MarUNFSSil
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 138
Maribor, petek 20. junija 1930
/i/raA
feh»7a razun nedelje in prašnikov vsak dan ob 16. uri Rtčun pri poilnam 6*k.r*v. v Ljubljani st. 11.409 Velja ms8#Cno, pr*je-nan v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom p« 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceata it 13
Oglati po tarifa
Ogtaaa »prejema tudi oglatnl oddelek ^Jutra" v Ljubljani, PreSemov« alk* K, 4
Okrajni cestni odbori
s posebnim ozirom na mariborski okraj.
Leta 1866. ustanovljeni okrajni zastopi So se ohranili v nekdaj štajerskih pokrajinah bivše Mariborske oblasti do leta 1929, dokler jih ni ukinil zakon o državnih in samoupravnih cestah.
Okrajni zastopi so zastopali skupne interese celotnega okraja. V njihov delokrog je spadalo nadzorstvo nad podreje-rSmi občinami, zdravstvena preskrba revežev v okraju, pospeševanje kmetijstva in gradnja ter zdrževanje cest v o-kraju. Okrajni zastopi so podpirali celo dobrodelna društva, ustanavljali šole in zidali stanovanjske hiše. Ne da se tajiti, da je bila ustanova okrajnih zastopov eelo uspešna in večinoma tudi zelo priljubljena.
Po novem upravnem redu so prevzeli flaloge okrajnih zastopov trije odbori: cestni, kmetijski in zdravstveni odbor, ki Pa imajo popolno določen delokrog, preko katerega ne morejo in ne smejo. V kolikor so ti odbori že konstituirani, se je Pokazalo, da so v njih večinoma isti ljudje, tako da je sestava okrajnih zasto-Pov via facti obnovljena. Ustanova o-krajnih cestnih odborov pa še vendar ni Popolnoma jasna:
Zakon o samoupravnih cestah z dne 8. fnaja 1929. pravi v § 50: Kot pomožni organ oblastne samouprave za gradnjo in zdrževanje njenih cest se ustanovi po Potrebi, ko se predhodno zaslišijo prizadete občine, v vsakem političnem srezu Po eden ali več cestnih odborov. — Po tem besedilu bi bilo pač misliti, da so okrajni cestni odbori le posvetovalni organi gradbenim sekcijam pri banovinskih upravah. Temu pa vendar ni tako, kajti državna uprava jim je priznala au-onomijo s tem, da jim je odobrila lasten Proračun, dovolila pobirati posebne davke in najeti posojilo. Rešitev vprašanja je končne načelne važnosti, ko gre za likvidacijo premoženja prejšnjih okrajnih zastopov. Če bo državna uprava prizna-ja tudi zanaprej autonomnost cestnih odborov, jim mora izročiti imovino okrajih zastopov in jim priznati tudi tirjatev, so jo imeli okrajni zastopi do države ra_di neizplačanih zakonitih državnih Pnspevkov. Tako bi ostalo odprto le še Vprašanje, kaj s premoženjem, ki ne spa a v omejeni delokrog cestnega odbora,
slopja S° n' pr‘ 'n s^anovanjs^a po_ ^ Kritje stroškov za gradnjo in vzdrže-sarnouPttivnih cest je določeno v Dn t *ln 27 zgoraj omenjenega zakona, 1- erera Prispeva za gradnjo in prednje obstoječih oblastnih cest banska tiin-aVa ’ za vzdrževanje pa dve tre-z vse,i str°škov. Tako je kar najbolj gotovljeno ugodno oskrbovanje vsaj važnejših prometnih žil.' fin C,rain' cestni odbor mariborski u-
zemr ^ ces*’ namreč vse 0_ fen JE ?ekdaniega okrajnega zastopa, i rav je mariborski okraj politično razje L.0*«na dva sreza’ ln sicer tak°. da * Mariboru levi breg pridejan Sv. Le-
nart, Mariboru desni breg pa Slov. Bistrica. Medtem ko so sedaj za Maribor, Sv. Lenart in Slov. Bistrico še posebni cestni odbori, imamo organizacijo kmetij skih odborov prilagodeno obema srezoma. To nesoglasje v upravni razdelitvi bo treba na kak način rešiti, pri čemer bi bilo mogoče upoštevati željo mariborskega občinskega sveta, da se ustanovi za Maribor in okolico poseben cestni odbor.
Delovni načrt Cestnega odbora je že odobren in ga bo vedno težje raztrgati. Priznati pa je treba, da daje največ dohodkov Cestnemu odboru ravno mesto; ako se razdeli Cestni odbor po srezih, bo prišla davčna moč mesta v korist pač levemu bregu, medtem ko bo moral nositi desni breg brez .pomoči mesta vse svoje strošesam. Posebno v tem slučaju, če se prilagodi organizacija Cestnih odborov političnima srezoma, je treba ponoviti željo, da se izloči iz Cestnega odbora mesto z bližnjo okolico, zlasti sedaj, ko primanjkuje mestni občini itak davčnih virov, a mora v mestu samem nositi večinoma vse stroške tudi za ceste, tako da je zopet mogoče načeti vpra sanje, ali ima okolica več od mesta ali mesto od okolice. Sedaj bi bilo r "~o u-streči želji občinskegai sveta maribor-« s’ C3a L iiarcda skrbi ed; -"^to za lastno ozemlje tudi v prometnem oziru, v kolikor jih ne oskrbuje država.
Pa tudi pri odločitvi, kakršnakoli bi bila, so potrebne obmejne korekture, da se na tak način poenoti vzdrževanje cest, ker mnogokrat seka kaka cesta mejo in prehaja v območje različnih cestnih odborov, kakor je to slučaj pri cesti Št. Jakob — Marija Snežna, kjer leže ločeno trije deli iste ceste v območju mariborskega in trije deli zopet v območju šent-lenarškega okraja.
Vsekakor pa je že z ustanovitvijo cestnih odborov podana podlaga za oskrbovanje naših prometnih poti, treba je le še pravne in upravne jasnosti na vse strani. Želeti je, da bi tudi ta sledila pra\ kmalu.	Dr.	P.	S.
mariborsko gledališče
Petek, 20. junija. Ob 20. uri »Baletni večer članov ljubljanske opere«, ab. C. Dramske cene.
Sobota, 21. junija. Zaprto.
Nedelja, 22. junija. Zaprto.
Iz gledališča. Za zaključek sezone in kot poslednja predstava v sezoni in v abon-manu se pripravlja Verneuillova izredno vesela komedija v treh dejanjih »Sestrična iz Varšave«, ki so jo v Jugoslaviji vprizarjali zlasti v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu z največjim uspehom. Mariborsko vprizoritev režira g. Skrbinšek.
AMSTERDAM, 20. junija. Včeraj se je pripetila na jezeru Kaag v bližini Eydena velika nesreča. Grofica Pann-witz je povabila bivšega nemškega cesarja Viljema in njegovo spremstvo na izlet z motornimi čolni. Cesar, njegova soproga Hermina in 10 oseb so se odzvali povabilu. Družba se je odpeljala na dveh motornih čolnih. Iz neznanega vzroka se je motorni čoln, v katerem je bil tudi Viljem, nenadoma vnel in je kmalu izginil v valovih. Pri tem so bile štiri osebe težko ranjene, ostali ponesrečenci pa so bili še pravočasno rešeni, med njimi tudi bivši cesar Viljem, ki se je že pričel potapljati, a so ga v zadnjem hipu potegnili iz vode in rešili tako sigurne smrti
AmerlSki udarec in Jugoslavija
POVIŠANJE AMERIŠKIH CARIN PRAVA SREČA ZA NAŠO DRŽAVO, KI SE JE S TEM IZNEBILA NAJNEVARNEJŠEGA KONKURENTA NA EVROPSKIH TRŽIŠČIH. - NAJBOLJ PRIZADETI FRANCOZI. IT ALI'
JANI IN ŠVICARJI.
