Maribor, sobota 8. avgusta 1931 | Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova oesta it.'13 I Oglati po tarifu Oglase iprajama tudi «g1a«nl gdčfttok V Ljubljani, Pr*8«rno»* ulici R. 4 un nedelje in praznikov vsak dan ob V6. uri prajeman v upravi ali po poiti 10 Din, dbatavljan lurdom pa 12 Din T.otiofppj Uredn.2440 Uprava 2455 Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 178 Izhaja i__ s. 1 Vslja mesečno, po tarifu M a r i b o r, 8. avgusta. Kot 'ansko leto, se je odločila tudi letos kr. banska uprava, da priredi ?Sčica ^iudi je bi'a zagrizena v svojo delavnico — od 7.—11. dopoldne in od 3.-6. popoldne je bl;o na urniku — pa )0 tein Času jih niste spravili zlepa od dali. Trikrat r.-a teden so pa radioamaterji še posebej vrtali po svojih,omaricah, pretika 1; Čepke iu lovili v zvočnike glasove, oog-SigavcAl odkod. Pokojni Foiel je imenoval stoletje, v katerem je živel, stoletje razyojnih naukov in človeške ljubezni. Gotovo >e mw sUl our> ljubezen, ki se suče predvsem okoli otroka, ki mu bodi. posvečeno vse Jaše mišljenje ii; hotenje.. Onega otroka, kateremu hoče £.uditi tudi uč’te!jsivo vse svoje najboljše, da ga usposobi v zavednega državljana ;n s,tem v korsmega elana člcveške družbe. Da mu mere ,vzgojiie.j res nuditi zopet kaj novega ^figiijanu pobud za samodjliv.iast in Usmeriti otrokovo voljo do ustvarjanja v koristno smer, je vzelo učteljstvo na-Se pezo vročih dni, da dobi predvsem sa~ »no novih pobud, novih idej, novih smer-ustvarjanja Nalprirtemt-jši ptostor za ‘■.ak «oast pa mestna občina. Kdor je ?r‘5e! kda; preko dvorišča meščanske šo-8 v to svet.sče medJvrsto skobeh,kov, !l,[užnic in skVdovnice orodja, se je ču-'* vzenemu redu, občuduje pa finll nje-,,a' ki mu n’ menikalo poleg energije še ^ ljubezni do dela pa tudi do mladine, k aJe ustvaril zanjo tako napravo. Jn v to svoje, kraljestvo je popeiial tro* svoje verre učence. Od vseh strani k^vsko banovine so prišli, iz Prevalj ra b Mokronoga, iz krajev v Prekmunu pa tel t atl a‘ Pazvsnja, Slov. Bistrice. Hi-jjj Je Čas, izdelki so se kupičill. G;ina, past' iePenka. les, kovina — nobena vr-Da.^^terijala ni ostala nedotaknjena. Se Vatitf vročina ni zadržala obliča,, ši-Oe na njihovi, poti. Mussolini In BrUning govorita IZMENJAVA NAPITNIC OBEH DRŽAVNIKOV NA BANKETU V KI MU. RIM, 8. avgusta. Državni kancelar' dr. Briining in zunanji minister dr. Ctir tius sta dospela včeraj zjutraj v Rim, kjer jih je osebno sprejel ministrski predsednik Mussolini. Sprejem je bil zelo svečan ter so se ga udeležili sko-ro vsi predstavniki fašističnega vodstva. Oba državnika je seznanil z Mussolinijem zunanji minister Grandi, nakar ju je nadvse prisrčno pozdravil v nemščini Mussolini sam. Po sprejemu na kolodvoru sta odšla nemška gosta v hotel in od tam ob 10. uri v palačo Chigi, kjer sta imela prvi sestanek z Grandijetn. Po enourni konferenci so se odpeljali vsi trije k Mussoliniju v palačo Venezia. Ob priliki rimskega obiska je dal kancelar Briining daljšo izjavo novinarjem, v kateri je opozoril na veliko važnost razgovorov med nemškimi in italijanskimi vodilnimi državniki. Nem ški narod je hvaležen Italiji za njen odločni nastop pri akciji za izvedbo Hooverjevega predloga o odgoditvi plačevanja reparacij. Pri konferencah rte bodo razpravljali samo o vprašanjih, ki se tičejo zgolj odnošajev med Italijo in Nemčijo, temveč sploh o vseh perečih evropskih problemih. RIM, 28. avgusta. Sinoči je priredil italijanski ministrski predsednik Mussolini na čast nemškim državntkotn banket, na katerega so bili povabljeni številni politični diplomati. Ministrski predsednik Mussolini je v svoji napitnici izvajal: »V izredno težavnem trenutku za Nemčijo, ki pa ni usoden samo za Nemčijo, anipjtk tudi za ves ostali svet. Italija dobro razumeva potrebe nemškega naroda In se tudi popolnoma zaveda svojih dolžnosti do snlo«nosti. Predvsem je Italija trdno prepričana, da tvori prijateljsko sodelovanje držav in vlad najboljšo pot, po kateri je mogoče priti iz seda- I^ki ^Jnc da se napile nove si- ^bel^ rasthne skrbno posrkajo, da si Se. n J(> 110v'h moči in rastejo še bpjnei-obrode nove sadove. Ta tečaj ne tečaj je kot biagodeien ciež, ki na- njih težav v boljšo bodočnost k splošnemu blagostanju. Fašistična vlada je vedno storila vse, da se v tej skupni akciji v čim uspešnejše udejstvuje, ker ima za cij moralično in gmotno sanacijo, predvsem pa odstranitev nezaupljivosti, ki dela trenutno na j večje težkoče na svetu. Fašistična Italija bo hodila še naprej po lej poti z vsemi onimi, ki jim je ta cilj pred očmi. To se je jasno pokazalo o priliki fioov-rove inicijative. Prepričan sem, da bo odkrito srčno in uspešno sodelovanje vlad na političnem in gospodarskem polju dvignilo zaupanje in ojačilo resnični vir, ki pa mora temeljiti na podlagah pravičnosti. Italijanski narod, ki z največjo simpatijo spremlja gigantski boj nemškega naroda, je trdno pre pričan, da bo nemški narod premagal vse težkoče in ovire in prišel do one moči in veličine, ki jo zasluži. To so moje želje in sem prepričan, da bo g. državni kancelar dr. Briining v nadaljevanju svoje modre politike pripeljal nemški narod v boljšo bodočnost«. Dr. Briining se je iskreno zahvalil Mussoliniju za tople besede o nemškem narodu in je naglašal pri tem, da spaja nemški in italijanski narod že več stoletij staro tradicijonalno prijateljstvo, ki je ne more nikdo zanikati, '•ato je nadaljeval: »Vem, da so na-'še nemške skrbi istočasno tudi skrbi vse Evrope in vsega sveta. Zato pač lahko upam, da bodo vsi. ki hočejo ohraniti mir, pravilno razumevali položaj Nemčije. Italijanska vlada je bila prva, ki je dokazala to o priliki Hcjov-rove inicijative. Prepričan sem, da bo gospodarsko in politično sodelovat je obeh narodov pospešilo spoznanje potrebe skupnega delovanja. V tern me potrjujejo zlasti lepe besede gospoda italijanskega ministrskega predsednika.« ulica Jt,4 glasilo nemške ljudske stranke »Deutsche Allgemeine Zeitung«, ki vidi v tem dokumentu največje nasilje, kar jih je bilo izvršenih nad nemškim narodom od kateregakoli režima. Naporna zmaga Mollisona LONDON, 8. avgusta. Letalec Mollison je potolkel s svojim rekordnim poletom iz Avstralije v Anglijo, ki ga je izvršil v S dne, 14 urah in 25 minutah, dosedanji rekord Charles Scotta kar za en dan in 23 minut. Letalec je bil pri pristanku v L-ndonu zelo izmučen ter je odšel naravnost v neki hotel, kjer je spal kot ubit. Na vsem poletu je spal kljub silnim naporom, ki so jih pomnožile še vremenske neprilike, samo 10 ur. Tako se je moral zaradi peščenega viharja spustiti nekje v Siriji, kjer so ga domačini zelo gostoljubno sprejeli. Rekordna višina francoskega zlatega zaklada PARIZ, 8. avgusta. Zlati zaklad Francoske banke je narastel zadnji teden - a' novih 514 milijonov frankov ter dosegel rekordno višino 5? milijard 407 milijonor frankov. V pos’ednjih 14 dneh je bilo nakupljenih na svetovnih tržiščih za francoski račun 1750 milijonov frankov. Devizni zaklad pa se je povišal za 600 milijonov frankov. Sporedno s 1 povišanjem zlatega zaklada je dosegel tudi obtok bankovcev rekordno višino 79 mili-iard 861 milijonov frankov. Pred ljudskim