I o. junija H sredo, dne 16. junija 1909. ob 4. uri popoldne, izpred hiše žalosti sv. Petra cesta št. 5. na pokopališče k sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega oznanenja. Blago predrago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Marija vdova Potočnik. Služba cerkvenika organista :: • o o« -aliko prevzame tudi službo šolskega sluge. Naslov na upravništvo. 1658 l-l Nastop lahko takoj. se razpisuje v Besnici nad Kranjem. 1649 3-1 C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani. o sprejemu v c. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani za šolsko leto 1909/10. A. Prosilke, ki žele vstopiti v I. letnik c. kr. ženskega učitiljišča, naj se zglase v ponedeljek, d ne 5. julija V II., III. in IV. letnik so gojenke na novo ne sprejemajo, ker ni prostora. B. Zglasila za I. letnik c. kr. moškega učiteljišča se bodo sprejemala ¥ Pri zglasitvi je predložiti: a) krstni ali rojstni list, b) zadnje šolsko izpričevalo. c) izpričevalo uradnega zdravnika o telesni sposobnosti, d) izpričevalo o cepljenih kozah. C. ob S. uri« 1650 2-1 dne, 13. junija 1909. 1664 1-1 Rodbine Lavrenčičeve Domiceljeve, Šapljove in Kraigherjeve naznanjajo tužnim srcem žalostno vest, da je njih ljubi in dobri brat, oziroma stric in svak, gospod hišni posestnik i. t. d. danes zjutraj ob 1. uri previden s sv. zakramenti umrl. Pogreb dragega pokojnika bode jutri dne 16. t ni. ob 1/26. uri pop. iz hiše žalosti Maiffreclij-gasse 10 na pokopališče sv. Petra. Blag mu spomin! Gradec, dne 15. junija 1909. Potrti najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prelužno vest, da je v življenja maju zamrla naša iskreno ljubljena, nepozabna hčerka in sestrica ADELA KURNIK v cvetoči dobi 18 let po dolgi, mučni bolezni in prejemu sv. zakramentov za umirajoče. Zemski ostanki ljubljene pokojnice se bodo iz Prevolje pri Lukovici v sredo, dne 16. t. ni., ob 5. uri popoludne prenesli na pokopališče podružne cerkve v Škocijanu. Nepozabno prerano zamrlo pokojnico priporočamo pobožnemu spominu. Prevolja št. 1, dne 15. rožnika 1909. Anton Kurnik, žel. nadsprevodnik v pokoju, oče. Franc in Anton, brata. 1657 1 -1 Brez vsakega posebnega oznanila. Nizko pod tovarniško ceno prodajam radi ogromne zaloge letaili gospode, dečke in otroke. Splfet, Celovec tn Trst - Delniška glavnica - sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po čisSili Kupuje in prodaja srečke m vse vrste vreduostmh papirjev in po dnevnem kurzu Spljet, Celovec žaa Trst_- Rezervni fond K S00.000. . Kemična pni ... Štajersko se priporoča za sinaženje vseko« vrstnih oblek itd, Cene primerno nizke. Delo solidno in se tekom tedna izvrši. Sprejemaloicci za LjtiDlno pri I, Magdiču, krojaču, Miklošičeva cesta 80. 680 30-1 sprejme takoj večje stavbeno podjetje v Ljubljani. - Ponudbe pod šifro »Risar" na upravo lista. 1648 3-1 krepak in zdrav, 15-17 let star, poštene krščanske rodbine, se sprejme V večjo trgovino na deželi. Oni, ki so se trgov-stva že kje učili, imajo prednost. Pojasnila daje upravništvo »Slovenca". 1654 3-1 z gostilnami v mestu in okolici, dalje zasebnih hiš večjih in manjših z vrtovi in vile v mestu in na Gorenjskem, več posestev na Štajerskem in veleposestev na Koroškem in Štajerskem, mlini in žage, kakor tudi en zasebni most. 1643 1 Iščejo se večja in manjša stanovanja za stalne mirne stranke, za avgust in november in tudi za takoj. Kupijo se posestva in veleposestva bodisi kjerkoli hočejo. Poizvedbe v pisarni Peter Mateliča v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 10. Sisak, Hrvatsko. Odlikovan na pariški razstavi I. l'JOO in na milenijski razstavi I. 1896. Poleg tamburic in skladeb za tantfmrice ima v zalogi razna glasbila, kot: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, okarine, itd. za katere pošilja poseben cenik s slikami. Veliki ilustrovani cenik posije vsakomur fi-anl<» ln za&tonj. V isti tvornici izhaja mesečnik pori naslovom »Tamburica«, ki prlnaSa za uk i krasne tnmbnriSkc skladbe in stane na leto le 8 kron. ^_f v zgradbi Narodnega doma v Pazinu daje se v najem. Za pobližje informacije obrniti se je »ajdalje do konca meseca junija tek. leta : na upravo Narodnega doma v Pazinu. : 1610 3-1 poštenih staršev. Pogoji ugodni. ANDREJ OBLAK, Škofja Loka. 1641 5-1 dobro ohranjena (v svili je poceni na prodaj. Šelenburgove ulice št. 3, stopnjice na 1626 levo II. nadstropje. 3-1 O most ne Viču, proračunjen na ... . 8000 K most na šentjurski cesti pri Grosuplju 4145 most na Cikavi pri Grosuplju . . . . 499 betonski podstavek na fužinskem mostu pri Ljubljani.......... 450 „ Pismene ponudbe z 10 odstotno varščino se bodo sprejemale do 164 5 3-1 ® pn načelniku Antonu Beieeu v St, Vidu nad Ljubljano, Načrti in troškovnik so pri načelniku na razpolago. n ■ n v dne 12. junija 1909. Anton Belec, načelnik. priporoča svojo » i V iz znanih vinorodnih Cena v krajev: Dolenjske, Štajerske, Goriške, Hrvatske in Istre. 24 vinarjev dalje, ^eeeeee Vzorci na željo zastonj. »MOftni 1217 1 f ■ ■ lljbbbi B® K5 :»g m Edko zastopstvo za Kranjsko za prava Pach-koloca: „Spec?jal" Pnch-kolesa.......E 150-— ..Cnrisr" kolesa.............„ 115-— Najboljše paenmalike Reitlioffer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K G6'— naprej. (i) Za prokupovaice ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brez potnikov, vsled toga vso blago voltko oonsjs. Ceniki zastonj in poštnino prosto. Z odličnim spoštovanjem 73ai .-■"■■'refc.MMM. smzvacmasaitummrarmntmmimmuamiimmmg-n^iHm 01Codna tzc^ovina &a dame S91Cacbnja flzifa, dam^Pio petifo, roPta/oice, čipke, bvilo, fcazzun in -i>6e< mode-zna naHifce i-vi pota e^čirie ■za šitn f je i