tiREDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 Stiskama i. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ! '• • sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26’40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : ; Posamezne številke po 8 vin. ZAKJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne. \ \ UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici stev. 6, 1L, in oraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer lnserati: enostopna petitvrslica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. -- »lejema upravništvo. :: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo *— Reklamacije lisla so poštnine proste. ■ Stev. 487. V Ljubljani, v ponedeljek dne 18. novembra 1912, Leto II. Bolgarsko prodiranje proti Carigradu. Velika bitka pri Hademkoju. — Krvavi boji pred Bitoljem. — Črnogorci so zasedli luko Sv. Ivan Medivanski. — Balkanska konferenca v BeSgradu. — (Glej Zadnje vesti.) Vojna na Balkanu. KONKURZNA PRAVDA. Množe se vesti, da so Bolgari razbili t. zv. cataldžinsko obrambno črto turške vojske in da »im je odprta prosta pot do Carigrada. Da te Vesti niso uradno še potrjene kaže že sultanova košnja za premirje in za mirovna pogajanja, da je Turčija izgubila vero v uspešnost svojega Odpora in trdovratna, a za tek vojnih dogodkov malopomemb/ia obramba Odrina in Skadra oioli le še kot otok iz splošnega vojnega poloma osmanske države, Dočim se približuje konec balkanske vojne. konec strahotnega klanja, ki je decimiralo vse balkanske narode, se je že pojavil po zaslugi avstrijske diplomacije vojni strah v Evropi. Da je izvirek vojne panike, ki vznemirja sedaj evropske narode, v Avstriji, zbuja Po vsej pravici začudenje; saj so oficielno zastopniki avstrijske vnanje politike še nedavno izjavljali, da bodo čuvali na Balkanu zgolj avstrijske interese. Da so ti interesi zgolj gospodarskega, trgovinskega značaja, so izrekli avstrijski mogotci v tistem hipu. ko so odpoklicali avstrijske posadke jz Sandžaka, kateri je veljal avstrijskim imperialistom za vrata na poti do Egejskega morja. Oficialna Avstrija utemeljuje svoje rožljanje z orožjem: z avtonomijo Albanije in se Zoperstavlja srbskemu stremljenju za oknom j>a Jadransko morje. Označili smo že ponovno hinavstvo avstrijskih mogotcev, ki gore za avtonomijo Albancev, ko spuščajo na avstrijske »arode razne Čuvaje in jim odrekajo osnovne Pravice narodnega življenja. Omenjali smo tudi ze. da je stremljenje po jadranski luki v srbski Politiki takorekoč ustvarila avstrijska diplomacija, ki je na povelje agrarcev Srbom zaprla "lih naravne izvozne meje in s svojo blazno fc0'Hiko zagrešila, da se Srbi duše v moki in ^asti, ki je ne morejo spravljati v denar. vsem tem moramo avstrijski diploma-k i« ,ekati kompetenco, da se omešava v balkanske zadeve, da se postavlja za zaščitnico neskaljenega narodnega načela in da hoče z orožjem poteptati srbske težnje, ki jih je sama v agrarni in imperialistični zaslepljenosti pregrešila. Za početje te diplomacije, ki nakopava avstrijskim narodom Črne skrbi na glavo, in ki ?as spravlja v silne nevarnosti, je ni utemeljitve jn ga ni opravičila. Da ima Srbija pravico do Uvažanja svojega blaga, ne morejo avstrijski diplomatje zanikati, in da je po žalostnih izkušnjah, ki jih je naša soseda doživela z dunajsko gospodo, in do geografski legi edina možna Pot na Jadransko morje, leži na dlani. Ampak, tako jecljajo avstrijski diplomatje, srbska luka fla Jadranskem morju postane oporišče ruskega vpinega brodovja — zakaj da bi se Srbija razvila vsled nekaj kilometrov dolga obala v impozantno in mogočni monarhiji nevarno pomorsko velevlast tega si oficielni krogi vendarle ne upajo trditi. Ta argumentacija boleha seveda prav močno na dejstvu, da Rusija na Sre- dozemskem morju sploh nima vojnega brodovja in da je rusko brodovje vsled dardanelskih pogodb Jetnik na Črnem morju. Drugo vprašanje je: ali je srbska zahteva združljiva z avtonomijo Albanije, ki je dobila v oficialni Avstriji neiskrenega zaveznika? Narodu Arnavtov želimo od srca da doseže končno svojo avtonomijo, po kateri je stremel in za katero se je s krvavimi revolucijami že leta in leta boril. Ampak načelo narodne avtonomije je životvorno, ustvarjajoče načelo družabnega sožitja in ne matematična igrača in šala. Kaj druzega nego pusta šala pa je stališče avstrijske diplomacije, ki reklamira za najmanjše drobče arnavtskega naroda dobroto nacionalne avtonomije, seveda le zato, da ohrani srbsko državo še nadalje v svojih krempljih, v gospodarski sužnosti. Po našem mnenju — in socialisti, ki se borimo za uresničenje narodne avtonomije v Avstriji nič manj kot v Albaniji, smo pač kompe-tentnejši oskrbniki narodnega načela nego avstrijski mogotci, ki to načelo brutalno gazijo in teptajo — po našem mnenju je srbska zahteva po jadranski luki popolnoma združljiva z avtonomijo Arnavtov, ker je za srbsko pšenico in živino vseeno, če se naklada na ladje v Draču ali pa nekaj deset kilometrov severneje, ob iztoku Črnega Drina, in ker je srbskim gospodarskim potrebam ustreženo s še tako ozkim hodnikom do Jadranskega morja. Avstrijsko-srbski spor, ki je nastal vsled nepotrebnega vmešavanja avstrijske diplomacije v balkanske zadeve, se da lagodno razre-reSiti, če le imajo vladajoči krogi v Avstriji dobro voljo za ohranitev miru. Zato visi na njih ramah vsa odgovornost za ohranitev miru in zato obrača ljudstvo nanje svojo kategorinčo zahtevo: Da z balkansko vojno zgine vojna panika! STRAHOTE V VOJNI. Bolgarske grozovitosti V Zemun je došel posebni poročevalec lista »Vossische Zeitung«, ki se je mudil v bolgarskem glavnem taborišču. Poročevalec javlja svojemu listu: »Slednjič se mi je posrečilo, dobiti na najvišjem mestu dovoljenje, da smem zapustiti Bolgarijo. Porabim prvi trenutek, ko sem brez okov cenzure, da se zahvalim za »gostoljubnost« bolgarski vladi in kralju Ferdinandu. Kralj Ferdinand je priznal moč časopisja ob različnih prilikah. Poznejši članki bodo poročali o ravnanju, ki so ga smatrali za potrebnega proti tej sili. ravnanju, ki nima para, ker se tiče nepravičnosti, pristranosti in nevljudnosi, ki je mene samega vrglo v smrtno nevarnost in je tudi privedlo do oplenjenja moje oprave. Ampak v sedanjem času niso najmerodajnejše osebne žalitve, temveč vzrok postopanja proti korespondentom. ki so jim naprej dali legitimacije, potem pa so z njimi tako ravnali. Vzrok ne more biti v eventualnem prestopku določil, tudi ne v strategičnih ozirih in tudi ne v pristranosti posameznih nižjih uradnikov pri cenzuri. Ves sistem je bil inspiciran z visokih mest, ali pa z najvišjega mesta. Kakor znano, je izdal kralj Ferdinand v začetku vojne najstrožje povelje za ohranitev reda in discipline in za človeško ravnanje z ranjenci in ujetniki. Slično je ukrenil tudi sultan v svojem manifestu. Odtlej smo brali v ofici-oznih bolgarskih poročilih, kako grozoviti so Turki, kako človekoljubni pa so Bolgari. Nedvomno je, da so opisi turških grozovitosti v mnogih slučajih resnični, ampak po mojem mnenju je bojevanje na obeh starneh žal boij klanje kakor pa vojna. Seveda so ukrenili vse potrebno, da za to bojevanje ne zve Evropa, in prav zategadelj so tako zaprli koresponden-te. Obojestransko sovraštvo je tako veliko, da oficirji skoro ne morejo pridržati svojih ljudi za mirno streljanje. Vojaki hočejo le bajonetnega boja, da vidijo kri V uradnih vojnih poročilih vedno navajajo večje število ranjenih Turkov kakor pa Bolgarov. Vzlic temu sem videl v dolgih vlakih ranjencev izključno Bolgare. Kje so pač ostali Turki? Eden mojih prijateljev, ki ni žurnalist, je prišel v Lozengrad, ko se je tam še bila bitka. Pripovedoval mi je. kako so Bolgari po bojišču, razpaljeni od sovraštva, nabadali odrezane turške glave na bajonete in jih nosili okoli. Videl je na l^tne oči. da so mrcvarili mrtva trupla Turkov. Za lastne ranjence so Bolgari požrtvovalno skrbeli, manjkalo pa je vozov, da bi odpeljali ranjence. Tem manj je bilo možno pomagati ranjenim Turkom. To moje sporočilo ima le namen, da odpravi mnenje, kakor da bi bili le s turške strani uganjali grozovitosti. Zakaj bori se stoletno sovrašvo proti stoletnemu zairanju. Tako je nastal boj, o kaerega divjosti nimamo niti pojma. Grozovitosti Srbov in Arnatov. »Beiliner Tageblatt« je dobil daljše poročilo svojega dopisnika, vpokojenega kapitana Corsiuza, o srbskih grozovitostih proti Arnav-tom. Korespondent sam ni videl teh grozovitosti in podaja le, kar je slišal pripovedovati od drugih. On piše: »Priznavam, da sem soglašal z višjimi srbskimi častniki in uradniki, ki so mi pripovedovali o arnavtstik grozovitostih, o njihovem klanju srbskih žen in otrok, soglašal sem z njimi, da je na mestu skrajna strogost; vprašal pa sem jih, ali je s človeškega stališča opravičeno postopanje, da obglavljajo Arnavte kar po vrsti. »Ne ostaja nam drugo sredstvo«, so dejali, »vse ljustvo moramo iztrebiti z zemlje! Drugače nimamo miru!