glasovanjem v Prusiji 7 ^RLIN, 8. avgusta. Nikdar še niso bile politične strasti v Prusiji tako r,az-pa jene, kakor so sedaj, ko se pripravljajo vse stranke za jutrišnje odločilno glasovanje o razpustu pruskega deželnega zbora. Agitacija skrajnih desničarjev in komunistov, ki so se znašli v delu proti Briiningovi vladi 'in režimu Otona Brauna na istem polju, prekaša daleko ono, ki so jo razvili pri uspdnih september-skih volitvah lanskega leta. Vse ‘ceste so posute z letaki, ki poživljajo Nemce, naj strnjeno glasujejo za razpust pruskega deželnega zbora, v katerem so sicer tako uspešno vladali v najkritičnejših Časih složno socialisti, centrum in nemška državna stranka. Pristaši in vodstva teh strank se omejujejo v tej borbi predvsem na defenzivo ter pozivajo svoje politične prijatelje, naj se vzdrže jutrišnjega gla- sovanja, ki lahko povzroči usodne posledice za nemški narod. Vihar ogorčenja je vzbudil proglas pruske vlade proti ljudskemu glasovanju, ki ga morajo objaviti na podlagi novega tiskovnega zakona vsi nemški listi brez izjeme, od skrajnih komunističnih pa do najbolj zagrizenih hitlerjevih organov. Mnogi opozicijonalni listi so prinesli vladni proglas sicer z mastnimi črkami, vendar pa z najmanjšimi, kar je sploh mogoče, dočim so objavili z debelimi črkami odgovor nacijonalistično-komunistične o-pozicije na ta proglas, Republikanski listi objavljajo proglas brez slehernega komentarja. Samo socijalistično glasilo »Vorwarts« ugotavlja, da se je vlada le težko odločila za ta korak. Vodila pa jo je pri tem želja, da govori vsemu ljudstvu brez razlike političnega prepričanja. Komunistična »Rote Fahne« pa vid! v proglasu mojstrsko delo fašistične vladarske umetnosti. Posebno oster ton je ubralo bo minil brez haska. Kar se tiče strokov ne strani, za njo jamčijo priznane peda^ goške zmožnosti ravnatelja Humeka samega in njegovih tovarišev, ki sta mu pomagala, pa tudi stanovska zavest se je pri skupnem tovariškem de.u le še poglobila. Tako bodo zopet odšli kurzisti na svoje domove bogatejši za pridobljeno znanje, ki ga bodo mogli nuditi deci. pa za spoznanje, da beseda prijateljstvo ni samo prazna pena splošne frazeologije. Zato zasluži briga kr. banske uprave, ki omogoča take tečaje, vso pohvalo in želeti bi le bilo, da bi se vršili vsako leto. Jutri, v nedeljo dopoldne, bo kurz zaključen z razstavo napravljenih predmetov. Kogar zanima delo učiteljstva, pridi, pa poglej! Vsak bo dobrodošel! ► 'Janko Pirc. MADRID, 8. avgusta. Iz Španije izgnani kardinal Segura, ki je bil nadškof v Toledu in se mudi sedaj v Rimu, je s posebno noto prosil špansko vlado, naj mu dovoli povratek v domovino ter izvrševanje n:egovih dolžnosti kot kardinal. Pri tem se sklicuje na to, da konkordat med Vatikanom in Špansko še ni odpovedan in da smatra zato Vatikan vse španske vladne .odloke v cerkvenih vprašanjih za neveljavne. MELBOURNE; 8. avgusta. Nad 20.000 državnih uradnikov v avstralski zvezni državi Novi Južni Wa!es ni dobilo ta mesec plače, ker so državne blagajne čisto prazne. Finančni položai Avstralije je katastrofalen, kar je pripisovati popolnemu zastoju trgovine z volno in prevelikim sociialnim dajatvam. Dospel le znanstveni Kiromant, ki vsakemu prečita iz dlani prošlost, sedanjost, in bodočnost. Posete sprejema vsaki dan od 8 do 12 in oJ, 14 do 19 v hotelu Zamorc II. nadstropje, soba št. 26, Maribor. ■*wr Sličice z meje PEBATA O PLANINSTVU. — SOKOLSKE PLAVALNE VAJE. — OBMEJNA PRIMICIJA. — ODLIČNI GOSTJE OB MEJI. Malo je onih, ki bi po celotedenskem lelu v zaduhlih poslovnih prostorih, od-liteli na kobanske planine, da se navži-ejo svežega zraka in lepot obmejnih jcslojank. Vendar se je pred dnevi zbrala neka iružba planincev v gostilni tik državnih nejnikov. V družbi obmejnih domačinov 10 padale med drugim tudi bolj ali manj ►načelne« besede v planinstvu: o štruci rstvu, v sporih in reformah SPD, o lonosnosti koč, o konkurencah itd. — Turistika je samo šport — ali pa sploh ni turistika. Kaj več nikdar ne more piti. Tako se je pričelo in pristaš dr. Tumovih načel o planinstvu je skušal glad-to prodreti... — Kaj pa menite o obmejni turistiki? - vpraša domačin — večni planinec. — Pravi planinec za posebne obiske meje ne more biti odgovoren pred svojo vestjo. Turisti so željni gledanja in pia-mnskega doživljanja, ne pa reševanja obmejnih problemov. Za to so poklicani jlrugi. Različne fraze o nezavednih planin :ih ostanejo le fraze, kajti vsak ve. da posečamo planine zavoljo sebe iz nagonske sile, kateri ni treba nikake primesi moralne odgovornosti ali narodne zavesti! — S tem stališčem se večina ni mogla strinjati, posebno ne domačini, ki v težkih razmerah visoko v planinah vrše na-fodno-obrambno in kulturno misijo. Saj »nstran štajerske meje propada 3000 Slovencev in če meja ni trdna? ... Odkod pa naj kulturni stražarji dobivalo vsaj moralne opore, če ne od onih planincev, ki poleg smotra turistike vidijo ludi nemško ekspanzijo in ogrožene naše postojanke?! Ali je cilj in namen planinstva res že samo »nagonsko planinsko doživljanje« po luksurijoznlh planinskih domovih in kočah?? Ali res ni več idealizma med planinci?... Kakor kaže, je — na žalost —to stališče navzela večina naših planincev... Obmejne planine plakajo in čakajo... « Med Duhom in Križem so v dolinski «arezi znani žlemberski ribniki — baš na državni meji. Lučanski grajščak goji v njih posebne jezerske postrvi, zavoljo tega so ribniki zbirališče avstrijskih ribi- čev, ki opazujejo, kako se bo obnesla nova vrsta teh postrvi. Preteklo nedeljo pa so ribnike obiskali nenavadni gostje: duhovska sokolska četa je imela plavalne vaje. Pred tedni je tam utonil mladenič, ki ni znal plavati. Načelnik br. Križnič je nesrečen slučaj izrabil za svojo četo, ki je polnoštevilno ves popoldan plavala in »reševala«. Idiličen pogled na vodni živ-žav, dokler se niso na večer ob petju vračali na svoje domove... * Obmejno ljudstvo je prijazno in dobro, kar se pokaže posebno ob slavnostnih prilikah. Pred kratkim je bila na Kapli primicija, po 30 letih zopet svečan dogodek domače in sosednje župnije. Prav nič ne kaže, da bi bila v doglednem času zopet katera! Saj cela fara ne premore niti enega študenta. Zato je nova maša na ljudstvo vplivala kot nekaj posebnega. Priprave so se vršile že celo leto... Povabljenih je bilo čez 200 oseb, posta vili so poseben kozolec ob lastni električni razsvetljavi tam sredi kobanskih planin. Še celo jazzband iz Maribora je sviral in dvigal razpoloženje, žal samo ob neizogibnem »čindara« plesu. Edinstvena prireditev je daleko presegala tra dicijonelne prleške primiciie... Tudi darovi vabljencev so presenetili vse sorodnike ... Meja je slavila in zarajala... * V zadnjih dneh so posetili kobansko pogorje planinci iz Zagreba. K Sv. Duhu na Ostrem vrhu, kjer biva več mariborskih letoviščarjev, je prispela gdč. Branka Konstrenčič, hčerka ministra so-ciialne politike in nar. zdravja ter znana zagrebška operna pevka gdč. Erika D r u z o v iČ e v a, v družbi g. prof. D r u z o-v i č a iz Maribora, ki je že star prijatelj in poznavalec naše severne meje. Gostje se krasnemu položaju obmejnih turistovskih postojank niso mogli dovolj