BEOGRAD, 20. junija. Vest o povišanju ameriških carin je vzbudila tudi v naših gospodarskih krogih bojazen, da se bo sedaj, ko se bo medsebojno konkurenca evropskih držav še poostrila, poslabšal tudi naš izvoz. Zato so se novinarji obrnili na znanega narodno-gospodarskega strokovnjaka, univ. prof. dr. Velimira B a j-k i č a za pojasnilo o posledicah povišanja ameriških carin za našo državo. Dr. Bajkič je podal sledečo izjavo: »Povišanje ameriških carin je za našo državo prava sreča. Brez te klofute, ki je dobro zadela, bi se Evropa nikdar ne sporazumela. Kar se tiče specijalno naše države, je z novimi
ameriškimi carinami prizadeta le m* lo, skoro nič. Treba je pogledati samo statistiko našega izvoza in vedeti, katere postavke so bile povišane. V prvi vrsti je udarjena Francija, za njo pa Italija in Švica, ki so izvažale v Zedinjene države galanterijsko in luksuzno blago, svilnate in urarske izdelke. Mnogo industrijskih podjetij v Franciji je produciralo sploh samo za Ameriko. Močno ste prizadeti tudi Nemčija in Anglija. Za nas pa je naravnost dobro, da je Amerika povišala svoje carine. S tem si je nakopala sovraštvo vse Evrope, mi pa smo se iznebili na} večjega konkurenta, ki nas je izpodri val na evropskih tržiščih.
Kralj Karol za tiskouno suobodo
BUKAREŠT, 20. junija. Rumunski kralj se je izrekel za popolno tiskovno svobodo in ne bo dopuščal nobenih konfiskacij. Poudaril je, da je prišel iz Francije, kjer vlada absolutna tiskovna svoboda in to hoče uvesti tudi v Rumuniji. Kralj je tudi proti temu, da bi se uporabljalo vojaštvo proti demonstrantom. Demonstracije se lahko vršijo nemoteno, tudi na dvorišču kraljevega gradu, vendar pa demonstranti ne smejo uničevati tuje lastnine.
Uredba o povišanju železničarskih plač
LJUBLJANA, 20. junija. Oblastni odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev sporoča, da je dobil včeraj, 19. t. m. iz Beograda brzojavno obvestilo, da je podpisan tudi drugi del uredbe, ki se nanaša na povišanje železničarskih plač.
Heu;yorški uampir
NEWYORK, 20. junija. Tu se je pojavil zadnje čase sličen vampir kakor Peter Kiirten v Dtisseldorfu, samo s to razliko, da mori moške. Zalezuje posebno ljubavne parčke in strelja na moške. V Ameriki je navada, da se ljubavni parčki zatekajo v avtomobile, ki parkirajo na določenih mestih. Na ta način je zadnje čase umoril že štiri mladeniče in pošilja, kakor dtisseldorf ski morilec, tudi on policiji pisma z natančnim opisom vsake njegove žrtve ter navedbo dneva in ure prihodnjega umora. Prebivalstva se je se veda polastilo veliko razburjenje., Svoje zločinsko početje je izvrševal vampir posebno v okraju Greenu. Policija je zato priredila včeraj veliko racijo, pri kateri je sodelovalo 2500 policajev. Pritegnjene so bile tudi policijske uradnice, ki so morale prevzeti vlogo ljubimk, s katerimi so se policaji postirali po raznih avtomobilih. Zagonetni morilec pa je najbrž že zvedel za ta načrt ln se sploh ni pojavil. Policija je nato izvršila po vsem okraju preiskave od hiše do hiše, ki pa so istotako končale brez vsakega uspeha in ste bili aretirani samo dve osebi, ki niste ■ imeli pri sebi nobenih dokumentov.
Usmiljenim srcem.
Jakob Drofenik, tovarniški delavec V Lajtersbergu, Pekel št. 357, je na posledicah dolgoletne bolezni popolnoma o-slepel. Je brez vsake podpore in sred' stev, poleg tega pa mu boleha že vei časa tudi žena. Obrača se na usmiljena srca za podporo. Podpore sprejema tud uprava »Jutra« in »Večernika«.
Sietni fantek se izgubil.
Včeraj krog 21. ure je stražnik na Koroški cesti ustavil fantka, ki se je oziral okrog sebe in ni vedel, ne kam ne kod. Na tozadevno vprašanje je fantek vedel povedati samo, da mu je ime Ernest, da je pet let star in da je opoldne odšel brez vednosti staršev od doma ter se izgubil. Neki ljudje so videli fantka popoldne prihajati iz kamniške strani proti Mariboru. Oddan je bil začasno v banovinski dečji dom, dokler se ne oglase njegovi svojci.
V dveh letih devetkrat brez Hstln me* Jo prekoračil
je 431etnl železostrugar in invalid An* ton P r i s t o 1 i č z Bizeljskega, ki so ga danes zjutraj zopet iz Avstrije od-gonskim potom pripeljali v Maribor in oddali tukajšnji policiji. Mož je že ponovno radi raznih deliktov, tudi radi tatvin in podobnega, kaznovan. Se< daj so ga izročili srezkemu poglavarju v svrho strogega kaznovanja radi protizaV ‘tega prestopanja meje. 151etni dijak na begu Iz Bosne v Nem* Čijo.
Včeraj zjutraj ob pol 1. so organi tukajšnjega policijskega komisarijata pri brzovlaku, ki je prišel od zagrebške strani, ustavili lšletnega fanta, ki je bil sumljiv. Izpovedal je, da je 15-letni dijak Hans L e i s s e r, rojen v Erfurtu v Nemčiji. Njegovi starši pa so se pred 3 leti nastanili v Bjeliui v Bosni, Ttjer je oče zobotehnik. Dobil je domotožje po Nemčiji, hotel je videti teto, ki je tam, a starši mu tega niso dovolili. Zato je vzel očetu 1100 Din in pobegnil od doma. Našli so pri njem še 738 Din. Ima s seboj tudi kovček s nerilom in čevlji. Obmejni komisar ga je oddal policijskemu komisarijatu, Ker je medtem oče že brzojavil, dp pride sam po sina, bo ubežnik v zaporih policijskega komisarijata počaka! očetovega prihoda.
Ali sl že član
„Vodnikove družbe!“
Falzlfikatorski proces » Mariboru
ŠIROKO RAZPREDENA PONAREJAL SKA DRUŽBA. - 3 OPALOGRAFI ZA TISKANJE TISOČDINARSKIH BANKOVCEV. - 22 OBTOŽENCEV. - KAJ PRIPOVEDUJE OBTOŽNICA?
Danes je pričel pred mariborskim senatom trojice velik proces proti 22 obtožencem, zapletenim v široko razpredeno akcijo ponarejalcev 1000-dinarskih bankovcev, ki je tekom lanske jeseni in mi-, nole zime razburjala prebivalstvo^ Slov. goric in Haloz. Obtoženi so 34-letni Alojz Raušl, zidar iz Rucmancev, 29-letni delavec Franc L a j h iz Lasigovec, 36-letni posestnik Anton L a j h iz iste vasi, 24-letni posestnik Franc Slana iz Murščaka in 28-letni tesar Martin Šumak iz Kapelnega vrha, da so v času od 6. jul. 1929 do 19. jan. 1930 v ljutomerskem, ptujskem in mariborskem srezu
delali tisočdinarske bankovce.
