Oar Write Us Today Advertising are REASONABLE____ GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki« ffEJoEPHONE; CHelsea 3-1242 Entered u Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New lork. N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. NA DAN DOBIVAT L n C "GLAS NARODA" PO PO&TI NARAVNOST NA f\ SVOJ DOM dobljena zmaga. *J. Nemčija zahteva življcnski prostor v osrednji in vzliod-li j i Evrop«. Nemška politična oblast se mora razširiti skozi Ccško in Moravsko, Slovaško in Madžarsko na jugovzhodu, in čez zasedeno Poljsko na severu. Naj se zgodi, kar hoče, oblast nad to zemljo je pofmlnomu nemška zadeva. Za to zemljo 'bo Nemčija postavila svojo Monroe doktrino, kakoršno so Združene države razglasile za Ameriko. Nemčija zahteva zajamčeno svobodo morja, da Anglija ne Im> več mogla postaviti stradalue blokade proti Nemčiji ali proti kateri drugi državi. 4. Nemčija mora biti vdeležena pri kolonija h in zlasti ji morajo biti vrnjene izgubljene kolonije; deležna pa hoče "biti tudi pri razdelitvi svetovnega bogastva. 5. Potom gospodar-ko organizirane Evrope hoče biti Nemčija gospodarsko neodvisna; ravno tako morajo imeti "mladi*' narodi, ki so sedaj revni, enako pravico z bogatimi trgovati na enaki podlagi, ne da bi se jim bilo treba klanjati de narni sili Itogatih. , (i. Omejitev v oborožitvi, da bo vsem narodom zajamčena varnost. V teh Šestih točkah so v resnici za popa dene nemške zahteve, ki so bile že tolikokrat pav dar jene v raznih govorih in v časopisju. Tndn od njih je odvisnih več drugih zahtev, kot n. pr., da se morajo Francozi in Angleži umakniti zapadno od Rene in da se morajo Angleži odpovedati takim pomorskim post o ja likom, kot so Gibraltar, Suez in Singapur. Z ozirom na to pravijo Nemci, da je zadeva Anglije, ako more živeti ]Hid takimi okolščinaini. ZAVEZNIKI TAKIH POGOJEV NE MOREJO SPREJETI Nemci so sami prepričani, da zavezniki teh pogojev ne bodo ►prejeli iti da se niti za nje ne l»odo hoteli pogajati. V svojem zadnjem govoru je namreč ministrski predsednik Neville ChauHberlaiii svečano izjavil, da je vojni cilj zaveznikov uničiti hitlerizem in obnova Celio-lovaške in Poljske. Iz tega razloga Nemci vstrajajo pri tem, * da se vojna nadaljuje do trajnosti in včeraj je bilo poluradno oznanjeno, da je nemška armada popolnoma 'pripravljena na odločilen udarec, ka-koršnego še nikdar ni bilo. Strašni boj za Viipuri prihajajo Rusi v tako velikem številu, da mesta proti taki premoči ne bodo mogli zdržati. Finci zaradi Viipurija niso preveč potrti, temveč so ponosni, da so mogli zadrževati Ruse tri mesece, da niso mogli napredovati od meje več kot 50 milj, kar so mislili, da bodo dosegli t treh dneh. S tem, da liodo Rusi vsak čas zavzeli Viipuri, pa še ne bodo prefrili Mannerheimove črte, kajti na severni strani mesta se prično Cenzus in farmerji Pri letošnjem ljudskem štetju bo posvečena posebna pozornost farmam. — Farmer jem bo stavljenih nad dvesto vprašanj. WASH IN OTON, 1). C., 3. marca. — Urad za ljudsko štetje (census bureau) je sestavil seznam '23'2 vprašanj, ki bodo predložena letos faruierjem. Census bo ugotovil, koliko o-scJb žhi na farmah, koliko farme produeirajo, način farma -nja, število živine, dohodke, stroške itd. Ko bodo prihodnje leto na razpolago odgovori na vsa tu vprašanja, si bo mogoče ustvariti natančno sliko o ameriškem farmskem življenju. Ugotovljeno bo, koliko far- mer je v gospodari na svoji lastni zemlji, koliko jih renta farme, koliko je sharecropper-j e v in farmskih delavcev. Zanimiva bo ugotovitev, koliko farmer je v se pri obdelo-! vanju zemlje po-lužujc konj in mezgov in koliko traktorjev. Doslej se je vedelo, da se j*' mehanizacija farm strahovito povečala, dočim natančni podatki niso bili znani. Za farme rja velja oseba, ki obdeluje najmanj tri akre zemlje. Kratke dnevne vesti ■MONK V A, Rusija, 4. tnaryi. — Ruska armada bolj in bolj pritiska na Viipuri ter je zavzela na seVeru vas Saarela ter na jugu otok Tuppurau>»a-ari. HELNINKI, Finska, 4. marca. — Finci iu Rusi se bore na življenje in smrt za Viipuri. Vrhovno poveljstvo priznava, da so se morali Finci na nekaterih krajih umakniti, v»led česar so se Rusi zelo približali obleganemu inesto. Toda Finci i nove utrdbe, ki so silnejfe, kot * itrjujej«, da je Viipuri še ve-|pa utrdbe, katere so Rusi do tfno v njihovih rokah, četudi sedaj prebili. Predsednikov sin se bo ločil HOLLYWOOD, Cal., mar-<*a. — Mrs. Betsey Cushint; Rooseevlt, žena najstarejšega predsednikovega sina Jamesa, .e privolila v ločitev zakona. Povedala je, da jo je svoječa-sno že dvakrat nagovarjal k ločitvi, toda ona ni hotela ugoditi. Advokati so se sporazumeli, da bo dobila od $65,000 do $115,000 odškodnine. Takoj, ko bo ločitev prevomočna, bo dobila $(>5,000. Če se v petih letih ne bo poročila, bo dobila še $50,000 oziroma po $5,000 na leto do smrti. -S predsednikovim sinom Jamesom ima dva otroka in sicer štiriletno Kate in sedemletno Saro. Ce se bo predsednikov *in vnovič poročil, se ne ve natančno, toda če se bo, bo vzel liolniško strežnico Rome 11 o Schneider, ki mu je stregla v neki tukajšnji boluišniei tekom njegove zadnje bolezni. bodo počivali na zeleni planjavi, ki si jo je izbral v življenju, da bi tam preživel stara leta. Korenski je odpotoval BALTMORK, Md., • i. marca. — Z Yankee Clipper jem se je odpeljal v Evropo petintrideset potnikov, med njimi tudi kinematografski igralec Ramon Novarro in Alexander Korenski, ki je bil leta 1!M7 nekaj časa ruski ministrski predsednik. Navarro je namenjen v Rim, dočim Kerenski ni povedal, kaj je cilj njegovega potovanja. V Ameriki je imel več ! zan im i vili pred a va n j. Nemčija preizkuša umetno hrano BERLN, Nemčija, 2. marca. — Visoki nemški vojaški voditelji in državni zastopniki se posvetujejo o prehranjevanju nemške armade ob zapadnem zidu (Westwall) z umetno hrano. (*Vte ob zapadnem zidu se že prehranjujejo z umetno hrano, vključno s sestavino kave, kateri je prirleTjen umetni kaf<»-in, sova fižol in posebne pijače iz kemičnih sestavin, ki jih uživajo na dolgih pohodih. Will Rogers pride domu GUTHRIE, Okla., 3. marca. — Vdova po pokojnem slavnem igralcu, komiku in filozofu Willu Rogersu, ki se je pred 4 leti gtnrtno ponesrečil s svetovno znanim letalcem Willy Postom, se je odločila, da prepelje njegove ostanke iz Kali-fornfte v njegov domači kraj Delavske vesti BambergoVi uslužbenci proti uniji Newark, N. J., 3. marca. — L. Bamberger and Co., ki jo po velikosti četrta največja razpošiljalna