načuditi. Prijaznost odlične družbe je domačine presenetila, saj je pokazala izredno zanimanje za obmejne kraje in raz mere. Morda se kobanskim planinam vendar bližajo lepši časi. Nouice iz Konjic Proslava lOletnlce vladanja našega kralja se bo vršila pod vodstvom občinske uprave s sodelovanjem vseh narodnih društev. Sestanek za določitev sporeda proslave bo v pondeljek 10. avgusta ob 10. uri v občinski posvetovalnici. Na spo redu je med drugim bakljada na predvečer 16. tm. in širša slavnostna seja občinske uprave. Sokolska tombola bo v nedeljo, 9. avgusta ob 15. uri na Glavnem trgu, nakar ponovno opozarjamo občinstvo. Po tomboli družabni sestanek Sokolov in prijateljev Sokolstva na dvorišču Narodnega doma. iz našega železniškega prometa. Medtem, ko vlada kriza v lesni stroki in se naklada dnevno le malo lesa, je izredno živahen promet z granitom s Pohorja. Tako nakladajo te dni 300 vagonov granitnih kock iz Oplotnice, katere se bodo uporabile za tlakovanje ljubljanskih ulic. — Vlak je v četrtek, 6. t. m. iztiril blizu Loč. Zlomila se je pri enem tovornem vagonu os, vsled česar je imel vlak zamude 3 ure. Nesreče ni bilo nobene. Ponesrečil se Je v Zemunu Kolšek Alojzij iz Cadrama, podporočnik-pilot. V četrtek 6. avgusta so ga pokopali v Čadra-mu. Na pokopališče so ga ponesli Sokoli. Zastopano je bilo prip ogrebu tudi udru-ženje rezervnih častnikov. Užaloščenim sorodnikom naše iskreno sožalje, umrlemu br. Kolšeku Alojziju pa večna slava. Osebna vest. Tukajšnji gozdarski referent na sreskem načelstvu, Terček Fr., je bil upokojen in zapusti te dni naš trg ter se naseli v svoji vili v Kranju, kjer bo užival zasluženi pokoj. Terček je stara napredna narodna korenina, že 27 let član Sokola. Želimo mu prijetno življenje v Kranju še mnogo 14 Sokolska prireditev v Zrečah v nedeljo, 2. avgusta, je uspela vsestransko najlepše. Mnogoštevilno občinstvo sta pozdravila br. Vidmar Ludvik v imenu društva Zreče, starešina br. dr. Mejak v imenu župne uprave. Društvu v Zrečah častitamo k lepemu napredku. Knjižnica ZKD v Skomarju prične delovati te dni. Za knjižnico je darovala tudi večje število knjig dijakinja Boža Terček. Ustanovitev gozdne In pašniške zadruge v Vitanju se je vršila 7. avgusta, te dni s'edi ustanovitev take zadruge tudi v Oplotnici. Klasična gimnazija v Mariboru. Sprejemni izpiti za prvi razred bodo 27. avgusta (četrtek). Popravni izpiti za javne učence 24., 25. in 26. avgusta, in sicer 24. avgusta vsi četrtošolci ter latinščina in grščina, 25. avgusta matematika, 26. avgusta vsi ostali predmeti. Popravni izpiti za privatiste 28. avgusta. Podrobne odredbe teh izpitov so razvidne iz og.asa v gimnaziji. — Nižji tečajni izpiti od 25. do 31. avguta, višji tečajni izpiti od 29. do 31. avgusta. Začetek vseh izpitov ob 8. uri dotičnega dne. Prijave k izpitom (popravnim in tečajnim) se sprejemajo do 20. avgusta (pismeno, kolek 5 Din, pripustnina za vsak predmet 10 Din, letno izpričevalo). Kdor se ne prijavi in ne oglasi ob napovedanem času, izgubi termin. — Vpisovanje za I. (prvi) razred se zaključi 26. avgusta ob 12. uri. — Vpisovanje v druge razrede ta repetentov bo 5. septembra od 10. do 11. ure v lanskih razredih; vsak se mora izkazati z lanskim izpričevalom. — Krajevni odbor Narodne odbrane v Studencih pri Mariboru se zahvaljuje vsem darovalcem daril in denarnih prispevkov. ** Mariborskim Akcija za zgraditev Pohorske železnice lepo napreduje. Tekom tedna so se vršili zaključni razgovori med predstavniki monakovske tvrdke, ki bo delo izvršila in člani načelstva zadruge. Pri razgovorih je bila definitivno stipulirana pogodba za gradnjo železnice, ki bo podpisana 14. avgusta, ko pade odločitev mariborskega občinskega sveta o prispevku mariborske občine, od katerega zavisi tudi banovinski prispevek v višini 500.000 dinarjev. Obenem je bila vložena na bansko upravo prošnja pa podelitev gradbenega dovoljenja ter določitev datuma za prvi komisijonalni ogled terena. Pričakovati je, da se bo pričelo z delom kmalu po podpisu pogodbe. Promocija. Namonakovskem vseučilišču je promo virala za doktorja zobozdravništva dr. phil. Bosiljka Krainovič, soproga obmejnega komisarja g. Krajnoviča Steve. K drugemu doktoratu najiskreneje čestitamo! — Uradne ure v državnih uradih. Kraljevska banska uprava razglaša, da so v uradih banske uprave Dravske banovine ter v uradih podrejenih državnih upravnih oblasti, kakor tudi državnih *n banovinskih zavodov uradne ure zopet od 7.30 do 12.30 in od 16. ob sobotah pa od 7.30 do 13.30 ure. — Važno za davkoplačevalce. V smislu čl. 148 zakona o neposrednih davkih se naznanja, da zapade v plačilo dne 15. avgusta tretji četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine in družbenega davka ter prvi polletni obrok zem Ijarine za tekoče leto. Davkoplačevalci se v lastnem interesu nujno opozarjajo, da plačajo zapadle davke točno do 15. avgusta, da se izognejo zamudnim obrestim in nepotrebnim stroškom prisilne izterjatve, katera se bo uvedla takoj proti vsem zamudnikom. — Državna trgovska akademija v Mariboru. V I. letnik se sprejemajo učenci in učen ke, ki so dovršili najmanj 4 razrede gimnazije, realne gimnazije ali realke z nižjim tečajnim izpitom. Učenci in učenke meščanskih šol z zaključnim izpitom se lahko vpišejo v prvi letnik, če preje o-pravijo dopolnilni izpit. Za sprejem je treba vložiti najkasneje do konca avgusta prošnjo, kateri naj se priloži izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu oz. o zaključnem izpitu na meščanski šoli ter krstni list, s katerim se izkaže, da učenec v letu v katerem se vpiše, dovrši 14—17 let. Učenci gimnazije (realne gimnazije ali realke) kolku:ejo vlogo s kolkom za Din 5, učenci meščanskih šol pa prilože še kolek za Din 20 za rešitev. Dopolnilni izpiti se bodo vršili dne 4. in 5. septembra, vsakokrat ob 8. zjutraj, in sicer iz slovenščine, nemščine, narodne zgodovine z zemljepisom in iz matematike v obsegu programa III. in IV. gimn. razreda. Učenci meščanskih šol, ki so opravili za-vršni izpit z odliko ali prav dobrim uspehom, opravljajo izpit le iz nemščine. Popravljalni izpiti se vrše za I. razred 26. in 27. avgusta, za II. razred 28. in 29. avgusta za tretji in četrti razred 31. avg. in 1. septembra. — Vpisovanje v II., III. n IV. letnik in ponavljačev za I. letnik bo 2. in 3. septembra od 9.—11. dopoldne. Prijateljem streljačklh družin. Jutri, v nedeljo, dne 9. avgusta popoldne, se bo vršila v Hotinji vasi slovesna otvoritev prvega strelišča in razvitje prvega prapora streljačke družine v naši kraljevini. Otvoritev strelišča se bo vršilo pod pokroviteljstvom g. bana, katerega bo zastopal srezki načelnik g. dr. Hacin. Iz Maribora povede predsednik streljačkih družin g. polkovnik Božo Putnikovič z vlakom ob 13.25 vse goste od glavnega kolodvora. Vse bratske stre Ijačke družine in vsa narodno čuteča javnost se poziva, da se sigurno udeleži pomembnega slavja, saj je prijazna Hotinja vas ena najlepših izletnih točk! — Tatvina kolesa. Iz veže okrožnega sodišča je bilo ukra deno Čisto novo zeleno pleskano kolo znamke »Lian« in sicer vpokotanemu detektivu Ščuki Venčeslavu. Koio je vredno 2000 Din. Svoji sostanovalki je odnesla L. Katarina novo obleko in 20 Din gotovine. Bila je prijeta in Izročena sodišču. -* Za drž. žensko učiteljsko šolo v Maribc^E velja za šol. leto 1931-32 glede na 'g|jo-vanje, izpite itd. tale spored: Vpisovanje v 1. razred 11.