« Nekega večera je prišel v Skoplje gospod v hotel, bil je zelo razburjen. Poročal mi je pod vidnim vstikom pravkar doživelega, da so srbski vojaki zabodli tri Arnavte, ki so se bili skrili v njegovi hiši. Ubogi Arnavti niso mislili na to, da bi se udeleževali ustaje, pa niso imeli nobenega orožja pri sebi- Splošno so mi pripovedovali, da bodo katoliški župniki med Mitrovico in Skopljem takoj po končani voini nepobitno dokazali, da so po- A. K. OREEN: Sosedov dom. (Konec.) ^ .v^en] tem so jo le potrjevali nežni nagibi, ki jih je navajal za prečudne reči. Plašč, j i' ga je kupil, je pustil na vozu zato, ker ga je kupil z namenom,da zakrije obleko, ki je ni *uPil sanr, spadal je torej v tisto nesrečno preteklost, ki je treba čimprej izbrisati spomin na njo. Na drugi strani pa je bil plašč prvo darilo, ii ga je poklonil po svidenju, in zato ga je »loral vsaj košček ohraniti za spomin. Pazila da je izrezal ravno 'košček, na katerem je bila vtisnjena tvrdka. Da sta se znebila zavitkov, je bilo — kakor je dejal — potrebno, da ne vlečeta preteklosti v novo življenje. V drugem vozu, na Poti v Orammercy Park jo je strastno objel in r^grnil njen pajčolan, da jo poljubi. Zato je ^vlekel iglo klobuka in ko jo je pozneje zopet letela imeti, ji je dejal, da jo je izgubil. To je b'la igla, ki je ž njo izvršil umor. Nič je ni v spominu bolj užalilo, kot to,, da je v hipu, ko je butnil strastnega zaljubljenca dokončal zadnje Priprave za umor. Pajčolan je razrezal, češ da je plačala s svojim denarjem in nobena žen-^?a naj ne nosi več pajčolana, ki se je dotikal n,enih lic, , Ko je plačala voznika in se je oddaljil voz, 3e z očmi površno preletela hišo, ki sta stala ^red njo. Impozantni vtisk hiše jo je oplašil, pinpak zatrla je te občutke in z veselim pričakovanjem v srcu stekla po stopnicah. Vstopivši . hišo je skrbno zaklenil vežna vrata in jo v emi z rokami iskal. Tako se ji je zdelo, zakaj Potrpežljivo je vzkliknil: »Kje pa si?« Stala je na pragu salona, ko je še zakle-vr^ta in odgovorila tiho • »Tukai!« Naprej ni mogla, zakaj v tistem trenotku je začutila v ozadju salona rahel šum, ki jo je navdal s takim strahom, da je odhitela k stopnicam. V temi je taval mimo nje in vstopil v dvorano, odkjer je prihajal skrivnostni šum. »Ljubica moja«, je zašepetal, »kje si?« In plazil se ie po salonu. Naenkrat je Oliva s svojega mesta na stopnicah slabo, ampak dovolj razločno opazila, kaj se je tam zgodilo; pravzaprav bolj z duševnim nego s telesnim očesom. Videla je obris žene pred svojim možem, videla, kako jo je objel in slišala vzklik, ki se je ženi iztrgal iz prsi in ki naj bi izražal ljubezen, a je donel strašno, grozno. Za hip je držal ženo v rokah in ko jo je izpustil, se je ženi izvil vzdih iz srca, da je Olivi otrpnila kri v žilah. Na to se jc žena zgrudila njemu pred noge. Nekaj je zazvenelo, česar si Oliva tedaj ni znala razložiti; zdaj vemo. da je glavica igle zadela ob omrežje zračne kurjave. Od strahu in groze ji je zamrl glas v grlu in udje so ji odpovedali. Njena sreča! Stala je na stopnišču, ki vodi v gorenje prostore, stisnjena k steni; dobro je videla, kako je mož njen sunil z nogo svojo žrtev, da se prepriča, če je popolnoma mrtva. Spoznala je na mah, da je nameraval usmrtiti njo. Počasi se je splazil skozi salon in vežo. odprl vrata rekoč: »Gladko je šlo!« in izginil; Oliva ni razmišljala, kdo je bila nesrečna žrtev, po glavi ji jc le rojilo, kako jo je prevaral in s kakšno satansko zlobo je uspaval njeno nezaupanje. Dolgo je še stala Oliva od groze in strahu vsa prevzeta nepremično na svojem prostoru in le počasi se ii je vračala sila in pogum, da je premislila svot položaj. Oprezno se je splazila skozi salon in dotipala vžigalice na og-niišču. Prižgala je vžigalico in se plaho ozrla po truplu neznanke. Postava, polt sta bili tako slični umorjenki, da je bila zamenjava kaj lehka. Takoj se je rodil v njej sklep. Mož je odšel v uverjenju, da je umoril lastno ženo. Dobro, naj ij]u ostane ta vera. Prikriti mu je hotela svoje življenje. Ali je ni umorilo to dejanje? S tem da je umoril njeno ljubezen in njeno zaupanje, je umoril vse, kar jc bilo vzvišenega v njej in nikdar več in za nobeno ceno ne bi marala več uveljavljati svojih pravic do njega. Narobe, izbrisati je hotela iz svoje duše vse, kar jo je le količkaj spominjalo nanj. Ni si upala nažgati drugo vžigalico, uga^ šajočo je vrgla na ognjišče, kjer smo našli dva konca. Prvo je zapalila nedvomno gospa Van Burnamova, ko je prižgala plin; ko je zaslišala voz, je najbrž domnevala, da se je stari gospod Van Burnam vrnil pred, nego je bilo pričakovati ali pa je Howard prišel za njo. Brž je ugasnila piinovo luč. Ali pa je ležala v temi na zofi in dremala; ko jo jc predramil šum nočnih gostov, je planila kvišku, šla vsa zaspana nekaj korakov rfosproti in mislila, da jo objema Ho\vard. Vse to so seve same domneve. Vrnimo se k Olivi, ki jo je navdajala edina misel, da se reši i/ strašnega doma. Pozorno je poslušala, da zasliši ropot v hiši. Jasno ji je bilo. da hiša ni moževa, ampak poznal jo je dobro kakor tudi njene posestnike, in gotovo je mislil, da ni žive duše v njej. Ali je bila ta ženska sama v hiši? Dotipala je do stopnic in natanko poslu-sala. V hiši je vladal popoln mir. Izprva jo je navdajala misel, da je sama z mrličem v tej ogromni hiši, s tiho grozo. Ampak čez čas si je rekla, da je to še najboljše. Spoznala je, da ji je na ta način omogočeno, utrditi v svojem možu vero. da je umorjena. Zbrala je svoje sile, šla po prstih v gorenje nadstropje, prisluško- morili Srbi na višji ukaz vse moške nad osemnajst let, mnogokdaj pa tudi žene. otroke in starčke. Nadalie se čuje, da so Arnavti v sko-peljski bolnici usmiljenke s solzami prosili, naj jih puste v bolnici, ker jih bodo zunaj Srbi takoj poklali. Vendar so tudi Arnavti storili nad srbskim prebivalstvom take grozovitosti, da se človeku ježe lasje. Kazali so na primer fotografije nabodenih otrok in žensk. Od verodostojnih Nemcev in Srbov sem slišal pripovedovati, kako so Albanci skrunili ... Strašni učinki modernih bojev. »Berliner Tageblatt« prinaša poročilo svojega posebnega korespondenta. da je posetil lazarete ranjencev. Videl je popolnoma ohromelega vojaka, ki je bil ustreljen v glavo in je imel poškodovan hrbtenični mozeg. Ker so vse funkcije telesa ovirane, je slučaj brezupen. Siromak bo umrl v nekaj dneh. V drugi sobi leži poslanec Jamilov, ki je odšel v boj kot rezervni či-tnik in je bil ranjen pri Bunar Hisarju. Njegova rana je čudovita. Zračni pritisk granate, ki je eksplodirala v njegovi bližini, ga je ohromil, mu poškodoval delovanje možganov, da liiu je odpovedal spomin. Šele čez nekaj časa se je mogel spomniti, da razume francoski. Ali z govorico ni šlo tako naelo. kakor hi ’ rad. Strašen vtisk napravlja dvorana z ranjenci na glavi, kjer brezbrižno strme bledi obrazi iz belih prtov; opazovalce objame globoko sočustvovanje, Nepopisno je veselje, s katerim pripovedujejo amputirani ranjenci o srečno prestani operaciji. V eni sobi leži pet Turkov, ranjenih z bajonetom. — To poročilo ie prišlo iz Sofije. Srbske obtožbe proti Arnavtom. Bivši srbski justični minister dr. Arangje-levic je priobčil v »Berliner Tageblattu« daljši članek, ki obseza težke obtožbe proti Arnavtom zaradi njihovega preganjanja Srbov, ki se baje proti njim niso mogli braniti, ker pod turško vlado niso smeli nositi orožja. Članek sklepa: V času od leta 1006 do 1912, torej pod parlamentarnim režimom Turčije, so zagrešili Albanci, v kolikor se je izvedelo, po uradnih podatkih srbskega konzulata nad Srbi v kosovskem vilajetu 436 umorov, 261 poskušenih umorov, 289 roparskih napadov, 298 tatvin. 229 izsiljevanj, 160 nasilnosti, 213 slučajev grdega ravnanja, 31 požigov, 10 oskrumb svetih stvari in krajev, 146 slučajev oropanja svobode, 33 slučajev posilstva itd. Vojna je bila edino sredstvo (!?), da se ohrani Srbe v Stari Srbiji pred propadom. Če pa ti napol divji albanski rodovi s takimi nesocialnimi lastnostmi zaslužijo, da ustanavlja zanje Evropa posebno državo, ki je Albanci nikdar niso bili imeli in v kateri bi živeli skupno z drugimi narodnostmi, Srbi in Grki, naj pomislijo tisti, ki vedo, da je prva dolžnost vsake države varstvo življenja in premoženja državljanov. Opozarjamo še enkrat, da prihaja ta proti-arnavtski izbruh iz srbskega vira. Zakaj povsem zanesljiva poročila vedo povedati, da so vala na vseh durih, da se do trdnega prepriča, če ni ljudi v hiši. Potem je šla po stopnicah navzdol, vstopila pogumno v mali salon, zaka} zavedala se je, da jo le hiter sklep reši iz hiše. In vendar je dolge ure prečepela v kotičku salona, da je dnevna svetloba zasijala skozi špranje polken. V poročilu se čudi, da ni v teh strašnih urah zblaznela. Ko se je zdanilo, je vstala in se z naporom vseh sil lotila strašnega naklepa. Navdajala jo je tista železna energija, ki je gnala njenega moža v zločin. In česar pozneje ni mogla več pojmiti, je storila; slekla je truplo do golega in ga oblekla v svoje oblačilo; le čevljev ni zamenjala. Ko je sama oblekla obleko umorjenke, je še enkrat napela vse svoje moči in ves svoj pogum in prevrnila omaro, da je popačila truplo in da ga po njenem mnenju ni bilo več mogoče spoznati. Napisala