trgovina v. Ameriki, ima 2008 uslužbencev, ki so v petek glasovali, če naj se pridružijo uniji ali ne. Velika večina jih je bilo proti uniji, dočim jih je le 800 glasovalo zanjo. Glasovali so, če naj se pridružijo Reta'ii Clerks International Protective Association ali ne. Organizacija, pripadajoč a Ameriški delavski federaciji, je vodila par mesecev vročo organizacijsko kampanjo, je predlagala volitve, ki so se vršile pod nadzorstvom treh duhovnikov raznih veroizpovedi. Stavka hotelskih uslužbencev končana ALBANY, N. Y., 3. marca-— Po 13 ur trajajočih pogajanjih med upravo Dewitt Clinton Hotela in zastopniki u-nije so se stavkarji vrnili na delo. Nekaterim njihovim zahtevam je bilo ugodeno. Stav- Mussolini proti Židom RIM, Italija, 2. marca. — Včeraj je bila uveljavljena postava, naperjena proti profesi-jonalcem židovskega rodu. — Dvanajst ur prej, je vatikansko gla-iilo naznanilo, da je Pajpež Pij XII najel židovskega profesorja Roberta Alnia-gia in mu poveril popravo starih zemljevidov v Vatika- Napad na parnik 108 ljudi mrtvih Nemški letalec bombardiral ladjo v Rokavskem zalivu LONDON, Anglija, 4. marca. — V mračni svetlobi zahajajoče lune je nek nemški He-in-kel aeroplan priletel nad an-gleško-indijski parnik Domala nu. Almagia, znani zgodovinar Rokavskem zalivu ter je in geograf, je vsled protižidov-1parnik zadel s tremi •bombami, ske gonje izgubil službo na nato pa je s strojnicami »tre-rimski univerzi. Židovski od-,1'jal potnike in mornarje, ki s« vetniki, zdravniki in lekarnar-jse skušali z rešilnimi čolni re-ji smejo vhodoče delovati samo šiti s potapljajočega se parni- že bili iv rešilnih čolnih med Židi. Židovski časnikarji, ki stil do 40 čevljev nad parnik in je spustil bombo, ki je parnik zadela in ga vžgala. Nato j? aeroplan odletel, pa se je zopet vrnil in vrgel drugo bombo ter pričel streljati s strojnico. Rešeni potniki pripovedujejo, da je aeroplan letel zelo nizko in da je s. strojnico streljal na potnike in mornarje, ko so inžmirji, arhitekti in vseučiii-ški profesorji v Italiji sploh ne bodo dobili več dela. Izvzetih je le trinajst židovskih odvetnikov, ki so se odlikovali v a-besinski kampanji in španski državljanski vojni. Proti židovske odredbe je Mus-solini povzel po uzorcu nemške na-cijske vlade, dasi gonja proti Židom ni v Italiji tako ostra kot je v nemški državi. REPUBLIKANCI ZA NAROD WASHINGTON, D. C., 3. maja. — Ernest T. Weir, znani jeklarski magna t, ki je bil nedavno imenovan za finančnega načelnika republikanskega narodnega odbora, je v posebni izjavi ostro zavrnil kritiko, naperjeno proti njegovem imenovanju ter rekel, da mora poslati republikanska stranka zopet stranka naroda, ne pa posebnih interesov. Weir ne nasprotuje vsem odredbam New Deala, pravi pa: — ( e bi .bili pristaši New Deala še štiri leta na krmilu, bi se moral pripraviti ameriški narod na največjo žrtev: žrtvovati bi moral svojo svobodo ter upanje v napredek i:i p ros peri teto Amerike. Po poročilu angleške admi- 1 ralitete je izmed 301 oseb na 1 parniku utonilo 108 oseb. Angleške in liolaridske ladje so v razburkanem morju rešile mnogo potnikov in mornarjev z gorečega pa mika, Oton pride nocoj v Ameriko LIZBONA, Portugalska, 4. marca. — Avstrijski nadvoj-Aeroplan je napadel parnik voda Oton se je včeraj (v ne-Domala, ko ?e je na potu iz deljo) odpeljal iz Lizbone v Antwerpena 'bližal angleškemu Združene države z aeroplanom obrežju. American Clipper. Na parniku je bilo 14:> In so pozneje uišče. privlekli katerega v prista- dijcev, angleških podanikov, ki so jih izpustili Nemci. Aeroplan je vrgel štiri bombe. Tri bombe so zadele parnik v sredini in takoj jc bil ubit kapitan, parnik pa je pričel goreti. Nek rešeni mornar je rekel, da se je nemški aeroplan spn- V Ameriki bo skušal dobiti pomoč za obnovitev7 avstrijskega cesarstva. American Clipper bo danes popoldne do?pel v Baltimore, Md. Aeroplan pelje 17 potnikov. • Oton potuje inkognito in ga spremlja njegov tajnik grol' Trautmasdorff. v Oklahomi, Njegovi ostanki ka je trajala šest dni. Sneg in prah v Coloradu PUEBLO, Col o., — Države ob Rocky Mountains je 1. marca presenetil hud snežni vihar Pri Pueblu je pihal veter z na glico 65 milj na uro. Ko jc iu-nesel vihar štiri inče snega, je začel donašati pesek in prah iz južnih krajev. Popolna svoboda za ||lffl|| A Indijcem bi ne zadovoljil domi-JV minijski status, ki ga jim obljublja Anki vojaški mIi. Pokazal mu je tudi velike fotografije cele Vn-' i i iri; * , - v „ u i kom polno moc zapreti vsa- i^Iije ter rekel, da mora na Hitlerjevo povelje vsak čas odb»- . J .. teti veKkanska zračna, armada nad an-leške otoke in uničiti,^!' kl 86 PnPada kakl vsa angleška mesta. Ker je Goering tudi načelnik štiriletnice, storaWarski loži, komunistični je mogel Wellesu tudi pojasniti gospodarski položaj Nemčije! organizaciji ali kakim drugim Ob 911 zvečer se je Welles odpeljal v Lausanne v Švici, od {tajnim društvom, katerim se koder bo odpotoval dalje v Pariz in London. * 'zapleni tudi premoženje. Monday, March 4, 1940 SLOVENS (YTJGOBLiV) DHL? 64 - GLAS NARODA" (Witl OF rb fKOPU) < i)ki«MI tr* c t ILOiKMO PIHI1HH1M. CUHPAX! • r IA Corporcsfcw) • fru'-Uiil J. i^opaiuL. t i of (bor« officer«: ] NEW VOBS. N. L i *r«nk tUkur. jj »•••*. ••a'O '.".« ;<>l l*!t ..... „.. Ct Vlrt i#t« M.M MABODA- Za Saw York m celo tet« .. 17 0)1 Za i'.il leta ...........- $3.5v $S.'*0 Z* laoatmatu, aa ealo leto .. tl.SC : Zi pot leta ................|Ut IZHAJA VfUKI vtN PRAZNIKOV IZVKEMll NIDIU v*- • . NEW ion. N. 1 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST • tem, da imate vedno VNAP&EJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak ceilt prihranjen uri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. ki liamera-svojdem v denarna ROJAKOM, vajo j »osla t i stari domov darila za piruhe, najvljudneje priporočamo naše |>osre»lovanje. Četudi so zveze z Evropo v teli časih precej omejene, so denarna izplačila točna in za današnje razmere liitro in zanesljivo izvršene. Za dobro postrežbo obrnite se na — ?