—13. sept., vpisovanje' v 2. do'5. razred 12. sept., ponavljalni izpiti za razrede 9. sept., diplomski izpiti 15. sept. Koncert v parku. V nedeljo koncert železničarske godbft v parku. Dirigira g. Schonher. — Samonemški pis v gotici je imela K. Pavla iz Košakov n*, svojem enovprežnem voziču in še tega tako zamazanega, da je bil jedva čitljiv. Bila je prijavljena policiji. Iz valov Drave je rešil 6. avgusta ob 17. uri trgovski pomočnik Rihard Mestner gostilničarjevega sina Kuralta in njegovega prijatelja. Vsi trije so se kopali v Dravi pod cel* kvijo sv. Jožefa v Studencih kjer je po* stalo v vodi Kuratu nenadoma slabo. Prvi mu je priplaval na pomoč prijatelj, katerega pa je tudi pograbil krč, tako da sta bila oba v nevarnosti, da utoneta. Ko je to videl Mestner, je naglo skočil v vodo ter z velikim naporom rešil oba si gume smrti. — Sokolsko društvo Maribor III. Krčevina-Košaki priredi v nedeljo 9. avg. v gostilni ge Kekec v Košakih ljudsko veselico s šalo* igro »Trije tički«, z godbo, telovadnim nastopom, s kegljanjem in raznovrstno prosto zabavo. Začetek ob 15. uri. Sokole in prijatelje Sokolstva vabi k udeležbi odbor. Zdravo! — Triglavanski starešine! Odbor starešinskega društva JAD »Trt glav«, Vas nujno poziva, da se v čim največjem številu udeležite triglavanskega zbora dne 15. in 16. avgusta v Ptuju v. Narodnem domu. Zbor naj bo impozantna manifestacija triglavanske ideje, ki preve va ne samo našo mladino, — aktivne člane, ampak živi neomajno tudi v naših srcih in že desetletja spaja našo Trigla* vansko družino vseh generacij. Udeležbo prijavite na naslov: Ing. Mate Za.išefc Ptuj, in to čim prej, da bo prirediteljem delo in posebno naročilo na skupen obed olajšano. Odbor. — Marenberg. Prireditev kraj. odbora Rdečega križa v nedeljo dne 2. avgusta je tako v moralnem, kakor tudi gmotnem oziru prav dobro uspela. Iz krajev Dravske doline, pa tudi iz Maribora, so došli gostje. Na veseličnem prostoru je bilo zbranih nad 1200 ljudi. Petje moškega zbora društva »Maribor« s solistom opernim pevcem gosp-Neraličem je napravilo mogočen utis. — Prve tombolske dobitke so dobili: hčerka sedlarja in posestnika Trauti Haber-man, šivalni stroj, posestnik Matjaš, moško kolo, gostilničar B8hm, plug-kultlva* tor, Urnaut iz Mute, pohištvo, Lot* Wrentschur, seženj drv in davčni pod' uradnik v p. Anton Brilej, svinjo. — Vse Igralce državne razredne loterij® v upravi »Jutra« in »Večernlka«, Mai* bor, Aleksandrova cesta 13, naprošam®' da zamenjajo srečke najkasneje do 10-m., ker bo žrebanje že 11. avgusta. Sobota NedeU0 Obalna veselica ples kabargj velika kavarn* Veliko vrtno veselico priredi kolesarski klub »Perun« v ne^ ljo, dne 9. avgusta ob 15. uri v gostf|! »Lovski dom« v Krčevini (nad Tremi J' niki). Zrogram je pester, kakor n. pr.: * gljanje na dobitke, streljanje na dobi]", šaljiva pošta, ples itd. Godba prvovrs* Vstop prost. — jutranji in večerni koncert vsaka nedeljo in praznik v hotelu widl. Specialiteta: sočni guJaš. Pri nagnenju k maščobi, protinu, s Jad* I ll ■■ UK u vii ju ■» i..-o-wvi, iJlUlJii-t .g. kosečnosti izboljšuje naravna »Franz j šefova« grenčica delovanje želodca črevesa In trajno pospeši prebavo. K® iskovalci na polju zdravniške vede o P ^ snavljanju zatrjujejo, da so dosegh »Franz Josefovo« vodo sijajne rez ,seii »Franz Josefova« grenčica se doJ,j.v+'l20-lekarnah, drogerijah in špecerijskih i** Vinah. - -■ nvrarrrfo rtT, dne 8. Vin. 1931;' Maf R5OT5K! V E X E1? N I K JulS' Stran & Nekai dni na Gorenjskem ŽIVLJENJE IN VRVENJE NA BLEDU. — PO VELIKANIH JULIJSKIH ALP. SREČANJE Z OTONOM ŽUPANČIČEM Lepa je naša Gorenjska, pravi biser Jugoslavije. Najlepši njen del pa je Bled. Izstopimo v Lescah. Krasna, asfaltirana cesta pelje proti Bledu skozi romantične Sume, iz katerih odmeva šepetanje potočkov in slapov. Komaj 3A ure hoda je in že Brno n a cilju. Ne manjka pa tudi taksijev, privatnFn avtomobilov in izvoščkov. Že Ua prvi pogled te Bled preseneti: razkošne vile, krasni hoteli, v sredi pa jezero, toliko opevano. Na skali sedi trden grad bi čuva svoj zaklad. Sezona je sedaj v polnem razmahu. Gostov je veliko in sezona nič dosti ne zaostaja za lansko. Vse živo, pisano, kakor na bazarju kje v Velemestu. Vse jezike slišiš, tudi turškega, vendar ne ločiš enega tujca od drugega, ker je vse odeto v največjo nobleso. Zabave imajo dosti, saj je danes Bled že Svetovno priznano letovišče. Predpoldne Se hiti vse kopat v Grajsko kopališče, ki ima nekaj nad 1000 kabin. Vse je živo; Svilene pižame hitijo sem in tja, da mige-la kopališče v pestrih barvah. Jezero se (giblje, polno kopalcev. Čolni neprenehoma križarijo po jezeru, hitijo k otoku in spet nazaj. Skoraj ves dan zvoni zvonček na otoku. Tudi splavi so pri obali kopališča, na katerih se vozi vse, staro in tnlado, ter se raduje. Takšen je predpoldan na Bledu, poldne pa se zdi človeku, da je Bled izumrl. Vse tiho, kopališče je prazno, razen Blejčanov, ki se hodijo kopat popoldne. Gostje pa hitijo na izlete, ki i*h aranžir uprava Park-hotela v Opatijo, Kranjsko goro na Vršič. itd. Okrog 5. ure popoldne Bled' zooet oživi, V Zdraviliškem parku Igra mornariška godba iz Boke Kotorske pod taktirko kapelnika g. Ungerja, na e-ea rojaka iz Maribora - predvsem klasične komade. V Kazini pa se začne ob B. uri »5 Uhr-Tee«, kakor pravijo tujci. Tamkaj igra jazz iz Munchena. Vse pleše na terasi ob jezeru in se zabava. Z obžalovanjem sem pa vzel na znanje, da Knajo že otroci 7—8 let plesati in tudi v Kazini plešejo. Slaba, napačna vzgoja, nasprotna vsem pedagoškim načelom. Lepo je, da smo v takozvani »moderni« dobi, vendar pa ne smemo biti hipermoderni, v škodo našemu naraščaju. Zvečer pa, kadar pade prvi mrak, zablesti Bled v neštetih lučkah. Osobito razkošno je urejena Kazina, ki je polna majelegantnejših gostov. Režija je izborna: muzika je izvrstna, program pester. Tako se zabavajo naši gostje! Za udobnost je dobro urejeno. Gostom je vse na razpolago, da se lahko prav tako počutijo kakor kje v Opatiji ali na italijanski Tivijeri. Zasluga gre predvsem g. Kendi in splošno občinski upravi. Tudi okolica je krasna. Ne daleč je Vintgar, poln romantike in prirodne lepote. Nedaleč od njega pa je Vrba, rojstni kraj našega Prešerna. Nikdo, kdor je na Bledu, naj ne pozabi obiskati Vrbe. Možnosti izletov iz Bleda so vsestranske, posebno v Bohinj, za Bledom naša najlepša točka Gorenjske, s krasnim jezerom. Po romantiki in prirodnosti se gotovo odit kuje od Bleda, ker ni tako moderniziran. Baš zato ima za mnoge goste veliko privlačnost in letošnjo sezono ]e Bohinj popolnoma zaseden. Nič te ne moti, lahko sedeš v gozd in sanjaš o očaku Triglavu, ki se ti smeje nasproti. Druga lepa točka je Kranjska gora, Prijazno gorsko letovišče, ki je tudi jako dobro obiskano. Pustimo te kraje in po-Klejmo malo na kras Gorenjske, na naše Planine. Vse so krasne, diivne, ena lepša 'od druge. Na eni strani Triglavska skupina, na drugi Karavanke, v ozadju pa se sveti Grintovec. Divno je tu, a moraš tudi na katero izmed teh gora splezati. Jaz sem se odločil za Stol. S kolesi smo se Peljali do Most, in sicer do gostilne »Poe Stolom«. V bližini so taborili letos zagrebški skavti. Šli smo si ogledati njih taborišče, katero je bilo prav prijazno ki Čedno urejeno. Vodja nas je prav ljubeznivo sprejel in nam razkazal posamezno sti. Odtod smo se začeli spenjati prot Valvazorjevi koči. Spotoma smo sreča' vali razne planšarje. Ti ljudje so res orl finalni! Srečali smo prvega in smo ga vprašali: »Stric, koliko je še do vrha?