je, da je zli duh, ki je obsedel njenega moža, po izvršenem zločinu se polotil njene duše. Utrujena je bila do smrti, ampak še vedno je razločila, kaj bi jo utegnilo spraviti v nevarnost. Opazila je, da je obleka iz kariraste žide, zelo kričeča. Oblekla je počez spodnje krilo iz rjave Žide in videč, da je krajše in da gleda obleka izpod njega, je iskala po hiši igle, da spne predolgo obleko. Še vedno je bila v strahu, da zbudi na cesti pozornost, ker ni imela klobuka; njen klobuk ji je padel z glave in je ležal ves zmečkan pod truplom, ki se ga za nobeno ccno ni več marala dotikati. Urno je zapustila hišo in na cesti po ugod-. i j j i» slučaju ni srečala žive duše, dokler ni dospela na Broadway. Tam se je plazila ob zidu in se skrila v neki veži, dokler se niso odprle trgovine. Nadaljne dogodke poznamo in tudi vzrok, zakaj tako dolgo ni spoznala v ženinu gospodič- Arnavti zdrav, nadarjen narod, ki razodeva Čvrsto teženje po kulturi. Če bi bili res vsi ^.rnavti taki divjaki, kakor jih opisuje bivši rbski justični minister, gotovo bi ne bili od 'určije ponovno zahtevali šol. In slednjič: kar ie tiče divjosti in barbarizma, si balkanski narodi, v kolikor so bili pod turškim režimom, drug drugemu nimajo očitati. Zakaj grške, bolgarske, arnavtske in srbske čete so nedlegovale in uprizarjale nasilnosti precej v enaki meri. Ko se je začela vojna, je srbski manifest oznanjal, da gre za osvoboditev Srbov, ki še aeče pod turškim jarmom. Ali je lepo, ali je po-ištcno, da hočejo zdaj isti srbski mogotci podjarmiti Arnavte, ki hočejo biti samostojni in ki imajo do tega gotovo toliko pravice kakor Srbi pod turškim jarmom. SLFKE IZ BITKE PRI KUMANOVU. Srbski sodrug, ki je bival pred izbruhom .vojne na Dunaju, pošilja »Arbeiter Zeitung« pismeno poročilo o bitki pri Kumanovu. Iz poročila povzemamo: Sedmi pešpolk, »Kralj Peter«, v vrstah katerega je stalo veliko število belgrajskega soc. demokrat, delavstva, med njimi tudi znani zaupniki stranke Topalovič, Tu-sovič, Divoč in Dilberovič, je imel izvršiti v bitki pri Kumanovu odločilen naskok, pri katerem je utrpel izredno velike izgube. Ker mu je pošla municija in ker je nadomestilo po stotnikovi krivdi predolgo izostalo, se je odločil polkovni poveljnik oberstlajtnant Aleksander Gli-šič za bajonetni naskok. Oficirji so sami hoteli s svojim zgeldom izpodbuditi moštvo, toda kakor hitro so se dvignili iz zavetja, jih je že padlo veliko število, zadetih od sovražnih krogel}. Oberstlajtnant Glišič je padel v trenotku, ko je bil dal povelje za bajonetni naskok in se je postavil na čelo. Njegov brat, ki se je nahajal v bližini, je bil težko ranjen. Naskok je moštvo nekako razbesnil in ga podil nevzdržema naprej. Pri tem je-prišla trobentaču, ki je bil baje cigan, pretkana misel, da je zatrobil turški signal za umikanje. Turke je to nekoliko zmedlo; (vendar so vztrajali in obsipavali naše s točo ktogelj. Prišlo je do strašnega boja moža proti možu, ki je trajal tako dolgo, dokler ni cigan vnovič zatrobil turškega signala za umikanje in S tem Turke popolnoma zmedel, da so se naglo umaknili. Po bitki pri Kumanovu je krožila med vojaki zgodba, ktere resničnost ne morem zajamčiti, a so jo tudi listi poročali kot resnično. Med napadom 7. polka je padel zastavonoša, kar je povzročilo v njegvi bližini zmedo. Tedaj pa je pograbil zastavo belgrajski rezervist Spanec ?Abram Pelosov, in kriknil: »Napred, bračo!« Njegovi tovariši so zopet začeli prodirati. O dogodljaju so mnogo govorili, ker so smatrali Hotlej Pelosova za strahopetnika. Kakor poroča »Pravda«, je dobil mož po bitki darilo od prestolonaslednika. Pri tej priliki je tudi dal na vprašanje o njegovem junaštvu zelo racionalistični, skoro trgovski odgovor. Dejal je namreč, da je videl, kako je bilo do sovražnika le še 'dvesto korakov, in če bi ne bili naglo nadalie-/vali naskoka, bi imeli mnogo manj nade na ohranitev svojega življenja; zakaj umikati bi se bili morali 800 do 1000 korakov na razprostrtem polju. Ne le mi, ampak tudi drugi polki so izgubili ,v bitki pri Kumanovu žejo mnogo ljudi. Zlasti težke izgube ta imela 18. in 13. polk; zadnji je celo sodeloval pri odločitvi. Izvedel sem, da je Znašalo le število ranjencev, ki so jih prinesli v ibonice in lazarete od prekoračenja meje pa do Icumanovske bitke, 5800 vojakov. V bojih pri Kičevu in Prilepu so ranili 3000 mož. Število mrtvecev mi ni znano. Od teh ranjencev so jih poslali 1700 v Skoplje. Kje je razredno zavedno delavstvo? Ko je socialna demokracija pričela zbirati 2elavstvo v bojne organizacije proti kapitaliz-itnu, so pričeli tudi njeni nasprotniki posnemati (ustroj socialističnih strokovnih organizacij. Socialistične strokovne organizacije so se v teku let tako krepko razvile, dobile so tako trdne Sne Althorpe, ki si je pridjal ime Stone, svojega taroža, kateri jo je skušal umoriti. Časnikov ni brala in le slučajno je izvedela za ime posestnikov hiše ko sva se z gospodično Spicerievo, misleč, da spi, razgo-Krarjali o umoru gospe Van Burnamove. Gospe je odvzela prstane in jih poskrila med pletenje, (dočim sem si ves čas domišljala, da jih ima |V čevljih. Čim je izvedela, čigavi so dragoceni prstani je poiskala pr.vo priliko, da jih nese V Pisarno Van Burnamovih; neprijetna ji je bila misel, da je, dasi nehote, tatica. S tem je zavrgla vse. kar jo je družilo z pnim zločinom. Nič več ni hotela poslušati o }ijem, nič več misliti nanj. Spoznavši na vozu gospodične Spicerjeve svojega moža, ji je bilo takoj jasno, da sta on in Stone ena oseba. Instinktivna groza pred tem človekom jo je rma Van Burnam zadoščenje.« Konec. temelje, da kljubujejo lehko najljutejšim viharjem. Niti »narodne« niti »krščanske« strokovne organizacije, ki imajo popolnoma drugačno ten-co kakor socialistične, ne morejo tega trditi o svojih, ker se v njih zbira delavstvo, ki veruje še na staro pravljico o hlapcih in gospodih. Ali ne označuje dovolj jarko »narodne« strokovne organizacije dejstvo, o katerem je poročala »Zarja« v soboto, da sta pri slavni N. D. O. dva nemška podjetnika častna člana? Kakšna je narodna zavest teh navdušenih narodnjakov, da imenujejoNemca za častna člana, saj morajo vendar vsakega človeka, ki ni Slovenec, sovražiti kakor strupenega gada, in kakšen je delavski ponos, kakšna delavska samozavest teh delavcev, da imenujejo podjetnika, ki ju izkoriščata, za častna člana? V krščanskih strokovnih organizacijah se zbirajo delavci, zlasti pa delavke, ki verujejo še na čudežno moč božjih potov in lurške vode. Ni še dolgo tega, kar smo navedli ponosne številke naših strokovnih organizacij. V pretečenem letu je znašlo število članov naših centralnih strokovnih organizacijij 421.905, in to po pravkar minulih letih gospodarske krize in razdirajočega dela separatistov. Tudi krščanske strokovne organizacije so izdale poročilo o številu svojih članov. Organiziranih imajo 82.052 delavcev in delavk. Ali prav z gotovostjo lehko trdimo, da so nastavili to število precej previsoko. »Der christliche Gewerkscxhafter«, 9. letnik št. 13 izkazuje, da je organiziranih slovenskih tobačnih delavcev in delavk v krščanski strokovni organizacij 1684; najmanj za 500 so se ušteli. Najbrže je zopet »tiskovna pomota« kakor je bilo že nekoč, ko so navedli v »Naši Moči« več organiziranih tobačnih delavk in delavcev, kakor jih premore vsa tobačna tovarna. Dočim je naraslo število članov, organiziranih v naših centralnih strokovnih organizacijah v pretečenem letu za 21.340, je nazadovalo število članov v centralni krščanski strokovni organizacij za 1230. Največje število delavcev, ki gredo na krščanske limanice, je na Dunaju, namreč 10.977. Kranjska ni za pretečeno leto izkazala svojih krščanskih organizacev, (to mora vladati lep red), ampak navaja že prej omenjeni list za Kranjsko število iz 1. 1910, namreč 6136. Zdi se nam, da se je tudi pri tem številu za 1. 