Dalje so obtoženi 38-letni posestnik Anton L a h iz Sodinec, 38-letna posestnica Ana Š t e 1 c 1 iz Muričaka, 72-letna prevžitkarica Marija Kramberger il Ločkega vrha, 391etni posestnik Jožef Po št rak iz Moravec, 65-letni posestnik Filip Kurnik iz Črnove, 30-letni kovaški mojster Franc Karneka- iz Dobrave, 30-letni posestnik Franc Černjavič iz Murščaka, 62-letna posestnica Marija Močnik iz Tratenskega vrha, 35-letna delavka Marija Ro škar iz Podgorcev, 30-letna posestnica Kristina Kirbiš iz Radvanja in 62-letni posestnik Franc Jurgec iz Turškega vrha, da so pri tem kaznivem delu pomagali s tem, da so dajali na razpolago denar za nakup potrebnih aparatov, aparate same, stanovanja za izdelovalce ponarejenih bankovcev, da so prenašali razmnoževalne aparate itd. Končno so obtoženi 25-letni zidar Lovrenc Š i 1 a k in 28-letni pos. sin Jakob Raušl iz Rucmane. 57-letni posestnik Ivan M a-t j a š i č iz Britovščaka, 22-letna delavca Marija Puc iz Rošpaha in 21-letna pos. hči Terezija Jurgec iz Turškega vrha, da so dajali ponarejene bankovce v promet. Glasom obtožbe so vsi zakrivili zločinstvo ponarejanja.
Kako so prišli lalzifikatorjem na sled?
Dne 22. sept. 1929 je neki neznani moški na stojnici trgovke Ane Weber ^ri Sv. Trojici v Sl. g. kupil dežnik za 60 Din in dal za plačilo tisočdinarski bankovec. Ko je šla trgovka v bližnjo gostilno tisočak menjat, je moški izginil in dežnik pustil na mestu. Iz kazalo se je, da je bil bankovec ponarejen. To je bil prvi alarm. Tri dni pozneje, dne 25. sept. 1929, pa je dal neki moški kočarju Ivanu Boraku v Lovrenčanbregu na Hr-vatskem 1000-dinarski bankovec, češ, ker jc siromak, in da se bota za povrnitev že pobotala. Borak je šel čez dva dni k trgovcu Ga jz er ju v Dobravi (pri Zavrču), da mu tisočak zmenja. Gajzer pa je takoj spoznal, da je tisočak falzi-fikat, in je izročil bankovec orožniški postaji na Vinici. Ta je po poizvedbah ugotovila, da je dal Boratu bankovec Lovrenc Silak iz Rucmanec pri Sv. Tomažu, ter je obvestil tamošnjo orožniško postajo. Ta je stvar zasledovala. Sum je kmalu padel na Alojza Raušla iz Rucmanec in Radivoja Starčiča iz Litmerka. Pričelo se je
splošno zasledovanje ponarejalcev.
Če poprej, dne 10. sept. 1929,. pa so orožniki v Gor. Radgoni aretirali Matijo Šumaka, ki je bil zasledovan radi tatvine in pobega. Našli so pri njem ponarejen 1000-dinarski bankovec. Šumak je trdil, da ga ima od Raušla. Izpovedal ie, da je na svojem begu iz prisilne delavnice v Stari Gradiški začetkom junija 1929 obiskal prijatelja Franca Slana v Mur-i>čaku. Tam je videl Radivoja Starčiča in Franca Lajha, ki sta imela pri Ani Štelci v Murščaku aparat za pomnoževanje papirnatega denarja. Nagovarjali so ga, naj stopi z njimi v zvezo. On pa ni hotel. Alojz Raušl, ki mu je izročil bankovec, ni po mnenju Šumaka bil v neposredni evezi s to družbo.
Orožništvo je kmalu nato po intenzivnem zasledovanju izsledilo
vse storilce razai Starčiča In Raušla.
Našlo je tudi dva opalografa. Zlasti ste imeli orožniški stanici Ormož in Vinica, ki ste skupno delali, velike uspehe. Končno so našli na svinjskem hlevu Kristine Kirbiš v Spod. Radvanju pri Mariboru v senu skrit nahrbtnik, v katerem je bil opalograf, razne kemične barve ter 81 napol izdelanih tisočdinarskih bankovcev.
Dne 19. jun. t. 1. je bil po dolgem zasledovanju izsleden in aretiran tudi Alojz Raušl
in sicer v Turškem vrhu pri Zavrču. V sobi, kjer je stanoval, so našli opalograf z vsemi potrebščinami ter
148 tisočdinarskih bankovcev,
od teh eden popolnoma izdelan. Tretji o-palograf pa so izsledili pri trgovcu Fa-schingu v Mariboru, kateremu ga je prodal Rudolf Starčič. Starčič je pobegnil in sorodniki trde, da je nekje v Afriki.
Preiskava, ki jo je po aretaciji vseh osumljencev vodilo državno pravdni-štvo, je dala sledeče rezultate*.
Dne 2. apr. 1929 je Al. Raušl zapustil kaznilnico v Mariboru, kjer je bil kot kaznjenec zaposlen v litografskem od' delku. Ko je prišel domu, ga je obiskal Starčič in ga prosil, naj ga pouči v litografiji, češ da ima opalograf in da je izvrsten risar, da pa ne pozna risalne tehnike pri porabi opalografa. Če bi to znal, bi lahko delal bankovce. Ali je Starčič takrat res že imel opalograf, ni znano. Pač pa je preiskava ugotovila, da je
Starčič kupil opalograf
skupno s svojim svakom Francom Laj hom dne 6. jul. 1929 pri A. R. Legatu \ Mariboru za 950 Din. Opalograf sta zanesla k Francu Slani v Murščak, s katerim je bil Raušl dobro znan in ki je da: Starčiču tudi Raušlov naslov. Tam so tudi našli Raušla. Slanova soseda, posestnica StelcI, jim je posodila za vzorec tisočdinarski bankovec in dala jim je na | razpolago tudi sobo za izdelovanje ban-! kovcev. A že čez dva dni sta Starčič j in Lajh izginila z aparatom in bankov ] cem Štelclove iz Murščaka in šla ponoči j k posestniku Jožefu Poštraku v Morav-| cih. Tam sta ostala tri dni in nadaljevala j z izdelovanjem bankovcev. Čez tri dni ; pa sta se skregala in Starčič je z apara-j tom in napol izdelanimi bankovci izginil : Ugotovljeno je, da je Starčič 30. avg j 1929 prodal opalograf trgovcu Faschingu i v Mariboru za 350 Din. Ni se pa dalo u-S gotoviti, koliko bankovcev je dotlej iz* : delal in dal v promet. Odšel je pa v Avstrijo in je verjetno, da jih je tam spravil v denar. Raušl pravi, da je Starčič novembra ali decembra 1929 zopet pri-| šel iz inozemstva in da je prinesel s se boj opalograf, ki so ga orožniki potem našli pri njem — Raušlu — povodom aretacije v Turškem vrhu.
Vendar pa kažejo razne okolnosti, da | je Raušl imel sam svoj opalograf pri Jur-gečevih v Turškem vrhu. Kupila sta ga 17. jul. 1929 pri A. R. Legatu v.Maribo ru za 4000 Din Franc Slana in Martin Šumak, denar pa je dala Marija Kram berger iz Loškega vrha, ki pa se je kmalu zbala posledic in jih silila, na; gredo drugam. Zato so odšli k njenemu svaku Filipu Kurniku v Črnovo, ki pa se je tudi zbal posledic in zanesel aparat po naročilu ponarejevalcev k Mariji Močnik v Trateniškem vrhu, kjer so potem izdelovali kankovce do.konca avgusta 1929. Tam pa sta se Raušl in Slana skregala in Raušl je vzel aparat ter izginil z njim. Meseca decembra pa je bil — to je ugotovljeno — že pri Jurge-čevih v Turškem vrhu.