« *Eh, kake 4 ure boste še že hodili.« Gre* dalje in srečamo Čez eno uro druge pa ga vprašamo, koliko je še do .v/. ha. In veste, kakšen odgovor smo dobili? Šest ur, reči in piši! Če pa ne verjameš, pa sam poskusi! V naši družbi smo imeli izbornega humorista, nekega Berlinčana, ki je tokrat zamenjal lakaste čevlje z gojzercami in svileno srajco z navadno turistovsko. Nikoli še ni hodil na planine, zato smo bili seveda radovedni, kaj bo, saj je bil možak že pri petdesetih letih. A zmotili smo se! Nič ni hotel povedati, da ga bolijo noge, šele v koči nam je razodel, da je to »sehr schwer fiir einen solehen Herrn, wie ich bin!« Od srca smo se mu smejali, tako čudovite poglede je pošilja! v nebo. Vmes pa so padali pristni nemški »vici«, boljši od vseh, kar sem jih kdaj čital v kakšnem humorističnem listu. Razgled s Prešernove koče (2193 m) je sijajen na našo stran. Z vrha Stola pa je še lepši. (2236 m). Na eni strani Bled, ki je^ lep posebno zvečer, ko miglja v tisočerih lučkah. Na drugi strani Jesenice in okoliški kraj. Pod Stolom pa se vije Sava kot dolga srebrna kača. Zvečer vidiš tudi Ljubljano med Šmarno in Šmarjetno goro, pa tudi Kranj. Tudi na avstrijsko stran je lep razgled: Celovec in dolgo Vrbsko jezero, Beljak, Blaško in Klo-.pinjsko jezero, v ozadju pa se belijo mo-Po-!gočni Tiroli, vsi v snegu. Tudi na Julij-‘ ske Alpe je v lepem vremenu pogled si-ajen. Preskrba v koči je dobra. Prijetno nam je bilo tisti večer, saj nas ni bilo ve-iko in tako smo pokradli z ostalih postelj vse koce in se zavili v nje, kajti pi-ralo je tako, da smo mislili, da nas bo burja s kočo vred odnesla v sred Blejskega jezera. Drugo jutro smo se napotili v dolino, nami je bil tudi neki turist, ki je poznal Stol menda bolje kot jaz Bled. Zvabil me je s sabo, češ: »Iskala bova planinke.« Vodil me je po najbolj strmih pe činah. Njemu je bilo seveda lahko, ker je bil opremljen tako kot dober planinec. Jaz pa sem bil v navadnih čevljih. Plaziti sem se moral po vseh štirih, da nisem zdrsnil in ko se je neprijetna izkušnja cončala, sem z žalostnim srcem ugotovil, da sem ves opraskan po rokah in nogah. Čevlji so dobili luknje, svoje noge pa sem tri dni vlačil za sabo kot bi bil hrom. Pa našli smo le planinke in to na stotine! Vendar smo si jih le nekaj vtaknili za klobuk, ker vemo ceniti našo floro. Pripeljal sem se po svoji zadnji pla ti približno do polovice Stola. Sedel sem v travo in se ogledoval. Nedaleč od me' ne pa je sedel gospod z ženo in otrokom. Vedno bolj sem ga gledal in se čudil. Vedno bolj se mi je zdel znan. Nato se mi je posvetilo. »Ali niste vi iz Ljubija' ne, gospod?« »O, seveda sem!« »Niste li mogoče . . .?« Posmejal se je In mi po^ kimal. Bil je naš pesnik Oton Župančič! Bil sem seveda silno vesel, da sem ga spoznal in hitro smo katero »pogruntali«. Še smo debatirali o literaturi, nato pa smo jo mahnili v Valvazorjevo kočo in tam izpili steklenico piva. Prijazen je naš pesnik in marsikaj se človek nauči od njega, da gleda na literaturo s popolno ma drugimi očmi kakor v šoli. Prisrčno smo se poslovili in naša družba jo je naglo mahnila v dolino in od tam nazaj na Bled. Lepa je Gorenjska, najlepši del Jugoslavije! Vsakomur ostane v neizbrisnem spominu in še danes mi lebdi pred očmi kot fata morgana, ki jo človek uzre globini skrivnostne Sahare. Divna je svojim prirodnim krasotami, da človek nehote zasanja o raju, ki ga .je ustvarila bujna človeška domišljija. »Dežela Kranj ska nima lepš’ga kraja ... .1« D. C. Velika ljudska tombola. Prostovoljno gasilno društvo Pekel-Poijčane, priredi na praznik v soboto 15 avgusta ob 14. (2.) uri v vrtnih prostorih hotela Baumann veliko ljudsko tombolo, Glavni dobitki so: krava s telico, lepa samska hišna oprava, Singerjev šivaln stroj vreča moke. Razen tega je še dru gih 300 bogatih dobitkov v skupni vred' nostl 20.000 Din. Po tomboli bo prosta zabava istotam z drčo, plesom ta drugimi dobrotami. Pri prireditvi bo svirala priznana godba iz Peker. Tombolke kar te o po 3 Din naprodaj po vseh trgovinah V slučaju dežia bo prireditev v nedeljo 16. avgusta, Mozirje kras in dika Gor. Savinjske doline Mozirje, ti dika Savinjske doline, ostani ponos mi slovenske občine! Kot Tvoje planine v vek trdno mi stoj, ko bije za dom in slobodo se boj! Tik pred svojim odhodom iz Mozirja, ejer je bil tudi služboval kot kaplan, v času, ko so celjski nemški planinci začeli si osvojati prekrasni svet naših Savinjskih alp, dne 11. oktobra 1894, je A. Aškerc zapisal te besede v »Meščansko tnjigo«, ki jo hrani trg Mozirje. To pesnikovo naročilo so Mozirjani vedno zvesto in vestno izpolnjevali; 1. 1895. je bila v Mozirju ustanovljena Savinjska podružnica SPD, ki je v trdem boju z narodnimi neprijatelji čuvala slovenski značaj Savinjske doiiine in Savinjskih alp; leto pozneje so postavili na Golti »Mozirsko kočo«; naslednjega leta so na slovesen in glasen način praznovali šestdesetletnico nemškega vseučiliškega profesorja dr. Frischaufa iz Gradca zaradi njegovih neminljivih zaslug za podvig slovenske turistike v Savinjskih alpah. Pa ko je narodnostni boj v stari Avstriji divjal najbesneje, je trg Mozirje stal naj-trdneje, imel je vedno, kak,,r je to tedaj bilo potrebno in koristno za narodno stvar, tudi med vihranjem svetovne vojne na visoki lipi v svoji sredini razobeše-no narodno trobojnico, da je vsak tujec takoj moral spoznati, po čigavih tleh potuje. Prej že, 1. 1882., so oni bili ustanovili prvo Sokolsko društvo v Savinjski dolini z imenom »Savinjski Sokol«, Gor-njesavinjsko posojilnico 1. 1873. in Narodno Čitalnico 1. 1877. To in pa sijajna preteklost trga samega, koje vidne sledi tujec še lahko zasleduje v domači »trški kroniki«, sestavljeni po originalnih virih od domačega sivolasega pesnika Žige Lajakov-Mozirskega, zlasti pa očarujoči lesk in blesk pokrajinskega lica tega ljubkega, snažnega trga in njegove pestre okolice, najbolj pa duša in srce domačega prebivalstva, ki jo bo tu vsak ljubitelj naše dežele in našega naroda z dopadenjem in radostjo občudoval, opravičujejo trditev, da je trg Mozirje kras in dika Gor. Savinjske doline. Tik pred trgom, kojega hiše so nanizane na belo, široko cesto kakor rdeče jagode na nit ali bilko, v vasi in ob potoku Ljubiji, stoji kapelica sv. Miklavža, najvišjega pokrovitelja vseh popotnikov, mornarjev in splavarjev. Po bližnji Savinji namreč, ki se vzporedno z belo cesto kakor srebrni trak vleče skozi Mozirsko kotlino, spravljajo domači splavarji in drugi iz številnih vasi gori do Krope pod Gornjim gradom in do Ljubnega gozdne velikane iz osrčja Savinjskih alp, okrogle hlode, deske, obrezan in obtesan les, na svojih gibčnih splavih v osrčje naše države. Razmerje med njimi ln njihovim zaščitnikom sv. Miklavžem nima nič platonskega na sebi; sloni marveč na popolnoma realnih tleh. Takole ga oni prosijo: »Na vodi srečo nam izprosi, Miklavž sveti! Ki za čast smo tvojo bili vneti.