--T*-? Rojake prosimo, k o P^Sljejo xa naročnino, da «e poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, 1 ako je vam le priročno »uu • Peter Zgaga XADCESTNA ŽELEZNICA Večina naših rojakov, ki so nobeno drugo mesto razkropljeni po Združenih državah, je videlo New York samo enkrat in sicer takrat, ko so dospeli v obljubljeno deželo. ■ na sveti«. Žn'jo je bil podolgati New-York po dolgem zvezan vhodni in zapadli) strani. Če bodo letošnje poletja n-i Potniški S^OVENIC Odd&efe PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, , / New York, N. Y. RWUwURSiWf r.. . . J"- /H JAPONSKA, KITAJSKA IN RUSIJA Iieisuke Janazava, ravnatelj zelo važnega urada za kitajske zadeve v Tokio, je pred nekaj dnevi kitajski republi ki in njenemu poglavarju Čankajšeku ponudil roko v spravo. Ta mirovna ponudba ni bila storjena naravnost .po diplomatski poti, pač jo je pa omenil Janazava tekom govora, ki ga je imel na seji proračunskega odbora japonske poslanske zbornice. (Stavil je tri predloge, ki se med seboj sicer razlikujejo, •četudi so si v bistvu skoro enaki. V vseh treh je izražena zahteva, da se mora kitajska vlada formalno vdati japonskim zavojevalcem ter priznati in podpirati japonsko vazalno državo, ki je bila ustanovljena na kitajskih tleh pod načelstvom zloglasnega Vangčink-veja, bivšega, kitajskega ministrskega predsednika. Ker je kitajska republikanska vlada te predloge sploh prezrla, je ostal položaj nespremenjen. Japonska i?i medtem prizadeva ustanavljati nadaljne "avtonomne države. Zadnja med njimi je "Mongolska združena avtonomska država'" s princem Tehvangom na čelu. Tehvang je bil svoječasno član nankinške vlade, toda o njegovi zvestobi so resno dvomili, dasi je ob vsaki priliki poudarjal svojo neomajno zvestobo napram kitajski republikanski vladi. ...... , Po pravici rečeno, ni Mongolska združena avtonomna vlada nova tvorba, pač je pa spojitev treh že obstoječih "vlad" katerim se je zadnja pridružila Notranja Mongolija, ki so jo JafKmei že nad pet let kontrolirali. Ta tvorba je posebnega, pomena. Ime jo označuje kot zvezo MongoLij, dasi je Zunanja Mongolija že precej let pravzaprav sovjetski protekt-orat. Ko so nedavno dospela na mrtvo točko pogajanja med Tokijem in Moskvo glede meje med Mančukuo in Zunanjo Mongolijo, so Japonci naznanili, da je treba ustanoviti posebno mougolsko vlado, ki bo v tem delu Azije zaščitila japonske interese. Moskva je takoj ponudila nova pogajanja tur pojasnita Japoneem, da razlike nikakor niso nepremostljive. . i Sovjetska unija jc hotela na vsak način urediti na kak-Miem sprejemljivem temelju od noša je z Japonsko, da bi posvetila vso pažnjo svojim zadevam na zapadli. To Japonska prav dobro ve in ima v rokah izborno Karto. Rusi bodo prisiljeni dati Jai>oncem koncesije, o kate ril« -o jim pred letom dni ni niti sanjalo. Ta »položaj izvaja* seveda precejšnjem vpliv na kitajsko ruske odnosa je. Kakšen jc pravzaprav ta vpliv, je vsled na spr tu joči h se poročir težko povedati. Nekateri pravijo, da je izbruhnil spor med vrhovnimi poveljnikom Caukajšekom in njegovimi komunističnimi ge-'icrali, dočjm vedo drugi povedati, da stremi Kitajska po tesnejših odnosa jih z Rusijo. Te najnovejše razvoje je precej točno pojasnil v nekem wasfaingtonskdm listu A'vstralieo W. H. Donald, ki živi "že dolgo let na Kitajskem ter je velik prijatelj in svetovalec čankajšeka. „, , • .„. t — Kitajce, — pravi W. H. Donald, — zelo vznemirja vloga, ki jo igra poslednje čase Anglija. Angležem očitajo, do so jih pustili na cedilu in da niešeUrijo z Japonci. Anglija lo odločno zanikuje, češ, da ni nikdar imela najmanjšega namena sprijazniti z Japonci. Kitajci seveda tega ne verjamejo in bi bili dosti rajši v komunističnem taboru kot pa pod japonsko nadvlado. * Veliko 'vprašanje je, če bi Sovjetska unija mogla, — in če bi hotela, ako bi mogla Še naprej podpirati Kitajsko, ker bi se s tem iapoetavila vojni v Aziji. $5 Finci ima precej brltle izkušnje in bo najbrž dvakrat prej premislila, predno se bo izpostavila vojni nevarnosti Aa vzhodni fronti. * -' 'Enajst tednov je bilo treba, predno se je rdeča armada ca sekala v Mannerheimovo črto. • Kako dolga bi bila potemtakem vojna z japonsko ar-nisdo, ki je ner/merno bolje opremljena in izvežbana1 ter pops* kitajsko ozemlje skoro taka dsfcre'kol svojo dlanf 1 NENAVADNA STAVA. Peter Feliervary, ki mu pravijo znanci "Pera Ždera" je šel stavit da bo sam pojedel toliko sarine, kolikor bi jo zadostovalo za veliko družino. V ogrammo skledo .so mu dali 39 kosov sarme, ki je tehtala skupaj 4 kilogrnme. Nagrada je znašal a> 50 din, če bi pa izgubil stavo, bi moral plačati tudi •še sarmo. "Pera Ždera'* se je spravil nad sarmo pred številnimi gledalci in jo pojedel v pol ure ter tako dobil stavo. ^Neumno stavo, ki je .stala življenje, pa si je privoščil kmet Stjepan Rožič iz Nedelj en ca pri Varaždinu. V gostil-ni se je bahaL, kako krepak želodec ima. da: bi lahko jedel kamene, Drugi so pričeli briti iz nje?ga norce, nakar je šel stavit, da bo pojedel kozarec, iz katerega je pil vino. Razbil ga je na drobne kosce in jih pričel požirati. Požrl je vse, toda naslednji dan je v hudih mukah podlegel ranam, ki so mu jih povzročile črepinje v notranjem organizmu. Il>i Marko skušal ugrabiti Milko. še enkrat SVIDENJE MORILCA S SVOJO ŽENO. K' Banjaluko je prišla žena bivšega- šefa davčne uprave v Jajcu, Gjorgja Radivoji-ša, ki je svojega naslednika Derviča ustrelil in je sedaj v banjalu-škili zaporih. Žena je v navzočnosti jetniškega paznika lahko govorila s svojim zaprtim možem. Svidenje je bilo dramatično. iKo je žena zagledala svojega moža, je bridko zajokala. Tudi Radivojišu so prišle solze v oči. Skušal jo pomiriti ženo. Prvo vprašanje je bilo, kako je z njegovimi štirimi otroci. O zločinu Samem z ženo ni govoril. De- vem, kaj sem dve ■ali krste in grolmiee vendar po- Pogled s parnika na anieri kdaj pozneje obiskali nn-c m« -»kija ni mogla ogitoviti, da bi *ko "netroHolo se jim je vtisnil sto, bodo to T>osebnost pogr.»- za vedno v sjiomin, o ine>tu sa- šili. Do poletja -bo namreč -meniu pa no veuo dosti, ker so razen ene proge — fiodrta i m bili v njem le par uri ali M eč- odstranjen;! ta izredna prome jamu par *Ini, nakar so se od- tna posebnost, peljali proti Zapadu. j Vprihodnje se bo namreč vr Vse, česar se spominjajo, so šil ves promet po cestah, po«i le visoke hiše in pa nadcestno mestom in po vo*K. železnico, * katere nima razen j Imela je več imen. Nakratku New Yorka in Chicage menda ;so ji rekli 44L", uradno se je zločinci, kaj ukradli. Pred dnevi je umrla neka starka in so njeni rorodnkki iz praznoverja položili v krsto malo žensko srajco, češ, naj bi jo starka ponesla na drugi svet svoji vnukinji, ki je nedavno umrla. Potem so n-išli grob starke odprt in je iz krste izginila priložena »srajca. Policija je ugotovila, da je v afero zapletena 60-letna Bujčeva, ki je mod 'pre«bivffstvoni na glasu kot čarovnica. Posebno veliko kli-entelo je imela med dekleti in ženami. Trdila je, da je v zvezi z duhovi ter da lahko pričara komurkoli ljubezen. V ta namen je prodajala razne ~ - -i' « .i. 11 ■ imenovala " Elevateddočii.i I jo je pristni Newyo*čan ozno- se je rodila in kje je njen rojstni kraj. Vendar je pa zanesljiv po nekaterih znakih, da A -m . . ... . la ie. sojeii odeiiištva,. Kakor stosojal denar in si zaračunal po 70, 80, 90 in 100 din celo po 120 obstotne obresti. Neizprosno je izterjaval ode-ruš-ke ohresti in mnogo kmetov je zaradi njega prišlo o»b tiišo in posestvo. Če je bila kak sna khnetija na dražbi, jo je on zdraižil za sramotno nizko ceno, proti njemu je bilo nič •manj kakor štirideset ovadfb. Brezvestni oderuh je bil obsojen na dve leti ječe in na denarno kaaen 10,000 din. MLADO CIGAJTKO JE 1 - UGRABIL.