1910 urinila precejšnja »tiskovna pomota«, ali pa so prišteli k tem številu vse klerikalne dokorje in profesorje, ki itak vodijo slovenske krščanske delavske organizacije, dalje vse kaplane, kuharice in mežnarje in najbrž tudi Slomškarje. Izmed vseh industrijskih panog prispevajo tekstilni delavci največji kontingent krščanskim organizacijam. Strokovne organizacije so bojne organizacije. čim večje premoženje imajo, tem uspešnejše se podajajo v boj. Naše strokovne organizacije imajo toliko čistega premoženja, da pride na vsakega člana 31 K 15 vinarjev, krščanske pa toliko, da odpade na vsakega člana 6 K 73 v. No, pa saj jim ni treba toliko mamona, v stiskah božja pomoč tuda Izda. Koliko znaša stavkovni sklad krščanskih organizacij, o tem poročilo raje molči. Naše centralne organizacije razpolagajo s stavkovnim skladod, ki se oparvlja jo čisto ločeno, v višini 4,648.898 K 3 vinarje. Vsak delavec lehko uvidi v katerih organizacijah je moč, napredek. Ne v onih, pri katerih pošiljajo delavca v boj za narodnost, ne v onih, ki se stresejo, če zavpije kaplan, da je vera v nevarnosti, temveč v onih, kjer se zbirajo delavci, ki jih preveva ponosno čuvsvo razredne zavednosti. Priprave za generalno stavko v Belgiji. Belgijska socialistična stranka se z vso vnemo pripravlja na generalno stavko, ki naj krepko podpre zahtevo delavstva po splošni volilni pravici. Vlada in vse politične stranke ostro zasledujejo socialistične priprave. Liberalni list »Chronique« opozarja na posledico pripravljajoče se generalne stavke, ki jo je doslej še malokdo zapazil: konzum piva nazaduje. Dvanajst pivovarn v La Louviere in Peronne so v septembru 20krat manj zvarile kakor lansko leto v istem času in enajst drugih pivovarn celo 28krat manj. Belgijski delavci vedo še iz 4eta 1902, da bo branil klerikalizem svoje privilegije z zobmi in nohti in da bo treba dolgega in odločnega boja, da mu izvijejo predpravice. Iz te zavesti se ogibljejo vseh nepotrebnih izdatkov in nalagajo prihranke v stavkovni sklad. Bruseljska socialistična strokovna zveza učiteljev je sklenila, da bodo v času generalne stavke njeni člani 20 do 25 procentov od svojih plač izročili stavkovnemu skladu. Delavske organizacije na severnem Francoskem bodo sprejele v času stavke veliko število belgijskih delavskih otrok v svojo oskrbo in so vse tozadevne priprave že uravnane. Več holandskih organizacij je sledilo temu zgledu in v Amsterdamu so v ta namen osnovali posebno centralo. Ljubljana in Kranjsko. — Organizacijam po Slovenskem. Založba »Zarje« je prevzela vso knjižno zalogo »Delavske tiskovne družbe v Ljubljani«. Odslej se je obračati za knjige in brošure le na »Založbo Zarje v Ljubljani«. — Dolžnost vsake organizacije je, da ima v zalogi za svoje člane najmanj po 10 zvezkov vsake brošure, in po 5 zvezkov vsake knjige, ki je v zalogi »založbe Zarje«. Vsake dva meseca pa naj organizacija prodane izvode obračuna. Nujno potrebno je, da se brošure še vse bolj razširijo med naše pristaše kot doslej. Knjige in brošure naj prevzetno povsod v oskrbo za to določeni odborniki, organizacija pa je zanje odgovorna. — Mnogo organizacij, tako političnih, kakor strokovnih, je še, ki nimajo nobene obveznice »Zarje«. kar je njih dejanska dolžnost. Tedaj — prosimo, da se dotične priglaseJL — .Cenik pa, tudi vsakemu posamezniku na zahtevo dopo-šlje. — Založba »Zarje« v Ljubljani. — Strokovna zveza tobačnih delavk In delavcev avstrijskih, krajevna skupina v Ljubljani priredi danes zvečer takoj po tovarniškem delu v salonu gostilne pri Perlesu, Prešernova ulica št. 8, društven shod. Poročevalec tajnik zveze, sodrug Patermann z Dunaja. Preskrbljeno je, da bo njegovo poročilo natančno v slovenski jezik prevedeno. Udeležite se tega shoda v obilnem številu. — Članom obrtniške bolniške blagajne v Idriji se tem potom naznanja, da je tajniške in blagajniške posle blagajne, ki jih je doslej vodil učitelj g. Žabec, prevzel g. Fran Dežela z dnem 15. t. m. in posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 10. do 12. dopoldan v pisarni »Stavbinske in kreditne zadruge v hiši »Sokolski dom«. Končno se tudi opozarja vse cenjene obrtnike, da vse eventualne zadeve z blagajno takoj urede, da se izognejo sitnostim, ki bi utegnile vsled tega nastati, ker ima načelni-štvo nalogo, da o celotnem stanju blagajne tekom 14 dni c. kr. okrajnemu glavarstvu poroča. Članske knjižice, ki jih sluga ni mogel doslej od članov še pobrati, naj se pa blagovolijo dostaviti v urad g. tajnika najpozneje do 20. t. meseca. — Proračun stroškov in dohodkov okrajnega cestnega odbora za idrijski okraj je od 14. do 27. t. m. na občinski deski razpoložen na ogled. Proračun izkazuje: 1. Stroški za vzdrževanje cest v idrijskem sodnem okraju: K 35.816. 2. Prispevek za podržavljenje deželne ceste Idrija—Kalce, IV. (zadnji obrok): K 6075. 3.1. obrok 301etnega odplačevanja najetega posojila za novo cesto Žiri—Rovte K 8709. Skupaj K 50.600. Kritje teli stroškov je proračunjeno z 22% doklado na plačane redne doklade idrijskega davčnega okraja za 1. 1913 v znesku K 230.000. Pripomniti moramo, da je med označenimi stroški vpisan za razne zneske K 5126, ne da bi bil označen namen. Pri cestnem odboru sinejo klerikalci proračunati razne stroške, ker so sami gospodarji. Pri občini pa rekurira-jo proti temu. Doslednost! — Glavna posojilnica. Gotovo je še našim bralcem v spominu, ko smo svoj Čas pisali o obupnem stanju nekega nesrečnega bolnega reveža, ki ima svojo krvavo pristradane prihranke vložene v nesrečni »Glavni«. A čim dalj se ta nesrečna afera vleče, tem več sličnih, žalostnih slučajev se pojavlja. Čisto umevno! Koliko ubogih družinic je, ki imajo v »Glavni« vse do zadnjega vinarja. Poleg neznosne draginje pa še doleti sedaj tega. sedaj onega kaka bolezen ali druga nesreča. A ubožec si ne more pomagati, ker ne more priti niti do svojega krvavo prisluženega denarja. Žalostno obupno! Obžalovanja vredno je res. da se za te uboge nedolžne žrtve tekom dolgih dveh let še ni nrav nič storilo. Da pa tako neumestno zavlačevanja tudi žre denar, to si lahko mislimo. Seveda. članom »Glavne« to zavlačevanje mogoče prija, ker iim dalj časa ni treba šteti denarja. Toda misliti je treba do nesrečnih vložnikov, zlasti malih vložnikov, kj so itak največji reveži in ki v najhujši sili ne morejo priti do svojih pristradanih krajcarjev. Merodajni faktorji, zbudite se! Storite in sicer hitro storite vse potrebne korake v to, da čim preje rešite nasrečne žrtve, ki poginjao v bedi. — Prizadeti. Odborova seja »Matice Slovenske« bo v ponedeljek dne 18. nov. ob 6. zvečer. Dnevni red: 1, Poročilo predsedništva. 2. Potrditev zapisnika. 3. Iz knjižnega odseka: a) Knjige za 1912. b) Štrekljeva literarna zapuščina, zlasti njegova zgodovinska slovnica slov. jezika, c) c) Štrekljeva knjižnica, d) Načrt »Matice Hr-vatske« za veliko ilustr. delo o Istri. 4. Blagajnikovo poročilo. 5. Tajnikovo poročilo 6. Slučajnosti. — Ljubljanski srednješolci na balkansko bojišče. Na kolodvoru v Bohinjski Bistrici so izstopili trije ljubljanski srednješolci nižjih razredov. Službujočemu uradniku so se zdeli zelo sumljivi. Denar jim je potekel, pa so se zatekli ljudem, da se odpeljejo skozi predor in potem dalje peš v Crnogoro. Župan jih je pa dal odpeljati v Ljubljano, da si pomirijo svojo mlado vročo bojno kri. — S trebuhom za kruhom. V petek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 60 Slovencev in 20 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 130 Blogarov in 50 Hrvatov. — 60 Hrvatov je prišlo iz Prusije, 80 Italijanov se je povrnilo s Kranjskega. — Kinematograf »Ideal«. Novi spored, ki se kaže le še danes, je nedvomno prve vrste in je dosegel tudi obče priznanje. Jako zanimiva je slika: »NajnOvejše z balkanskih bojišč«. Posebno se morajo omeniti v t .> sledeči prizori: »Avjstrijski, laški in srbski vojaški odpo-slaniki zasledujejo operacije topničarstva.« — »Prenos pri Bardanjolu ranjenih Črnogorcev.« — »Srbi pošiljajo nove pomočne čete na bojišče« — in mnogo drugih pri”-' ". Velik uc^h je dosegla senzacijonalna drama v dvcli udii »Most čez prepad« kakor tudi smešnici »Kako se maščuje kinematograf««, »Avguštin in detektivski slon« ter komična novost z našim ljubljenim »Mirkom«. Torek nova serija z balkanskih bojišč« in moderna koloriana etična d-a-ma »Pohlep po Goriško. — Zaradi-meničnih goljufij v zapor. V Ne- kovem pri Kanalu so aretirali posestnika Miho Šterlinka. Bil je na glasu jako premožnega kmeta. Mož je užival neomejeno zaupanje. Sedaj je osumljen, da je to zaupanje zlorabljal in da je celo falzificiral menice. Oškodovanih Je baje več denarnih zavodov za večje svote. — Afera bratov Faganelll v Mirnu. Državno pravdništvo je izdalo obtožnico proti Teodorju in Pavlu Faganeliju ter proti prokuristu Ivanu Komidarju. Odstopilo pa je od nadaljnega preganjanja proti Karolini in Jankotu Faganeliju ter proti R. .Vuga, bivšemu knjigovodji pri tvrdki. Trst. — Zadružni shod v Skednju. V četrtek, dne 14. t. m. se je vršil v Skednju napovedani zadružni shod v lepi dvorani komaj dozidane hi-, še tamošnjega »Delavskega izobraževalnega društva«. Udeležba je bila nad vse pričakovanje obilna. Shod je otvoril v imenu Delavskih zadrug sodr. Visintini, ki je predlagal običajno izvolitev predsednika shodu. Izvoljen je bil soglasno za predsednika sodr. Visintini. Dal je besedo sodr. Ignacu Mihevcu, kateri je v slovenskem jeziku zborovalcem v daljšem govoru najprej razložil pomen zadružništva. Nato je s številkam dokazal, kai se z zadružništvom doseže ter omenil koristi in ugodnosti, katere uživajo člani od zadruge bodisi v slučajih bolezni ali brezposelnosti ter sirote in udove umrlih. Drugi govornik sodrug Visintini je v italijanskem jeziku navzočim povedal, da se le potom zadružništva doseže to, po čemur stremi socializem, namreč odprava kapitalističnega izkoriščanja. Tretji govornik sodr. Brumlik je v jedrnatem govoru nemškim sodrugom navajal za zgled Nemčijo glede, zadružništva ter rekel, da ni potreba še nadalje tolmačiti, kar sta nje-go predgovornika navajala, ampak priporočal jo članom, naj se o vspehih Delavskih zadrug v zadnjem letu prepriča vsakdo sam, prečitavš( zadnje letno poročilo, katero jasno dovolj dokazuje, kaj se vse da doseči, ako se le hoče. Oglasilo se je k besedi še nekaj govornikov, nakar se je