« Pa jim obeta svojo pomoč s temile besedami, on, škof s palico, s knjigo In z jabolki na njej: »Kdor v mojo čast —- položi tukaj dar — Nesreče branil — bodem ga vsigdar.« Komaj da si, popotnik na avtomobilu, z dinarjem, spuščenim v njegov nabiralnik, simpatičnega bradatega belega svetnika prosil njegove zaščite, že je smuknilo moderno vozilo v sredino ličnega trga in se ustavi pred štirioglato kapelico, da se ohladi v senci do mače trške lipe, njegovi gostje pa okrepčajo v starodavni gostilni »Pri pošti«, ki Je obstojala že 1. 1685. in o kateri »tržka kronika« poroča, da je v njej ljubljanski škof Konrad Glušič za časa Primoža Trubarja na svoji poti v Gomjigrad s svojim sijajnim spremstvom obedoval in zapravil horendno vsoto denarja. Sedanji hotelir, župan Matija Goričar, kojega rodbina si z Lipoldovo deli mesto domačih vodilnih prvakov in narodnokulturnih delavcev, s cenami nikomur ne daje prilike, da bi škofa Glušiča mogel posnemati. In to je prav; le cene, ne le Savinja in njene hladilne bistre kopeli, vabijo vsako let- toliko letoviščarjev v trg, da so v počitnicah vse sobe oddane. Na koncu trga stoji onstran Mozirskega potoka Trnove na prijazni gorici žur- da> v vodi, sedaj je na suhem; on’ pa stoji sedaj v vodi, pa bo prišel čas, ko bo on stal na kopnem; tedaj bo Mozirski zopet v vodi. Ta voda je nekdaj polnila celo Mozirsko kotlino in tako ni čudno, da kaže stari tržki grb goro s tremi grički in cerkev s tremi vhodi nad njimi. Mozirska planina, stare Golti s cerkvami sv. Radegunde, sv. Mihaela in sv. Roka, potem sv. Križ nad Belimi vodami, sv. Križ na Gori Oljki, sv. Vrban na Dobravljah in dvostolpna cerkev blizu škofovega Marijingrada v Nazarjah, drveča Savinja s slokimi »Savinjskimi mornarji«, ličnost trga, ljubeznivost in narodna in državna zavednost tržanov v smis!u pesnikovega naročila, vse to bi spadalo V moderni grb jugoslovenskega trga Mozirje. Dr. F. Mišic. Kuiiurne vesti Modra ptica, 9. V letošnji deveti številki »Modre ptice« objavlja Filip Kalan no-vello »Otrok«, ki se bo še nadaljevala. Jože Kranjc je napisal novelo »In je ve* denar zapil«. Zajeta je zopet iz socialnega življenja. J. Š. je prevedel iz knjige Luciena Tesnierea »Oton Župančič« odstavek v katerem govori o zbirki »Čaša opojnosti«. Bilo bi dobro, da bi se to Tes-niereovo delo sploh in čimprej v celoti prevedlo na slovenski jezik. Vladimir; Bartol je prispeval črtico »Čuden obisk«. Peter Pajk nadaljuje svoje »Zapiske«. V tej številki objavlja sledeče: Ob Proustovi šestdesetletnici, Nesmisel'polemike, Fašistična Ilijada, Micky-miška in glasba, Proletariat in pesništvo in Dostojev-skij, genialni čitatelj. V »Poročilih« piše Vladimir Bartol o ljubljanski drami v lanski sezoni, o mariborskem gledališču pa Silva Trdinova. V »Raznem« nadaljuje Mirko Javornik svoj informativni »AH veste?« Založba »Hram« v Ljubljani. Nedavno se je v Ljubljani osnovala nova založba, ki si je nadela ime »Hram«; v ozadju je znani organizator gi Ciril Vidmar. Založba bo izdajala knjige proti mesečnemu vplačevanju kakor »Modra ptica«, Tiskovna zadruga in Jugoslovanska knjigarna. Prvo knjigo, Gustava Flauberta »Gospo Bovaryjevo«, o kateri poročamo na drugem mestu, je že izdala. Poleg te knjige bo pa izdala letos še Tolstojevo »Vstajenje« v novem prevodu Vladimira Levstika in Mirka Jelušiča epohalni zgodovinski roman »Cezar« v prevodu Frana Albrechta. Najnižji mesečni obrok za letos je 25 Din. Kakor moramo agiilnost naših založništev pozdraviti, se nam vendar zdi, da bo konkurenca sčasoma popolnoma ubila vsako akcijo. Slovenci ne bomo mogli vzdržati štirih takih založb in posledica bo najbrže ta, da bodo propadle vse. Gustave Flaubert: Gospa Bovaryjeva. Založba »Hram« v Ljubljani, 1931. Roman, prevedel iz francoščine Vladimir Levstik, opremil Bojan Stupica, strani 352. — Prvi prevod znamenitega romana utemeljitelja realizma in po tem naturalizma, Francoza Gastavea Flauberta »Gospa Bovaryjeva« smo Slovenci dobili že pred svetovno vojno. Izhajal je najprej v tržaški »Edinosti«, na to pa je bil tudi ponatisnjen v knjigi. Zaloga te prve izdaje je po knjigarnah najbrž že pošla in je zato prav, da smo dobili novo. Poznavanje Flauberta, posebno še »Gospe Bo-varyjeve« je za vsakogar, ki se zanima za smeri svetovne literature v novejšem času neobhodno potrebno. O romanu samem se je tudi pri nas pisalo že toliko, da bi bilo vsako nadaljno ocenjevanje ali priporočanje odveč. Mimo tega je pa sedanja »Gospa Bovaryjeva« po svoji o-premi najlepša dosedanja slovenska knjiga. Nova založba »Hram« je prekosila vsp, kar se je doslej storilo v tem oziri' pri nas. In storilo se je veliko. , na cerkev sv. Jurija. Sta dva Jurija; 'c’en •koiftškio .dr.us^iozirski. Ta stal nek- Ant. Rudolf Legatov enoletni trgovsk’ tečaj v Mariboru. Vpisovanje ustmeno ali pismeno v Slovenski ulici 7, zraven trgovine W8gerer od 8. do 12. in od 14. do po! 19. ure. šolski programi b-ezDlačno! Glej današnji iftseratl — Zenruem senci Umila 177 š »Pa vi! Kaj si je.izmislil, ko je zapustil-vas?. Dajte • povejte mi to.« »Bilo je strašno,« je zamrmrala Margentina z zamolklim glasom. »Tisti večer, ko je prišla moja hči na svet, jaz pa sem ležala ali bolj umirala na svoji postelji in nisem imela niti toliko moči, da bi se bila mogla 'nasmehniti ubogi revici, se je vdajal on v sosednji sobi orgiji ... slišala sem njegov glas . .. vstala z naporom poslednjih moči in ko se mi je posrečilo odpreti vrata, 'sobe, kjer se je vršil pir, sem ga zagledata, kako dviga _smeje svojo čašo in objemlje žensko, ki mu sedi na kolenih . . .« »Da,« je ‘dejala Magdalena počasi. »To ni bilo slabo prirejeno . . . Spoznam ga dobro po tem dovtipu.« Mrko molčanje se je spustilo med njiju. Gotovo sta se vračali v spominih v svojo preteklost: nedvomno sta preživljali v svoji domišljiji še enkrat bežne ure ljubezni, ki sta jih morali plačati tako "drago Nazadnje je vstala Magdalena Feronova in voščila Margentini lahko noč. »Spite brez skrbi,« je dejala. To rekši, se je umeknila v sobo s kanapejem, do-jčim je odšla Margentina v svojo. A Magdalena Feronova je šla kmalu v klet. Podkupljeni grajski sluga je bil postavil na njeno povelje v to klet, .vse, kar je mislila, da utegne kdaj potrebovati. Tako je imela v. svoji mizici tudi peresa, črnilo in <>apir. Na enega izmed listov je napisala. Magdalena par tesed, zložila ga in ga zepečatila. Nato je napisala sledeči naslov: »Gospod vitez De Ragastan, v gostilni ,Pri velikemu cesarju Karlu’.« Ko je bilo pismo pripravljeno, se je vrnila gor, odprla rahlo okno in se ozrla po okolici. Vv Toda noč je bila preveč temna. . Videla ni ničesar. v,1 Razločiti so se dale samo velike sence dreves. »Kaj mi je storiti . . .« je zamrmrala. Nadejala se je, da se sluga vrne in da ga bo videla k je'okrog paviljona. Toda mož se je očividno zbal, m le malo verjetnosti je bilo, da se pokaže. »Toda moje pismo mora priti v Ragastanove roke!