- jPri vasi Pod'gorcu blizu Bje-lovara se je jeseni naselilo več šotorov ciganov rodu Gjurgje-vičev\ Po^l šotorom" Janka Gjurgjeviča je bivala lepa 13-letna ciganka Milka, v katero se je zagledal 24-letni cigan Marko Gjurgjevič. Že jeseni je prosil njene starše za roko hčerke, pa so mu to odbili, ker so upali, da bodo dobili bogatejšega zetai, ker je mlada ciganka res lepa. Marko pa je organiziral desetorico drugih ciganov, ki so vdrli v Jankov šotor, zvezal i Janka in odvedli Milko. Z njo so pobegnili v neki goad, kjer so jih izne-uadrli orožniki ki so deklico odvzeli in jo vrnili staišem. Za večjo varnost svoje hčerke je cigan Janko naprosil kmete, da mu pribite ns pomoč, če UBILI OČETA, TRUPLO PA VRGLI V VODNJAK. i , % 'Pred okrožnim sodiščem v Botuboru je bila razprava za-] radi uukora Lazarja Cmjan-skega, posestnika iz Bača. Njegov sin, 19-letni Jovan, in pastorek Lazar Babič, ala, da se je onesvestil. Nato sta mu s sekirami izadala še okrog 60 udarcev. Trapi o sta najprej skrila, ponoči pa vrgla v vodnjak, kjer sta ga zagrabi a. Ziočin pa je prišel na dan. Na razpravi je Jovan izjavil, da je on sani izvršil zločin. Pripovedoval je, da je bil oče zločinski tip. Svoj čas je bil obl-ojen na smrt zaradi roparskega umora.. Po-fcneje je bil pomlloščen na 20 '.et ječe. Ko se je vrnil iz ječe. je sina nagovarjal k tatvinam, česar pa sin ni hotel. Zaradi tega je med sinom in očetom pogosto prišlo do prepira in pretepa- Sodišče je to upoštevalo in oibsodilo Jovana na 5 let ječe. njegovega pol'brata in mater pa je oprostilo. SREDNJEVEŠKO PRAZNOVERJE. iV Somlboru je zavladalo med prebivalstvom veliko razburjenje zaradi afere, ki je bila odkrita te dni. Na policijo lo prihajale dan za dnem o-varfbe, da nekdo oskrunja grobove na pravoslavnem jx>ko-palwču. Neznanci so odpirali 'V DUBROVNIKU SO IZ SLOVENKE IZGANJALI HUDIČA. Po Dubrovniku se je raznesla vest, da se bo pred strokovnjaki v Marijini cerkvi izkaza-] lo, da je mlada, lepa Slovenka Anica Ditner svetnica. Pozneje je bila mlada Anica v cerkvi in je eksperimentom v prisotnosti očetov kapucinov prisostvoval občinski zdravnik. Ka-pucini so molili, da bi z molitvami iz dekleta izgnali hudiča, toda moiitve niso pomagale. Zdravnik je poklical reševalce, da so Anico odpeljali v bolnišnico za um oboi ne. Okrog cerkve se je zbrala velika množica ljudi, ki so bili silno nezadovoljni, da so jim "svetnico" odpeljali v bolnico. NAJSTAREJŠA DRŽAVLJANKA 150 LET STARA. V Lipiku v Bosni živi kmetica Stana Sičič, ki se je nedavno pritožila, ker so lk-ti pisali, da je v državi najstarejša Mata MiJi al j, ki je stara 123 let. Starka trdi o sobi, da je stara okrog 160 let. Sicer njene starosti ni mogoče točno ugotoviti, saj nihče nc ve, kdaj je ni več nihče maral. V sedmih zakonih se ji je rodilo 21 otrok in so vsi umrli. Prav tako nima nobenega vnuka, čeprav jih je iii^ela nad 100. Edina najbiižja živa sorodnika sta dva pravnuka, ki sta stara že okrog 80 let. Starka je strastna kadilka in "kofeta-rica." Živi zelo skromno in baje v (svojem življenju ni ležala na postelji. Ležišče ima na tleh in pokriva se samo s r*vojo obleko. NAJVEČ DALMATINSKE -t GA VINA POPIJEJO V SLOVENIJI. iMeseca decemibra je bila v vesli vinorodnih krajih Dalmacije zelo živahna trgovina z vinom. Računajo, da je bi-^lo prodanega nad 46.000 hI vi-tia. Večina "dalmatinca** je bilo prepeljanega v Slovenijo. •V inozemstvo so izvozili 12.000 •hI vinft, od tega na Cehoslo-vaško 7.200 lil. čeval z besedo "Elcvatorv; Vožnja z elevetroni je imela svoje posebnosti. Za nikelj-si se peljal od South Fcrrv,; torej najjužnejše točke, do Bronx Parka, kjer se je pred tridesetimi leti mesto koučalo. Skoro dve uri vožnje za borili |»-t centoiv. In kako hitro je minil čas, če si se z elevetroni vračal sam z vesel ice. Sti-ni I si v kot zadremal in si odprl oči, ko je zaklical konduktor — "Bronx Park'\ Zatisnil si jils in zopet odprl, ko je zaklical: "South Ferry". To se je dva krat ponovilo, pa si se >počit odpravil kar s posta'je na delo. Prijetna je bila vožnja v zgodnjih poletnih jutranjih lira h za onega, ki se zanima za skrivnosti družin-kega živijo nja. Vlak je vozil v spodnjem delu mesta ob drugem nadstropju tenementnih hiš, čijih pre bivalci so spali ob odprtih oknih ali na zasilnem stopnišču Časopisje je na dolgo in široko poročalo o slučaju neke mlade t>odjetne vdove, ki se je pritožila pri jwliciji m kompani-ji, da nagajivi pasaži rji pote gnejo sleherno jutro odeje ž nje. V največ primerih tega sploh ni bilo treba, ker je sta ro in mlado prebivalstva ležalo, kakor ga jc Bog ustvaril. Nekoč sem stanoval v l'p-t own u tik ob nadcestni železnici. Prvi dve noči nisem mogel SIVALKE — Dobro izvežbane šivalke slamnike dobe delo pri: BERWICK HATS 54 WEST 39th ST., NEW YORK 2x sbbdiSCe ka SLOVENSKS FOTOGRAFSKE PL06ČK. trt Pt*lte «& cenik. r , J. MiMIQI, INC. .. 4QW.42 Street DARILNE POSIUATVE v Jugoslavijo 100 200 300 500 1000 2000 Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinai1. $ 2.40 $ 4.60 $ 6.70 $10.50 $20.50 $41.00 ZARADI RAZMER V EVROM m Me škU i?m n denarn« paftiljatve t Ja«p«U*i|o rm&mim prdJ-njene. Sedal pt M toUU m« iven, po kateri Je ■»ti aašte mJakea vatrefl in ieoar raraa »a- ■trofiki sa paftfljaaie pa Um, p«t« "" Opurjii« tuA;-da ee adrlvtui iem kaka poifljater smrad ZA NUJNO POSlLJATEv P08LUŽITE SK MCABT.