vršila izvolitev dveh preglednikov tomo-šnjega skladišča. Izvoljena sta bila soglasno sodruga Pečenko in Suman. Ker se nikdo ni oglasil več k besedi, je predsednik shoda ponovno polagal zborovalcem na srce potrebo zadružništva posebno sedaj, ko imajo Delavske zadruge izvršiti veliko nalogo, namreč sezidati si svojo hišo, katera bode stala približno 1 milijon kron z opravo vred. Nato je bil shod zaključen in zborovalci so se razšli z željo, da bi se taki shodi pogostoma obdržavali. Tovarniške delavke na Japonskem. Od vseh japonskih delavk ima tovarniška delavka najbednejšo usodo. Oblasti se ne ganejo, da bi preprečile brezmejno izkoriščanje, ki ga uganjajo kapitalisti z življenjem delavk. Mlado socialistično gibanje na Japonskem so oblasti skoraj zatrle s prav enostavnim in radikalnim sredstvom — krvniku so izročile vo*< ditelje. S tem so pokazale svojo nekulturnost, a obenem tudi bledo grozo pred močjo, ki ji gre bodočnost. Brezvestni agenti kapitalistov potujejo po vaseh iu poznavajoč nevednost kmečkega pre* bivalstva, izvabljajo staršem njihove hčere. (Na Japonskem namreč nimajo hčere pravice do samodoločbe.) Obljubujejo jim prijetno življenje v mestu in visoke mezde ter skušajo dobiti od njih večletno delavno pogodbo. Ako starši privolijo, jim izplačajo agenti neznatno odškodnino, nesrečno dekle je izročeno agentu in postane v pravem pomenu besede njegova sužnja. Pripelje jo v mesto in jo navadno prvi dan vzame s seboj v gledališče, češ, zdaj se pričenja prijetno življenje. A prijetno življenje vzame noč. Drugi dan mora dekle v tovarno — pričenja se križev pot. Osemnajst ur traja delovni Čas, niti nedelja ni odločena počitku. Delavke dobivajo hrano od tovarne, nekoliko riža in sočivja, seveda najslabše kakovosti in tako skope porcije, da stradajo. In spalnice! Umazani, prenapolnjeni prostori, v katere stlačijo še enkrat toliko oseb kakor je prostora. Postelj seveda ni, temveč po tleh so pogrnjene odeje. Na smrt bolne delavke leže poleg zdravih, noben zdravnik se ne briga zanje, do zadnjega izdihljaja morajo na delo, smrt jim je le dobrodošla rešiteljica. Izmučene do skrajnosti od dnevnega dela, morajo delati še po noči. Nočno delo jih ubije popolnoma. Ali vse te muke še niso dovelj velike. Pazniki hodijo po noči po tovarni in gorje dekletu, ki je zaspalo ob delu. Sirovo jo butne paznik s težko pestjo v glavo, da se zbudi. Te mučenice kapitalizma imajo na glavi bulo ob buli, glavobol jih muči venomer. Še pred pretekom, navadno triletne delovne pogodbe, umrje pretežna večina teh deklet. One pa, ki se vrnejo domov, so tako izmozgane. da so za ves čas svojega življenja za delo nezmožne. Domov pridejo, da umrjo. Včasih se kateri posreči, da ubeži. AH hitro ji je policija, zvesta dekla izkoriščevalcev vseh delov sveta, za petami in Jo tira nazaj v mučilnico, ker ni še dopolnjena delovna pogodba. In če dekleta še toliko pripovedujejo o mukah, o nečloveškem življenju, policija pozna le delovno pogodbo, usoda ubogih delavk ji je deveta briga. Umetnost in književnost. — Vojna In socialna demokracija. Ob' Sedanji nevarnosti volne se najbolje manifestira nrnM hulskanju na volno s tem. da se razširja bremira »Vojna in socializem. Cena 30 vin. Organizacije dobe znaten popust. — Brošura se dobi v vseh knjigarnah In pa v založbi »Za* rje«. »Lurška pravljica«. Ta zanimiva zgodba d, lurških čudežih je v zalogi založbe »Zarje« 5/5. Ljubljani. Cena 40 vin. Sezite po nji! — Komunistični mnnifent Spisala Karol; Marx in Friderik Hngels. Cena 40 vin. — «j zalogi založbe »Zarje« Je doMtI le to velezfl* nimivo delo, ki le takorekofi evangelij proi®-; tarijata. Vsak socialist mori Imeti »Komun*"' stični manifest« v svoji knflfnfc* * — Francka In drujo. Pripovedk* Etbin Kristan Cepa 50 vta. — Za iMavsite kn*«; žnice zelo primerno delo. DoM *® K »Zarje«. Kaj je vojna? Zbrati nekaj stotisoč mož, marširati noč in dan, brez miru, ne da bi kaj mislili in brali, ne 'da bi kakemu človeku kaj koristili, gniti v nesnagi, ležati v blatu kakor živina, nepretrgoma živeti topo dalje, ropati mesta, požigati vasi, uničevati ljudstva, če slučajno naleti na enako kopo človeškega mesa, ga napasti, kri prelivati v potokih, blatno in s krvjo napojeno zemljo z raztrganimi in razmetanimi človeškimi telesi pokrivati, napravljati kupe mrličev, katerih roke in noge so požgane in njih možgani raz-škropljeni, ne da bi to komu kaj koristilo; poginiti tam zunaj na polju, dočim naši starši, žene in otroci doma lakote umirajo; to je vojna! Ali; Vdreti v deželo, moža, ki brani svojo hišo, zadaviti, stanovališča ubogih siromakov, ki nimajo nič več kruha, požigati, opravo polomiti, manjše predmete pokrasti, popiti vino v kleteh, kar ostane pa izliti, posiljevati žene in dekleta, ki jih srečavajo na cesti, miljone vrednosti uničevati, puščati za sabo neizrečeno bedo in kolero: to je vojna! Tako pravi Guy de Maupassant. Vestnik organizacij. ŠlSenska podružnica „VzaJemnosti“ ima v torek 19. novembra, ob 8. zvečer važno sejo, zato naj se je •dbornikl zanesljivo udeležijo. Zadnje vesti. Vojna na Balkanu. STRAŠNA BITKA PRI HADEMKOJU. Carigrad, 18. novembra. Od sobote zjutraj se bije pri Hademkbju velika in strašna bitka med prodirajočo bolgarsko armado ter umikajočimi Turki, ki skušajo v obupnem odporu ustaviti bolgarski pohod proti Carigradu. Turski armadi poveljuje MuKtar paša. Bitka še ni odločena: grmenje topov slišijo do carigrajskega mestnega dela Pere. Carigrajski Usti poročajo. da se Turki dobro bijejo in je upati na uspehi?) ZA VARNOST V CARIGRADU. Carigrad, 18. novembra. Poslaniki velesil Imajo dolgo posvetovanje, kaj naj ukrenejo za Varnost nemohamednnskega prebivalstva v Carigradu. Boje se namreč zelo, da utegnejo Izbruhniti pogromi proti netnohamedancem, Če se približa boglarska armada pred carigrajska vrata. Poveljniki evropskih bojnih ladij so sklenili. da v potrebi izkrcajo vojaštvo. na CataldZinski Črti. Carigrad, 17. novembra.. Predvčerajšnjim in včeraj se sliši v Šišliju pri Peri nepretrgano grmenje topov v smeri izpred Derkosa. Najbrže obstreljujejo oklopnice bolgarske postojanke pri Džcbelkoju. Z ostrim daljnogledom se opazi iz SiŠlija gibanje turških čet v Hademkoju ~ Carigrad, 17. novembra. Včeraj zjutraj se Je pričela bitka med tremi turškimi divizijami, in bolgarskimi četami pri postojankah Mahmud paša (pri Hademkoju), Ješiltega in Herbije. KOLERA V TURŠKI ARMADI. Carigrad, 17. novembra. Med turško armado se grozno širi kolera. Vsak dan oboli okolu 1000 vojakov. Kolera se baje širi tudi med bolgarskimi vojaki. OBSEDNO STANJE V SOLUNU. Solun, 17. novembra. V Solunu je razglašeno obsedno stanje. Prebivalstvo je vsled navzočnosti ogromnega števila vojaštva silno jmzburjeno. Turške čete so že vse razorožene. Trdnjavo Karaburun so Turki izročili že Grkom. NEMIRI V AZIJI. Carigrad, 17. novembra. Kurdi so umorili V Vanu štiri Armence. Prebivalstvo je silno knibxr*eno‘ Ar,nenci so priredili zborovanje in W A°^no.zaflteva,i> da se krivci kaznjujejo. Tudi jV Adam so se pričeli nemiri. V Marašu so Ar-petice napadali. Armensko-gregorianski patriarhat je pri velikem vezirju včeraj prosil za posredovanje. Danes bo deputacija Armencev poslanikom pojasnila položaj v armenskih akrajih In prosila pomoč. SRBSKO PRODIRANJE. j Pariz, 18. novembra. »Matinov« poročevalec pri srbski armadi brzojavlja iz Prilepa 14. t. m., da je srbska armada preložila pohod proti pitolju zaradi skrajno neugodnega vremena. Arteljerija ne more nikamor po slabih cestah. KRVAVI BOJI ZA BITOLJ. Belgrad, 18. novembra. Pred Bitoljem se bijejo Srbi in Turki na življenje in smrt. Boji besne že tri dni. Srbi baje potiskajo Turke na Vseh važnejših postojankah nazaj, Turki se obupno branijo pred naskakujočo srbsko armado. BitolJ pade vsak hip. SRBI NA OBALI JADRANSKEGA MORJA. Belgrad, 18. novembra. Tretja srbska ar-l»ada čvrsto prodira na obali Adrije ter je baje Pasedla mestece Duvljako. (Duvijako je južno bd Drača). OBLEGANJE SKADRA. 9 Rjeka, 17. novembra. Vsled neugodnega fremena so prenehale vse operacije okolo Ska-čra- V noči od četrtka na petek je bilo bombardiranje mesta posebno močno. Turki so odgo-j^riali energično. Črnogorske izgube so nezna- Kjcka, 17. novembra. (Uradno). Zadnji naskoki na Skader so povzročili v mestu ogromno škodo. BITKA PRI SVETEM IVANU MEDDVAN-SKEM. Rjeka, 17. novembra. Predvčerajšnjim je bila preko Bojane pred Svetim Ivanom Medu-vanskim huda bitka proti 3000 Turkom. Turki so po končani bitki popustili na bojišču mnogo orožja in municije. vukotiCeve Cete. Rjeka, 17. novembra. Vukotič je pripeljal svoje čete že do Malisija. Srbske pomožne čete so na potu proti Kiribahu. Črnogorci ob adriji. Cetinje, 18. novembra. General Martlnovlč je vsobto zavzel luko Sveti Ivan Medivanski. AVSTRIJA IN SRBIJA. Belgrad, 18. novembra. V soboto popoldne je imel srbski ministski predsednik Pasič važno posvetovanje z avstrijskim poslanikom Ugronotn. Na povetovanju je odgovoril Pasič na avstrijsko noto. Odgovor ni znan, zatrujejo pa, da ie bil negativen. KONFERENCA BALKANSKIH MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV. Belgrad, 18. novembra. Jutri ali pojutrišnjem se snidejo v Bclgradu vsi ministrski predsedniki balkanskih držav razen Turčije na zgodovinsko konfernco. V Belgrad dospo Venl-zelos. Gešov in Martinovič. SESTANEK ZAVEZNIKOV V BELGRADU. Belgrad, 17. novembra. »Politika« poroča, da pride danes kralj Peter v Belgrad. 