« je dejala Magdalena sama pri sebi. Zaprla je okno in stopila v Margentinino sobo. »Poslušajte,« je dejala. »Ali bi lahko čuli sami kako uro?« »Vso noč, ako je treba.« »Dobro. Dokler se ne vrnem, se preselite torej v mojo sobo in ostanite blizu okna. Ako pride kdo, bo zadoščalo, menim, da zaženete hrup, ali pa, če mu zagrozite. Kajti prepričana sem, da vas misli lopov presenetiti v spanju .. .« »Vi hočete torej oditi?« je vprašala Margentina začudena________________________________________________ »Da. Treba je obvestiti nekoga o tem, kar se godi tu . . . nekoga, čigar pomoč vam more biti dragocena.« »Idite torej!« je rekla Margentina ganjeno, ->in Bog daj, da se vam posreči! .. .« »Dobro. Potemtakem grem lahko z mirnim srcem.« Nato se je vrnila Magdalena v klet, slekla svojo žensko obleko in se oblekla za kavalirja. Preko svoje obleke je ogrnila širok plašč. Nato si je opasala meč. Na škornje si je pripela ostroge, ki so žvenketale ob najmanjšem koraku. . Tako oblečena in ogrnjena v plašč, na glavi črno baržunasto čepico z velikim peresom, je bila docela nepodobna ženski, in vsak jo je moral smatrati za plemiča kraljevskega dvora. Nekaj minut nato se je vrnila tako preoblečena k Margentini, ki je bila sed‘la k oknu. »Kadar se vrnem,« je dejala, »potrkam trikrat zaporedoma na oknico in se vam dam spoznati s tem, da izrečem tiho vaše in svoje ime.« »Vaše ime!« je rekla Margentina prijazno. »Kako, ko ga niti ne poznam . . .« »Ime mi je Magdalena . . .« »Magdalena... to je ime, kt ga ne pozabim nikoli . ^ .« A že je bila Magdalena odprla okno, premotrila okolico z ostrim očesom, skočila na tla in izginila v noči. Margentina je zaprla okno in počakala. Zileta je spala z zvišenim zaupanjem otrok, ki vedo, da čuva mati nad njihovim spanjem. Magdalena Feronova je bila zavila skozi gosto skupino dreves. Stopala je naravnost proti malim, skritim^litom skozi katera je bila odšla že pred par dnevi, da si ogle da kraljev lov. Podnevi ni bilo stražnika pred temi vrati. , Ali ga tudi ponoči ne bo? Magdalena je stopala naglo. Zdajci pa se ji je zazdelo, da sliši korake za seboj. Urno je skočila za deblo stoletne bukve, ki se je dvigala v bližini. Par trenutkov nato se je pojavila poleg nje človeška senca. 3ilo je očividno, da ji sledi nekdo že več minut. Kdo? ... In zakaj? Zdelo se je, da se senca obotavlja in jo je izgubila izpred oči. * Zdajci pa je stopi! neznanec, ki jo je očividno i^kaV tako blizu mimo nje, da se jo je doteknil. ' Magdalena je zdrznila. Neznanec je planil. 'i^'" Magdalena je videla v nočni temi lesket bodala ..« Naglo se je sklonila ... il' Bodalo se je zadrlo globoko v bukvino deblo. »Prokleto!« je zarenčal neznanec in izdrl me& Točno kakor blisk je izdrla tudi Magdalena svojega. Črhnila ni niti besedice. Tudi neznanec je molčal. Nekaj strašnega je bilo v tej dvojici senc v preži, v njihovih mečih, ki sta se iskala obotavljaje in v molčanju teh dveh bitij, pripravljenih zaklati drug drugega. Zdajci pa sta se meča doteknila. R rez najmanjšega utripa srca, le s čelom, nagubanem v silnem naporu, ki ga je delala, da bi razločila svojega nasprotnika, je prestregla sunek, ki ji je bil namenjen. Obenem je vrnila z ravnim sunkom na slepo srečo. Sunek je zadel -.., Čutila je, kako je predrlo rezilo v, obleko in nato še y meso. J »Zadeti ste!« je vzkliknila nehote. »To ni on!« je odgovoril neznanec, ki se je umelč-nil takoj po teh besedah, dasi je moral biti težko ranjen in izginil v temi. Šele zdaj je čutila Magdalena, kako silno ji utriplje srce. Dalje časa je stala na mestu, premišljale o tem neobičajnem dogodku. Kdo je bil ta človek. Sokolstva Sokolsko društvo Ribnica-Josipdol na Pohorju priredi 15. avgusta ob 3. popoldne prvi [javni nastop v zvezi z otvoritvijo letnega telovadišča v, 'Josipdolu. Po telovadnih točkah prosta zabava ob godbi in plesu. K obilni udeležbi vabljeni sestre in 'bratje ter vsi prijatelji Sokolstva in ljubitelji narave. Sokolsko društvo Sv. Jurij ob Pesnici priredi na praznik 15. avgusta ob 15. uri svoj prvi javni nastop. Nastopi domače članstvo in tudi vojaštvo iz Maribora s (puškami. Po nastopu bo na telovadnem prostoru zabava in ples. Sodeluje godba »Lira« iz Krčevine. Vse najboljše bodo nudili planinski šotori. Vmes bomo imeli priliko čuti še kak pevski zbor. Želimo pa, da bi bil naš prvi javni nastop obenem veličastna narodna manifestacija na .važni točki naše severne državne meje. Zato vabimo vse sosedne kraje, raznotera društva, zlasti Mariborčane, da napravijo korporativen izlet istega dne v idilični šentjurski kraj. Iz Maribora vozita 2 avtobusa izpred »Orla« ob %13. 10 Din za osebo. Uozne olajsaue Jadranska obala in zdravilna kopališča, po desetdnevnem bivanju v dobi od 1. junija do 30. septembra 50%, v dobi od 1. oktobra do 31. maja 75% popusta na železnici pri povratku. Dubrovnik, letovanje Hriščanskih zajed-nic v Mlinih, od 2. avgusta do 1. septembra, polovična vožnja. Križevci, euharistični kongres, 14., 15. in 16. avgusta, polovična vožnjs. Trsat, euharistični kongres 14. in 15. avgusta, polovična vožnja. Rajhenburg, sejem od 15. do 21. avgusta 50% popusta pri povratku. Litija, proslava 451etnice pevskega društva »Lipa«, 15, avgusta, polovična vožnja. Ljubljana, sejem od 29. avgusta do 9. septembra, polovična .vožnja, legitimacija 30 Din. Zagreb, sejem od 29. avgusta do 7. septembra, polovična vožnja, legitimacija 30 Din. Osijek, sejem in izložba deželnih pridelkov od 29. avgusta do 7. septembra, polovična vožnja, legitimacija 2 Din. Graz, sejem od 29. avgusta do 6. septembra, 25% znižana vožnja, legitimacija 20 Din, vizum prost. Wien, sejem od 6. do 13. septembra, 25% znižana vožnja, legitimacija 50 Din, vizum prost. Liberec, sejem od 15. do 21. avgusta, znižana vožnja. Bratislava, sejem od 23. avgusta do 2. septembra, znižana vožnja. Praha, sejem od 6. do 13. septembra, znižana vožnja, legitimacija 22 Din. Leipzig, sejem od 30. avgusta do 4. septembra, znižana vožnja v Avstriji in Češki 25%, v Nemčiji 50%, pri nas 50% pri povratku, legitimacija 70 Din. Lwow, sejem od 5. do 15. septembra, znižana vožnja. Budapest, sv. Štefana teden od 15. do 23. avgusta 50% znižana vožnja, legitimacija 4 Pengo, vizum 66% znižan. Solun, sejem od 16. do 30. septembra, znižana vožnja. Pariz, mednarodna kolonljalna izložba do 31. oktobra, 33% znižana vožnja, legitimacija 60 Din, znižani vizum. Italijanska kopališča do 31. oktobra polovična vožnja po šestdnevnem bivanju. Vse nadaljne informacije se dobijo v prometni pisarni »PUTNIK« (Tourist Office), Aleksandrova cesta 35. telefon 2122. Šport Iz LNP. Upravni odbor LNP je na svoji seji dne 5. t. m. določil kot pričetek prvenstvenih tekem podsavezne lige v območju LNP termin 13. septembra 19311. Hazena praške Slavile v Murski Sobo«. Jutri gostuje v Murski Soboti hazena praške Slavije ter bo odigrala proti SK Muri prijateljsko tekmo. ZNS, službeno. Dne 9. tm. sodi mladinsko tekmo gosp. Bergant. Prijateljsko tekmo SK Svoboda, Maribor:SK Svoboda, Varaždin sodi g. Nemec. Poverjenik. V najkrajšem času se otvori Strela ubila 8 