« ORDER". — DOPLAČATI JU SRBBAiJI—, ZA VSAKO POŠILJATE* V JUGOSLAVIJO SLOYENIC PUBLISHING CO. ti - P^ TN l 6 E I O O-D Efc EK * 1« 216 West 18th 8tr«et, "Net Yo r k rr'f» »r.4 i »: ■Iti ^ spati, tretjo noc mi je i>a postal ropot že absolutna potre ba. Ko sem se i>o nekaj mesecih preselili, sem tako pogrešal te prijetne innzike. da štirinajst dni nisem nioj^el zatisni ti oeesa. Med polosmo in d«.t\eto uro za'zjutraj ter peto in šesto uro !zvečer je bil na elevetru strašen naval, toda ljudje so s-znali pomagati vsak po svoj«. Na primer moj prijatelj in to variš Čeh Janez, ki je trideset let stavil "Glas Naroda" iu >e je ob smrti od vseh posluvil krepskim sokolskhn pozdravom. Če je moral ob osnrih zjutraj na delo, jc vtaknil v žep funt liniburškega sira, pa je bilo okrog njega v vagonu v največjem navalu najmanj deset sedežev ]>raznih. Najlepše pri tem je bilo, ker se mu ni nihče zaradi sira izognil, ampak so bili vsi prepričani, da se mu je zgodila kakšna večja nezgoda. * Z odpravo nadeestne železnice bo šla v pozabo tudi na>-.» domača označba. Pred leti, smo tiskali 44Glas Narwla" še na Cortlandt Streetu, so poznali naši domžalski rojaki skoro izključno le progo južm» od 8. ceste do South Ferry iti odtam do Gortlandt Streeta. Progi so rekli domžalski tren-«'* Dokler se ni znal ndvinee voziti po "domžalskem trenu". je veljal za greenhoma. 1 Zdaj vsega tega ni Več -— ne "domžalskega trena" ne greenhomov. Jn tudi tište prisrčne domačnosti oi večf ki je bila nekoč, tako Značilna za newvorske Slovence. "OLXB JT X BOD New Tori Monday, March 4, 1940 SLOVIM (YUGOSLAV) DAfLl - -V p §r j-t Kratka Dnevna Zgp^a - * . ««■? W » -f »• I .-h i <* t.»J « 1 .i i ty :-----Mi! K. F1A M: Bil je vroč poletni »lan v hribih; Vhs jutro in dopoldne seni pridno prehodil in sem navzlic pripeka jočem u soncu napravil lep kiw poti «« drn in -trn, ne da si bil mogel žejo pogasiti s a ni ne bevsknil ne ravskuil in sem ga tudi jaz pustil v miru. • Takile prvi trenutki blagodejne utrujeonsti po kaki dolgi hoji >o najdragocenejše plačilo za ves trud in vse težave. Slednjič je ,pa le prišla krč-marica. čedna in snažna žena dobrot Ij i vi h oči in v modro-progastem predpasniku. Ne da bi poslušal njena vprašanja sem naročil pivo in juho in meso, pa mi je bilo Še zmeraj, ko da >e mi sanja. : Že na je prinesla pivo,, mi želela dober tek in Hpet odšla — jaz sem počasi odpihnil pene in užival lda svojim kovčegom prišel k moji mizi in nit s komaj slišnim gladom začel ponujati svoje zaklade: vaze in skodelice, krožnike in svilene rutice. Vsemu se je poznalo, tudi če se nisi kdo veka j spoznal na umetnosti, da ni izviralo iz Kitajske, pač pa da so bili to manj vredni izdelki kake evropske tvor-niee. Koveeg -in njegova šara ho bili tako grdi, kot njihov lastnik. iTedajci je prišla tudi krčili ari ca in postavila kadečo se juho na mizo. Tu med tem, kosem jedel juho, je Kitajec svojo pisano šaro postavil pred menoj, vse tiste vaize in skledice in škatlice. Rnnveni človek je venomer zrl vame in je šepetal s svojim brezbarvnim glasom zmeraj le eno in isto: "Sina, Sina." česar nisem razumel takrat, kar pa zdaj vem, da je pomenilo Kina. (Ko je bila že polovica mize polna in sem mii-lil. da je kov-čeg že izpraznjen, je tujec dvignil lesen |iokrov in v kovčegu se je pokazala druga, doslej skrita plast, kjer je bila spet ista, pisana, cenena in ]>estra šara. Kos za kosom je jemal iz kovčega in jih deval na mizo. Polagoma se mi je dozdevalo da je ta človek zmešan. Odkimal sem in 'zamahnil z roko. češ. tla nočem ničesar kupiti. Takrat hva ^e spogledala in njegove vdrtc oči so tako milo zaprosile in me tako iz dna duše rotile, da sem zmeden oovesil oči. fTedajkn sem zapazil v dragem predalu kovčega majhen Budov kipec iz zelenega kamna. ki se je brez barve in okraskov, a vendar tako čudovito lepo odražal od vse tiste ropotiji', da sem iztegnil roko iu ga prijel. (Nikdar ne bom mogel pozabiti, kako me je Kitajec naglo zgrabil za roko in mi s svojimi mrzlimi, koščenimi prsti izvil mali kipec iz roke. Na njegovem grdem oibrazu se je pojavila pošastna groza. Na v»-o moč je stresel z glavo, zagrgral Smkaj nerazumljivih 'besed, vstal, se pred menoj priklonil in si pritisnil Budov kipec na prsti. To mi ni šlo v glavo. Tedaj UJETNIKI NA NEMŠKI LADJI ALTMARK SO SE VRNILI V ANGLIJO i je Kitajce pristopil k ineciii, ' tako da sem občutil njegovo 1 vročo sapo, obrnil je kipec, ki je na spodnji ploskvi tičal zrini ašek v njem, odmašil ga je in j je pustil, da je na njego dlan i počasi curljala rumena prst. "iSina," je za-šepetal in me po-i gledal, 'Sina." iTcdaj :>em razumel da tega edinega kipca ne more prodati, tla je v njem prst njegove, tako neskončno oddaljene domovine. IPoklical sem krčmarico, naročil zanj južino in pijače in um odkupil pisan nalivnik s diko zmaja od konice do de-jbelega konca. Plačal sem mu, in mu |miiL!igal zlagati vse tiste predmete, .pri Čemer sem se silno čudil, da ima toliko te šare prostora v takem majhnem kovčegu. Čez noč sem ostal v krčmi, saj sem bil preveč utrujen, da bi bil šel naprej in sem odložil odhod za drugo jutro. iSredi noči je potrkalo moja vrata, krčmarica je zunaj in plaho dejala: "'Brž pojdite z menoj umira!" lOdšel sem z njo v konj-k i hlev in odtod v kamrico, kjer je sicer spa'1 hlapec. Tam je na Škopnjcku slame ležal Kitajec in se je boril s smrtjo. Videti je bilo, da mu je lakota in beda in vse to romanje s težkim kovčegom in njegovo silno domotožje prizadejalo smrt. IKo je prišel vaški zdravnik je bilo že po njem. "Nemara sušk-a." je rekel zdravnik in je skomignil z rameni. Sklonivši se nad .mrliča, sem opazil, kako je drža'1 v voščeno bledi roki zelenega Budo is prstjo domače zemlje. Pet izmed o00 angleških mornarjev, katere je rešil angleški rušilec "Cossack'' z in m -k parni a "A tereni so bili kot uje» ni ki tri mesece. na ka- Nemški general o bombardiranju na dala on Tega tujega človeka ne bom svoj živ dan pozabi'!. Zdaj pišem njegovo zgodbo z istim nalivnim peresom, ki sem si ga takrat kupil od njega. K ez dva tftii nato smo ga pokopali kraj pokopal i š-čnega ohjzid.Ja. Pogrefbcev je bilo kaj malo: zdravnik, župan, o-rožnik, krčmarica in jaz ter nekaj radovednežev, ki so od daleč opazovali ta čudni pogreb, -Zelenega Budo smo 11111 pustili, vsaj v smrti je imel «e nekaj pri sebi, kar je bilo iz njegove domovine. »Nemški letalski general Ude t je eden izmed asov iz »svetovne vojne. Bil je v letalski eskadri znanega junaškega nemškega letalca von Richtho-fena, ki je sestrelil med svetovno vojno rekordno število zavezniških letal. I detov tovariš v Richthofenovi eskadri je bil tudi Goering. Njuno sedanje prijateljstvo izvira še iz "tega časa. Udet, ki je bil 44enfant terrible" Richthofenove letaUke •eskadrile. je bi i sam med svetovno vojno dvakrat sestreljen pa si je obakrat rešil življenje. Na prav čudežen način je o-stal med ruševinami svojega letala živ, nekoč tretjič ko so rjegovo letalo zadele krogle iz francoskega letala, pa si je rešil življenje s p adalom. iPo svetovni vojni je ostal Udet pri letalstvu. Dosegel je dvakrat svetovni rekord v letenju na daljavo. Pred oMiii-*i>i leti je moral na svojem poletu zasilno pristati v centralni Afriki. Tedaj mu je- rešil življenje zium angleški letalec •Campbell. Sedaj je Udet star •44'liet. |Z nemškim letalskim generalom Udetom se je imel priliko pogovarjati pred dnevi neki nevtralec ki je nedavno prišel iz Nemčije v Pariz in iz po v I P pošiljatve KER SB CENE SEDAJ HITBO MENJAJO SO NAVBDimCfr 919 F^DVRŽtSE *PR9MSUB1 GOBI ALI DOLI Denarna nakazila iz-vr in jemo točritf' ing zanesljivo pb dnev-:fi nem kurai. V ITALIJO $ 5.90......... Lir 100 11.50.......... t 200« 17.00 .......... " 300 128.00 .......... »» 5001 55.00 .......... " 1000 -j NUJNA NAKAZHA BTMiP. &IEMO PO CABLE „ .gA PRISTOJBINO $L— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY začel objavljat svoje vtis« Več mesečnega pot o v a ji j a 'Nemčiji. ■ Generala Vdela sem srečal i-- pripoveduje nevtralni opazovalec — v najbolj znanem berlinskem baru Aveletna vojna, — je nato rekel moj stari prijatelj tTdet, — moj še f Goering se je bolje založil. Naredil je načrt za J>et let za to vojno. (Naredi1! sem oibraz, po katerem je Udet lahko spoznal, da ne verjamem, toda nisem |{hotel izprašecati i>o indiskret- to pa mi je L tlel j »o veda i sam nekaj drugega po čemer sein f-klepal, da on. in njegov šef j nimajo še definitivm'ga uačrta! temveč ljubkujejo Še vedno z 'misli jo, da je treba z vojno čimprej končati. INoi kdaj nameravate priti nad London in nas bombardirati! — sem ga vprašal. Pred i tem sem Cdetu povedal, da r-e 1;om ob koncu svojega potovanja vrnil v London. tih, mi ne bomo začeli z Imnrihardiranjeni. Kar se tega tiče, bodite mirni, in spite mir-1 no — je o dgovoril 1'dct ter je nekam slavnostno dodal. — Mi ne bomo bomlbardiraii Londona in Pariza, če zavezniki ne bodo bomlbardiraii naših mest. Naše bombardiranje bi bilo samo reprisal i j*'. Vendarle, moj dragi Udet, — sem dejal, — nikar me ne skušajte (potolažiti s propagandnimi frazami, -aj dobro veste, da lahko takoj najdete primeren povod ako hi se v; m zdelo kori>t.no in možno bombardirati Pariz in London. 'Poslušajte, — je odgovoril. — ako bi hoteli takoj bombardirati Francoze iu Angleže, hi to lahko stori i. •Na>mehnil sem se. 1:: ki:ko mislite o vseh vojnih dobavah, ki jih "Francija in Anglija dobiva iz Amerike.' Kaj je mogel Udet odgovoriti na !<».' Odgovoril je enostavno. 'Prepozno bo že, ko bo vojni materia! prišel iz Amerike. Z nekim nemškim oficirjem ki je bil na dopustu, se jo nevtralni opazovalec razgovarjal o koncu ladje 4<0raf Spec/* Glede tega ni vredno kaj govoriti — je rekel nemški oficir — očitno je bil to |>oraz, toda časten poraz Trije so bili proti enemu. Čeprav bi Urugvaj-ci dovolili kapitanu, da v primernem času ladjo popravi, bi se v bistvu nič ne izpremenilo, ker bi Angleži počakali ladjo s svojimi najtežjimi ladjami. Zato so morali Nemci ladjo sami uničiti. Da ^o tako prav storili, je prepričana vsa Nemčija-. In res, — zaključuje nevtralni opazovalec — vsi. s katerimi sem govori'1 o tem. so bili istega mnenja, razen nekega bivšega pomorskega oficirja, ki je smatral tak konec vojne ladje za sramoto. Kniige Družbe sv. Mohorja PET KNJIG 1. Koledar za leto l 940 2. Slovenske večernice 3. Zgodovina slovenskega naroda 4. Življenje svetnikov 5. Jezus, dobri pastir (Baragove molitve) VSEH PET KNJIG ZA $1.35 Naročite pri: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST JHtii STREET NEW YORK, N. Y. ri. Balon je že pripravljen i;i se lahko dvigne v-ak trenutek. Je nekaj večji, nego balon •'Poljska zvezda*", - katerim so Poljaki poskušali let v Karpatih, a jim ui n-pel. Ima prostorn-ne 1"J4 tisoč kubičnih metrov in <-o za njegovo porinitev naročili helijev plin iz Združenih držav ker >e ta plin, kakor znano, ne vname tako, kakor -e lahko zgodi z vodikovim plinom. iPla-č so izdelali i/, neke posebne nepropustne >vile. Računajo. da >e bo ^alon lahko dvignil ."»O.OftO metrov visoko. Oliviero bo napravil naj prvo poskusni polet v višino 10,000 metrov. LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . < F t n z (j a r ) Nove knjige slovenskih pisateljev L.. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH Zbirka prijiovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 1*20 >trani, je trdo vezana ter • vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ina Seileja. Cena — $2.— NOV POLET V STRATOSFERO. Turiiwka "Stampa*' poroča iz Buenos Airesa, da je pri-1 spel tja prof. Avgust Pica nI. da bi z izkušnjami svojih prejšnjih stratosfernih i>oletov pomagal bivšemu italijanskemu letalskemu majorju Edvardu Olivieru pri nove mstratosfer-nem poletu. Ta polet je Oli-viero pripravljal z največjo sknbnos-tjo in vlada zanj v Južni Ameriki največje zanimanje. -Prof. Picurd je dal let a lcu na raxfK)lago svoje ii^trumen-lnih podrobnostih.. Kmaln na'te za opazovanja v stratosfe- ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen) Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-v se m novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani. Cena — 75c D. Ravljen: ZGODBE BREZ GROZE Knjiga \sebuje petnaj-t krajših povesti iz našega domačega življenja. — 1-3 strani, trdo vezano. Cena — 75c Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC 216 WEST lSth STREET PUBLISH. CO. NEW YORK CITY i fc/ Monday, March 4, 1 940 Wlflll IT liM.Jft rrj mauf 12 K nre ro- Vaški Apostol Spisat L. GANGILOFER; za "Glas Naroda** priredil X, X ----73 * Na ]x>ko|Hiiiš«'*u je zbralo vir skupin ljinli. Iz ene bilo >!i>nti vriskajoč gla.s Ntlavilamcrjevc Julkc. <*V bi bil ! Felieijan, ko j«- ]>ri>*'l iz zakristiji«, le }M»tfl«-tkil j>o |n>ko|ni!i><"u, 1»t ga navdala ykr!». Pa se ni me-za ni«", !«• zadovoljno Miiehljn! se je, kot da je dobro opravil važno \ Vin svoj« tra življenja. \ njegov i >oi»i je že gorela lue. (ios]H)diena Katarina ie pregrinjala mizo Plašmi je pogledal«! svojega duhovita uospodtt, ki n" bil spregovoril ž njo celili štiriindvaj-M-t ur nobene besede. Il^aliko in zaupno je zvenel njen glas. 44 Dober veeer, precast iti, torej je vstal naš Odrešemkf S-eeno in veselo Veliko nw vam želim, preeustiti." lios|N>d Feliciji'n lloratfcnu ji je svečano odzdravil: Moja fljiiba Katarina, za svetinr vstajenjem ne sine iiti noU nega srda in nobene niržnje. Ce smatraš včerajšnji dan za nekakšno svarilo, naj bo \>e pozabljeno. Gospod ,-Boy tudi meni ni zameril mojega včerajšnjega obračanja ju mi je dovolil napiuviti nekaj dobrega." 1 > •Gospodična Katarina je prijela duhovnika za roko in mu jo je hotela poljubi.i. "*Že dobro, ,že dobro,"' ji je go-pod Felicijtin umaknil T* ko. "*Sliiijenja nočem. Dober sklep v sreu mi je ljubši. T ti k o, zdaj pa juine-i juho." Stopil je k okrni. Čudno, da so bili na pokopališču >e vedno ljudje! Več tkupin je stalo ob zidu. Zdaj |>a zdaj >e je od skupine kdo odtrgal in Šinil kakor senca v temo. Novico, ki jo je zvedel, je *kuH::l primisti einiprej domov. 1'osebno se je i udi o županovi dekli. Brez sape je letela in rf križala, i:, kadarkoli je s]»odtaknila na zorani je ii, je preplaŠ«>iio ] »ogledala preko itfiiien. Iz Vahllio-ferjeve .oelie. v kate, i >e vedno ni bilo luči., ji je udaril prepir na uho. JCdinole cro okno je bilo razsvetljeno. Okno Petrove kr'iire. V t i -to >n»er je stekla in presenečena obetala. 1 'Kako irpreiK<'iijenji je billa kamra gi^iavega ajnistola! Na steni ni frilo več itrrač. no drobnih troli, n<» svetili podolnt*. Na j m i»t e I j i je ^'a sedi I IVter ter držal v naročju o-gromen >tol, namenj'-n gosjM>dični Katarini. Zdelo je, kot da mu je zmanjkalo moči. ** I le j, ti!" je p-trk; la dekla na okno.. **Y cerkvi te ni l»i!o! Damri pa zamudil/' Peter .i« dviti ii »pačeni «*1 ! r1^ in trjfr^V <>!< j< -e vedno divjalo dvoje glasov Tako mar ji. če .i h kaj razdrt./,i na romarski |>oti. /Trda dekla se je hotela i znebi ti rxjvuee. ,4 4 Valdhofer!" je zakrili la. " ValdholVr v cerkvi ..." Naprej ni mogla. Gospodar, ves črn v planil razjarjen pro;i nji. '"Glej, da se izgubiš! Se tega so je manjkalo, e imrita oče in sin ktij pogovoriti! Ven! < \ re . . ." 'Dekla >e je op .tekla nazaj, kot da bi ji kdo pljusknil ;*olido vode v obraz Valdla ter je z nogo sunil vrata, da so se zaprla. 'Mir. Dolga, debetn vrv ipora ^o je pretrgala. Črna in un iči- -ta >i ^talii m~e in sin v temni sobi nasproti. Ilrop.a .sla, '»ot da sta prij V/.ala na vrh visoke gore in je obema znia 1'jlvalo sa|«e. •Prvi re je zgani' -tari. Kričati ni mogel več, le liripavo .le mrmral: 44Xi slti!»o! Sveto vstajenje sva zamudila in se prerekala pozno v r.oe." stopil je k miz', ter vzel cilinder s jietrolejke. "Zdaj pa mir! Ljudje se bodo vrnili. Saj naj že jutri z\e vsa vas o tej stvari! Prekleto!" (Kletvica je veljala žveplenki db kateri si je opekel prste, ker stenj ni hotel takoj zagoreli. Slednjič se ji' pokazal piamenček in razsvetli sobo. Svetlo! te je čudovito učinkovala ter polomila Valdhofer-jevi je^i najibrže kosti. Preplašen je gledal fanta, ki je stal v r*viiu svetilke stisnjenih i**og ni ob današnjih o-kolnoslili mogoče za kujma, da bi pregledal stvar, ki jo kupuje. Na milijone dolarjev vrednega blaga naroeuje se na leto |nt pošti, pa, (krsi je večina trgovskih podjetij, ki blago tako prodajajo, poštena in zanesljiva, jih je dosti, ki nimajo odgovornosti in v svojih oglasih varajo. Posebna« vlad- ni bolezni, ki ni bil sicer škod !jiv, al i je bil v toliko nevaren, da se je bolnik nanj zanašal, mesto da bi iskal pravega zdravljenja; neki zobni prali. ki je baje 44spuščal ki>ik iz ust, preprečil razpadanje zob, odpravljal madeže in držal zi>-bje zdrave in trdne." kar je bilo vre le v domišljiji prod:; jalca. PESMARICA Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pe-mi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. V BORBI PROTI TANKOM. Veliko število osvojenih in uničenih sovjetskih bojnih voz ki ga navajajo Finci v svojih poročilih, ne more nikogar presenetiti, ki je imel priliko opi^zovati, kako hitro so se finske čete zbrale po prvem vtisu, ki so ga napravile nanje te oklopne pošasti. Kaj, kmalu so si izdelali učinkovite ob na agencija. Federalna Trgov-jraiiibne metode proti njim. ska Komisija (Federal Trade] Kazen topov proti tankom, Comiuii sion), pazi na taka ki imaj° Fi,lci podjetja in odganja najhujše prekršitelje iz povla, dočim sili druge, da prestanejo z netočnim oglaševanjem. Ali število goljufivih podjetij je veliko in neprestano prenienjajo ime in naslov. Federalna Tr- po svojih velikih zmagali, mnogo več nego ob začetku vojne,, imajo v njihovi obrambi iposebno ulogo mine. Po-gostoiiwi jih Finci nadomeščajo tudi s šestimi, sedmimi ročnimi granatami, ki jih z žico Kaj je danes i temni sobi, je govskti Komisija in take ne- ^žejo v ".grozd.". Iz naj-bliž-vladne agencije, kot je Betterjie bližine mečejo te 44grozde" Business Bureau, potrebujejo' Proti trnkom }»ogostoma tudi neprestano sodelovanje s stra- j skupaj s steklenicami bencina, ni kupcev v svojem prizadeva-jki s<> 1>0 eksploziji granat vna-nin, da ščitijo ameriške kon-|,.m' gnreč izliva v notran- rumente. ;j°st bojnega voza, t.iko da se (Pravilo "Cavisit emptor".,noni posadka vdati, če noče naj velja zlasti, kar «e tiče ta-iživM ^goreti, kozvanih ".patelitnih lekov"' Droga metoda za osvojitev in rar/.nih lekarskih priprt^-v. | kakšnega tanka obstoji v tem. glede katerih ogla-i dostikrat | c'sl zadaj na voz, trdijo prave čudeže. Mor;iiii(»;ljr/',»^ vhodno zsiklopko z lo-zah valiti se pažn.ii Federalne j niilko in vrže- granato v no-Trgovske Komisije in drugih 4trsinjosf voza. Ta način, ki se agencij, da je število Iažide-1^ že \ kov znatno jiadlo. Poročilo' l.i«nski vojni in v borbi Po!ja-Federtilne Trgovske Komisije j k»v proti nemškim tankom, . i zahteva seveda veliko poguma v tem, kako se tanku približaš. n< da bi te ogenj 'n njegovih stro.jnie [»odri. »Po dose«lunjih ugotovitvah ima večina sovjetskih bojnih voz standarnega tij»ii dva nio- Donosna spačenost ( kalc° liestvori injnaselila v Združenih državah, ački že od pradavnih časov V Južni Karolini sta si kupila ivlačujejo zijalasto množico, 'veliko posestvo, poročila sta spački pri v Tako se je zgodilo, da so nesrečneži, ki jih je narava tako hudo udarila, že v starih časih izkoriščali svojo spačenost, in se kazali množici za denar. Gledalcev so imeli vedno toliko. da so si marsikateri izmed teh 44upravnih čudežev" nabrali veliko imetje. tZelo donosen ji* bil na primer ogromni nos, ki ira je neka Trka po imenu Steffensova prejela od narave. Postala je Isvetovna 'znamenitost, kot "dama s prašičjim rilcem." • , r, • i i J' J1* izliorno in se ie tudi za posadke in Fordove moto-' ^ in■ ...J . ' • -4,- - . , - ilK>roeiia ter je v svojih starih rje s štirimi cilindri. i ... - s . ' 1 ROKO SI J£ ODZGAL. A* Sail Hemu si je odžgal roko 44 letni delavec Moro in sicer zaradi tega, ker v pijanosti udaril z roko 75-letno mater. Ko so delavca našli, je bil že mrtev. ALI NAJ RANE IZPIRAMO? letih živela kot bogata rent niča v Dublinn. Bila je celo tako boirata, da je za to mesto zgradila efo bolnišnico. V sprejemnici te bolnišnice ni visel s »-m o njen portret, temveč tudi srebrno korito, ki ga je nosila okrog vratu in iz katerega je jedla, kadar je nastopala. "Siamski dvojčki" vedno o- ka ta plošno razširjeno jv resnici Rianica. sta po mnenje, da je treba Vsako ra-|^ova'a mnogo let po svetirin no izprati. To jia ni prav. Ha-1 l»>tem z znatnim imetjem ne bi se ne smeli niti dotak--------—---- iljtiiki delajo pri obravnavi j bogr4e. Prva znana siamska ran niarsikaScšne na])ake. Ta- dvojčka Cang in Erg, ki sta ko vlada splošno razširjeno j^ila v resnici Riamea. sta po- porocf.a sta se in živela udobno življenje. iAmeriška državljanska vojna T>a je njiju blagostanje uničilo na stara leta sta morala sj>et na pot, da bi e-e za denar nakazovala. Usjpelo je jim v drugič. da sta si na/brala veliko imetje. Siamsko dvojčki Jožefa in Rosa Bkižek, sta oh svoji smrti v Ameriki zapustili nič manj nego 200.0(H) dolarjev. poleg velikih }M>sestpv v svoji češki domovini. 'Tudi velikani in pritlikave! spadajo med dolhre zaslužkar-je v tem področju. Tako je postal irski velikan Patrick-Potter bogataš in je poklonil velike vsote za dobrodelne namene. Pritlikavec Jožef Bo-ruslavski, se je nehal že i>o kratkem času razkazovati, kajti njegovo imetje je ^stalo kmalu veliko. Pritlikavci v splošnem sicer niso redki in se morajo zato ponašati z res majhno rastjo, ali pa s kakšno posebno spretnostjo, če naj ljudi privlačujejo. Toda v Prejšnjih »Vsili, ko so imeli do liliputaneev še posebno s]»oŠto-Vanje. »>o skoraj vsi dobro zaslužili. niti, uiti bi je ne smeli izmiti. i Najbolje je. da jo postimo ne- j vlakov v nove kraje, ti- kaj čtisa krvaveti, ker se s tem | sta,il1 odstotkov je prišlo sama iznvije. Na rano položi- i1,a neimškn ozemlje v dolgih mi) nato sterilno obvezo ali ob- kolonah s konjskimi vpregami liž, v ostalem pa prepustimo V'1 "'''"^'l1 zbira'iŠČ dalje jih obravnavo zlasti večjih ran. je odpravilo 1^0 vlakov s konji zdravniku. iu vozovi vred dalje. Huda-zi- -------nia je to prešeljevalno akcijo PRESELJEVANJE NEMCEV 1,u,,° ovirala, oblasti IZ VZHODNE POLJSKE. 'Nemška uradna poročila na-(Kinski držav- vajajo, da se je v 4J dneh do ril. januarja t. 1. preselilo iz Vzhodne Poljske, ki io imajo zasedeno ttu-i, lOS.IMM) nem- pomagal«' ljudem na ta način, da so vlakom priklopi le posebne kurilne vozove in lokomotivi da i>e bodo naravne zaloge petroleja v nekoliko letih izčrpale, je izjavil ameriški strokovnjak Levorson na letnem zborovanju ameriške geološke družbe, dt> imajo Združene države v svojih tleli tako rekoč še neizčrjme zaloge te dragocene tekočine. Se daleč ni mogoče izračunati dneve, ko bo teh zalog konec. .. . . V ameriških ležiščih petro- »»'"oz upor; -be snozillh plugov i,- i.: - - , , - .. le.ia, ki jih se ne izkoriseajo, ie jm bi se preselitev tudi ne mogla izvesti v tako kratkem ča- si) odstotkov teh prešeljen-cev se je odpeljalo do nemško- ZALOGE PETROLEJA. X nasprotju s trditvami, ki za en sam mesec jttsno pokazu ie, da borba proti takim g»il ju-1 kakor preprosti ]K»topek, škili prebivalcev z 22.tMM) ko-^"-fijam ne sme nikdar poči vati.! katerem suneš deblo, ali debel | nji. 1 -">» m > irlavami goveje živi- Tekom meseca liovemlira le-i,'r<)- gosenice in kolesje, ne in 1*2.0 vozovi, ta je Federalna Trgovska i( najtežje tanke je mogoče Komisija razkrila in izgnala si!l;> način ustaviti, in jih trga N4!ed«*če tvarine: j,r!n obstreljevati, dokler >«• ruske meje z mskimi vlaki, od smo jih nlišali v zadnjih letih •T,oke nekoga i>odjetja v Ka- j P°-adka ne vda. Težava jc le i meje jih je odpeljalo 140 nem- j pogostoma, trditvami niMiireč. liforniji, ki so bile ogltišeni k*»t "sigurno z«lravilo" za težave v želodcu, glavobol in bo lor •ine v hrbtu. t • Neke tablete, ki so baje zdravile a-lnto, pa se je našlo, da vsebovale škodljive zmesi. Neka priprava s<» je ponujala na prodaj kot zdravilo za 'r^'aibelost. Neki "železni lek" ki ga je oblast našla škodljivim. {Neka priprava se je oglaše-vala kot zdravilo "za> re\nna-tizem, bolezni v želodcu in visoki krvni pritisk." (Pilule, ki baje zdravijo glavobol. po manjkanje spanja, bolezni v obistih in še nekoliko bolezni. za 7 milijard sodov zaloge in prav gotovo je, da so še mnoga uetzn»na nahajališča. Najvaž | nejše pa ji» to. da je mogoče I danes pridobivati p<'trolej iz globine 21MX) m celo 6000 m. S tem so -e otlprla nahajališča, ki se jih do danes Še nihče ni dotaknil. i^ek za spuščanje, da bi u-tegnil biti jako nevaren brez zdravniškega nadgleda. Drugi laži-leki so bili neki "tajni recept za preveliko kislino, neka priprava za odpravo kocin, ki je pa odstranjala tudi kožo s kocinami vred; neko mazilo za liemorojde, ki ni bilo dobro za nič, neki lek, ki je baje pomagal proti "nepre-bavnosti. vetrovom, nevriti, revmatizmu, nervoznosti. upe-hanasti, oliistnim težavam" in še več; neki lek proti s4ladkor- •llftlllll!! .iilllllin, ,Hil.liin„.„111111111.. ,n 'MHMiinlt'^iimniili'Jii^ ,tliiiii!llh iim,iii!llu i 'GLAS NARODA^ $ pošiljamo v staro do- ^ jj movino. Kdor ga ho- | J če naročiti za svoje I J sorodnike ali pri jate- ( ^ lje, to lahko stori. — ^ i Naročnina za s t a r i | \ kraj stane $7. — V ^ (talijo lista ne poši- J 4 (jamo. I Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti*'? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak d sem v Mekko romal. — Pri famarih. — Med Jezidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSKBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DE2ELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladiija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik rT* Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma fcetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. —Spet na divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.51 WINNETOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani VSKBINA: Prvikrat na divjem zapadn. — Za iivijenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetovm smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, s slikami. 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot Cena $1.50 Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORKH* ¥.