21. t. m. se snidejo v Belgradu ministrski predsedniki držav balkanske zveze. V teku tedna pride v Belgrad tudi bolgarski kralj Ferdinand. MIROVNI POGOJI BALKANSKIH ZAVEZNIKOV. London, 17. novembra. Iz Sofije poroča Reuterjev biro, da bodo zavezniki v najkrajšem času sporočili Turčiji mirovne pogoje. Zavezniki se ne bodo spuščali s Turčijo v nikakršna pogajanja. Ako ne sprejme Turčija teku 24 ur pogojev, tedaj bodo pričeli s prodiranjem z največjo energijo. Ce sprejme Turčija brezpogojno vse zahteve, tedaj bolgarske čete najbrže ne bodo prišle v Carigrad. Bolgari so pripravljeni, da obdrži Turčija Carigrad in Dardanele. MIROVNO VPRAŠANJE. Carigrad, 17. novembra. Do sobote od 7. zvečer se ni dospel od nobene balkanske države odgovor na turško prošnjo za mir oziroma premirje. Boglarska vlada je odgovorila, da se more poprej posvetovati s svojimi zavezniki. ITALIJA NE PODPIRA AVSTRIJE. Belgrad, 17. novembra. Uradno preklicujejo vest, da bi bil italijanski poslanik v Belgradu pri srbski vladi podpiral stališče Avstro-Ogrske glede albanskega vprašanja. POSREDOVANJE RUSIJE. Belgrad, 17. novembra. Rusija je pripravljena, da pregovori Srbijo k popustljivosti glede teritorijalnih pridobitev ob jadransk iobali in sicer pod pogojem, da rozveza dovoli Srbiji dohod k morju. DELEGACIJSKO ZASEDANJE. Vnanja debata v avstrijski delegaciji. Budimpešta, 17. novembra. Avstrijska delegacija je včeraj nadaljevala vnanjo debato, ki pa je napravila vsled trdovatnega molka ministra malce čuden vitsk. Delegat dr. Masa-ryk: Odločno priznavam politko miru in si ne morem misliti, da bi utegnilo naše razmerje do Balkana in balkanske razmere razvneti svetovno vojno. Priznavam, da sovražim vojno in želim v interesu človeštva večen mir. Ni pravično, če smatramo želje Srbov, da bi vendar že imeli pred Albanci mir, za izraz potenciranega šovinizma. Albanija ni državnopravni pojem, temveč etnični. Velikanska naloga je, če je Srbija prevzela rešitev albanskega problema. Delegat Anton Seidel (nemški agrarec) se izjavi za mirovno politiko. Delegat dr. Smo-dlaka (dalmatinski naprednjak) je obsojal sedanjo avstrijsko politiko, ki žanje le sovraštvo iugoslovanskih narodov. Kar se tiče razmer na jugu, nismo premišljevali le o Čuvajevi vladi, ampak o vsem sistemu, ki se razteza čez srbso-hrvaške avstro-ogrske dežele, pa smo prišli do vere, da ti Čuvajevi sistemi — ne menim ironično — niso slabi. Zakaj bili so za nas izborna šola naše politične izobrazbe. Nas Jugoslovane so izročili Madžarom; Avstrija nima od tega nobenega dobička, pač pa žanje le sovraštvo Jugoslovanov. Mažari si v težkih trenotkih niso uslužili le vse monarhije in vsega slovanskega juga. ampak vso Avstrijo. Vse je ujetnik madžarskega gospodstva. Kak duh vlada na jugu monarhije. dokazuje veliko število prostovoljcev, ki se bore svojimi brati proti Turkom, dokazujejo tudi stotisoči kron, ki jih revni narodi darujejo svojim bratom. Kurz avstro-ogrske politike je vedno nevarnejši. Ne spajajte usode monarhije z nepravično madžarsko nadvlado. Ferdinand Seidl (nemška delavska stranka) ne Želi, da pride do vojne. Slednjič povdarja, da hočejo biti Nemci najlojalnejši element. Dr. Šineral (češki socialni demokrat) smatra za svojo socialistično in človeško dolžnost, da z delegacij-ske tribune protestira proti vojni. Misel na vojno je blaznost. Vojna bi utegnila zanetiti splošno jugoslovansko revolucijo. Dr. Scho-pfer (kršč. soc.) govor! za prijazno politično in gospodarsko razmerje do Srbije, kar pa se ne sme zgoditi na škodo poljedelstva. (Agrarni glas!) Na koncu pa se je navduševal za oboroževanje. češ da mora biti monarhija pripravljena na vS5. Konstantin Levlcky (Rusin) odkrito izjavi, da njegov narod simpatizira z osvobojevalnim bojem balkanskih narodov. Albansko zahtevo po neodvisnosti naj Avstrija podpira, toda do vojne ne sme priti zaradi tega. Proti srbskemu pristanišču ni kaj ugovarjati, belimo, da pride naša monarhija v prijateljske razmerje na Balkanu. Seja se prekine do ponedeljka. Abstinenca v indijski armadi. Ravno v sedanjih vojnih časih je vprašanje, ali pospešuje zdržnbst alkoholnih pijač disciplino in jakost vojakov, nad vse zanimivo. Znano je, da je med angleškim vojaštvom v Indiji, precejšnje število abstinentov. O uspehih abstinence med indijskim vojaštvom poroča župnik Bateson: Število članov armadnega abstinentnega društva v Indiji je naraslo od 13.486 članov v 1. 1899. na 31.211 člangv v letu 1911. ter v razmerju k vsej armadi od 18 procentov na 43 procentov. Da je število vojačkih abstinentov tako napredovalo, pri tem ima precejšnjo zaslugo udi vrhovno vodstvo armade, ki vojakom abstinentom pripravi v vsaki garniziji posebno sobo s prodajo brezalkholnih pijač. Na vajah in marših je abstinentom odločen poseben šotor, kjer dobe potrebna krepčila. Odkar narašča število abstinentov v indijski armadi, se je njeno splošno zdravstveno stanje močno divgnilo. V 1. 1899 je prišlo na 1000 vojakov 16 smrtnih slučajev, v 1. 1909 le po šest. V istem času se je zmanjšalo število vojakov, ki so jih sprejeli v bolnišnico zaradi spolnih bolezni, od 482 na 68. Število vojakov, odpuščenih iz službe zaradi bolezni, se je zmanjšalo od 23 na 9 pri vsakem tisoču. Gotovo je, da so tudi še drugi Činitelji pripomogli k tem ugodnim dejstvom: ali vsi višji častniki priznavajo, da je abstinenca glavni vzrok boljših zdravstvenih razmer med vojaštvom. V desetih letih so izdali vojaki za pivo za 39 procentov manj kakor prejšnja leta. L. 1890 je Bateson preiskavah koliko abstinentov in koliko pivcev pride v bolnišnice. Pri abstinentih je našel naslednje: na vsakih tisoč 41, a pri pivcih: na vsakih tisoč 92. Disciplina med abstinentnim moštvom je mnogo boljša, nego med neabstinenti. Za dobo od 1892 ilo 1899 je izdal angleški generalni štab primerljalno statistiko o težkih zločinih. Statistika kaže: 1. 1893 je bilo obsojenih radi težkih zločinov 73 abstinentov (3 na tiosč), 2542 ne-abstinentov (53 na sicoč); 1. 1899 97 abstinentov (4 in pol na tisoč) in 1627 neabstinentov (33 na tisoč). Razlika je očividna in dokaz so te številke, da alkohol otvarja vojakom pot v ječo. Tudi statistika o manjših prestopkih dokazuje isto: I. 1894. je bilo obsojenih 969 abstinentov (46 na isoč) in • 4610 neabstinentov (92 na tisoč); 1. 1899 554 abstinentov (26 na tisoč) in 3528 neabstinentov (66 na tisoč). Ob sklepu pravi Bateson. da krasni napredek abstinence med indijsko armado, ni posledica sile, prepovedi temveč sad pouka. ▼ Pošljite naročnino, ^ w če je še niste 1 ^ Novice. * Poiniloščeni inlanterist. Infanterista Ba-hurina, ki so ga 23. oktobra obsodili v dosmrtno ječo, je car pomilostil. O obsodbi infanterista poročajo: Ko je imel car pri borodinsketn slav-lju v Moskvi na Hrodinskem polju parado, je vojak Bohurin iz vrste nenadoma stekel proti carju. V desnici je držal puško, v levici papir. Neki general ga je skušal pridržati. Bohurin si je dal vzeti orožje skoro brez odpora, pač pa se je izpulil več oficirjem in je tako dospel v neposredno bližino carja, kjer mu je kozak iz carjevega spremstva iztrgal papir, ki ga je krčevito držal, in njega samega prijel. Bohurin je hotel izročiti carju prošnjo, ker je bil trdno uverjen, da so ga krivično vtaknili v vojake. 2e preden je stopil decembra 1911 pod orožje, je ukrenil razne korake, da doseže osvoboditev ampak zaman. Starejši brat je v aktivni službi, edini mlajši brat pa je bolan. Tako je bila mati navezana le na podporo tega sina, ki bi bil moral potemtakem po ruskih zakonih biti prost vojaške službe. Oblasti pa so v svoji neumljivi modrosti spoznale, da mlajši bolni brat ni povsem nezmožen za delo, pa so vztrajno zavračale vse rekrutove prošnje. Prošnjo na carja, ki jo je bil kmalu odposlal, so mu zaradi formalne napake zavrnili. Tedaj je Bahurin menil, da pride do svoje pravice, če sam izroči carju svojo prošnjo ... V službi se je izvrstno vedel, tudi drugače so poročali o njem le dobro. Zaradi slučaja na hodinskem polju pa so ga obsodili do smrti v kaznilnici, ker je trdno in neomajno verjel, da mu bo dal pogled carja pravico. Dogodek se je odigral na tistem polju, kjer so za carjevega kronanja pred šestnajstimi leti tisoče in tisoče, ki so se bili zbrali h kronanju svojega carja kmeo.