vojakov. Med silnim viharjem je y sredo treščilo v neko barako v bližini Reimsa nahajajočega se vojaškega taborišča Sissone, v katerem so bili nastanjeni vojaki Iz Tunisa. Strela je pri tem ubila 7 vojakov, 3 pa težko ranila, od katerih je eden kasneje istotako podlegel poškodbam. Tudi po raznih drugih pokrajinah Francije je strela zadnje dni uničila več človeških življenj. novo skladišče čevljev Kranjske industrije v Trgovskem - Maribor Nove jesenske cene bodo pokazale pravp ggt k lepi in ceneni obutvi . Enoletni v I mmm tečaj MARIBOR,VRAZOVA IIL.4 Začetek dne 9-sepf. 1931 W¥r\FmW VJTCfnfSJV TuW Prodajalka — samostojna! Za stojnici specijalnega sadja v Mariboru. Prednost kavcija. Ponudbe pod »Vegetarija« na informacijski biro »Marstan«, Maribor._________________ 2292 Šolske torbice, aktovke, kovčke, preobleke, damske torbice, nahrbtnike, pasove, listnice itd. v veliki izbiri in po najnižjih cenah v novo odprti torbarski delavnici. Sprejema tudi popravila. Josip Karlo, Kopališka ul. 2, Scherb»umov paviljon. ________________________ 2287 V gostilni Dergas, Koroška cesta 48 v soboto vrtni koncert s pojedino piščancev.___________________________ 2209 Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul. 14.______________________________1566 Kopalne čepice od Din 8,— naprej. Eksportna hiša rLuna«, Maribor, Aleksandrova cesta. ______________1719 Kopalne obleke od Din 45— naprej. Eksportna hiša »Luna«. Maribor, Aleksandrova cesta. Kopalni čevlji • od Din 20.— naprej. Eksportna hiša »Luna«, Maribor. Aleksandrova cesta. Kopalne hlače od Din 9.— naprej. Eksportna hiša »Luna«. Maribor, Aleksandrova cesta. 1721 Sobo In črkoslikaniej vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Elektromotorje »Škoda«, 0.25 do 30 kon. sil na skladišču . pri ilič & Tichy, elektrotehnično podietje Maribor, Slovenska ulica 16. Elektro-montaže tovaren in stanovanjskih poslopij. Na zahtevo brezplačne ponudbe. 2075 KoilMiti zdstODi\ikd |ll uUIIlvll ki je v stanu nuditi jamstvo. Ponudbe pod štev. P. 2278 na I n t e r r e k 1 a m d. d. Zagreb, Masa rykova 28. 226i zelo reducirani. Trikoji iz bombaž. 30*-trikoji v piistnih barv. 50“» Ribana gladki 125*-Ribana vezeni 150*-Jantzen 200*- Voščeni platneni čevlji št. 41. do 45. 10*- Gum. kopalni čevlji 45*-Gumijasti kopalni čevlji s peto 75*- Sedaj kupite res ceneno! C. Biidefeldt, Maribor. Posteljne mreže 115*-Afrikmadrace 195*- Otomane 390*- Lastni trpežni izdelki Zahvala. Zahvaljujem se »Liodskl samopomoči v Mariboru« za takojšnje in kulantno izplačilo podpore po mojem pok. očetu g. Josipu Košenina, Gomilsko, ter to društvo vsakemu v posnemanje priporočam. Ruše, dne 8. avgusta 1931. 2302 Košenina Josip, ml. Zahvala V težkih urah izgube našega ljubega očeta, soproga in brata, gospoda Miroslava Šilanca, prolesora v pokoju $mo prejeli toliko izazov iskrenega sočutja v besedah, cvetiu in pesmi, da ie izven naše moči, zahvaljevati se vsakemu posebej. Zato tem potom izrekamo toplo zahvalo pieč. duhovščini, zlasti rev. dekanu in župniku msg. U m k u za tolažbo ob grobu, čč. šolskim sestram, nadalje pokojnikovim prijateljem, profesorskemu zboru z g. ravnat, dr. Tominškom na čelu. prosv. referentu g. dr. P o 1 j a n c u, gg. učiteljem i tovarišem I učencem, prav posebno pa pevcem Glasbene Matice, nadalje načelstvu UraduiSke menze ter prav vsem pokojnikovim in našim dragim znancem za srčne simpatije, ki so Jih Izrazili s svojim spremstvom biagopokojnena cin vrat večnosti. .., 2263 Globoko žaluloča rodbina Sijanec. Slovenska ul. 24 Prvovrstno Zahtevajte oovsod „Vefernilc“! Pavešič, Kamnica v nedeljo, dfte 9. avgusta odojki in race na ražnju asm Opravilna številka: E IX 1341/31 Dtažbeni oklic * Dne 28. sept 1931 ob 10. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: k. o. Krčevina vi. št. 203 Cenilna vrednost: Din 1,304 957-— Vrednost pritikline: Din 95.020 — a Najmanjši ponudek: Din 652.478 50 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic ki te nabit na uradni deski sodišča v Mariboru Okralno sodište v Mariboru odd. IX., dne 18.7.1931. fg JESENSKIMI f VELESEJEM m JV LIPSKEM,^ od 30. avg. do 3. sept 1931 Sajam vzorca« v 40 sejmskih palačah v notranjem delu mesta. Sajam u stavblnska, hišne In pogonska potnbUlna na odpitih hodnikih i, 2, 3, 4, tj, IS, 12, 19 in 20 na razstavnem prostoru. Obilna, pregledno razpredeljen« ponudba! Zahtevajte pojasnila in podatke o ugodnostih i« potnih olajšavah pri W. »IIICIH-U, ZMRKB SUrievičev trg 61, Telefon 75-91, Brz. nasl.: Erkenag Zagreb ali p* pri: Oficijelni pisarni llpskega sejma B * « o r .< d. Ki^n H tiij.dti uMce 33 PI/ARHUMC POTREB/ČIRE T" papirnica MUDJEIC TISKARNE ^LOHSklOU TRC & Mariborski v r c n K N I K .Jutri za vlaganje JAKOB PERHAVEC MARIBOR. Coipo«ka ul. 9 t. Opravilna številka: E IX 1666/31 ■-- , n .. . . leBAZEB Dražbeni oklic. i^sir Splošni blagovni vzorčni velesejm planinska živina, plemenski prašiči, poljedeljsko gospodarska razstava park za zabavo Dne 21. sept. 1031 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: a.) k. o. Sv. Lovrenc vi. št. 231 b.) k. o. Sv. Lovrenc vi. št. 246 Cenilna vrednost: ad a.) Din 270.164 20 ad b.) Din 4.828*— Vrednost pritikline: Din 40.420 (ki je zgoraj všteta) Najmanjši ponudek: ad a.) Din 180.109*50 ad b.) Din 3.218*70 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd. IX. Okrajne sodišie v Mariboru odd. IX., dne 10. 7.1931. SenSnikl za vrtove 08 Din 450,— do Din 700.— v različnih barvah. Plačilne olajšave na železnicah in avtobusnih progah. Glavna razpečevalnlca velesejma je: Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gospospa ulica. Za biezplačni potni vizum je treba predložiti sejmsko legitimacijo. Ležalni atoli od Din 120.— do Din 160.—•* Sanatorij v Mariboru Gosposka nL 49. Telefon 2358. Lastnik ln vodjai primarij dr. Černič, specifalist za kirurgijo Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ~ ran, kostnih in sklepnih vnetij; toniza-torjem za elekjriziranje po poškodbah in ohlapelostl čreves; dlatermijo za električno pregrevanje ln električno izžiga-nje; žarnico .hala« za revmatična ln druga boleča vnetja: »enterocleaner«- lem za notranje črevesne kopeli pri za-neki. napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba prvi razred Din ^ 120.-. drugi razred 80.-. tretji razr. 60.-. Opravilna številka: E IX 168«/31 Sklopnl vozički za sedenje in ležanje od Din 420.—? do Din 1500.—» Dne 21. sept. 1931 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin JEpprtl vodički v vseh barvah !n cenah. Zemljiška knjiga: k. o. Polička vas vi. št. 165 Cenilna vrednost: Din 1.596 Najmanjši ponudek: Din 1.064' NalveČja Izbira pletenega po- -.t- bištva. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd. IX. Okrajno sodlJie v Mariboru odd. IX, dne 9. julija 1931. _________________ liestvenl vozovi 08 Din 60. do Din 225.—» dobite pri TISKOVNI ZADRUGI, Maribor, Aleksandrova 13 HinitlllUII XXXV. Gosposka ul. 3 KONCERT avgusta v gostilni Pojedinh prašiča pečenega na ražnju, Jadaj« Konzorcil »Jutra« V Llubllznlr predstavnik izdajatelja la 9f*tolk* "RAN BRO ŽOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DK'1'BLA a Maribora, ’ ^