Tako sta bila ločena od prvotne družbe že Starčič in Raušl, ki sta odnesla vsak svoj opalograf. Ostali člani družbe so bili prisiljeni,
potrebščine. Vse skupaj sta zanesla na dom Franca Slane v Murščaku. Denarje dal posestnik premogovnika v Brsnici, Anton Lah. Ker so se pa poskusi z aparatom slabo obnesli, so sklenili zamenjati ga za boljšega. Da bi ne bila stvar sumljiva, je dal Anton Lah naročilno pismo s svojo štampiljko; s tem je dobil Slana pri Baragi nov opalograf, na katerem so potem začeli delati denar Franc Slana ter Franc in Anton Lajh naj prej pri Slani in Čeznjaviču v Murščaku, potem pri Fr. Karnekarju v Dobravi in končn' v jami Antona Laha v Brsnici. Vendar pa se zdi, da se niso čutili več varne v tamošnjih krajih, zato so 30. sep tembra 1929 šli Franc in Anton Lajh ter Marija Roškar v Maribor in najeli pri ■Cristini Kirbiš v Spod- Radvanju novo stanovanje. Dne 1. okt. so šli po aparat in ga še isti dan odnesli v novo stanovanje v Sp. Radvanju, kjer sta oba Laj-la skoro 14 dni delala 1000-dinarske ban covce. Ko so jih izsledili orožniki, so našli — kakor že navedeno — na svinjskem hlevu v nahrbtniku aparat in 81 napol izdelanih bankovcev. Obtoženec Tožef Poštrak pa je v preiskavi izjavil, da sta oba Lajha sama priznala, da je bilo izdelanih v Sp. Radvanju 240 tisočdinarskih bankovcev.
da sl preskrbe nov aparat.
In res sta 6. sept. 1929 kupila Franc Slana in Franc Lajh pri tvrdki Baraga Ljubljani opalograf za 1600 Din in razne
Al. Raušl, Franc Slana ter Franc in Anton Lajh priznavajo dejanje. Šumak pravi, da pri ponarejanju ni sodeloval, dočim ostali trde, da je. Od ostalih ne* kateri priznavajo, drugi taje.
V zvezi ste bili tudi Marija Puc in Terezija Jurgec, ki ste 2. jun. t. I. hoteli v trgovini Vernik v Moškanjcih spraviti en ponarejen tisočak. Trdita sicer, da nista vedeli, da je ponarejen. Vendar Pucevo obremenjuje njeno lastno priznanje, da je spala v Turškem vrhu z Raušlom v isti sobi, kjer je delal denar, in je torsg morala vedeti, za ka_ gre.
* * *
Razprava se vrši pred senatom trojice, v katerem so kot predsednik višji sod ni svetnik dr. Lešnik in okr. sodnik dr. Kolšek. Obtožbo zastopa drž. pravdnik dr. Hojnik, obtožence zagovarja 17 odvetnikov, med njimi 13 ex offo. Od 22 obtožencev so prišli k razpravi vsi razen Terezije Jurjec. Na mizi pred sodniki leže kot corpora delicti vsi 3 opalografi. tiskarske potrebščine in pa deloma v celoti, deloma samo napol izdelani bankovci. Obtoženci valijo glavno krivdo na pobeglega Starčiča, deloma se tudi medsebojno obremenjujejo. Do opoldneva je bilo zaslišanih šele 12 obtožencev. PriČ je povabljenih krog 20.
in dnevni
• v
Vrvenje na Mariborskem otoku
Naše kopališče na Mariborskem otoku se razvija nad vse razveseljivo. Vse kaže, da bo naš divni Lido postal v kratkem najbolj privlačna izletna točka mestnega in okoliškega prebivalstva, ki bo deležna tudi mednarodnega poseta. Tuj-sko-prometni in zdravstveni pomen kopališča prihaja vedno bolj do veljave. Kljub ne ravno idealnemu vremenu je bil včeraj naval na kopališče ogromen. Računa se, da je bilo okrog 3.000 ljudi, med njimi do 1.200 kopalcev. Ukrep avto busnega podjetja, da vozijo avtobusi naravnost do Kamnice, se je izkazal kot silno umesten. Včeraj na pešpoti od o-vinka na Koroški cesti namreč sploh ni bilo več nobenega prometa. Naš mariborski Lido so posetili včeraj tudi že prvi tujci in sicer iz Gradca, odkoder je sploh pričakovati vedno večjega obiska. Smrt neznanega dekleta pod vlakom v Limbušu.
Sinoči pri zadnjem osebnem vlaku, ki privozi v Maribor krog 21. ure, je malo pred limbuško postajo prišla pod vlak neznana, 20 do 25 let stara, boljše oblečena ženska. Vlak ji je zlomil desno roko in nogo ter razbil lobanjo, da so izstopili možgani. Dekle je bilo takoj mrtvo. Ne ve se, ali je šlo pod vlak namenoma ali je nesreča. Vendar je upravičena domneva, da je šlo dekle v smrt namenoma, ker ga je načelnik postaje videl že tekom popoldneva zamišljeno posedati v bližini postaje. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na limbuškem pokopališču. —
Radi neozdravljive bolezni izvršil samomor.
V sredo popoldne si je pognal 231et-ni trgovski sotrtidnik Albert S a k s i-d a, sin policijskega nadzornika gosp. Saksida, kroglo v glavo. Motiv samomora je zavratna bolezen jetika, ki je glodala na organizmu splošno priljubljenega mladeniča. S stanovanja na Koroški cesti 76, kjer je izvršil svoje obupno dejanje, so ga sicer takoj od-premili z reševalnim avtom v bolnico, kjer pa je včeraj okrog 10. ure po težkih mukah izdihnil. Bodi blagemu mladeniču, katerega je smrt rešila težkega trpljenja, lahka zemljica slovenska, a čas naj zbriše solze vsem, ki plakajo ob svežem grobu prerano umrlega Alberta!
Za konjske dirke v nedeljo
je prijavljenih 9 konjev. Poleg Dilberta, Marjana in Rokoko, ki so se udeležili včerajšnjega nagradnega skakanja, pridejo iz Zagreba še Beba, Zmaj, Etoil in Putka; jašeta ruski kapetan Dudiškin in podporočnik Obradovič. Iz Siov. Bistrice prideta konja Arko in Rudolfina; jašeta podporočnika Miloševič in Miloje-vič. Nagradno skakanje, ki se vrši v težji kategoriji preko pojačanih prepon in mora vsak jahač napraviti 13 skokov, bo gotovo vzbudilo veliko zanimanje med n»£im občinstv,«
Vodstvo kasaškega društva v Mariboru
prosi vse funkcijonarje, ki so sodelovali pri včerajšnji dirki, da se udeleže važnega sestanka, ki se bo vršil danes, ob 2Q uri v spodnji verandi hotela »Orel«.
Smrtna kosa.
Včeraj je preminul v Mariboru v cve* tu svoje mladosti 19. Albert Saksida, za* sebni uradnik, sin policijskega nadzorni' ka g. Srečka Sakside. Pogreb se bo vr* šil jutri, v soboto, ob 17. uri izpred mrtvašnice na pobreško pokopališče. Bodi simpatičnemu mladeniču ohranjen blag spomin, žalujočim pa naše iskreno soža«1 Ije! —
Pevski zbor Glasbene Matice *
ima nocoj ob 20. uri občni zbor. —
V Pesnici utonil.