-- in delavce, pomendrali in poteptali, ker je bila policija previdnost te države, ukrenila nezmiselne odredbe v »varstvo reda«. Car je vendar spoznal strašno krutost sodbe nad ubogim infanteristom i:i ga je pomilostil. * Izseljevanje v Ameriko. Se nobeno leto se ni toliko ljudi prt kor letos. Komisija za pri orku je izdala statistiko za pretečene me-vc letošnjega leta. V 10 mescih j' prišlo v \m o 750.533 oseb, za 200 .tisoč yeč, kakor v i§it dobi lanske, ga leta. Sklepa, da bo doseglo letos števi priseljencev v Zedinjene države miljon in bi tem izkazalo letošnje leto največje število i/ seljencev. Iz Avstrijsko-Ogrske. Italije in Ri. sije je došlo največ izseljencev. * Kako Rusi niso šli v Carigrad. V berlinsk reviji »Der Tag« osvežuje Pavel R. Krause sp< mine na dneve pred svetoštefanskim mirom, I je zaključil rusko-turško vojno leta 187:. Krause pripoveduje: Dva dolga meseca sm. opazovali polom, ki je sledil kapitulaciji ostan ka turške armade na šipki. Neovirano so se va lile ruske vojske skozi Tracijo, dokler ni po čila vest, da so dospeli prvi Kozaki do čelmed že, dvajset kilometrov pred glavnim meston Tako so dospeli Rusi pred Carigrad, vendar s< se, zvesti obljubi carja Aleksandra', ustavil pred zidovjem Carigrada. Od Marmarskeg: morja do Črnega morja so se razprostirale ne prekinjene vrste ruskih šatorov in mirovna po gajanja so se začela. Tedne so sedeli skupaj > San Štefanu, ruski in turški posredovalci, v le pi stari hiši nemškega trgovca Schneiderja, zi dani na pečino ob morju. Medtem so se razvile čisto prijateljske razmere med glavnim meston in ruskim taboriščem. V velikih tropah so do hajali ruski častniki, civilno preoblečeni, v Pe ro; z ruskimi četami je bilo zelo živahno trgo vanje. Nekega dne se je razširila po Carigrad: vest, da je ruska armada sita dolgega obotav ljanja turških posredovalcev in je poslala turš! vladi ultimatum, da se mora skleniti mir do pri hodnjega večera, to je do 3. mar. 1878, drugač' se zopet začno sovražnosti. Resnično, že pr dnevi smo videli črne ruske množice, ki so : pomikale proti zidovju in Črnemu morju. Vse j napeto povpraševalo: Ali res pride do boja V Popoldne sem srečal dragomana na nemške« jx>slaništvu, ki je bil moj prijatelj; vprašal sen ga in odgovoril mi je, da mora iti v glavno ru sko taborišče svetoštefansko, kjer izroči nem škim častnikom poročilo. Takoj sem se odločil da grem z njim, česar se nisem še nikdar imke sal. Čudovito! Vlaki med Sirkdijem in San Ste fanom so vozili tako redno, kakor bi bilo vst v najlepšem redu. Tik pred večerom sva do spela v San Stefano. Vlak je bil neprenehom: vozil ob silnih množicah ruskega vojaštva n: desni in na levi strani proge. Cete so stale, po polnoma opravljene za odhod, obrnjene prot Carigradu, kolikor daleč je seglo oko, v dolgi vrstah, segajočih do Črnega morja. Visoko s> plapolale zastave v vetru, na desni so se v ne jasnih obrisih oblikovale carigrajske mošeje i daleč za nami, ob Prinčevkih otokih, so plaval mračno in preteče angleške oklopnice, ki s pred malo dnevi izsilile prehod skozi Barda nele, z izrazito namero, da se upfo slehernem ofenzivnemu gibanju proti Carigradu. Bila j usodna, zgodovinska ura; to čuvstvo je navd; jalo vse, ki so bili priče svetoštefanske »para de« zvečer 3. marca 1878. Mračifo se je bolj i bolj, že je razlival svetoštefanski svetilnik tre petajočo luč čez deželo in morje ter buju osvetljeval čete, ki so še vedno stale v skriv postni tišini, puško ob nogi, osvetljeval je v hrajoče zastave, jastn bron topov, konice je? decev s sulicami in od napete razburjenosti bl< de obraze gledalcev. Tedaj, mahoma je ožive’ okamenela slika. V skoro popolni temoti vidin jezdece, ki planejo k četam, njim na čelu p< stava, ki vihti bel dokument. Bilje Ignatjev pravkar podpisano mirovno pogodbo. Njem so sledili veliki knezi in častniki. Zaslišijo s povelja, polkovne godbe zaigrajo narodno him no in skozi vrste zagrmi buren hura, bobne od morja do morja. V pozni noči se vrnejo čet. v taborišče ...« + Tudi svidenje. Peterburški časopis pripo veduie naslednjo dogodovščino, ki bi bila romantična, če bi ravno ne pripovedovala o kapitalu in obrestih: Pred 25 leti je zastavil ne kdo v peterburški zastavljalnici prstan z briljanti, vreden 200 rubljev. Lastnik prstana jt točno plačeval obresti, a nikdar ni imel toliko da bi rešil prstan. Preteklo je 25 let. K petin dvajsetletni proslavi točnega plačevanja obre sti je pa lastnik zastavljalnice brezplačno vrni prstan njegovemu lastniku. Obresti 25 let so znašale 1200 rubljev. Posestnik prstana napravi pa tudi dobro kupčijo, ker je v teku let cena briljanta izdatno narasla in je prstan vreder desetkrat več, kakor je bil cenjen. * Kako ravna kapital z »delavoljnlml« Pretresljiv dogodek človeške bede poroča »Dortmunder Oeneralanzeiger«. Dva na pljučil bolna delavca iz cinkarne bi bila morala iti \ zavod za bolnike na pljučih. Toda sta moral: Čakati, ker v dotičnem zavodu ni bilo prostora Dasi nista bila delozmožna, ju je vodstvo dort-mundske cinkarne sililo k delu. Blagajnišk zdravnik je sicer dovoli! »lahka dela«, ravnatelj pa je rekel, da morata delati vse, kar iitr da. Ko sta šla zopet k zdravniku, je reke< zdravnik enemu: »Vi ste bolni, toda moram Vas zglasiti zdravega. Blagajna ne zmaguje stroškov.« V drugi tovarni so tega delavca zavrnili, ko je iskal dela, kakor so svetovali. Oba na pljučih bolna delavca sta stanovala v tovarniških hišah in zahtevala je uprava, da naj plačata sedaj stanovanje z bolniščino. To ni šlo, in ko sta bila dolžna mesec dni za stanovanje, je tovarna vložila tožbo, da se !u izžene iz stanovanj. Žena enega teh delavcev je v otroški postelji. Sedaj pa poročajo strokovni listi, da je eden izmed bolnikov bil vstopil pri tovarni nedavno kot stavkokaz in je s tem korakom izjalovil stavko, ker je šlo z njim še več delavcev. Sedaj je storil v tovarni svojo dolžnost, nalezel pljučno jetiko, zdaj pa na cesto t bedo z njim; tako si je mislila tovarna. * Steber z zlato glavo. Italijanski listi poročajo: Pred nekaj dnevi je umrl na svojem posestvu v bližini Mantue Anuibale Toscl star 94 let. ki je na xnden način prišel do svoteg* premoženja. Na cesti iz Neaplja, v bližini samo stana sv. Vida, je bil ob začetku 19. stoletja postavljen kan m nit steber, ki je Imel na zapadnl strani sledeči francoski napis V)q 1. nr'h. ob 6. z|”*-»,l in’””! . ,. Ko je prišel 1. maj prihodnjega leta. se Je zbralo vse polno ljudi okolo stebra in čakali so, kdaj se pozlati glava. Steber je ostal, kakršen je bil, in je ostal tudi siv kamen prihodnjega leta. Ne-kai let so prihajali ljudje na dan 1. maja in pričakovali, da dobi steber zlato glavo. Pomen besed je moral torei biti drug in ljudje so ugibali semintje, a brez uspeha. Izkopali so steber v nadi, da je pod njim zaklad, ali tudi to upanje Je bilo goljufivo in zagonetni steber so postavili zopet na prejšnje mesto. Veliko let je preteklo in skoraj so ljudje že pozabili na steber. Leta 1841 je potoval po cesti neapolitanski potepuh in piišel tudi do čudnega stebra. Dolgo časa je stal pred stebrom in razmišbal napis. Naenkrat sc mu zazdi, da je razrešil pomen skiivnostnih besed. Ozrl se je proti solncu. ki je blestelo z jasnega neba, potem je zopet pre-motril steber, od katerega je padla kratka senca. »To bi bilo — poskusimo.« je mrmrljal sam s seboj in šel dahe. Ko je prišel 1. maj, je bil potepuh -zjutraj zarana ob stebru s krampom in z Iona to. Na bližnjem samostanu je udarila ura šestkrat, tedaj je šel potepuh k točki, kamor je padala ost stebrove sence. Pričel je kopati in kmalu je zadel ob francoski vojaški te-iečnjak, v katerem je bilo 80.000 frankov. Napis na stebru je razkril resnico in mož, ki ga je razrešil, ie postal bogat, si kupil posestvo, kjer je žive! do konca svojih dni. * Socialista umori! klerikalec. V Kandelari v Italiji je 11. novembra ustrelil socialističnega delavca de Biaggia tajnih katoliške lige. Sabba-tini. Po shodu, ki so ga klerikalci venomer motili, se je razvila v gostilni debata med klerikalci in socialisti, ki so očitali klerikalcem nestrpnost in sirovost. Oče tajnika Sabbainija je pri .tem udaril s palico po delavcu de Biav^io, ki pa se je še pravočasno umaknil. V tem hipu ie planil v sobo tajnik katoliške lige in je ustrelil iz rcvoverja na napadenega delavca. Ta je zbežal na cesto, klerikalec za njim in ie še dvakrat ustrelil nanj ter ga zadel v prsi. Biaggio se je zgrudil mrtev na tla, morilec pa je zbežal. Biaggio, žrtev klerikalne nestrpnosti, zapušča dva otroka in vdovo v blagoslovljenem stanju. Biaggio je bil miroljuben človek in vesten delavec. zato vlada v kraju še večja razburjenost in ogorčenje proti brezvestnemu morilcu. Klerikalno časopisje molči kakor grob o umoru. Mislimo si pa lahko, kako bi se leta in leta repenčilo. če bi umori! socialist klerikalca. ' Najbogatejši človek na svetu. Doslej je veljalo splošno mnenje, da žive v Ameriki najbogatejši ljudje. Sedaj pa poroča Edgard Le-long v pariškem »Journal«, da ruski car ni le najbogatejši knez. marveč je sploh najbogatejši človek na svetu. Njegovi letni dohodki znašajo najmanj 180 miljonov kron. Pri tem pa ne pri liaja cela vrsta posestev niti v poštev, ker so preobsežna in jih nihče ne izkorišča. Nikolaj II. bi lahko pokupil vsakega miljonarja. Dohodke carjeve tvorijo njegova civilna lista, dobiček njegovih industrijskih obratov, cesarskih kron skih posestev in posestev, ki jih je car sam nakupil ali podedoval. Obsežnost njegovih posestev je približno enaka obsežnosti Nemčije. Civilna lista znaša nad 32 miljonov. 