Pes |e najbolj na človeka navezana žival Kjer ie človek, tamkaj le tudi njegov zvesti spremljevalec. Že od pairrtiveka pa ga najdemo tudi v njegovi službi: pomaga mu kjer že koli. — Prav posebno izkorišča človek pasjo zvestobo, njegovo čuječ-nos*, ki je v neposredni zvezi z izbornim sluhom. Najvažnejša lastnost pa je gotovo njegov izboreu vonj. Pes zavoha neverjetne malenkosti. To se vidi pri lovu. Po stopinjah, katere niso ostale niti najmanj zaznamovane, najde, kjer ie hodila divjad. Še več, na velikanske razdalje, včasih več sto metrov občuti v vetru razne živali in pripelje lovca k njim. Glede vonja so v splošnem dobri vsi psi, posamezne vrste pa večkrat Se izredno nad-kriljujejo ostale sovrstnike. Vzemimo na primer barvarje. To so psi, Id najdejo po osušenih kapljicah krvi obstreljeno, največkrat že mrtvo divjad večkrat po preteku enega dneva v velikih razdaljah, skrito v komaj dostopnih skrivališčih. Pa ne samo za lov divjadi, tudi za lov zločincev uporabljamo pse. Seveda so za to bolj uporabne take vrste psov, ki jih navadno ne uporabljamo za lov. Lovski psi slede dosti rajši sledi divjadi, kakor človeški. Nam se zdi to nekaj novega, da uporabila policija in orožništvo pse v izsledni službi. Ali temu ni tako. Na Gorenjskem je znano, da so radovljiški biriči že pred več kot 100 leti uporabljali v službi majhnega črnega psička, ki je znal hoditi tudi po poševno ležeči lestvi in ž njim izsledili enega tedanjih najnevarnejših tatov. Pes je vodil biriče skozi gozde, vasi in končno po prisk)njeni lestvici m neki skedenj, kjer so našli tatu. zaritega globoko v slami. — Znano je tudi, da so našli psi odvedene otroke, s katerimi so se poprej večkrat igrali. • Bal radi omenjenih lastnosti so pričeli v modernih državah, posebno v Ameriki, v Angliji, Franciji iu Netnčij gojiti že pred davnimi leti v policijsko svrbo posebno uporabljve pasje vrste. Med take spadajo takozvani dobermani, katerih je tudi pri nas že precej in pa nemški ovčarji. Ta slednja vrsta je vsakomur dobro znana. Podobni so volkovonuradi česar jih pri nas popolnoma pogrešijo nazi-vajo volkl ali volčji psi, čeprav niso niti najmanje sorodni divjim, nlcoii sitim volkom. (Neko pasjo vrsto križano z volkovi so dosegli samo v Sibiriji in jo uporabljajo za prevažanje sani.) Psi, določeni za policijsko službo, pa morajo biti zelo izvežbani. Za gojitev takih pasjih vrst m rzvežbanje se ljudje zelo zanimajo la so za to osnovali posebne klube, to so družbe, ki največ Iz zabave in pa veselja do živali pazijo, da se te vrste psov ne križajo z dru-Kfeni psi Le na ta način je namreč mogoče obdržati, odnosno iz- popolniti za pasjo policijsko službo potrebne lastnosti. Vsak tak pes ima tudi rodovnik, to je neke vrste pasji rojstni list, kjer so vpisani vsi njegovi predniki. . . . . _ . Ker večina psov ni tako nadarjena, kakor je bil omenjeni Kuze* radovljiških biričev, zato je potrebno mnogo, mnogo šolanja. Prvo šolanje je v sobi, kakor pač pri vseh drugih psih. Treba je psa naučiti čistosti Kakor je bila ta šola precej huda, pride za njo še hujša: šola poslušnosti. Mlad pes se mora naučiti ubogati Na ukaz mora sedeti ali ležati in ostati v določenem, ukazanem stenju, dokler mu gospodar, odnosno učitelj ne ukaže kaj druzega. Pes določen za policijsko službo mora slušati na vsak ukaz in se nesme ganiti pod nobenim pogojem. Včasih mora ležati kar po več ur nepremično. Na zahtevo gospodarja mora poiskati in prinesti skrite predmete, katere Je imel poprej priliko povohati. To je njegov najvažnejši posel. Ko se je temu temeljito priučil, potem prične nova §oia na prostem. Policijski pes mora znati dobro plavati, lezti po lestvah in skakati čez jarke in visoke zapreke. Baš to slednje vidimo na naši sliki Policijski pes, do-bermanske pasme se uči skakati. —• Ker se neStetokrai dogodi, da policijski pes dohiti zločinca, njegov gospodar pa je še daleč in ne more zasledovanega prijeti, mu mora pomagati četveronožni pomočnik. Radi tega je potrebno, da je policijski pes pogumen in zločincu zastavlja pot, aH pa ga pograbi in drži, dokler ne pride gospodar. V prvi vrsti pa se zahteva od policijskega psa, da dobro sledi. Zločinci kaj radi že na ikak način skušajo izbrisati svojo sled, radi česar mora pes iste dobro slediti. Kako važni so policijski psi za policijsko službo, »no parkrat slišali in čataH