Iz Sv. Ruperta nam poročajo: Že v soboto popoldan se je bliskoma razši-rila govorica, da je v Pesnici utonil gojenec II. razreda, 91etni Štefan Petek in sicer v strugi tik grada Hrastovca, sifl delavca v tej graščini, šel se je kopat z drugimi tovariši in zašel na globlje mesto; voda pa je deroča, posebno po zadnji nevihti in ga je odnesla v tolmun, kjer znaša globina 5—6 m. Vsem naporom domačinov in orožništva iz Sv- Lenarta se ni posrečilo, da bi utopljenca našli. V torek je odšla na kraj nesreče tudi lenarška gasilska družina z vseffii rešilnimi pripomočki, a je našla utopljenca že na površju. Potegnila ga je na suho in spravila v krsto, na kar je bil pre-nešen v mrtvašnico k Sv. Rubertu v St gor.
Opozarjamo na nocojšnji baletni veČgf članov ljubljanske opere
v gledališču. Po poslednjem zelo uspe-lem nastopu ljubljanskega baleta mariborskem gledališču se pričakuje nocojšnji večer, ki obsega zelo zanimiv spored, z največjim zanimanjem'
Šolsko-nadzorstvena zadeva.
Kot ministrski odposlanec nadzlr? tekom tega tedna gimnazijo v Murs*1 Soboti gimnazijski ravnatelj g- dr. J0* sip T o m i n š e k.
Vidiranje potnih listov za Dansk0,
Danski konzulat v Ljubljani, či£aI delokrog obsega vse ozemlje ske banovine, objavlja s tem, da jc slej pooblaščen soglasno s splošnih predpisi danskega zunanjega minlstj' stva izstavljati vizume za potovanj na Dansko na potnih listih jugosloval skih državljanov. Doslej je bil za kr“^ Ije vino Jugoslavijo v to pooblasp® le danski generalni konzulat v gradu.
»Singer«, šivalni s roji d. d., podrtižn Maribor	di,
obvešča vse svoje cenj. odjemalce, ^ sta izstopila iz njene službe gg.
Oman in Franc Horvat ter da n'111 več pooniastila sklepati za tvrdko j’ gj daie al! inkavira.fi denarju«
V M a r Ib o r u, dne zo. vi. 1930,
jVfn^rmrttrj v r. C r. R N i K JTttrr*
SmtTBi
Kolonijalna posest Francije
11,236.000 km5 S 130,156.000 PREBIVALCEV V AFRIKI. 701.357 km’ S PRIBLIŽNO 20 MILIJONI PREBIVALCEV V AZIJI, TER VEČJE ŠTEVILO OTOČJA V OBMOČJU AMERIKE IN AVSTRALIJE.
Francija je poleg Anglije najsihiej-ša kolonijalna država sveta. Njene glavne in največje kolonije so v Afriki, kjer presega francoska kolonijalna posest celo angleško: 11,236.000 km2 s 30,156.000 prebivalci naprara
10.024.000 km3 s 50,200.000 prebivalci, ki jih ima Anglija. 2,080.000 km italijanskih kolonij itd.
Francoska severna Afrika obsega Alžir, Maroko in Tunis. Dočim so v Al žiru naseljeni po večini Francozi, sta Maroko in Tunis muslimanski državi Pod protektoratom Francije. Alžir je najvažnejša francoska kolonija (2 mil. 775.388 km’, krog 6 mil. prebivalcev, na čelu kolonije generalni civilni guverner, kolonija zastopana v francoski zbornici in senatu, ima pa svoj avtonomni budžet), zvečine poljedelska dežela. Cestno omrežje meri 5350 km, železnično 4569 km. Ima tri velike luke: Oran, Bone, Alžir. — Tunis obsega 120.000 km3 z ckrog 2.200.000 prebivalci. Od 1. 1881. vrši Francija protektorat nad deželo. Tuniški bej je suveren države, francoski generalni rezident pa vodi posle zunanjega ministra, vojaštvo in mornarica stoje pod poveljstvom francoskih častnikov, finance vodi francoski uradnik. Najvažnejši pridelki dežele so cerejalije, vino in olivno olje. Železnic 2025 km, cest 4906 km. — Maroko: 500.000 km* (še ni vse izmerjeno), krog 5 in pol milijona prebivalcev (Berbi in Arabci). Vladar je sultan. Od 1. 1912. imata Francija in Španija protektorat nad deželo v deljenih conah. Sultanu ob strani je — kakor v Tunisu — francoski generalni rezident kot zunanji in vojni minister. Dežela je predvsem poljedelska (krog 10 milijonov ha plod ne zemlje, doslej obdelane komaj 2 in Pol, milijona ha). Dežela je — kakor Tunis — silno bogata na fosfatih, ki jih cenijo na 3 milijarde ton. Najvažnejša luka je Casablanca. Cest — ki jih 1. 1912. v Maroku ni bilo niti 10 km — je danes 5388 km. železnic nad 2000 km.
Francoska zapadna Afrika meji na žapadu na Atlantski ocean, na severu na južni Alžir in Tripolitanijo. na vzhodu na zamorsko ekvatorijalno Afriko, na jugu na guineiski zaliv, na britansko Nigerijo in na Togo. Obsega
4.800.000 km5, je torej 8 in polkrat večja nego Francija. Prebivalstva je krog 13 in pol milijona, od teh prilično Petina belcev, ki so pa vsi muslimani. Ostali so črnci. Cela dežela je razdeljena v 9 provinc. Na čelu je francoski generalni guverner. Dežela je agrarna. Vendar ie z ozirom na zelo red^o Posejano prebivalstvo le ma!o zemlie obdelane. Domačine poučujejo na 17 vzornih farmah o modernih metodah Poljedelstva. Trgovina je zelo razvita. Cestno omrežje, ki se je pričelo graditi Se le po vojni, obsega 2250 km, železniško 3140 km.
Francoska ekvatorijalna Afrika lezi v osicju Afrike med britansko Nige-ai "3 zapadu) angleško-egiptskim Sudanom (na vzhodu), belgijskim Kon fom in holansko Guinejo (na vzhodu
K) tCT,Uh'i0 .na ^veru). Meri
2.500.00 km, število prebivalstva še ni ugotovljeno. Na čelu dežele, razdeljene v 4 kolonije, je generalni’ guverner v Brazzaville (v franc. Kongo) prometnih sredstev je šele malo era-
se železnica iz Konga do Oceana.
Francija ima povrh mandat nad Togom j„ Kamerunom.
* rranc°ska kolonija v Afriki je tudi' se otok Madagaskar na vzhodu konti-
Jn i v?11 °d vzhodne obale Afrike 5	Širokim prekopom Mozambi-
oue. Obsega 624.700 km’ in krog 4 milijone prebivalcev, večinoma domorodcev. Na čelu kolonije je generalni guverner. Ima svoj parlament. Obdelane zemlje je 1,200.000 ha. Glavni pridelek je riž.
Kakih 600 km vzhodno od Madagas-c£nWfokKeunIoJl (poprej burbon-
lon nnn Z S t ^ Površine in krog
. 00 prebivalci. Goji poliedelstvo.
Na severovzhodni obali Afrike, se-
verno od italijanske in britanske Somalije, ima tudi Francija ozek pas somalijskega obrežja (23.000 km’, 65.000 prebivalcev).
