Št. 49.
V Gorici, dne 26. aprila 1900.
...jjLr:-: ~^-rf»T- .
Tečaj XXX.
Izhaja trikrat na teden - 4estlh Izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje iz-danje opoldne, večerno Izddnje pa   ob 3. uri po«
poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom1' ob novem letu vred po posti pre-jemana   ali   v   Gorirv   na dom poiiljana:
Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6-60
pol leto........6 ,  60 ,   ,     ,    330   .
Cotrt leta   .',  .   .   .  .—.» >..-M)U.~*   „ . 1"7" «.. Posamične številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici *t-». !'» v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. OabrSček vsak iiin od 8. ure zjutraj do 0. zvečer* ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Mu naročilu »rev- duposlune nnroSnfiif se ne oziramo,
-»PRIMOREC" izhaja neodvisno ml «8oče» vaak petek in stane vse leto* 3lf*2Q'h air-gld. IGO.
«Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu dellft Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
X/                 Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti  vsaki dan od 8. do  . 12. dopoludne ter od % do 5. popoldne; ob nedeljah in   praznikih   od   9.   do   12.   dop.    Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici št. 9.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne . dajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo I« upravuiStvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                   ______
Oglasi in poslanic« se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., *2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase>p plačati loco Gorica.
»(Soriška TIskarna" A. Gabrgf-ek tiska in zalaga razen «Soče» in «Primorca» So -Slovansko knjižnico'*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vistica. -
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
-v
cGor. Tiskarna* A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Influenca v deželnem zboru.
,11 Friuli Orientale*, list, med katerega ustanovitelji je bilo tudi reč italijanskih deželnih poslancev, In se torej v njem poleg splošne italijanske politike v naši deželi zrcali brez dvojne tudi ona italijanskih zastopnikov v deželnem zboru, je prinesel v torek člančič pod naslovom .Dieta provineiale", kateri se nam zdi prav pomenljiv in značilen glede na tekoče zasedanje deželnega zbora.
Pravi, da influenca v poslednjem času je zahtevala premnogo žrtev^da je bilo bolnih na influenci okoli 7000 ljudij v Gorici in v Furlaniji, in končno, da influenca je upli-vala tudi na delovanje našega deželnega zbora! Različni poslanci so bili bolni in bolan je bil tudi sam presvetli deželni glavar! Radi tega niso mogli delovati odseki, in premnogo gradiva še čaka rešitve, ali vsega tega ne bo mogoče zmagati, ker vlada namerava zaključiti zasedanje že  dne 2. maja.
To je poglavitnejsi del člančiča, kateri si ogledamo lii malce pobliže,
Pomilujemo tistih 7000 Furlanov, o katerih je zvedela javnost Se le sedaj, da so trpeli na influenci, ali ne vemo, v kako zvezo naj se spravi ta njihova influenca z našim deželnim zborom ? — Različni poslanci (varii deputati), pravi ,11 Friuli*, so bili bolni na influenci, in celo sam deželni glavar. Javnosti je znano, da je bil res bolan dr. Marani, katerega Že v zadnji seji ni bilo, da pa je bil bolan tudi dr. Pajer, na to je prišel šele sedaj prej imenovani italijanski list. Ljudje, ki so videvali deželnega glavarja opetovano na oknu njegovega stanovanja v Gosposki ulici, nočejo tega prav verjeti, čude se, da ,11 Friuli" je prinesel šele sedaj to novico, dočim so poprej zaman povpraševali po pravem vzroku, zakaj da deželni zbor ne nadaljuje sej. Kje pa so drugi različni poslanci (varii deputati), ki so bili bolni, da ntso mogli delovati v odsekih, in da ni moglo biti zopet seje v deželni zbornici?
To pojasnjuje najbolje včerajšnji ,Pie-colo", ki razločno pripoveduje, da sta bila bolna dr.  Pajer  m dr.  Marani,   m  da radi
MARCOVISCONTI
Zgodovinski roman 3taUjanski napisal Lcmmaso Grossi.
(Dalje)
Žena je boječe prebrala osodepolni list. Na to, padši na kolena pred Marka, je dejala vsa objokana: «Oh, imejte usmiljenje s tistim nesrečnim mojim možem h
»Povejte mi, kaj pomenijo te besede ?» jo je prekinil Marko.
«Da, povedati hočem vse, vse, kar vem*.
«Vstanite in povejte»!
Reva je vstala vsa prestrašena, in vzdihuje* je začela: Jaz sem mu pravila tolikokrat, prosila sem ga in rotila; sam Bog ve...»
»Povejte mi o Biči!» je zaklical Marko rjoveč. «Po vej te mi, kaj se je zgodilo ž njo ? Ali je še živa?»
«Je živa, in je tu že čez jedci* mesec časa», je odgovorila žena.
«Je živa ! in je tu!» je ponovil Visconte, love" sapo.
tega še ni bilo seje. Vest v „11 Fr." o ho-' lezni različnih poslancev torej odpade, o oni dr. Pajerja smo navedli zgorej gl?js izmed občinstva, ostane torej prav za prav  bolan   menda le
dr. Marani...... Tu nastane vprašanje ; ali radi
enega bolnega italijanskega poslanca ne sme zborovati dež. zbor, in denimo, da bi bil bolan dlje časa deželni glavar, kaj potem bi sploh ne imeli dež. zbora ? Italijani so v teh svojih poročilih o influenci pokazali z nova svojo moč, da ako je kdo izmed njih bolan, ne more biti sej dež. zbora, če že ni drugače, zboli zraven še dež. glavar, in tako rajše počiva deželni zbor, da le ne more biti nikakih „ presenečenj" od slovenske strani in da so Italijani kriti za vse slučaje.
Ali se je pa morda eelo res ba! dr, Pajer, da bi se utegnila odsotnost italijanskega poslanca uporabili na slovenski strani v deželnem zboru, da bi moral potem sam dež. glavar pri glasovanju nastopati odločilno, ali pa c«do privabiti v deželni zbor kardinala, o katerem pa se je culo, da ne pojde v zbornico, dokler bodo hodili italijanski in, slovenski poslanci? Ali se je bal res kakega takega neprijetnega slučaja, v katerem pa bi njegova znana „impni7.ialitu* se pokazala v najgrši luči ? I
Težko je verjetno edno in drugo, ker ve\ da dr. Gregorčič mu sledi čez drn in strn ter se mu pokori, kakor mu je naročil menda kardinal.... Odkod torej to nedelovanje deželnega zbora ?
Stara, že zdavnaj dognana resnica je, da naši Italijani ne ljubijo obilo javnih sej v deželnem zboru, marveč samo toliko, da spravijo svoje nujne reči, včasih velevažne, do uveijavljenja, drugo pa potlačijo tako ali tako v deželnem odboru. S tistimi velevažnimi rečmi za Italijane pa se rešujejo vsporedno na naši strani navadno le neobhodno potrebne reči, ponajveč gospodarske, ali če nanese slučaj, da treba privoliti Slovencem kako izrednost, tedaj jo najrajše odklonijo, ako pa jo privole, si izmislijo hitro zase kaj jednakega. Drugače pa označuje naš deželni zborček tisto že proslulo zavlačevanje, in to zavlačevanje je tista influenca, na kateri boleha že od davna  naš  deželni   zbor,   in   na
*I)a.', je nadaljevala oskrbnikova žena. »Včeraj, predno so je stemnilo, sem videla njeno služabnico pri nekem oknu, od koder mi z znamenji pravi, kaj so godi in česa potrebuje njena gospodinja. Tako" mi je naznanila, da je bila mirna. Ileviea je že dolgo časa bolna».
»Hitro pokažite mi k njej, ker hočem jo videti koj, koj, vam pravim !>
Žena je oddala otroka dekli, in je rekla Marku: »Pojdite z menoj»! Šla je doli po nekih stopnicah, zavila na levo po nekem hodišču, dospela na neko dvorišče in šla čez. Prišla je v neko drugo hodišče, ozko, dolgo in temno. Po mnogokratnem zavijanju je konečno dospela v neko drugo dvorišče, majhno in samotno. Ondi je pokazala z roko neka okna, ki so bila visoko tam gori v nasprotni steni in je dejala : »Tam notri je s svojo postrežnieo, katera je bila skupaj ž njo privedena sem*. ;           «Pojdiva  takoj  k   njej«,  je  dejal
i Marko in že je bil položil nogo na prvo stopnico neke stolbe, ki je vodila tjegor. A mahom se je ustavil, in je začel mi-( sliti. Na to je dejal ženi: *Ne, pojdite vi sama, jaz ostanem tu. Kajti, ko bi zagledala moškega.... ko bi mene zagledala.... Osrčito jo, recite ji, naj se pomiri, kajti kmalu bo videla svojo ma-
kateri je zbolel tudi sedaj! To je tista močna influenca, ki prejeda telo deželnega zbora, da ne more nikdar prav živeti, nikdar delati, k 'kop se mu spodobi. Ta influenca bo kriva ludi sedaj, da deželni zbor ne bo mogel dokončati vsega svojega dela, katero mu je bilo dano v rešitev, kakor je nam to Že povedal jasno ,11 Friuli"!
Prepričani smo končno, da Italijani spravijo svoje zahteve pod streho do 2. ali 5, maja, kako pa bo s slovenskimi? Nočemo danes ničesar reči, ker hočemo počakati, kako skonča zasedanje. Rojimo se pa, da ne bas ugodno za nas..,.
Dopisi.
Komen, 21, aprila 1900. — Bodi, draga »Soča", še takrat malce potrpežljiva in prijazna. Vem sicer, da ti ne preostaja no prostora ne časa za dopise čisto lokalnega ko-menskega pomena, ker moraš ~ in sploh v današnjih burnih časih — pretresavati stvari splošnega interesu, širili samozavest in samostojnost ljudstva, ki danes ječi zapeljano pod krutim jarmom nazadnjaških brezprogram-cev. Oprosti torej, če le nadlegujem. (Prosimo, nikakor nas ne nadlegujete. V sličnih rečeh jo ,Soču* vedno na razpolaganje svojim somišljenikom, saj po tem načinu se jasni med ljudstvom. Ur.). Odgovorili bi prijateljem rede brezvestnim hujskačem okoli ,Goriee" najraje enkrat za vselej kratko: proti neumnosti se bojujejo tudi Bogovi brezvspešno. — Toda tu bi bilo molčanje ekvivalentno z brezpogojno kapitulacijo pred zaščitniki — teme in hudobije, in ljudstvo, ki ne pozna pravih rpzmer, in kateremu je občinska uprava deveta briga, bi moglo vzeti ostudno laž za golo resnico.
.Gorica* z dne 20 t. m. je odprla svoje predale dolgemu dopisu iz Komna, v katerem se zavija resnica prav po receptu pobožnih ,macherjev" okoli ,Gorice0. — Inspirator tega dopisa je šibkoumni in šibkokolenastil. iz S.; njega voleumni, pardon — velene-umni potnagač pa je neki črni gospodič v Gorici, ki biva nekje v Gosposki ulici. I. je identičen z isto osebo,  ki je  iskala  zaščitje
ter.... in se vrne na svoj dom.... ?ocite ji, da sem jaz.... Toda ne, ne pravite ji nič o meni, ne izgovarjajte mojega imena. Govorite ž njo, kar jo more potolažiti, obljubite ji vse, kar bo vprašala od vas».
»Pa ste li res prišli zatt>, da jo rešite!* je prašala boječe žena, «kajti srce mi ne pusti slepariti uboge revice..*
«Naj umrjem izobčen, in moje telč naj ne počiva v posvečeni zemlji, če ne govorim resnice«.
^O, Bog vas blagoslovi!« je zaklicala žena, sklepajo roki.
«In še, da pridobimo kaj časa*, je nadaljeval Visconte, «mej tem, ko stopite gori, stečem jaz in odpošljem sla do njenih starišev, da pridejo takoj semkaj*. To rekši je šel nazaj po poti, po kateri je bil prišel, dospel v večje dvorišče, kjer je našel Lupa, in mu ukazal, naj koj zajezdi konja, in naj steče v Milan kolikor najhitreje more z najboljšim tekaleem njegovih hlevov, ter naj naznani grofu in grofici Del Balzo, da je hči najdena; naj prideta takoj v Rosate, da jo bosta videla in jo potem odvedeta seboj na svoj dom.
Med tem, ko je Marko to delal, je Pelagruova žena šla gori po stopnicah, prišla na mostovž, in stopivši k dnrim, skozi   katere  se  je  prihajalo v Bicine
pri jablanskem biku, torej je tudi jako razumljivo hvalisanje dopisa iz Jablanca, Da ne rabimo izrazov, ki so primerni ljudem, kateri diše tako čisto po bikovem hlevu — noj pripisuje I. le čutu dostojnosti, ki nas prevladuje.
K stvari! Že v prvih stavkih svojega dopisa je ta iz Jablanca pregnani bik v očitnem navskrižju s svojimi načeli gledo izboljšanja gmotnega stanja nase občine. Na precej prozoren način pledira namreč za zboljšanje dohodkov organista, pro-le*,ira moža, kateremu je Škodovala nesitost in način, kako je brez vsakih vzrokov opustil orgljanje. Če bi imel ta 1, kak uplivan glas, bi gotovo v najkrajšem času preplaval vse s svojimi kreaturami, ne glede na to, če zaslužijo kaj ali ne.
Dopisnik iz Komna v »Soči" št. 1% je glede občinskega sluge le resnici na ljubo popravil, kar je dopisnik HGorice* vede neresničnega napisal. Razburil pa se ni, in se šo manj potegoval za osebo slugo, Potogoval se jo le za stvar.
In to stori tudi danes, ker ni res, da ima občinski sluga poleg svoje letne plače in od prejšnjega županstva za leto 1900. potrjeno nagrado 60 K še kake druge pri-slojbinske dohodke. — Javni plesi — ki so pa pri nas bele muhe, ker so »kurja očesa" gg. nuncev ¦— prinašajo mu vsakikrat le 3 K., občini za dovoljenje pa čistih 40 K.
Glede železnice tez Malidol bodi še enkrat vohunu rečeno, da bodemo imeli prav mirno vest, če tudi brezvspešno potrosimo svoto, ki jo je starasinstvo v ta namen dovolilo. Ako nas bližnja bodočnost tudi prepriča, da so bile naše prizadetve negativnega vspeha, imeli bodemo vendarle sladko zavest, da smo vse vporabili, kar je v naših močeh, da nismo štedili ne truda, ne denarja in ne časa v povzdigo gmotnega in kulturnega stanja naše občine. Prepričani smo pa tudi, da je vsaki trezno misleči občan z nami, ker če se mi ne ganemo, tudi drugi nam ne pomagajo. Kdor spi, ta tudi rib ne lovi. Ce kujemo železo, dokler je gorko, ni vse zgubljeno, ako pa molčimo, pa Komen železnice nikoli niti podišal ne bode.
sobe, je potrkala rahlo in se oglasila. Toda od znotraj ni odgovoril nikdo. Položila je uho h ključavnični luknji, a v sobah ni bilo slišati glasu in nika-koršnega šuma. Potrkala je močneje, klicala Lauretto, klicala Biče — vse zaman. Šla je k nekemu oknu, omreženemu z železjem, skozi katero se je videlo v drugo sobo. Potrkala je s prsti :r<i steklene plošče, pogledala noter, klicala od tam sedaj služabnico sedaj gospodinjo — nikakega odgovora. Vrnila se je k vratom ter tam trkala, tolkla in ropotala — zastonj ves ti ud.
Revico je oblil mrzel pot po čelu. 'Kaj se je moglo pač dogoditi z ujetnicama ? Pomislila je na Lodrisijevo pismo in preletel jo je mraz po vsem životu. Spomnila se je Marka in tedaj si je želela, da bi je zemlja požrla, tako se je bala stopiti pred njega s takim sporočilom. Kaj storiti tedaj? skriti se? pobegniti? '-¦- toda kam in kak<5 ? In Visconte, ker jeni videl takoj, bi bil jel sumiti tudi na njo ;. hi če bi se mej tem vrnil njen soprog?... Pogledala je proti nebu, in dejala: «Gospod, v tvojih rokah sem!» in na to se je z zaupanjem, izvirajočim iz dobre vesti, podala na tisto stran gradu, kjer je imel navado bivati Marko, ko se je vstavljal v tistem kraju.
Vi pa, klampinasH L, držite se, kamor spadate, ako ne hočete biti v vrsti onih, ki jih mlajši rod danes preklinja! Mislimo one, ki v kratkovidnosti in udani  moči mamona
—  so dopustili, da se je sedež glavarstva,, katero je bil določen za Komen, v Sežano spravil. Sploh pa razumete o železnici baS toliko, kolikor osel na škant! Držite se hleva, ker tam ste doma. — Da se strinjate z dopisom iz Volčjegagrada, je Cisto umevno, ker »gliha z gliho skup štriha*, in z moralno in fizično pokveko se tudi le vi lebko ujemate.
—  Kar kvarite o ,,peku«, je pa potencirana neumnost, ker on nima nikakega vpliva pri občinarjih in občinski upravi I Mogoče pa je, da bi ga imel preje in malce več kakor Vi, ker trezneje misli!
Da nas davki in nezaslišano visoke do-kiade tarejo, da stokamo in se vijemo pod brezsrčnim pritiskom fekuSa, je gola in žalostna resnica.
Zatorej bodemo pa tudi vsakega kot našega misijo — bodisi makar kardinal Goriški — pozdravljali in prosljavljali, ki nas resi tega jarma. Toda tudi to, kar ste glede doklad omenili, ni vse resnično, ker za bolniške stroške prispevamo ne s 120% ampak z 82*. 50% za skupne občinske potrebe se ne plačuje v denarju, ampak se pokrije z robotami.
Doklada za Šolski zalog, za skupne cerkvene potrebe, za bolnišnico itd. spada v delokrog drugih ne pa   občinskih   faktorjev.
—    Da gleda sedajšn;a obe. uprava vedno na zboljšanje obe. gmotnega stanja, da dela, da varci na vse kraje in načine, je že na sebi umevno, in porok temu so nam že oni, ki so na glavi tej upravi, ker so oni največji davkoplačevalci. — Kdor pa trdi, da se brez-potrebno trosi, ali, da se koga v kvar občine protežira — la je malovreden obrekovalec in zloben lažnjivec brez vsakega čuta poštenja.
Glede občinske potrosarine (daca) omenimo le, da ni res, da občina ima le 2000 K dohodka, ker se je ta znesek pri zadnji dražbi za 120 K. najemniku — in to le vsled odločnega potegovanja nekega novega starešine — zvišal.
Ce bode I. pri prihodnji dražbi obč. uzitnine počastil s svojo mogočno mošnjo našo obC. pisarno, in Ce pripravi dohodek te užitnine do zneska, ki ga je on navedel v * Gorici*, bodemo mu ne le jako hvaležni, ampak hočemo ga tudi imenovati spasitelja naše občine in epiteton »bik", ki ga danes nosi, preide v večnost.
Slednjič omenjamo, da ne bodemo več odgovarjali takim in ednakim dopisom v .Gorici", ker prvič proti jezuvitski hudobiji in neumnosti je le klofuta in palica z vspe-hom porabljiva, in drugič nam je tudi L tako neznaten v vsakem oziru, da bi se mi le mazali — Ce bi še dalje na njegove neslanosti reagirali!
Na Gradišča, dne 24. aprila 1900. — Čislano uredništvo prosim, da objavi v svojem listu sledeči dogodek, da vidijo ljudje, na kako lep način se tudi javne dobrodelne ustanove zlorabljajo  v strankarske namene.
Evo ga: Dne 10. t. m. sem bil podpisani naprosil pismeno rensko posojilnico 20 gl. posojila za neko drugo osebo, kateri bi bil pisec teh vrstic porok. Načelništvo posojilnice mi je bilo javilo po prosilcu posojila, da sprejme mojo osebo kot poroka, ter posojilo dovoli, in naj se 22. t. m. predstavim z dotično osebo po^ovodjt posojilnice, g. župniku P.
Kaj čudno pa odseva to, da prošnja 10. t. m. je bila po neki osebi izročena gosp. poslovodji na Gradišču, ter istega dne t. j. 10. t. m. rešena tudi na Gradišču, in sicer negativno.
No, saj urnem to spletko: odbor je poslovodja župnik P. in njegov verni zaupnik vikarij gradiški Ž. Čestitam izbornemu odboru posojilnice I! Ker sem že omenil vikarja gradiškega Ž., naj še o njem nekaj spregovorim.
Čuti je, da nas gosp. vikarij zapusti za dlje časa, in mogoče tudi za vselej!!
Želi si povikšanja plače (kongrue), in resnično je tuk. občinstvo, voljno znižati jo, kajti njegovo delovanje se ne more še polovičarsko šteti.
Ljudje umirajo brez sprejetja sv. zakramentov, otroci nimajo krščanskega nauka, spovedati ne more, ali pa noče, kajti pisec teh vrstic je bil poslal po cerkveniku do njega s prošnjo, da želi biti pri spovedi, ali bilo mu je odpovedano, češ, da ne more.
Nov davek pa si je že amislii, namreč pobiranje jajac Se pred velikonočnimi praz-
niki, in spovedne (pobotnice) bode pobiral že 30. t m. mesto po 24. maju, kakor navadno, seveda zato, ker 1. maja menda odide v toplice in bi mu tako z listki združena jajca odšla. Srečno pot, gosp. nune!
Vrnem naj se k prvemu nuncu in posojilnici: Zaupaje načelništvu posojilnice na poznejša poročila po prosilcu posojila, veC nego fanatičnemu poslovodji, sem bil gotov, da se prosilca vendar reši iz denarne stiske, hitiva rečenega dne v Renče že tretjikrat k župniku P.
AH kako naju je osupnil odgovor, da ni denarja v blagajni ravno ta hip. Poprosil sem podpisani na to g. poslovodjo župnika P., naj mi da obrazec, na katerega se podpišem kot porok, in prosilcu samemu pozneje, ko bode denar, izroči dotični znesek rekoč, da jaz ne morem toliko poti v Renče žrto-vati, ker mi čas ne dopušča. Dobil sem oseren odgovor: Vam ne dam denarja! ne zato, da Vam ne zaupam, ampak zato, ker ste pohujšljivec.
Na moje zahtevanje natančnejšega pojasnila te izjave, predbaciva mi g. župnik protiagitacijo ob času volitvi v drž. zbor, ter pohujšljivo vedenje v gostilni g. Hebata v Renčali.
Ker se nisem čutil krivega onega očitanja, ter previdel, da sega s tem gosp. župnik v moje prepričanje, me je segrelo, da nisem mu zaostal nobenega odgovora, seveda cel6 pikri so bili, tako da g. župnik je hote! iz črnega postati bel, in ker si drugače ni vedel pomagati, nama je zapovedal odhod, k»r se je tudi takoj zgodilo, poslo-vivši se s primernim pozdravom.
Ali hočete še nadaljevati, gosp. nunci, s svojim terorizmom? Vedite, da so časi minuli, tako škodujete le sami sebi in pa veri. — Za Boga, ali hočete prav zadnjo iskrico zaupanja v Vas in vero izriti iz srca slehernega ?
Recite še, da to ni strankarstvo? Očitate strankarstvo drugim, pa ste sami naj-strastnejši fanatični strankarji!
In taki možje bi radi dobili v svoje roke tudi Ijud3ko posojilnico v Gorici, da bi laže svoje # pogubne naklepe terorizma izpolnjevali, in laže uničevali one uboge kraete-trpine in druge, kateri bi ne hoteli v njih rog trobiti. Bog nas varuj še tega zla, potem pa nam res ne ostane drugega nego obup. Ivan Peric, m. p. posestnik.
Iz Ajdovščine. Dne 23. t. m. je dospel novi, dolgo pričakovani župnik gosp. Cigoj Jožef v Ajdovščino, kjer ga je starašinstvo in drugo občinstvo prijazno sprejelo.
Vsled smrti blagega in nepozabnega g. Dugulina je bila naša župnija celega pol leta osiročena. Župnijski urad je vodil šturij-ski g. župnik, a sveta opravila opravljali so večinoma preč. g. oo. iz sv. Križa, kojim gre posebna zahvala za njih postrežljb ost in trud, posebno pa preč. 6. gvardijanu Kem-perletu. Njegova obče pripoznana priljubljenost, njegova točnost v izpolnjevanju svojega poklica in njegovi jako zanimivi govori so privabili marsikojega, celd takega poslušalca, kateri navadno ne gleda rad cerkve od znotraj. — Tudi od novega župnika upamo, da bode vreden naslednik rajnega g. Dugulina, kateri je prav dobro poznal duh časa in ljudstva, ter se po tem ravnal. — V tej na-deji mu kličemo .Dobro došel"!
,GIas občinstva".
Domače in razne novice.
Smrtna kosa. — Danes po noči je umrla v 18. letu svoje starosti g.čna Kristina Ko m el, sestra bratov Komelov na Ajševici. Pogreb bo jutri na Lokah. Pokojnici večni mir, preostalim sožalje!
Odvetniški izpit je napravil v Trstu dne 24. t. m. g. dr. Alojzij Ko kal j, odvetniški koncipijent v Ljubljani.
Deželni zbor goriški, bo imel danes ob 5. uri pop. sejo po 19-dnevnern počitku j zato pa bo na dnevnem redu 57 točk, in sicer: 1. in 2. utemeljevanje Venutijevega predloga zasfran železnice po Soški dolini in zastran učiteljskih plač; 3. do 41. poročila finančnega odseka o računih in proračunih raznih zalogov in zavodov (gola formalnost!); — 42. do 57. poročila deželnega «dbora, in sicer: 42. poroč. Verzegnassi o razredbi nekaterih cest; 43., dr. Abram, o premembi gg 8 in 21 cestnega zakona; 44., dr. Ver-žegn., o podpori 800kron prof. Maionica, da pojde v Pariz na razstavo. (Ta pa znal);
45., dr. Turna, o izbrisu dolga gld. 349-24 bivši užitninski zadrugi tolminski: 46., dr. Turna, o denarni zvezi do 200.000 kron; 47., dr. Turna, zastran prispevka 20% za obmejne ceste na Kanalskem; 48., dr. Turna, zastran prispevka 4400 kron za cesto od RsčinjadoKambrežkega; 49., dr. Turna, o podpori 3600 kron za občinske vodovode; 50., dr. Abram, o podpori 8400 kron zal braniško cesto; 51., dr. Abr., zastran izločitve županij Štjak in Kopriva iz ko-menskega pod sežanski sodni okraj; 52., dr. Verzegn., o letnem donesku kr. 78'64 za vzdržavanje mejnega mostu pri Bračanu; 53., dr. Abram, o povečanju podpore do 6000 kron za pogozdovanje Krasa; 54., dr. T u m a, o podporah za uravnavo vodnih tokov med Kobaridom in Tolminom; 55. do 57., dr. Verzegn., o podpori 200 kron Kocj.
Delneriju za obiskovanje sirarskega tečaja v j Lodiju,  o ustanovi 3. učit. mesta na obeh j dežel. kmet. šolah, in zastran nekih poprav na poslopju ital. oddelka.
Pač dolga vrsta. Ali gospodje so že tako ! ur. dili, da bo vse le na kratko. — Poročila deželnega odbora so nekatera precej važna; opozarjamo  posebno  na   točke dr. Turne in dr. Abr a m a.
Častni diplom in svetinjo, katero je dobila v konkurenčni razstavi v Lionu v novic tvrdka T. Frdhlich, prva kranjska eksportna pivovarna na par na Vrhniki, je razstavljena v izložnem oknu trgovca g. Ivana Drufovka na Travniku na ogled slav. občinstvu. Razun teh odlikovanj je dobila omenjena tvrdka tudi na razstavi živil v Parizu pred kratkim častni križ mesta pa-rižkega za svoje izdelke. Kakor je torej razvidno, se omenjena tvrdka resno trudi, da bode z dobrim pivom svoje naročnike lahko postrezala. Omenjena odlikovanja imajo tem večjo važnost, ker so pri gori omenjenih konkurenčnih razstavah bile zastopane skoraj vse večje avstrijske in zunanje pivovarne.
Nadz.) "tvo .Goriške ljudske posojilnice* naznanja tudi tem potom, da so računi in bilanca članom že od sobote na pogled v smislu § 30. pravil.
Občni zbor bo v nedeljo ob 9. pred-poldne v dvorani »Slovenske Čitalnice". — Ker bo, kakor je videti, veliko pooblastil in utegne pobrati par ur le konstatovanje udeležencev, vabijo se vsi oni, ki imajo več pooblastil, da se izkažejo že poprej v poso-jilničnem uradu, kjer se pooblastila pregledajo, dopolnijo itd. Vsako pooblastilo mora nositi število zadružne knjižice, — V Gorici, 24. aprila 1900. Nadzorstvo.
Prof. Čcbular še ne miruje. Svojo ignoranco o društvu, v katerem je bil načelnik nadzorstva, svojo blamažo na občnem zboru in kar mu je sledilo hoče pokriti s tem, da šele zdaj pridno čita pravila »Trgovsko-obrtne zadruge", katerih prej ni nič poznal. Vspeh teh študij je celo stran dolga razprava v zadnji »Gorici". — Kar prof. Čebular ondi resničnega pripoveduje, to so člani ravnateljstva že od počelka vedeli in tudi izpolnovali, in po vrhu še vse ono, česar prof. G. ne razume in nikdar ne bo razumel. — Nas pa ni volja, da bi ubijali prof. č. šele abc v glavo, zato se tudi ne bomo mnogo bavili z njegovo izjavo. — Rečemo pa, da ta g. profesor je silno predrzen mož. Kar je po več pričah dognano, in on vL, da so priče tu, — vendar zopet in zopet nekaj trdi ali taji, kakor ugaja nasprotnikom »Trgovsko - obrtne zadruge". Človek ne bi verjel, kaj vse si upa brbljati t?k »odgojitelj mladine", kakor je g. prof. Čebular! — Da, če bi bili vsi odgojitelji mladine taki možje, potem je res najbolje, da se šole zaprd, ker iz takih rok ne moremo pričakovati dobrega sadu. Ako ta srboriti »odgojitelj mladine" pričakuje, da napišemo jedno celo »Sočo" samo zat6, da bi svetu predstavili in dokazali njegove neumnosti v zadnji »Gor.", se jako vara. Kdo bo to čital, ako bi hoteli mi tudi pisati?
Prof. Č. naj si vendar enkrat zapomni: Kar je klobasal na občnem zboru, ni bilo nikako poročilo nadzorstva, on je svojo oblast zlorabil po navodilih one politične stranke, ki bi rada vse uničila, kar ni brezpogojno v njenih rokah. Drugi člani nadzorstva so nedolžni za te njegove kozle, naj jih torej nosi sam!
Dostavljamo, da Gabr. in dr. Turna nista nikogar odslovila, marveč soglasno občni zbor. Gosp. B. F. je bil tudi izpuščen, ker se je sprejelo načelo, da se volijo le trgovci in obrtniki, in ker vemo, da mu je bilo to ljubo. Da je bilo ono poročilo
skrajno neljubo Turni i n Gabr., je le izrodefc ; Čebularjeve bolne domišljije. Ni' nikakega vzroka, zakaj bi jima bilo ono poročilo skrajno neljubo, ker se njiju prav nič ne dotiče! — Prof. Čebular si lahko shrani za zrcalo nazore o ,škodi", ker dokazujejo le »Gorieansko" slabo voljo, drugega pa nič! Da ima cela banda veliko slabe volje, škodovati na vseh krajih in koncih, to vemo. Prav, da poznamo tudi prof. Čebularja. Naj pa ne misli, da nam njegova slaba volja imponuje. Bogi
E letošnjim orožnim vajam bodo poznani rezervisti iz let 1891., 1891, in 1895. ter nadomestni rezervisti iz let 1890., 1891., 1893., 1895. in 1897., kf Se niso napravili treh orožnih vaj, in končno vsi tisti, ki imajo še nadomestiti orožno vajo lanskega leta.
_____TrŽilJV-jsta drug--ob„ drugega  včeraj—
popoludne ob voglu ulice Leoni stavbeni podjetnik F. na kolesu in neki izvošček. Kolesar je padel,* dobil globoko rano na čelu blizu senca, m glavi, kamor mu je stopil konj, in desno nogo mu je pretisnilo. Dobil je sieer potrebno zdravniško pomoč, ali nevarnost za življenje ni majhna.
N»Š podlistek. — Za naš podlistek : zgodovinski roman Marco Visconti vlada med našimi čitatelji veliko zanimanje, posebno sedaj, ko se dejanje najlepše razvija. Roman iz peresa pisatelja Tomaža Grossija je po svoji vrednosti tretji v vrsti najboljših italijanskih romanov ter pisan tako občutno in prisrčno, da se mu more v tem pogledu primerjati le malo drugih romanov.   .
Podlistek teče že proti koncu, zato opozarjamo naše p. n. citatelje in sploh ljubitelje lepe knjige, da izide roman Marco Visconti v posebni knjigi »Svetovne knjižnice", za katero se že sedaj sprejemajo naročila.
Najemninski krajcar (soldo pigioni). V torek je prišla dfeželnemu odboru Najvišja odločba, s katero se pooblašča občina mesta Gorice za nabiranje najemninskega krajcarja po 1% k stanarini. To bo neslo občini na leto okoli 10.000 K. Za letos poberejo to najemnino na podlagi že navedene določbe, za prihodnje pa na podlagi deželnega zakona, katerega načrt jo pri deželnem zboru v pretresu.
Tako je zagotovljen goriški občini lep dohodek 10.000 K. Na magistratu si manejo roke, ker se s tem ©pomore mizernim mestnim financam, stranke, ki imajo stanovanja v najemu, pa zadene ta najemninski krajcar prav izdatno, in marsikdo se bo jezil nad pretiZornitn mestnim gospodarstvom, ki nalaga strankam sedaj ob veliki splošni draginji še ta davek.
Da vsemogočni gospodje na goriškem magistratu gospodarijo skrajno slabo z dohodki, to je tako znano, da o tem čivkajo že vrabci po ulici Munieipio; zato so si poiskali novih dohodkov z najemninskim krajcarjem. Župan Ve nu t i, ki bo letos zopet kandidat v 3. razredu pri občinski volitvah ter bo brez dvojbe po izvolitvi odbran zopet županom, je tega davka neizmerno vesel, in slučaj je bil nanesel, da v odsotnosti bolnega dr. Maranija v zadnji seji je poročal baš on v imenu dež. odbora o načrtu za pobiranje najemniškega krajcarja. Vesel je bil tačas dr. Venuti, če pa bodo veseli prebivalci Gorice na sploh radi tega novega davka, to je pa drugo vprašanje.
V odgoror »Gorlei*. ~ Na moj članek je »Gorica* odgovorila. Ta odgovor sam pa je za razsodne ljudi najlepši dokaz, da je moj članek stvarno nedotakljiv; zato se .Goriea* zvija in zvija, stiska in stiska razloge, s katerimi bi odvrnila čitatelja od jedra in ga motila z lupino. Težak posel, posebno za tako neokretne ljudi!
Takoj v poeetku, kjer govori o sedanji »kapitalistični struji*, ki pa ne daje več dobička nego v blagoslovljenih letih Berbuč-Gregorfiieevega diletantstva, pravi to-le: »Manjši dobiček je dokaz, da požrd upravni stroški precejšen del čistega diob ička*.
Jaz popolnoma priznavam, da so danes upravni stroški veliki, ker drugače biti ne more. Danes je posojilnica vse nekaj drugega nego je bila za Berbuč-Gregorčičeve »zlate dobe*. V ta dokaz se ne bom niti danes posluževal številk o prometu, dasi tudi te dokazujejo delo v posojilnici, marveč govore naj — hranilne vloge. Tisto nesrečno leto torej, ko je zapustila posojilnico Berbu-Ceva zveza, je bilo — čujte in strmite — celih 47.404 gld. hranilnih vlog; 1. 1891. pa, I ko jo je zapustil   »ljubljenec  naroda*   dr.
Gregorčič, jih je bilo — čitajte! —I 62.338 gld., d o čim jih je danes nad 660.000 gld., torej desetkrat ve C, torej I tudi desetkrat več dela. Za takoj delo so potrebni uradniki! Hvala Bogu, da j ima danes posojilnica tako spretne in tako vestne   uradnike,   da   smo   v   tem  pogledu
lahko zadovoljni  in  mirni..... Sprva torej ni I
bito tr^ba i2raduikov,.*kejr „ bi ne, bili imeli. I kaj delati, dokler so posojilnico vodili nospo- j sobni ljudje; upravni stroški so bili torej majhni, pa tudi posojilnica je bila prava reva. I Danes pa je posojilnica ponosna gospa vkljub velikim upravnim stroškom. Jaz bi želel naši J posojilnici še —- d e s e tTi a t vTč j e" upravne J stroške, če tudi bi bil dobiček le petkrat i večji 1                                                                j
Jaz sem dejal, da lanski dobiček znaša | okoli 8200 gld., aisGorica" gaje znižala na I 7221 gld. — Nikdo ni imel prav, ker dobiček znaša 8570 gld. 10 kr„ torej   več nego sem jaz povedal..
Da   so  se znižale 1.  1895. obresti za »/,%, pripisuje  »Gorica* zaslugo  tedanjemu J predsedniku. Bodi: JdZ rečem le toliko, da I dr. Turna  in jaz  sva bila v ravnateljstvu j odločno  za znižanje,  pristaš   »Gorice*    pa krčevito za — staro obrestno mero! Zmagala sva — midva!                                       J
Glede deležnine 6# sem pojasnil že zadnjič! — Priznavam, da je j u r i d i č o o sporno vprašanje glede teh 6*. Toda resnica'je, da se sklep skupne seje nikdar ni razveljavil, Na podlagi j istega sklepa so bili rodoljubi vabljeni v J uradnem razglasu, naj pristopajo z deleži itd. — in res se jih je oglasilo nad 1000 v veri, da dobe 6% deležnine, ki jim tudi tiče. — Toda »Goričanom* gre samo za to, da sejejo spor in razdor na vsej črti. Zato hujskajo zdaj proti deležnim G$, dasi dobro ved6, kak6 — krivični so. Oni ved6 dobro, da potrebuje naša posojilnica večjo garancijo, katero dobi z novimi deleži; a deleže se dobi z višjo deležnino, s^j po 5% dobi danes človek na različne načine. Kdor pa daje denarnemu zavodu — j a m- i stvo. garancijo, in sicer z večjimi svolami, hoče imeti tudi nekaj odškodnine. In t % več je malenkost!                                                   !
Malenkost! Toda »Gorica" je naredila iz malenkosti — 6000 gld., češ: kar 6000 gld. dobi rescrvni fond manj! — In kaj je res? Razloček za celo leto 1899. ne znaša dosti nad — 400 gld., a iz teh je naredila »Gorica" nakrat 6000 gld., dočim znaša vsa deležnina od 6026 deležev le 3147 gld. 90 kr. Toda »Gorica* piše za ljudi, ki nič ne mislijo, in za nje je tudi taka »farbarija* dobra.
Kakor je »Gorica* v tem slučaju število povečala, ker jej je kazalo, tako je v prejšnjem napadu jedno številko izpustila, ker jej je tudi tako kazalo. Hotela je namreč dokazati, kako majhen je bil L 1885. p r o m e t in kako velik dobiček v primeri z 1. 1898.; rekla je namreč, da je bilo 1. 1885. prometa 1598 gld., dočim ga je bilo desetkrat več, t. j. 15.948 gld. »Tiskovni škrat", na katerega bi se utegnili izgovarjati, je naredil njim v korist 10 kr«t manjši promet, zadnjič pa 10 krat večjo svoto, katero prejmejo deležniki. Kako — pošteno!
»Gorica* dalje žaluje, da ,se je pozabil prvotni namen posojilnice* itd. — O tem bo treba napisati večjo razpravo. Tu rečem le: resnica, »Goriška ljudska posojilnica* je napredovala tak6, da bi mogla stati na čelu vsem denarnim silam našega ljudstva. Za .prvotni namen* skrbi danes že veliko manjših posojilnic, naša »Goriška ljudska posojilnica* pa je danes denaren zavod v večjem stilu, — kakoršnega Slovenci nujno potrebujemo.
Na osebne napade in neslana sumni-čenja ne odgovarjam.
Končam: Semeniška profesorja dr. Gregorčič in dr. Pavlica sta pričela v tako težkih finančnih razmerah spletkarski strankarski boj proti sedanjemu redu v naši posojilnici. — Ako bi hoteli »Sočani* biti egoisti, bi posojilnico pustili iz rok ter preložili vse svoje denarje v „Trgovsko-obrtno zadrugo". Kaj bi se zgodilo, ni težko uganiti. — Ali ker nam je »tiho delovanje* Gregorčičevo že prineslo ta boj, ga moramo do-bojevati, ker le mi moremo posojilnico rešiti: v rokah Gregorčič - Pavlica pa bi propadla, ali pa bi postala podružnica —'»Monta*. Zatd odpor od naše strani, odpor s poštenim zakonitim orožjem. — Pofcorno pa sledimo zahrbtnemu rovanju nasprotnikov. Imamo   tudi   podpričana   dejstva   o   grdih,
nezakonitih, kazni vrednih sredstvih. Naj gospoda okoli »Gorice« ne misli, da je njej vse dovoljeno. Pred svetom in pred zakonom bodo odgovarjali za svoje spletkarije. A. Gabršček.
»fleliovec* na jugu. — V nekem berlinskem listu pod rubriko »T&gliche Rundschau" smo fiitali dopis iz Trsta od 9. t. m. h peresa nekega »heijovca* dr. Saal-feltfa^kje lž"7ra3Jia*. Ta mož govori o Sol-nograškem, Koroškem, Kranjskem, Trstu, itd., gorori pa vserod le v veliko - nemškem stilu. Ta mož je eden izmed glavnih stebrov »Spraehvereina« v Berlinu, ki od časa do časa pride, v Avstrijo, delat propagando za veliko -Nemčijo in za Bismarka. Najbolj mu je ugajalo v Celovcu, ker drugodi še ni našel tako velikanskega zanimanja za Bismarka kakor baš v Celovcu, dasi trdi, da tudi drugodi med Nemci, koderkoli je bil, vlada Bismarkov duh, da ti ljudje čutijo z Nemčijo, »ker v nemško-avstrijskih srcih je vcepljen kal, v katerem počiva krasna Bismarkova žetev". Mož govori tudi za nalašč o Bismarku, ker ve, da s tem napravi efekt, in deklamuje pesem, katera skončuje; da Nemci se boje le Boga tam gori, drugače pa nikoga na svetu. Možu se vidi vse nemško, kamorkoli obrne pogled, ali kar sliši in občuti, in ko je prišel v Trst, so ga celo vrabci pozdravili po nemški (»und deutsch jubelt ihm aus Lor-beerhecken der Finken Schaar etitgegen: »Zizizirenzipiah*!").
Kakor se vidi iz tega, je ta mož jeden izmed tistih, ki hodijo v Avstrijo,delat sistematično med Nemci za velikonemško idejo, ki je naperjena proti drŽavi, in tako celo govori javno. Vlada vse to dopušča, ali ako bi prišel med nas kak Rus ter bi spregovoril kako besedo o veliki Slaviji, takrat pa bi bilo vse po koncu in ječe bi se polnile....
i           Listnica. —  G. dopisniku  iz  Bosne:
I Dopis smo sicer prejeli, ali je došel prepozno. | tako da ga ne moremo priobčiti, kar bi bili I drugače storili. Ne vemo, kje je pismo za-I kasnelo. Prosimo, le  poročajte   nam  tudi   v
bodoče o tem   ali  onem,  kar so   Vam  zdi
vredno za lisi. Zdravi!
Razgled po svetu.
K položaju. —   »Der Saden", glasilo slovenska hrvatskih drž. poslancev, pravi glede na napovedano češko  obstrukcijo,  okoli ka- I tere se vrti ves položaj, to-le:                        j
»Naj še počakamo! Doslej smo so zadovoljevati s takim odgovorom in smo zvesto pomagali bratom v njih boju za jednako-pravnost, tako, da smo vzvišeni nad sum, j da ne bi biti slovanski vzajemnosti in našemu zavezništvu z narodom češkim doprinašali dovolj žrtev. Ali kakor je v življenju posa-mičnika trenutkov, v katerih mora na vsa tolažila z bodočnostjo odgovarjati s kategoričnim: »Do tu in ne dalje I* — tako je tudi v življenju narodov trenotkov, ko mora na take zahteve odgovorili z odločnim »Non possumus*. Mi Slovenci smo dospeli do* te točke. Mi ne moremo več čakali! To nam prepovedujejo gospodarski in narodno-poli-tiški ozk\ Ako nam pomoč ne pride skoro, j bi nam mogla priti prepozno.                          j
»Saden* slika, v kaki stiski in bedi se : nahaja "naš narod — gospodarski in poli-tiški. Mi potrebujemo central nega parlamenta, zato ne moremo slediti paroti Čehov za obstrukcijo, zlasti, ker smo uvideli, da se z obstrukcijo prepreča le rešenje ljudskih potreb, dočim se takoime-novane državne potrebe vsejedno rešujejo s pDrnočjo § 14. Mi potrebujemo parlamenta za obrambo narodne stvari in gospodarskih korislij. zato bi bilo blazno, ako bi sodelovali na tem, da se zaustavi parlamentarna mašina".
»Slovenec* pa prinaša z Dunaja dopis, v katerem čitamo:
»Napovedana obstrukcija Mladočehov proti gospodarskim predlogam Korberjeve vlade, posebno proti znani železniški predlogi, je provzročila pri slovenskih poslancih in celem slovenskem narodu največje presenečenje in največjo vznemirjenost, kar potrjujejo vsi slovenski poslanci, ki ob raznih prilikah pridejo na Dunaj. Znano je, da se za Slovence od Badenijcvih časov sem ni prav nič zgo-! dilo, ne v "narodnostnem in nr? v gospodarskem pogledu. Kot zavezniki Cehov so Slovenci celo vrsto leto zadržavali svoje postu-j hite in zahteve na ljubo slovanski solidarnosti in obstoju desnice.
Ta resignacija   pa   z   ozirom na železniško predlogo   in investicijski   proračun pri slovenskih poslancih ni več mogoča,   ker ne I smejo škoditi  malerijetno svojemu  lastnemu I narodu. Dežele, v katerih prebivajo Slovenci, so ubožne, in ne morejo dalje prenašati zanemarjanja v gospodarskem  oziru,   posebno še tedaj, ako je namen, ki ga hočejo doseči Mladočehi z obstrukcijo,   popolno problema-I ličen. Z obstrukcijo  bi   Mladočehi   le Škodili I slovenskemu   narodu,  svojemu  lastnemu pa j ludi ne mnogo koristili   ne glede na neljube i posledice,   ki bi jih imel  razpad  desnice za vse   avstrijske   Slovane.   Menimo   torej,   da smemo   apejovati   na  Mladočehe  v ime slovanskega bratstva in v ime naše   zavezniške zvestobe, naj opusle name?'avano obstrukcijo proti gospodarskim   predlogam vlade v našo I in svojo korist.
Mladočehi naj pomislijo, kak pomen bi J imelo preprečenje železniške predloge. Morda j bi obstrukcija  pokopala  cel  železniški pro- j jekt za celo vrsto let.  Te  predloge ni mogoče uveljaviti s pomočjo § 14, kakor se je to dogodilo pri ogerski nagodbi. Ako Mladočehi po pravici jednako  vsej  desnici  zvra-čajo vso odgovornost za  neugodno pogodbo nemški levici, naložili si bodo sedaj sami še večjo odgovornost, in sicer brez vsakega povoda!
Mladočehi imajo sicer dovolj povoda za opozicijo proti vladi, dobro pa tudi vedo, da ne morejo doseči svojega namen*' z obstrukcijo. Ko bi pričeli obstrukcijo samo iz taktičnih razlogov, bi je ne mogli niti opravičiti, kajti z odklonitvijo ali obstruiranje an investicijskih predlog bi Mladočehi ne kaznovali vlade, marveč le prebivalstvo, ki pa ni ničesar zakrivilo*.
Vse to — naj se  sodi kakorkoli -— je jasna-Jslika- nezdravih   politiških   razmer  v I Avstriji, do katerih  smo   srečno prispeli po j krivdi z raznih strani j.
Deželni zbori bodo zaključeni dne 5. maja. Ministerski predsednik Korber, je obvestil vse deželne glavarje in namestnike, da do tega dneva naj dovrše deželni zbori svojo nalogo. Pričakujemo, da naš goriški deželni zbor bo zboroval tudi do tega dne, ker ga čaka še premnogo dela.
Iz deželnih »borov. — V koroškem deželnem zboru so sprejeli načrt zakona, po katerem se uredi učna doba na ljudskih in meščanskih šolah tako, da traje šolsko leto v krajih brez srednjih šol 46 tednov ter prične redno po Veliki noči. Velike počitnice trajajo od 15, sept. do % novembra.
V  kranjskem dež. zboru so zahtevali slovenske paralelke na realki, na višjem / gimnaziju v Ljubljani pa slovenski učni jezik za  krščnnski   nauk, matematiko  in  naravoslovje. Italijani že govore o '»pretese degli J slo veni" !                                                          j
Znani Jezikovni načrt za Češko in Moravsko namerava vlada predložiti drž. zbornici na vsak način. Sodi se, da odločujoči činitelji ne mislijo na tisti veliki prevrat v državi, o katerem se je v poslednjem času veliko govorilo, pač pa bo razpuščon državni zbor, ako prično Čehi z obstrukcijo, —Čehi I se pravzaprav še niso odločili za obstrukcijo, j bili pa so zadnje dni odlični njihovi zastopniki na Dunaju, kjer so so posvetovali z tne-
I rodajnimi krogi. Po tem in pa kakor nanese slučaj si urode svoje postopanje v drž, zbornici.
Vojna v Južni Afriki. — Iz Kapstadta brzojavljajo, da vojna sodnija je obsodila 37
I ustašev na kazen v ječo, in sicer po 5 let in po S leta. — Iz Wakkersstroma poročajo, da vlada tamkaj po večini mir, le Buri od časa (In časa streljajo na angleški tabor, ali brez posebnih poškodeb, — Angleške čete se približujejo Wepeneru vedno bolj in bolj. — Pri Glencoe prihajajo Angleži v boj z Buri. Tako so imeli  Angleži tam dne 23. t. ,
j in.  najbrže  izdatne izgube.  —  O bitki pri j
j Bloemfonteinu poročajo, da ni bila ugodna i ne za eno ne za drugo stran, in da zgube so bile na obeh straneh neznatne. Angležem se je posrečilo dobiti v svoje roke vodovodne zgradbe v Bloemfonteinu. — Do kake znatnejše bitke v zadnjem času ni prišlo.
V  avdijenci pri papežu je bil zadnje dni gališki namestnik grof Pininski. Konferenca je trajala izredno dolgo časa.
Grofica Lonvaj je bila z možem tudi
sprejeta   od  papeža  v avdijenci,  in sicer z
najvišjimi častmi. Obljubil jej je, posredovati
pri njenih kraljevskih stariših za pomnjenje.
Grofica je bila ginjena.
j           Za njo je bil v avdijenci pražki nadškof.
Grlad.  v  Indiji.  — Resna   nevarnost
J je, da v Indiji, posebno v državici Bornbay,
j od stradanja pomre okolu 6 milijonov ljudij.
I Kraljica Viktorija je  prišla  »oblažit*   Irce s
J svojim   posetom,  Indijane  pa  pusti  umirati
j gladu, da Um  lože trosi  novce za roparsko
vojno v Afriki.
llaznotcro. — Poznati francoski stotnik Dievfus prebiva sedaj za  pol leta v  Co-lognyu ob genfskem jezeru. — V Budim-I pesti   je   nastal  požar v borzi.  Vsa gasilna J društva so na delu, ker gori že ves dan. — J Na zagrebškem vseučilišču so bili v zimskem tečaju 4 slušatelji  iz  Kranjske, 3  iz Štajerske in 3 iz Primorja.   —   Umrl je angleški vojvoda Argvll v starosti 77. let. Bil je večkrat minister.
Izjava.
Ker se je v zadnjem času začelo javno pisati o »neki solkanski firmi I. D., katera je J »po ceiem Goriškem zaslula", in sicer o odprtem kreditu podpisane  tvrdke, dovoljujem si dati v javnost naslednje pojasnilo.
Res je, da  uživam pri si.  »Trgovsko-
obrlni zadrugi" v Gorici odprti kredit v
znesku do 20.000 kron, kateri   mi   pa   služi
I s a m o   za  »^ s k o m 'p t i r a n j e   m e n j i c
J mojih odjemalcev; to prav za prav ni
ni kak dolg. Jaz dobivam od nekih odjem-
j mitov Zu blago gotovino, •— od drugih
s pa menjice, katere so tudi gotov denar v
J času zapada;  te moje menjice zapadejo  pa
v roku od   3-6  mescev.   Menjice   (rimese)
držim jaz   navadno v  svojem  portefeuille~u
in v slučaju potrebe gotovega denarja eskomp-
liram jih pri'si. »Zadrugi*. Za primer hočem
navesti, da sem leta 1899. okolo 50.000 kron
j menjic eskomptiral  pri  si,   »Zadregi", ka-
tere so bile vse do zadnjega novca plačane.                         "
Torej te menjice mora plačati dotični moj odjemnik in jaz sem tu le kot girant (porok), da menjice bodo za gotovo plačane. To pa lahko garantiram, ker vsakega mojega odjemnika dobro poznam, ker jih večkrat osebno obiščem.
Kot garancija za moje menjice služi si. »Trgovsko-obrtni zadrugi" sledeče:
1.  8 deležev, za katere je vplačano črez.........1,000 kron
2.  zavar. polica za življenje . . 6.000 , 3« »          n proti nezgodam 10.000 » 4-    •          »       ,    ognju .  .30.000   ,
skupaj 47.000 kron.
Vse to sem vinkuliral in izročil si. zadrugi, da ona hrani in pazi, da' se redno plačuje. Zraven tega pa sem se še obvezal — kar tudi brez obveze vsaj enkrat v letu napravim -- in to je moj inventar, kateri je bil zadnjič sklenjen ter predstavljen si. »Trg.-obrtni zadrugi" 23. februvarija 1900,, v katerem se razvidi, da je moje čisto premoženje (pasiva odbita) iznašalo kron 36.64606. Je li torej prav, da se jednafirma, katera je pred 10 leti s prav malim kapitalom začela in danes zarnore predstaviti tako bilanco, javno po časopisih vlači, ter da se s tem trudi škoditi njenemu ugledu, med tem ko me vsi osebno, kakor tudi iz mojih inseratov v domačih časnikih, dobro poznajo in bi se gospodje lahko natančneje Informirali, predno so začeli napadati  mojo firmo!
SI. »Trgovsko - obrtna zadruga' mora vsak hip potrditi resničnost mojega pojasnila.
V Solkanu, 25. aprila 1900.
Ivan Doljak, odlikovani tovarnar pohištva.
Dostavek uredništva, — S tem je menda dovolj pojasnjena ta toli delikatna afera, g. Doljaku v čast. — Menjice, katero on eskomptuje, niti niso njegov i o i g, marveč toliko blaga je on že prodal, ima torej toliko od drugih trgovcev prejeti, Ker so ga začasno zadovoljili mesto z gotovino le z menjico, kar je navadni trgovski običaj? ko on n, pr, denar potrebuje: založi menice pri »Zadrugi*, ki mu denar izplača,.,. Tako delajo ljudje po celem svetu, le nafti obrtniki in trgovci še prav malo, Gospod Doljak je reč bolje razumel, a kor lakih trgovskih operacij prosvitljenl razum prof., Čebnlarja ne doseže, zato ves ta škandal!
Narodno gospodarstvo.
Obrtni muzej. — Pred dobrimi 14 dnevi (št. 42, »Soče*) smo pisali o — trgovskem muzeju ter pojasnjevali čislanim čilateljern njegov namen.
V poslednji številki pa smo priobčili pravila —- obrtnega muzeja kon-statujoč dejstvo, da ss je odbor »Trgovskega in obrtnega društva za Goriško" odločil v svoji 16. seji ustanoviti in vzdrževati obrtni muzej. Ni bila mala radost za nas, objaviti to novost! Napeto in pozorno sledimo gibanju trgovstva in obrtništva v naši deželi. Vsak vspeh, vsaka nova drobtinica je nam dobrodošla! Vesti o mizarski zadrugi v Gorici, kateri se pa od strani me-rodajnih oblasti delajo vse mogoče ovire, e slolarski zadrugi v Kobaridu, o klesarskem društvu na Nabrežini itd. so nam zelo, zelo dobrodošle; naznanjajo nam, dazasijejotudi k nam lepši časi boljše bodočnosti.
In sedaj — obrtni muzej 1 Kdo ne bi vsklikntl vesel: izvrstna misel, fina ideja! Res, prav lepa misel. Pospeševati se hoče naša mala obrt! Kako? Pravila pravijo: 1.) da se daje malim obrtnikom priliko z razstavljanjem njihovih izdelkov, pokazali, kaj zmorejo; 2.) da občinstvo vidi, da je tudi naša tnala obrt vredna vsega zaupanja. Torej: dati se hoče malim obrtnikom prilika, da pokažejo svoje zmožnosti, svoje znanje. Priredi se nekaka stalna razstava, kjer bodo vsakomur na ogled najrazličnejša dela in Izdelki naših malih obrtnikov. Kdor pozna vrednost reklame, poreče: najboljša reklama je razstava. In eto: tu bo stalna, vedna reklama naše male obrti. Dalje: občinstvo naj vidi, da je tudi naša mala obrt vredna vsega zaupanja. Mala obrt je tekom časa sama sebi zelo škodila ter na razne načine sama povzročila, da je občinstvo izgubilo y njo zaupanje. To je treba popraviti. In obrtni muzej bo skušal pri tem »popravljanju* pomagati. Rečemo pa že danes prav lahko, da bo njegova pomoč prav znatna.
Obrtni muzej pa s tem še ni zadovoljen. Hoče še več! V obrtnem muzeju se hoče še pokazati razvitek naš<» domače obrti in sicer s tem, da se bode vzdrževala razstava uzornih izdelkov naše d o-m a č e obrti. To je kulturno historiškega po-nifna. Ta del obrtnega muzeja bo tvoril v gotovi dobi izborno pripomočno 3redstyo našim obrtnim šolam.....
Krasne li misli! Samo uresničiti jih treba, realizovati tako, kakor zahteva sedanja moderna doba. »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško* naredi gotovo vse, kar bo v njegovi moči. Saj je v kratki dobi svojega obstanka že pokazalo, da hoče delati in da dela. Vse zabavljice nasprotnikov naj društvo prezira ter gre tiho in vstrajno-po poti, katero si je načrlalo. Rodoljubi po deželi naj se pa pri izvestnih prilikah spomnijo društva ter naj po svoji moči pomagajo, da pridemo preje do vspehov.
Proti vlnsM klavzuli- (Konec). — Sicer so prot: vinski klavzuli tedaj v zbornici govorili še razni poslanci, toda pogodba z Italijo je obveljala pod varstvom nemške pogodbe ob sviranju godbe trodržavne zveze. Dne 19. januvarja i89Ž. je poslanska zbornica z 211 glasovi proti 88 vsprejela tudi vinsko klavzulo.
Poročilo odsekove večine samo naglasa, da je „ta posebna določba neopravičena žrtev Italiji". Vladii je sicer v odseku in v zbornici naglašala, da se Italija ne bode po-služila te klavzule. Toda dejstva so pokazala nasprotno. Italijani so komaj čakali, da stopi pogodba v veljavo, in že dne 10. avgusta 1892. je ukaz avstrijskih ministerstev za finance, trgovino in poljedv?lslvo italijanskim vinom znižal carino od 20 gld. na 3 gld, 20 kr. Posledica se je takoj pokazala: cena italijanskim vinom je pala od 30 na okroglo 11 gld. S to ceno naša domača vina pač ne morejo tekmovati. In ta slaba, za nase vinorejce škodljiva posledica se kaže v Številkah. Lota 1891. se je po uradnih izkazih iz Italije v Avstrijo izvozilo vina in grozdja 7885 kvintalov, leta 1892. pa kar hipoma 4-76.629, leta 1893. že 1,189.151 in leta 1898. 1,507.99*. Nasprotno pa je šlo leta 1891. avstrijskega vina in grozdja v lalijo 3514 kvintalov, potem vsako leto manj in leta 1898. samo še 1529.
Vinoreja je neke vrste industrija, ki zahteva mnogo kapitala in dela. Toda italijanska konkurenca je našim vinorodnim deželam naredila mnogo škode. In morda se ne motim, ako trdim, da je ravno ta silna konkurenca prisilila mnoge na?.e vinorejce, da so začeli delati petijot, ker drugače niso mogli tekmovati. Slišijo se sicer posamezni ugovori, da je vino vsled klavzule cenejše. Na to odgovarjam, da imajo dobiček v prvi vrsti prekupci, a ne konsumentje. Italijanska vina mešajo z domačimi in jih mnogokje prodaj ej o kot pristno domače vino. Ali ne glede na to, smo dolžni varovati domačo.vi-norejo. Dežela in država pospešujeta vino-rejo in podpirata vinorejce, da si obnove svoje po trtni uši opustošene vinograde. Mnogo se je že storilo in naše vinske gorice bodo s časom zopet rodile dovolj zdravega vina. Upanje je, da bode domače vino imelo tudi primerno ceno. To pa bode le tedaj mogoče, ako omejimo konkurenco italijanskih vin.
. To konkurenco pa bode mogoče omejiti, ako se carina od italijanskih vin primerno zviša. Zato predlagam v svojem in v imenu tovarišev: Visoka zbornica skleni: t. Visoka c. kr. osrednja vlada se pozivlje, da pri bodočih obravnavah z Italijo glede nove trgovinske pogodbe ne vsprejrne vinske klavzule, ampak primerno zviša carino od italijanskih vin. 2. Dež. odboru se naroča, da ta sklep prijavi vis. vladi.
K naši kulturi.
(Beležke.)
* Bil je jeden človek. Ne vem, kako se je imenoval, ali takih ljudij je prav mnogo. Narodi! se je v bedi, sreče ni poznal, ljubezni tudi ne. Nikdo mu ni rekel,-kaj je dobro in kaj ni. Nikdo se mu ni prijazno nasmehnil. Zeblo ga je in stradal je. Vsakdo ne ve, kaj je glad; ali to je grozno. Bil je gladen, pri sosedu je pa videl denar. Ko bi tega imel, bi se pa že glad utešil. In šel je, da bi ga vzel. Ni bilo mogoče. Sosed se je probudiH Kaj storiti? Vzel je sekiro, ubil soseda, svojega bližnjika.... Drugi bližnjiki so ga pa prijeli, zvezali, zaprli v temne prostore in ga sodili. Obsodili so ga. Dejali, da naj bo obešen. In obesili so ga in zakopali....
Glej, človek I Živel je - in jaz povprašujem: „Zakaj je živel?* Noben ne zna odgovoriti. In vprašujem dalje: „Imelo je kaj pomena dejstvo, da je živel?" — „No°, mislite, „saj bilo bi lepše, da se ni narodil; lunip !* — Ali on je vendar živel!
Poznam še jednega....
Narodil se je v krasoti, na gorkem in v izobilju. Niti za trenotje se ni zmračilo njegovo čelo. Cele čete siug so vedno stale krog njega. Oblačili so ga, varovali ga, stregli, mu, nasičevali ga.... Kot otrok je užil vse radosti mladostne dobe. Mladenič — užival radosti sveta. Pohajal je po zabavah, pil in se veseljačil. Ni bilo strasti, kateri se ne bi bil popolnoma podal. In. postal je uradnik. Bil je plemič in napredoval je, stopal višje in višje. Bil je že blizu prestola. In mislil je: ^ našo državo ovenčam s slavi jem, državo soseda pa pokorim. In prcvzroeil je,; vojsko. In
sešli so se ljudje, kateri se niso nikdar Se videli, kateri drug drugemu niso nikdar nič hudega storili — sešli so se bratje pred Bogom — in počeli se vojskovati. Bratje moril brata, in mnogo je bilo pobitih. Ta dan je kri polivala zemljo.
In rekli so: ,Mi smo atnagali"M sklicali so ljudstvo in ovenfiali svoje domove. Ob bučanju zvonov, zvoku tromb in vriskanju ljudij so vedli plemiča in klicali: »EU>, našega dobrotnika, našega velikana, našega rešnika!" Vsa slavna imena so oiu dali, obesili mu okolu vratu zlate verižice, križce, redove pa mu pripeli na prša. In ta, ki je povzročil moritev tisoftev in tisocev, postal je ljubimec naroda.... In tako je- živci dolgo. Prišla pa je doba, umrl je. Zakopali so ga z vso slavo in vsem sijajem.
Kaj pravite, zakaj je živel ta človek ? Da je bil vzrok smrti tisofiev -— in plakanja deset-tisoče v? Ali zato? Ima pomen, da je
umrl?,... ,No", porečete, »ima, —jedenv.....
je manj !•                               (Dalje pride)-
Jroavsko-ohrtna zadruga v Gorici"
naznanja, tla so bodo vršilo rav-nateljsko soje ori&loj vsak: potok zveuor ob 0. uri.
Sparglji
kakor tudi vse vrste soSivja in zelenjav
— razpošilja po najnižjih dnevnih cenah
Igncie Sehtemmt v Gcrici,
Odda se v najem
že nad 30 let obstoječo trgovino z mešanim blagom, pekarijo in gostilno. Odda se posamezno ali skupno. Na-tanjčneja pojasnila daje lastnik sam: Frane Florenlnl, trgovec ir* posestnik v Ajdovščini.
DRUŽBE ^.CIRfUIN METODA VLJ11BLJANI,
Ivarina je najboljša ci konja.
^ALOOA
IV.JI"
V LJUBLJANI,
Cenjena gospodinj al
Ne tfajfe si vsiljevati drugili izdelkov cikorij, ampak
zahtevajte povsod najboljši prUevel k pravej faobovi
kavi, to je cikorija ali: „K*tw družbe sv,
Cirila in Metoda v ZjubiJMii'*
l§Wf"*   Dobiva se Povsod ! ""TPI3
Glavna zalop pri: IVANU H&ii v Ljubljani,
LIH1MEKT. BAPSIC1 CD«.
iz Richterjeve lekarna » Prajl pripoznano kot Izvrstno fcol olilužujoee mazilo; za ceno 40 \x., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah- Maj sezafcleva to splošno priljubljeno domaČe zdravilno sredstvo vedtto le v orig. steklenicah z naSo zasčiLao Znamki s SIDROM« namreč, k McHTERJEVE. lekarne in vzame kot originalni tzdefefc le tako steklenico, ki ja prevideaa i to zaščitno znamko.
Ricbterjeva lekarna ,,pri zlatem levu" W\ r pbacm.                 r"
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajaliiicf) jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brin j e-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Mctodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Kopač & kutin,
trgovcu v Seniculfiki ulici 8t. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovale* s>b*tna zadruga*.
»Goriška ljabska posojilnica
«
Vabilo
na redni občni zbor
v smislu § 32. dr. pr., ki bo v dvorani
»Slovenske Čitalnice" dne 29. aprila t. I. ob S. predp. Dnevni red:
1.  Potrditev računov za 1. 1899*
2.  Volitev ravnateljstva.
3.  Volitev nadzorstva.
4.  Kazdelitev čistega dobička.
5.  Nagrade ravnateljstvu.
6.  Poročilo nadzorstva o sklepih seje 30. marca 1.1. V Gorici, tO. aprila 1900.
Hatlzorstvo „OoriŠke ljudske posojilnico".
Letni raeun z bilanco za leto 1899. je razpoložen v dru&tvenih prostorih, da isti ctriiMtveniki lahko pregledujejo ob uradnih dneh in urah.
Po § 35. društvenih pravil sklepa obdni zbor veljavno, kedar je zastopan najmanj 10. del denarja, vloženega v deležih.
Samo 1 krono za 3 zibanja.            f Zadnji mesec,
Glavni dobitki  QO.DO0 kron« 15.000 k,on ,n 12.000 hron
v gotovini z 20?« odbitkom.
Srečke banke m invalidne
po 1 krono
I. žrebanje: 19. maja 1900. II. žrebanje: ?. julija 1900. III. žrebanje: 10. novembru 1900.
priporočajo: G. Gentilli, A. V. Jona, Micholstadter & Cornp., A. plncherlo.
Protin,
revmatizem,
tudi zastarel, in ceič v kopeljih 10-15 !et brez vspeha se zdrave-Cirn se je povrnilo popolno in gotovo zdravje po nekoli-kokratni uporabi
mazila Zoltanovega proti revma-tizmu in pro-tittu. Stane 1 steklenica 2 K. Dvorni zalagatelj
lekarnar B.   ZOLTAN,
Nikako skrivno sredstvo.   Od zdra vstvenih strokovnjakov priporočeno.             I
jViaurenčič frane,
čevljarski mojster v ulici sv. Antona (Kopačeva niša) št. 7,
priporoča svojo dobro urejeno čevljarsko delavnico, kjer postreže z napravo vsakovrstnih Čevljev bodisi finega izdelka ali priprostega po vsaki modi. Izdelki so trpežni ter dobrega usnja. Zagotavlja dobro delo in točno postrežbo po zmernih cenah.
r^arol praščil^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, .kolače za birmance, torte i. t. d.
, Priporoča se slavnemu občinstvu za mriogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Ivan Schindler-
Dunaj, lil. Erdb rgerstr. št 12.
razpošilja gratis in franka kataloge v sio-vensko-italijanskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo,  za   obrtne in gospodarske namene.
Gene nižje kakor drugod
Ugodni pogoji plačevanja. Za  reealno postrežbo se garantira.
Solidne zastopnike se išče.
IVAN SCHINDLER
c. kr. privileg. lastnik, Dunaj, III. Erdbergerst. št. 12.
C^?LiLS^
Glas gre po deželi
da so se testenine »Prve kranjske tovarne testenin Žnideriic & Va      vu
tencic iz  Ilirske  Bistrice" priljubile v vsakej   rodbini  kjer so jih    Eu
pokusili. Makironi fidelini in  razne  vloge za na juho so zanesljivo    09
pravo le v kartonih po y, kg z gornjo firmo.                           Psi
3&r22iS^^
9&3SSJ