tudi pri nas v zadnjem času. Precej dobro je pomagal polcijski pes pri izsleditvi morilca v Medvodah, nadalje so našli s pomočjo policijskega psa pred dvema leti ponesrečenega škofjeloškega notarja, sijajno pa se je obnesel pri velikih tatvinah v brežiški okolici, kjer bi drugače le težko prišli na sled nevarnim tatovom in roparjem. Zelo pogrešno pa M bito, ako M policija in sodnlja kar na slepo, nepremišljeno Sla in vzela za merodajno, kar pokažejo njeni poma-gači. Zviti zločinci, ki vedo, da jim bodo sledSi četveronožni policaji, Včasih podvržejo svoje predmete drugim osebam, ali že na ikak način zmedejo Sled. V triom slučaju se spreten vodnik zopet ne sme pustiti zavesti na napačna pote. Radi lega se tudi od vodnika zahteva velika spretnost ia previdnost — Najbolj važno pri uporabi in zasledovanju s policijskimi psi pa Je, da se ljudje ne približajo kraju zločina, dokler ne «*oJe*a po* j. to poMfcana komisija. - Leto III. V Ljubltani. dne 24. novembra 1927 Stev. 47 Levo: Mihael VoSnjak, vele- zaslužni narodni prvo-boritelj, je začetnik našega zadružništva ter ustanovitelj prvih naših posojilnic; zato si je upravičeno pridobil ime očeta slovenskega zadružništva. Rodil se je i. 1837. v Šoštanju, deloval kot inženir pri železnici, kot deželni in državni poslanec v Gradcu in na Dunaju L. 1920. ga je dohitela smrt v Švici, njegovo truplo so pa šele minuli teden prepeljali v domovino Na desni: Koča na Kovcah nad Tržičem spada med naše najobširnejše planinske domove in bo oskrbovana vse leto. Pri postavljanju so sodelovali vsi sloji Hotel pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru, nekdaj priljubljeno letovišče visoke nemške gospode, po prevratu oskrbuje Slovensko planinsko društvo. Od tedaj so je tujski promet v prekrasnem Bohinju zelo razvil v korist domačega prebivalstva Za požrtvovalnost pri človekoljubnem delu odlikovani ljubljanski gasilci: v sredini z zlato medaljo za 401ettio službovanje odlikovani I. Kvas, na levi s srebrno medaljo za 25ietno delovanje odlikovani A. Kadunc in enako odlikovani T. Kavčič na desni; na sredi stoji za gasilstvo velezashižni načelnik J. Turk Samostan Manasija v Srbiji, ki ga je pred dobrimi 500 teti postavil sin v bitki na Kosovem padlega carja La* despot Stevan Visoki, zadnji pomembni vladat ssbski pared popolno turško sužnostjo Frančiška Gorši-čeva p. d. Medi-čarjeva, mnogoletna orgljevka v trnovski cerkvi v Ljubljani, je umrla v visoki starosti 81 let. Orgije ji je napravil njen oče, znani orgljarski mojster. Imenovali so je slovensko Cecilijo. To ime so ji dali zato, ker je s svojim orglja-njem sličila sveti Ceciliji, ki je tudi igrala na orgle. — Čudno naključje je hotelo, da je bil tudi njen pogreb na dan sv. Cecilije Levo: Stolna cerkev v Mariboru Desno: Dr. Andrej Karlin, škof la-vantinski v Mariboru je 15. t. m. obhajal svojo 701etni-co. Škof je doma iz State Loke pri Škof j i Loki. Leta 1910. je postal tržaški škof, a so ga Lahi 1. 1919. s papeževim dovoljenjem pregnali iz Trsta. Kot izgnanec je živel v Šent Vidu pri Ljubljani, dokler ni 1. 1923. zasedel lavantinske stolice. V škofu dr. Karlinu cenimo narodno-zavednega cerkvenega dostojanstvenika, ki si je tudi v lavantinski škofiji pridobil splošen ugled Srbski kmet iz Grške, kjer je od naše meje do morja pri Solunu še polno srbskih vasi Ulica v makedonskem mestecu Franjo Habjančič iz Muro* tmc pri Sv. Marjeti pri Mo-škancih je kot vrtnar zaposlen v Mulhousu v Alzadtt na Francoskem. Čeprav daleč v tujini, ne pozabi svojega naroda in je vednai zvest naročnik našega list* Kasarna kralja Aleksandra v Strumici v Makedoniji blizu bolgarske in grške meje, kjer služi tudi dosti Slovcncev. Nad vojašnico vidimo na hribu razvaline gradu rimskega cesarja Tiberija. Ta grad jc bil mnogo pozneje last kraljeviča Marka, slavnega junaka, ki ga poznamo iz srbskih narodnih pesmi. Danes le še razvaline pričalo o nekdanji slarvt in junaštvih lastnikov tega gradu Letalski poročnik Rudolf Normali se je pri izvrševanju svoje težke službe smrtno ponesrečil v Raj-tovcu pri Sarajevu. Mladega junaka so pripeljali v Ljubljano, kjer so ga z vojaškimi častmi pokopati na pokrajino n? Fiuskem, »dežeio tisočerih jezor«. severna evropska dežela, ki le do prevrata spadala k sedaj je pa samostojna reptibMca, spada med naj-države. Finci, ki so navdušeni športniki, so v