Na skrajnem južnem zhodu Azije vzhodno od Siama, so zadnji ostanki nekoč mogočne kolonijalne posesti Francije v Aziji: Indochina, z 700.842 km’ površine in krog 19,600.000 prebivalci. Generalni guverner ima pod svojo upravo vseh 5 dežel, ki tvorijo Indochino (Annam, Cochinchina, Ton-king, Kambodža in Laos). Edino Co-chinchina je dejanski francoska kolonija, ostale 4 dežele so samo pod protektoratom Francije. Cochinchina ima v francoskem parlamentu zastopnika. Glavno mesto je Saigon s 128.000 prebivalci. Glavni pridelek dežele je riž, poleg tega kavčuk in bombaž. Ogromni so kompleksi gozdov (25 milijonov ha od 70 milijonov ha površine). Tudi premoga je zelo veliko. Glavni luki sta Haiphong in Saigon. Ogromno je nara stel trgovski promet (od 1.5 mil. frankov v 1. 1919. na 6.772,228.197 frankov v 1. 1926). Železnic je 2080 km, cest
30.000 km. Znatna je tudi rečna plovba.
V sprednji Aziji so še sledeče levant ske države pod francoskim protektoratom: Sirija, libanonska republika, država Alamitov in guvernement Djebel Druse.
Izven tega ima Francija v območju Amerike otoka Saint-Pierre in Mlque-lon v severnem Atlantskem oceanu, otočjo skupino Guadeloupe v Malih Antilih, otok Martinique v Antilih. Ob severovzhodni obali južne Amerike leži francoska Guyana, znana kot kaz-njeniška kolonija Francije, z 48.000 prebivalci.
V območju Avstralije ima Francija svojo drugo kaznjeniško kolonijo, otok Nova Kaledonija (1445 km vzhodno od Avstralije), z 16.712 km’ površine in
50.000 prebivalci. Novi Hebridi obsegajo kakih 40 otokov z 15.000 km’ površine in 60.000 prebivalci. Vsa ta otočja so zelo rodcvitna.
Sredi Tihega oceana, 5000 km od obrežja Kalifornije, je kakih 100 malih otokov s površino 4000 km’ in
36.000 prebivalci:	Oceania. Glavni otok je Tahiti.
Kakor vidimo iz tega kratkega pregleda, je francoska kolonijalna posest raztresena po vsem svetu in po vseli morjih. To je tudi podlaga silnega gospodarskega razmaha Francije.
Šport
Rekordi preč sto in ueč leti
Danes pišemo in govorimo samo o rekordih z avtomobili, motorji, letali, motornimi čolni, parniki itd. Popotnima smo pozabili na čase, ko še vseh teh prometnih sredstev hi bilo in ko je bilo treba vesti o važnih zgodovinskih dogodkih prenašati potom kurirjev. Tudi ti so tekmovali med seboj za rekorde. Poročnik Nernst je ). 1815 prinesel vest o zmagi pri Waterloo v petih dneh z bojišča v Berlin. Pa že davno poprej so znana imena kurirjev, ki so v razmeroma kratkem času prehodili ali prejahali ogromne distance. Kurir, ki je i. 1574 Henriku I1J. prinesel vest o smrti njegovega brata Karla IX., je rabil za pot iz Pariza v Varšavo samo 14 dni. Nič ni zaostajal za njim kurir, ki je v 166 urah prispel iz Versaillesa v Rim. Zgodovina pozna mnogo tekačev, ki so peš prenašali pisma in vesti in v nenavadno kratkem času izvršili svojo dolžnost. Mornar, Norvežan Ernst Mensen, se je v svojem 39. letu lako pohvalil, da je prehodil 50 tisoč milj večinoma peš. L. 1840 je vstopil kot kurir v službo nekega nemškega kneza, ki ga je rabil za zvezo 2 Berlinom. Mensen je rabil za pot v Berlin 14 ur, poštni voz pa za isto pot -5 ur. Mensen je postavil sledeči rekord: v 59 dneli je prehodil 9000 kilometrov, torej nad 150 km v 24 urah ali nad 6 km v eni uri. Da je mogel v dveh mesecih prehoditi takšno pot, kaže nenavadno odpornost.
Pomladanske kasaške dirke na Teznu
Ostra konkurenca. — Ogromen obisk.
Včeraj popoldne so na tezenskem dirkališču pričele pomladanske kasaške dir ke, kijih prireja Mariborsko kasaško dru štvo. Prvi dan je bila konkurenca zelo ostra in je v sedanjih dirkah tekmovalo 39 konj. K gladkemu poteku velike prireditve, ki je nudila prav zanimiv šport, je prispevalo ugodno vreme, največ zaslug pa ima vodstvo dirke, ki je vsa tekmovanja izvedlo brezhibno. Letos se je tudi prvič izvedlo nagradno skakanje, katero so izvajali oficirji tukajšnjega art. polka. Bili so doseženi naslednji rezul tati:
Dirka Karla Pachnerja (1600 m) 1. heat.
1. Jon (Franc Filipič) 1.32
2. Salome (Fric Skoberne) 1.34
3. Anfangerin (Anton Kerenčič) 1.34.5
4. Felčika (Franc Herič) 1.41.
Dirka Karla Pachnerja (1600 m) 2. heat.
1. Jon (Franc Filipič) 2.30.4
2. Anfangerin (Anton Kerenčič) 2.35
3. Salome (Fric Skoberne) 2.44
4. Felčika (Franc Herič) 2.47.
Končni rezultat dirke Karla Pachnerja.
I. nagrado Jon (Franc Filipič)
II. nagrado Anfangerin (Anton Kerenčič)
III. nagrado Salome (Fric Skoberne)
IV. nagrado Felička (Franc Herič).
Dirka Rudolf Warren - Lipitta (2.000 m)
1. Saperlot (Franc Filipič) 3.23
2. Polda (Mih. Filipič) 3.25
3. Fortuna (Franc VVagner) 3.33
4. Egga II. (Franc Skuhala) 3.34
5. Zagloba (Karl Weitrl) 3.23.5 (radi galopa diskvalificiran).
Dirka Koketke (2000 m).
1. Polda (Mili. Filipič) 3.24	J	jj,:;{
2. Egga I. (Franc Skuhala 3.28
3. Psina (Jožef Slavič) 3.28.2	>	' •
4. Koketa (Ivan Bunderl) 3.29.
Spominska dirka dr. Alfreda Rossmaniia Dvovprežna amaterska vožnja na 2800 m
1. La Fliche in Grese Moria (Franc Filipič) 5.23.—
2. Fortuna in Siisses Mausi (Jankovič) 5.23.1
3. Psina in Prima (Jožef Slavič) 5.35
4. Elza in Egga II. (Franc Skuhala) 5.41
5. Proboj in Finiš (Jul. Novak) 5.44.
Nagradno skakanje (lahka kat.)
1. Marjan (podpor. Nikola Milikič) 1.2
2. Dilber (por. Kostič) 1.4,
3. Rokoko (podpor. Nikola Milikič).
NOGOMETNI ŠPORT.
Zagreb: Concordia:Ajax (Amsterdam) 4:3 (1:2).
Praga: tekme za Mitropa cup: Slavi-ja:Ferencvaroš (Budimpešta) 2:2 (1:1).
Nastop mednarodnih rokoborcev v Mariboru.
Po večletnem zastoju nastopa te dni v Mariboru zopet cela vrsta mednarodno priznanih rokoborcev. Tekme, ki jih topot prirejuje ISSK Maribor, prično jutri zvečer v verandi pivovarne »Union«. Med tekmovalci je vrsta evropskih prvakov kakor prvak Romunije Ventila Peczarku, prvak Madžarske Emil Bo-gnar, prvak Jugoslavije Pero Janeš in prvak Estonije Arnold Ivary. Tekme prično ob pol 19. uri.
Lahkoatletski mitipg SK Železničarja.
V nedeljo, 22. t. m. ob 9. dop. priredi SK Železničar na igrišču SK Rapida J. letošnji lahkoatletski miting. Tekmuje se v naslednjih disciplinah: 1. tek 100 jn;
2.	tek 1.500 m; 3. met kroglje; 4.’tefc' 400 m; 5. skok v višino; 6. tek 110 m z zaprekami; 7. skok v daljavo; 8. tek 800 m; 9. skok s palico; 10. met diska;
11.	tek 5000 m in 12. štafeta 100x200x 400x800 m. Nedeljska lahkoatletska prireditev bo po udeležbi atletov ena naj-večjih v Mariboru, ker bodo poleg domačih lahkoatletov Železničarja, Maribora in Rapida nastopili tudi atleti iz Zagreba in Ljubljane. Med drugimi bo nastopil tudi znani jugoslavenski rekorder na 1.500 m in 5.000 m Predanič Luka, Član zagrebške Concordije, ki bo imel v mladem, talentiranem tekaču Podpečanu izredno močnega konkurenta. Tudi borb« v vseh ostalih disciplinah bodo ze-
lo napete. Novost za Maribor pa bo tele na 110 m z zaprekami in štafeta l00x 200x400x800 m. — Z ozirom na propagandni značaj prireditve bo vstopnina minimalna, tako da bo dostop omogočen vsakomur.
Radi nedeljskega lahkoatletskega mitin. ga
se naprošata ISSK Maribor in SK Rapid* da se udeležita po svojih delegatih sestanka, ki se bo vršil v soboto 21. t. m. ob 20. uri v kavarni »Astorija«. — SK Železničar.
SK Železničar (nogometna in lahkoatlet* ska sekcija).
Pozivajo se vsi nogometaši in lahko-atleti, da pridejo v soboto 21. t. m. točne ob 18. uri na igrišče radi važnega dogovora. Udeležba strogo obvezna za vse, — Načelnik.
Sohohfm
Železniške zletne legitimacije za V* vožnjo
se izdajo danes in jutri v društveni sobi v Narodnem domu in sicer od 17. do IS ure.
Naročniki za Jugoslovensko Sokolsko matico
se sprejemajo ob uradnih urah vsako sredo od 18. do 19. ure v društveni pisarni v Narodnemu domu. Cena 3 knjigam Din 20. Zdravo! Sok. društvo Ma-ribor-matica.
Prodajanje otrok na Kitajskem
Radi silne lakote, ki vlada v raznih, kitajskih pokrajinah, se je tamkaj raz-1 vila trgovina z otroci, posebno z dekleti. Prebivalci tamkajšnjih pokrajin so namreč prisiljeni, da si poiščejo nove domove in se izseljujejo večinoma v Mandžurijo. Ker pa so jim otroci na poti, jih prodajajo za bagatelno ceno: dekleta po 15—20 let zs 25 dolarjev, dečki so nekoliko cenejši. Bedo teh siromakov seveda izkoriščajo zlasti razni sumljivi mednarodn? eJementi, ki kupljene otroke potem zopet prodajo ali pa izroče v javne hiše.
Angleški državniki u kilogramih
Neki iznajdljivi angleški novinar sl je nadel nalogo, da zve za težo vseh' znamenitejših sodobnih angleških državnikov. kar se mu je tudi posrečilo. Po njegovih zanesljivih podatkih tehta ministrski predsednik- Macdonald 77 kg. Lloyd George 80, vojni minister Tom Shaw 100.8 kg, zunanji minister Henderson 88, minister Clynes 65. finančni diktator Snowden pa komaj 5? kilogramov. Temu pa se ne sme nihče čuditi, kajti tudi v bogati Angliji finančnim ministrom ni postlano z rožicami.
Pri nas se spije premalo uina
Dočim »Sveta vojska« pravi, da se pri nas veliko preveč pije in kvari zdravje, dotlej pa so hrvatski vinogradniki na občnerri zboru svoje zvez<3 minulo soboto v Zagrebu ugotovili, da je treba »vso pažnjo posvetiti pov-zdiei konsuma v državi sami. ker je v vseh vinorodnih državah domači trg glavni konzument vina«. Hrvatski vinogradniki so izračunali, da znaša konzum vina v naši državi komaj 27 litrov na osebo in leto in da spada naša država med najslabše evropske države glede vinskega konzuma, ki znaša komaj petino francoskega in komaj četrtino italijanskega konzuma. — Kdo bo imel sedai nrav: ali »Sveta vojska« ali vinogradniki?!
Pri reševanju enega — utonilo 6 otrok.
Iz Augsburga poročajo, da se je v bližini Landsberga zgodila strašna nesreča. Devetletno dekle, ki se je kopalo v Lechu, je zagrabi! vrtinec in jo pognal v globino. Devet drugih otrok je poskusile jo rešiti, toda tudi nje je zagrabil vrtinec. Odiasli, ki so priskočili na pomoč, so mocrii tri rešiti ostalih 6 ie ca utonilo*
MIchel Zdvaco
£ukcedfa
122
Čez par ur bo Cezar v gradu!... Čez par ur bo
tista peklenska žrtev izvršena!... Kakor, da bi ga vlekla nepremagljiva sila, se je vrnil proti ribiču in pogledal na morje. Zdaj je razločno videl barko.
»Brzojaderna barka je!« je menil ribič mirno.
»Čez koliko časa, menite, da bo tukaj?«
Ribič se je pozorno ozrl po nebu.
»Računaje po vetru, s katerim jadrajo, utegnejo pristati nocoj ob deseti uri... Toda, ne vem, zakaj nimajo vseh jader razpetih ... Morda ne bi radi pristali pred pozno nočjo?... Če bodo tako nadaljevali, bo polnoči, preden pridejo do Caprere.«
»Polnoči! ..,«
»O, gotovo ... Glejte, zdaj zadrgavajo še latinsko jadro ... Ne mudi se jim! Ali, gospod, vas menda prav močno zanima ta barka ... Od ranega jutra se niste ganili s tega kraja ...«
»Da ... Prijatelja pričakujem ...«
Če bi bil ribič vajen opazovati ljudi, bi bil vztre petal ob glasu, s katerim je Ragastens izgovoril to besedo.
Toda ribič je opazoval le tiste reči, ki so zanimale njega kot pomorščaka. Zato je voščil svojemu gostu lahko noč ter se vrnil v kočo. Ragastens je ostal sam, oči kakor pribite na ladjo. Toda, kmalu so jo začele večerne sence zavijati vse bolj in bolj, nastala je noč, in Ragastens ni videl ničesar več ...
»Gospod, ura je devet!« je naenkrat zamrmral 6padacappa poleg njega.
Ragastensu se je zdelo, kakor da se je prebudil po dolgi mori. Otrl si je vroče čelo z rokami, mokrimi od znoja.
»Idiva!« je dejal kratko.
Da, bil je Cezar Borgia! Hitel je na Caprero, icamor ga je gnala njegova strast, silovita, blazna vojaška strast, vsa besna od čakanja.
Ta Beatrice! Kako goreče je bilo njegovo poželenje po njej! Ah, kako je trpel! .. . Trpel tako. da Je naposled celo njemu utripalo srce z nemirnimi udarci! In brezumen gnev ga je navdajal: da si pridobi to žensko, se je bil spustil v vojsko, v kateri je bil premagan.
V dnevih, ki so sledili porazu v Peklenski soteski, je Cezar čutil, kako mu deseterno narašča njegova strast. Trenotek častihlepnosti, ki mu Jo je navdahnil marki de Roccasanta, mu je bil kratek
premor v tej fizični bolečini, v tem divjem premoru. Toda kmalu je slika Primavere zopet zavladala nad vsemi njegovimi mislimi. Nemogoče mu je bilo misliti na kaj drugega kakor na to ljubezen, ki ga je pekla, po njegovih lastnih besedah, tako, kakor da bi mu bile vse žile nalite s samo ognjeno lavo ...
Nekega večera so straže okrog njegovega ša-tora slišale, kakor je mahoma zarjul. Jezdec je bil prijahal s pismom. Pet minut nato je Cezar imenoval svojega namestnika, pustil mu par zmedenih ukazov, zasedel konja in zdirjal proti Ostiji...
Na barki, ki si jo je najel, je Cezar pač stokrat prečital pismo svoje sestre Lukrecije. Vsebovalo je kratke besede:
»Ali boš tako dolgo odlašal prihod na Caprero, 'da lepa Beatrice uide iz gradu, kjer jo imam zaprto? . ..«
Kako je prišla Beatrice v Lukrecijino oblast? A kaj zato! ... Bila je tu! Bila je v njegovi roki...
Njegova ljubezenska strast je rastla ob tej gotovosti v neizmernost, in s to ljubeznijo se je družila srdita jeza nad dolgim čakanjem in nad vsemi nezgodami, ki so se rodile iz nje. Njegov objem bo obenem maščevanje, njegov poljub bo smrtonosen ugriz! In njegove ljubezenske sanje so se čimdalje bolj približevale morilskemu načrtu.
Ko se je z barke že videla Caprera, je Cezar ukazal zmanjšati njeno hitrost, ker se ni hotel izkrcati pred nočjo.
Bližala se je deseta ura. Cezar je skočil na breg ter poslal čoln, v katerem se je bil pripeljal, nazaj. Sam je bil; niti enega služabnika ni imel s seboj. Obotavljal se je par minut. Nato je stresel glavo kakor mrjasec, ki hoče naskočiti sovražnika, ter stekel okrog zidovja proti grajskim vratom. Četrt ure na to je stal pred Lukrecijo.
»Vendar že enkrat prihajaš!« je vzkliknila sestra.
Cezar ji je pozorno pogledal v oči. Bila je bleda, skoraj kakor smrt. Oziraje se s krvavimi pogledi okrog sebe. je vprašal s kratkim, hripavim glasom, s kakršnim govori človek v strupenem snu:
»Ona je tu?«
»Takoj jo boš videl.*
Niti ena beseda pozdrava, niti ena beseda nepotrebne nežnosti se ni slišala med bratom in sestro. Znašla sta se bila zaradi zločina. Razen zločina ju ni brigalo nič.
»Pojdi z menoj,« je ponovila Lukrecija, »da ti 30 pokažem!«
»Zakaj drhtiš?«
»Kaj te skrbi! Pojdiva!«
Zagrabil jo je za roko, s trdnim namenom, da je ubije, ako se njegova sumnja potrdi.
»Kje jo imaš?« je vprašal.
Lukrecija je prijela Cezarja za roko ter ga naglo odvedla po hodnikih. Pred nekimi vrati je zasopla obstala ter izpregovorila:
»Tukaj je. Ako se ti bo ustavljala, jo ubij. Če je ne ubiješ ti, jo ubijem jaz! ... Vstopil.. «
LXXI.
Zlata čaša in srebrna čaša.
Prejšnjo noč, okrog tretje ure, je prišla Roza Vanozzo pred grajska vrata. Bralec se spominja, da ji je abat Angelo obljubil pričakovati, da jo povede v grad. Stopala je s počasnimi, umerjenimi koraki, brez posebne naglice: to, kar je premišljala, je bilo usodno, neizogibno, neizprosno!
Ko je dospela pred grajska vrata, je stopila iz grmovja senca in se ji pridružila. Bi! je abat Angelo. Ogrnil jo je s širokim plaščem ter dejal:
»Idiva. Signora Lukrecija hoče govoriti z vami.. , .«
Roza Vanozzo je šla za abatom. Ta je bil nenavadno razburjen: ne morebiti, da bi ga bila pretresla misel o papeževi smrti, ki se mu je zdela zdaj gotova stvar; njega je navdajalo tesnobno drhtenje častihlepnosti, ki čuti svoje skorajšnje utešenje. Spremil je Rozo v napol razsvetljeno sobo, kjer jo je pustil samo. Par minut kasneje je vstopila Lukrecija.
Pogled matere je bil globok in odločilen. V tem trenotku je povprašala sama sebe in našla svoje srce mrzlo kakor led . . . Ah, vsakatero čuvstvo je bilo umrlo v njenih prsih! ... Bila je zrela za umor, Lukrecija je motrila tujko z veliko radovednostjo.
»Ali ste pripravljeni?« jo je vprašala.
»Pripravljena sem . . .«
»Kdaj hočete storiti? . ..«
»Najprej ga moram videti . . . govoriti moram z njim ... Ne bojte se ničesar . . . Imam sredstvo, ki mi bo pomagalo, da me sprejme, ne da bi škodilo načrtu.«
»Prej kakor zjutraj ne morete govoriti z njim.«
»Torej se zgodi jutri zvečer . . . Toda, najprej moram priti v njegovo sobo, ne da bi on vedel o tem.«
»To je lahkota: on se hodi vsako jutro na vrt izprebajat. Ta trenotek boste lahko porabili.«
»Torej jutri zjutraj. Odtlej je vse moja stvar.«
»Dobro;>Kadar bo čas, vas pridem iskat...«
Lukrecija je zamišljeno odšla proti vratom. Naenkrat pa se je vrnila k Rozi ter izpregovorila s težkim glasom, ki je ves trepetal:
»Kakšen povod imate, da ga hočete umoriti? ..
Za potovanje:
potne kov čeke in torbe, v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kov-čeki za auto in kolekcijo vzorcev po naročilu. I. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.	1763
Slaščičarskega učenca
sprejme Ilich, Slovenska ulica 5. 1770
Prodani tako] trafiko
radi odpotovanja. Naslov v upravi lista.	1792
'Časopisi, inseratl pri Hinko Sax, Grajski trg.
1654
Pohitite v vročih dneh
v kopališče Bistrica pri Limbušu. Fini pesek za solnčenje. Cena 3 Din za osebo. Se priporoča Antonija Oaube. 1777
Čisto opremljeno sobo
z elektr. razsvetljavo ter zajutrkom se odda s 1. julijem za 300 Din. Naslov v upravi lista.
Posečajte hotel, restavracijo
»Mariborski dvor« Oset. Prenočišča, kopalnice, garaže, hotelski avto. 1677
Stole vpletam
s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sltarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice.	529
Elektrolnštalacije,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul.
16.	Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII Sobo In črkoslikanje, barvanje fasad izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	IX
Mizarstvo Ciril Razboršek.
Taborska ulica 22, Izdeluje pohištvo in renoviranja.	XV
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš nad vse ljubljeni sin in brat, gospod
Albert Saksida
zasebni uradnik
dne 19. t. m. ob 10. uri po dolgem, mukapolnem trpljenju, v cve tu mladosti, boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto, dne 21. junija ob
17.	uri iz mrtvašnice na pobrežkem pokopališču.
Maribor, dne 20. junija 1930.
Srečko Saksida, pol. nadzornik, oče. Frančiška, mati. Fanika in Rozika, sestri. Bogoljub, brat.	1789
522222
S2S
Igralce driavite razredne loterile opozarjamo, da so
nove srečke že prispele
Žrebanje I. razreda 20. kola bo že
8. lulila 1930
Kupujte sreike za novo kolo v upravi „JUTRA“ In „VECERNIKA“, Maribor Aleksandrova cesta Stev. 13.
ladaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predatavnik izdajatelja te urednik: PRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
X Mariboru