'Veliki knezi in velike kneginje prejemajo nad 2 miljona, carica vdova in carica vsaka okolo 625.000 kron za svojo osebno rabo. Dalje založi car vsako leto za vsako svojih hčera po 90.000 K, za mladega prestolonaslednika Alekseja pa 240.000 K do polnoletnosti. Zase porabi car vsako leto 30 miljonov. Carska kronska posestva so velika kakor irski otok in se nahajajo na njih najlepši evropski gozdovi; v njih žive še bizoni. Gozde sekajo redno in car prodaja velikanske množine lesa za kurjavo, stavbe itd., obdelanega je tretjina sveta, ki ga imajo viničarji in kmetje v najemu, drugod pa so lovi, ribolovi, vodni mlini in mlini na veter. Vse to nosi na leto 100 miljonov. od katerih dob«-' okolo 30 miljonov veliki knezi. Poleg tega ima car v Sibiriji velikanske rudnike za platino, zlato, srebro, baker in železo. Ti nosijo na leto okolo 40 mi-ljonov. Letni dohodki se povečajo carju vsako leto okolo 6 miljonov. — Ruski muziki in dela' i pa umirajo gladu kakor muhe. Princ pred sodiščem. Na seji poslanske zbornice v sredo sta vložila poslanca sodruga Pernerstorfer in dr. Rcnner naslednjo interpelacijo na justič-nega ministra, iz katere je razvidno izjemno stališče obtožencev iz visokega plemstva pred avstrijskimi sodišči: Pred okrožnim sodnikom dr. Steinschnei-derjetn v Dunajskem Novem mestu je bila sodna razprava o tožbi, ki jo je naperila bivša kuharica burbonskega princa Jaime proti svojemu visokoblagorodnemu gospodu. Kakor nravi obtožnica, je princ kuharico v parku svojega gradu v Frohsdorfu (dolina Pitten) posilil in ko je bila kuharica v blagoslovljenem stanju, jo je odpustil ter odklonil skrb za rojenega otroka. Kuharica je princa tožila in zahtevala od njega, da ji plačuje alimente. Na razpravi je princ ugovarjal, da so tudi drugi ljudje s kuharico spolno občevali, in je navedel za pričo ruskega polkovnika, ki je izpovedal, da so on in drugi gostje, ki so bili na prinčevem gradu v posetih, spolno občevali s kuharico, kakor tudi z drugimi ženskimi uslužbenci princa. Razentega se je javil sluga burbonskega princa, ki je izpovedal, da je tudi on občeval s kuharico in da lahko z gotovostjo trdi, da je otrokov oče. Zakaj je sodnik sploh dopustil to dokazovanje toženega princa, nam ni znano. Kakor znano, po avstrijskem pravu ni dovoljena F.x-ceptio plurium cocumbentium (ugovor, da bi se bili tudi drugi udeleževali). Sodnika je torej moglo zanimati le vprašanje, ali je princ v kritičnem času res občeval s kuharico. Ali so to storile tudi druge osebe, ga ni brigalo prav nič. Vzlic temu je sodnik dovolil dokazovanje prič in je slednjič odklonil tožbo. Nobene besede ne bi izgubljali o tej raz sodbi sodnika, če bi vse postopanje ne dokazalo, da okrajni sodnik dr, Steinsclmeider sploh misli, da velja v Avstriji za visokorodtie osebe, zlasti za prepodene kraljevske rodovine drugačno pravo kakor za navadne smrtnike. Sodnik je namreč vse postopanje zelo čudno izvedel. Najprej je izključil javnost, dasi se drugače tožbe zaradi očetovstva vrše v javni razpravi. Drugič je skrbel sodnik za to, da se princ počuti kar najbolje v razpravni dvorani. Zategadelj so prinesli fotelje v razpravno dvorano, da vsaj ne bo treba sesti princu na navaden stol in da bo razpravna dvorana kar najslič-nejša salonu. Slednjič so izvedli — kar je najznačilnejše — razpravo v francoskem jeziku. Očividno so določila o nemškem sodnem jeziku razveljavljena za slučaj, da je obtožen Burbonec. J Zategadelj stavimo na Vas, gospod minister, vprašanje; Ali hočete sporočiti poslanski zbornici, zakaj se je razglasila razprava o tožbi zaradi očetovstva proti burbonskemu princu za tajno, zakaj so prinesli v sodno dvorano fotelje, zlasti pa. zakaj se je izvedla razprava v francoskem jeziku ? Kaj nameravate storiti, da tudi v vseh zunanjostih sodišča popolnoma enako ravnajo s tožitelji in obtoženci kateregakoli stanu in ka-tr'rtkoli razreda? Odgovorni urednik Fran Bartl. Tzifaln in zalaga založba »Zarje«. T!<-i ..i '»o >• ’ r, Tiskarna« v 1 iubUank Za kamnolom s celoletnim obrat""1 se išče kamnolomski mojster eventuelno s kakimi 20—30 delavci. Ponudbe v nemšknm jeziku pod W. G. 8820 dostavlja RUDOLF MOSSE, Dunaj I, Seilerstatte 2. Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. “L Gostilna lnternazional, ulica Giovanni Boc caeio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piam Laser m a) Pipan, ulica Ponte della Bahra. Gramaticopulo, Piazza Harriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa Kovač Ani oni ja prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14 Geržina, Roian. Benussi, Gretta. Skladišče H. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57. Sekovar, Piazza Caserma. Ronzel Goachino, Via S. Marco 26 Wenc Neža, Via Broletto. Segolin Rosa Via Industria 16 Kickel, Via Montorzino 4, Rojano. <9f -xAA/-W*" IS) Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. -----■ Biljardi Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika? V kratkem začnemo raz- pošiljati ----------- Žepni koledar za delavce spk>h in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in ie jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. - Dohodki in stroški. -Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množi na razpredelnica. — Stare in nove mere. - Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif. Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemiji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za Zarjo*. — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonapartc (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan v letu. — Oglasi. :: Cena posameznim izvodom i K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival sc bo pri upravi „Zar)t“ v Ljubljani po zaupnikih. Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančičkanska ul. 8 f 7 7 A 7 ••IIMIIMHMIIIIIIIIIIIIMIIIHMI iltiiMiiitiiHiniiMniiiiniiini I • St U« A* • iihiiimihihiimiimhmiimimi Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov,, knjig, brošur, muzikalij itd. Stereotipija. m Litografija. Martin Kralj čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani. Pisarna: Gosposka ulica št. 12, pritličje, levo (poslopje banke »Slavije *). Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta. Zdravnik blagajne Ordinira Stanovanje dopol. popol. Dr. Zajec ivan splošno zdravljenje — 1—3 Frančiškanska ul. št. 2, II. nadstr. Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje '/zli —Val Dunajska cesta št. 6. pritličje Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje 11-12 2-3 Dalmatinova ul. št. 3, pritličje Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje 11-1 3-4 Dalmatinova ul. št. 11, pritličje Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni 10-12 2-3 Frančiškanska ul št 4, pritličje Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni 10-12 5-6 Prešernova ulica št. 3, IH. nadstr Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne po-nrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdrav-vika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne Načelstvo. vpisana zadruga z omejeno zavezo vabi v zmislu § 33 zadružnih pravil vse cenjene člane na redna članska zborovanja ki bodo 23. novembra zvečer ob 8. za Kolodvorski okraj v Ljubljani v gostilni Novakovič Sodna uiica. 24. novembra ob 10, dopoldne na Jesenicah pri Peklarju za jeseniško okrožje. 24. novembra ob 2. popoldne na Savi pri Jelenu za savsko okrožie. 24. novembra ob 5. popoldne na Koroški Beli za okrožje Koroška Bela pri Žumru. 25. novembra ob 8. zvečer pri Anžoku v Šiški za okrožje Šiška. 26. novembr b 8.zvečer v Udmatu pri Pavšku za okrožje Udmat. 29. novem' #b 8. zvečer v Krakovem pri Krakovčanu za okrožje Krakovo- 30. novem ob 3. zvečer na Viču-Glincah v gostilni Amerika za okrožje Vič Trnovo Glince. 1. decembra ib 3. popoldne v Tržiču pri Pelarju. Dnevni red vseh članskih zborovanj je: 1. Predložitev bilance za leto 1911 12. 2. Volitev delegatov za občni zbof^, 3. Posvetovanje in sklepanje o predlogih za občni zbor. Na vseh zborovanjih poroča ravnatelj Anton Kristan. Nb. Članska zborovanja so sklepčna, ako je navzoča najmanj dvajsetina za udeležbo upravičenih članov. Prosi pa se polnoštevilne udeležbe, V Ljubljani, 12. novembra 1912. Nadzorstvo: Načelstvo: J. Udovč I. r. Anton Kristan 1. r. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin. v naslednjih Južni kolodvor, na peronu Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta H * ' Ž, Dunajska cesta. Si erkovič. Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Suhic, Miklošičeva cesta. Sen k, Resljeva oo&i« Kanc, Sv. Petra cesta Treo, K ušar, Podboj, •' Bizjak, Bahoričeva ulic;. ( Hemžgar, Zelena jama Svetek, Zaloška cesta. Šešark, Selenhureova ulu-a Suhadolc Anton, Zeienajaina 50. tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulica Pichler, Kongresni trg. Ušentinik. dovska ulica. Wisiak, Gospodska ulica. Kteinsiein, Jurčičev trg,, Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica,8 Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg, Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška kar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta.