Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je т Kopitarjevi ul.6/111 Ček. račun: Ljubljana «t. 10.650 m 10.344 za inserale; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 34.011, Praga-Ounaj 24.797 Telefoni uredništva! dnevna služba 2090 — nočna 299«, 2994 in 2050 Uprava: Kopitarjeva 6, telefou 299Î Izhaja vsak dan «jutraj, rasen ponedeljka in dneva po prazniku Praški program Po občinsfiih volitvah v španski republiki Špansko ljudstvo je jasno spregovorilo Proti ekstremistom na levi in desni Politična zrelost katolikov češkoslovaški zunanji minister je sinoći v triurnem govoru pred polnoštevilno zbranim parlamentom in pred galerijami, ki so jih do zadnjega mesta zasedli diplomatski zastopniki vsega sveta, povedal, kar smo že vsi in ves mesec nestrpno pri takovali, namreč _ resnico. Odlični zunanji minister naše severne slovanske sestre je v svojem dolgem političnem življenju že mnogo govoril, pid ▼zel je važne iniciative, sprožil nešteto koristnih Idej, toda odkar je na njegovo spodbudo bila leta 1921 ustanovljena Mala zveza za zaščito nasied-»tvenih držav avstro-ogrske monarhije, morebiti nikoli ni bil tako dobro navdahnjen in še nntdar evropskim narodom ni toliko korist!', kakor s svojim predsinočnim govorom o revizionistični propagandi. Mi lahko mirno gremo mimo prvega dela njegovega govora, v katerem je zelo bistro anal:ziral idejne podlage fašizma in nemškega narodnegs socializma ter dokazal, kako dosledna sta oba v rušenju demokratične Evrope, ki je izšla iz svetovne vojne. Moglo se je videti, da se je neobičajno dolgo zadržal pri pobijanju fašističnega nauka o mednarodni politiki, kakor da bi hotel odkupiti veliko obzirnost, • katero je doslej iz razlogov, ki se tičejo njegove ožje domovine, obravnaval to vprašanje. Moglo se je tudi opaziti, s kakšno doslej pri njem neobičajno uničujočo kritiko se je zagrebel v zablode pretiranega nacionalizma, misleč pri tem nemške narodne socialiste, ki so si pri njem izposodili ime, a brez demokratične vsebine, kako je s strupeno logiko obsojal njihovo načelo, da se mora v mednarodnem življenju izločiti vsaka etika, ker da je egoistični dobrobit najvišji zakon vsakega dela. Ako prebiramo ideološki del njegovega govora, dobimo vtis, da se je zbudil v njem stari češki demokrat iz vojne dobe, oni, ki je izšel iz širokih plasti zdravega češkega naroda, ki je ostal ž njim v poklicni zvezi vso dobo svoje prve ustvarjajoče mladosti, ki je šel v trenutku, ko je bilo navidezno najmanj izgledov na uspeh, podirati državo, v kateri je njegov rod robotil oholemu tujcu, poldege-nerirani zapuščini umrle fevdalne dobe. Stari revolucionar, upornik brez strahu, se je izluščil iz dr. Beneša-diplomata, da ponovi razdiralcem nove Evrope, kar je svoje dni povedal narodnim tiranom »tare, da se jih ne boji, da zaupa v demokracijo, da ni izgubil ve-e v naturne zakone, ki malim prav tako kakor velikim narodom dajejo pravico do mirnega življenja. V tej pozi kljubujočega upornika, trdno ukoreninjen v neporušljivosti svojih pravic, podprt od zaupanja demokratičnega ljudstva, zaljubljen v veliko bodočnost svoje domovine, pripravljen na vsako žrtev, je v imenu države in naroda vrgel med gobezdanje, ki je vedno bolj neprijetno udarjalo na njegova ušesa, edino pravilno besedo, na katero histerična Evropa še sliši: z orožjeml Mnogim je revizionistična propaganda podrla upe, drugim je vsejala strah, tretje je omajala, zopet drugim je obnovila pregrešne apetite in dala potuho zatajenim željam. Vsem pa je škodovala, ker je natrosila nemir in negotovost po vsej Evropi. Ako kdaj, potem v takem trenutku imponira človek, ki ima živce, ki zna pokazati, da se nikogar ne boji, ker takega se bojijo vsi. Nobena izmed velesil, nobena izmed malih držav, ki so jih raz-kosavali, ni imela zdravega poguma, da bi bila ustavila to nečedno in nervozno debato s krepko besedo, ki prihaja od srca in ki se je človek poslužuje, kadar vsi drugi argumenti ne zaležejo več. Zato bomo dr. Benešu hvaležni, da je vrgel po Evropi ta nepremagljivi dokaz upravičene samoobrambe in s tem samim dejanjem prenesel besedno borbo na teren, kamor spada. Kdor hoče naše kraje, naj pride po njel To je enostavno. To vsakdo razumel To je več, kakor pa klicanje na pomoč in zaupanje v uvidevnost drugih. To je izraz volje do življenja in do vporabe sredstev, ki to življenje v vrvenju mednarodnih intrig tudi jamčijo. V drugem delu svojega govora je dr. Beneš razvozljal svojo bujno politično iznajdljivost in nanizal nekaj zelo zanimivih načrtov, ki nam na široko odpirajo pogled v smer, po kateri se bo kre-tala mednarodna politika v bližnji bodočnosti. Tudi za to smo mu hvaležni, kajti državniki bodo mnogo bolj varno hodili in mnogo bolj modro zastopali interese narodov, če bodo ostali ž njimi v organičnem stiku ter pogumno prenašali kritiko javnega mnenja. Katere so te novosti, ki jih napoveduje praški govor? Če smo prav razumeli dr. Beneša, smemo pričakovati tri velika diplomatska prizadevanja: 1. razširitev Male zveze v Podonavju, 2. zveza s Poljsko, 3. sporazum z Rusijo. O Mali zvezi se je že reklo ob priliki njene obnove februarja tega leta, da nikakor ni zaključena tvorba, ampak da nudi možnost tudi drugim državam, da se ji priključijo. Iz dr. Beneševega govora se da sklepati, da tega razpoloženja tudi rimske intrige niso mogle oslabiti ter da ima diplomacija Male zveze — odkar nastopa enotno — trdno voljo prodirati v tem pravcu, to se pravi, da pridobi Avstrijo in Madjarsko. Toda to, kar je Mala zveza že, bo okrepila z gosto prepreženo mrežo medsebojnega gospodarskega sodelovanja, da se kot gospodarska enota uveljavi in da brez sterilnega čakanja na pomoč od drugod, pogumno začne reševati samo sebe iz gospodarske bede. Po desetih letih politične Male zveze, se sliši olajševalno, če ravno iz Prage prihaja vest o gospodarski. Večje važnosti je to, kar je dr. Beneš povedal o Poljski, ker se je celih 15 let, odkar vodi zunanjo politiko svoje domovine, skrbno ogibal vsake prijazne besede na naslov svoje slovanske sosede. Ako se je pod pritiskom dogodkov odločil, da po- Madrid, 26. aprila. U. Do sedaj so znana imena 12.989 občinskih svetovalcev, ki so bili izvoljeni pri občinskih volitvah, katere so se vršile 23. aprila. Vladna stranka je dob la 3959 svetnikov, protivladne stranke pa so jih dobile 7678, ostali pripadajo neopredeije/>;rn strankam. Slika po vol tvah Med izvoljenimi je dobila največ odborniških sedežev, to je 2625, protivladna agrarna stranka, ki je za radikalno agrarno reformo in za katero je volila ogromna večina katoličanov. Nato pride protivladna liberalna stranka Lerrouxa z 1940 se-dežL Tretja protivladna stranka, konservativci, ki jih vodi Maura, so si izvojevali 1119 sedežev, ostale protivladne stranke p.a okoli 2C00 sedežev. Vladna stranka ministrskega predsednika Azane je dobila 1012 svetovalcev, njeni zavezniki, socialni demokrati, pa 1557, ostale vladne stranke pa 1390 svetovalcev. V bsskiških provincah, posebno v Biskaji in Navari so nacionalni avtono-misti vladne kandidate popolnoma porazili in so si pridobili 917 občinskih svetovalcev. Rezultati, ki še niso zua&i, ne bodo veliko izprcmenili te slike. V najstarejši in globoko kato- liški provinci Kastilji je zmagala z ogromno večino agrarna stranka. K tej zmagi so največ pripomogle ženske, ki so dobile po novi španski ustavi aktivno in pasivno volivno pravico. Agrarci pa so zmagali tudi v p.rovincah Burgos, Salamanka in Valladolid. Najhujše so bili poraženi marksisti tako od agrarcev, kakor od liberalne opozicije Lerrouxa. Pokazalo se je, da marksisti na deželi nimajo nobenih tal. Zelo značilno in zanimivo za veliko volivno kampanjo v občinah je tudi dejstvo, da sta bili katastrofalno poraženi obe ekstremistični stranki, to je komunisti na levi in monarhisti na desr.i stra-nL Ti dve stranki si lahko podasta bratsko roki v svojem skupnem neuspehu. Komunisti so namreč dobili celih 26 glasov, monarhisti pa 2L Španija odklon a protiversko gonjo Ta nepričakovani izid je silno porazil vladno koalicijo. Čaka se še na izid ostalih volitev, nakar se bo politična iiziognomija Španije brez dvoma temeljito izpremenila. Volitve so se vršile samo v 2477 občinah, kako porazen bi bil šele rezultat, 1 ako bi se izvršile volitve tudi v ostalih občinah Španije! Zakaj vlada je upala največ večine ravno v teh občinah, v katerih je volitve najprej razpisala in v katerih so bile ganse za vlado primeroma najbolj ugodne. Španija je — to se sedaj jasno vidi — odklonila tako komunistične eksperimente, kakor tudi mo-narhizem na eni strani in antiversko svobodoml-selstvo Azanove strar.Jie skupaj i socialno demokratskim socialnim polovičarstvom na eni in njegovo sterilno protiversko zagrizenostnjo na drugi strani. Večina Španije je, kakor se vidi, na strani odločnega agrarnega programa brez pr^''vcrsk* in protikrščanske komunistične primesL Španski katoličani so po zaslugi Katoliške akcije pokazali veliko zrelost s tem, da so popolnoma zavrgli monarhlstično reakcijo in se odločiti za kandidate agrarne zveze, ki je za upostavitev demokratičnih pravic Cerkve In za njeno popolno svobodo v modernem demokratičnem duhu. Burni hortezi Madrid, 26. aiprila. ž. Snoči je bila prva seja kortezov po velikonočnih praznikih in po občinskih volitvah. Opozicija je priredila burne demonstracije ter odločno zahtevala razostavil državnega komsiarja v evan-geljsko lutersko cerkev zn pokrajino Mecklen-bur-Schwerin, in sicer s ciljem »izenačenja (Gleichschaltung) cerkvenega režima z režimom v državi iu rnjhu*. Žq. par dni preje je v vodilnem narodno-socialističnem listu v Mcck-lenburgu izšel uvodnik z napisom: »Kmetje, osvojite cerkve«. V članku sloji dobesedno: »Evangeljske deželne cerkve niso ustanovljene od Boga, temveč od ljudi. Smisel teli organizacij je edinole še ta, da preskrbijo pridigarje in z njimi združeno opravljanje zakramentov s pomočjo za to poklicanih služabnikov. Mi pa zahtevamo, du to službo vrše ljudje narodne revolucije, ki pripadajo evangeljski veroizpovedi, in dn cerkveni režim izenačijo z revolucionarno vlado v državi in rajhu. Kmetje, vzemite cer-sveno upravo v svoje roke, kakor tudi vse cerkvene funkcije in poslej volite v cerkvene odbore samo takšne može, ki so zmožni v teli časih nastopiti kot duhovni voditelji nacionalne evangeljske cerkve«. Proti takšnemu pisanju in postopanju je protestiral višji meeklenbii rški cerkveni svet v posebnem telegramu na državnega predsednika, državnega kanclerja in notranjega ministra, kar je imelo za posledico, da se je začasno izvršil odpoklic državnega komisarja za protestantovsko cerkev v Meeklcnburgu. Na-daljnemu razvoju odnošajev med protestan-tizmom in državo slede nemški proteetanti z veliko skrbjo. AH naša kultura re* pada? v Roparski umor v Št. Vidu pri Stični Kaj poroča sosed Pevec? Po govoru dr. Betieša Odmevi po Evropi Madiari nezadovol'ni Budimpešta, 26. aprila, ž. Tukajšnji listi v uvodnih člankih obširno komentirajo včerajšnji ekspoze dr. Beneša. Listi so z govorom češkoslovaškega zunanjega ministra zelo nezadovoljni. Madjarski tisk odklanja ideje, ki jih je izrazil dr. B<'neš v svojem včerajšnjem govoru. Nekateri listi naglašajo, da je govor dr. Beneša zvenel tako, kakor tla misli izvršiti revizijo mej z denarjem. Takšna revizija ni sprejemljiva. Predsednik zunanje-političnega odbora v"parlamentu. Julije Pekar je podal izjavo, v kateri pravi, da ne more razumeti, kaj prav za prav dr. Beneš razodeva pod »tujim pritiskom«. Vse države so člnnice Zveze narodov in radi tega o kakšnem tujem pritisku ne more biti govora. Beneš^vili izvajanj madjarska javnost v nobenem slučaju ne more sprejeti. Po' sho-cesîto sodeievnme Brno, 26. aprila, ž. Tukaj «e je vršila seja poljsko-češkoslovaškega letalskega odbora v navzočnosti predstavnikov številnih letalskih in športnih organizacij obeh držav. Po stvarni diskusiji so opustili namero, da v spomin ponesrc- §гп:«сЈ?ока!па ves! poljskega lista Kalto so spametovali čenih poljskih letalcev Zvvirka in Vigure zgradijo svetilnik, pač pa jima bodo zgradili spomenik. Odkritje spomenika se bo izvršilo na obletnico smrti, dne 10. septembra. Drugi dan je določen za miting slovanskih aeroklubov v Brnu. Jugoslovanski in bolgarski aeroklub sta že obljubila, da se bosta mitinga udeležila. Ro-munija bo prisostvovala kot gost. Pri tej priliki bo sprožena tndi misel ustanovitve zveze slovanskih letalcev kot simbol slovanskega sporazuma. Hiistia in baltski blok Varšava, 27. aprila, ž. sGazcta Poljska« objavlja vest svojega moskovskega dopisnika glede stališča Rusije napram baltskemu načrtu. Predlog Nemčije za sklenitev carinske zveze Nemčijo, Litvo, Estonsko in Latvijo je sprejet v Moskvi kot prvi korak za povratek nemških baronov na Baltik in kot namera politične oh-krožitvo Poljske, a obenem prva etapa za uresničitev Hitlerjevega vzhodnega načrta. Radi tega-so sovjetski krogi pred vsem vznemirjeni in smatrajo, da je uresničitev baltskega sporazuma manjše zlo, nego okrepitev nemškega vpliva v teh krajih potom njihove gospodarske odvisnosti od Berlina. (Dodatno k poročilu na 3. strani) St. Vid pri Stični, 36. aprila. Ob 'A'i zjutraj sem videl na koncu vasi avto ï gorečimi reflektorji stati ua sredi klanca, ki je par minut oddaljen od kraja zločina. Ob 3 pa je že vozil ta avto nazaj mimo hišo zelo počasi, par minut poznojo je nastalo kričanje pri sosedu Maliju. Pogledal sem skozi okno in zagledal dva človeka. Vzel som takoj svoj revolver in tekel ua ccsto, ker som čili, da so sosedje kričali: »Roparji, roparji!« Začel som streljati, sosedovi so se zaprili misleč, j da streljajo roparji. Začel sem klicati gospodarja I Andrejo, ki mi jc odprl. Na vprašanje: »Kaj je,« mi razburjen odgovori: »Roparji ho. bili v zgornji sobi in naju z ženo napadli.« Takoj sva stekla v njogovo soho in sva našla ženo ïeno žo v zadnjih vzdihih, v nezavesti. Pogledam jo in vidim, da ima na vratu več ko 10 cm široko runo, iz katere jc kmalu izkrvavela. Mor umorjene žene pripoveduje »Na klic in ropot, ki je nastal v sosedni sobi, mi zakličo žena: »Andri, kaj jo Anici, da kriči?« i Hkrati sva sknčila iz postelje proti vratom; ker i je bila prva pri vratih, jc tudi ona prva naletela na i roparja, kj jo v istem trenotku planil proti nama, jo zagrabil za vrat in podri na posteljo. V istem ; pa skoči žc drugi ropar proti meni, mi nastavi re-i volvor na prsa. jaz ga mu zbijem iz rok, pahnem ' od sebe in odskočim v podstrešje. Medtem sta roparja že zbežala po stopnicah, jaz pa planem k žoni, ki mi šc zakliče: »Andri, daj mi brisačo!« Stekol sem nato v pritličje k njentm staršem, da se prepričam, kaj je z njimi. V veži zapazim, da so glavna vrata napol odprta; takoj se mi je dozdevalo. da so roparji ua cesti, zato sein »ačel klicati sosede ua pomoč.« Nečakinja umorjene pravi »Ii spanja me prebudi moški glas: »Punra, punca! Kje imajo oče denar?« Mislila sem, da so mi sanja. Zagledam močno luč in moža bolj majhne postave, razcapanega, ki mi jo z nožem v roki grozil, da moram biti tiho. A jaz sem kljub temu vpila: »Jezus, Jezus, pomagaj!« Stekla sein k staršem spodaj. Med potjo me prime zopet ropar in mi grozi: »Tiho, če ne Te na drobne kosce razse- kam!« DSla sem mu v spodnjo vežo in klicala starše na pomoč.« Poročevalec j« doznal že sledeče: Po izvrženem umoru jc na lice mesta takoj prišel duhovnik, katerega jc poklical sosedov hlapce. 2al je našel ženo žo najbrio mrtvo, zato jo je taikoj mazilil s sv. oljem pogojno, kakor velevajo tozadevni cerkveni predpisi, ako smrt šo ni točno ugotovljena. Za vse domače je v tej strašni nesreči v tolažbo to, da jo bila pokojna pred dobrim tednom pri svetem obhajilu. Tudi orožništvo jo bilo takoj na mestu zločina in je začelo natančno preiskavo, ki traja ie ves dan. Dognalo je več zanimivosti, medtem, da je bilo pristovljenih več lestev na hišo, koder eo hoteli roparji vdreti. Ena lestva jc bila pristavljena na sosedno poslopje, nekdanjo mlekarno, iz katero so roparji odpeljali moško kolo. Pod linco. koder so prišli v hišo, go našli na podstrešnih tleh srebrno uro, ki jo padla roparju, ki so jo plazil skozi lino. Vsa zgornja vrata niso bila nič zaiklonjona, zato so imeli roparji lahko delo pri iebaJiju denarja. katerega pa, kakor jo danes umljivo, pri podeželskem trgovcu niso našli. Vtis med ljudstvom strašen Vest o strašnem umoru sc je v jutranjih urah bliskovito hitro raznesla po okolici. Koma] »e je poleglo razburjenje ljudstva radi požara, ki je prejšnje jutro ob isti uri nastal pri trgovcu g. Kra-šovcu Francetu, žc je moralo sprejeti šc bolj grozno novico o umoru, kakršnega v tem kraju ne pomnijo. Prihajali so ml vse hstrani, da se ua lastno oči prepričajo o umoru priljubljene, zelo blage žene, ki je bila tudi velika dobrotnica rcvežev. Vse je pomilnvalo nesrečnega moža, ki je v dobrem letu izgubil ljubečo soprogo, in starše, katere je zadelo v zadnjih letih že veliko nesreč. Ko jo ljudstvo izvedelo, da ima umorjena več zadanih ran — glavna na vratu jc široka 18 cm — na roki ji jo ropar celo izrcïal meso, je prišlo do prepričanja, da jo najbrže ta zverinski umor izvršen tudi iz kakega maščevanju. Upamo, da se bo skrbni rclukupni komisiji posrečilo kmalu razjasniti umor in njega vzroke ter poiskati prave zločince. Okrožni odbor obrtnih zdf&&žen$ Francija rsш bi vkorakata v italijo Krakovo. 26. aprila, ž. »Illustrovani Courier Codzienny« ponatiskuje sledečo senzacionelno vest >Tempsa<: »V razgovoru z Gôringom, šef italijanske vlade Mussolini, na zahtevo nemškega ministra, da se poljsko Primorje priključi Nemčiji, ni hotel pristati. Po mnenju Mussolinija se sedanjih poljskih mej eploh ne sme spreminjati. Istočasno poroča dnevnik, da bi po zanesljivih vesteh iz pariških krogov, imel francoski ministrski predsednik opozoriti Mussolinija, da bo v slučaju eventualnega napada na Jugoslavijo dobila francoska irmada takoj povelje, da prekorači Alpe na italijanskem področju. Mal o prezgodaj Washington. 26. apr. tg. V Washingtonu jo včeraj povzročilo veliko razburjenje poročilo »Ncwyork-Timcsa«, ki javija. da jo bila podpisana pogodba med Malo z>ezo. Poljsko in Francijo v s>rho ohranitve povojnih pogodb. Francoska delegacija. ki jc bila sama popolnoma presenečena, je izjavila, da je ta vest enostavno nemogoča. Po par urah pa so našli pomoto, ker se je pri oddaji vesti zamenjala beseda »designer« (sestaviti) z besedo »signer« (podpisati). Konferenca v Washingtonu Amûîezi in Francozi Kot znano določa novi obrtni zakon ustanovitev okrožnih odborov obrtniških združenj, ki stopajo nn mesto nekdanjih zvez obrtnih j zadrug. Včeraj se je v Ljubljani vršilo prvo : zliorovanje ljubljanskega okrožnega odbora, kn-; terega načelnik je^ g. Filip Prietou, ki je tudi vodil zborovanje. Zborovanje je uvodoma po-! zdravil v imenu ljubljanske občine dr. Rupnik, v imenu Zbornice pa predsednik g. Rebek. Na zborovanju so bila deloma izpremenjena pravila, nakar je bil za tajnika nastavljen g. j Ciril Šubic. Značilno je, da je bilo za to mesto vloženih 48 prošenj. Proračun za 1933 je bil sprejet in jjredlagana članarina f5 Din letno. Zaradi zahteve jk> diferenciranju teh prispevkov je bilo končno sklonjeno, da naj veaka zadruga izterjuje ta znesek kakor hoče, le da plačajo nase odgovarjajočo kvoto. V nadaljnjem poteku zborovanja eo bile povedane vse želje obrtnikov glede aktualnih davčnih, socialnih in splošno gospodarskih vprašanj obrtništva. Josip Hllcsuec poj de prepevat v Rassm i Zagreb, 26. aprila, ž. Naš znani tenorist Josip Rijavec, ki uživa svetovni sloves, je podpisal te dni pogodbo za veliko koncertno turnejo v 1 nekaterih velikih mestih Sovjetske Rusije. Pogodba je za g. Rijavca zelo ugodna in bo priredil 14 koncertnih pevskih večerov. Tako bo gostoval v Leningradu, Moskvi, Odesi, Kijevu, Tiflisu in Harkovu, a razen tega še v leningrajski in moskovski operi. Josip Rijavec je prvi naš umetnik, ki gre v Sovjetsko Rusijo na umetnostno potovanje. G. Rijavec je bil dosedaj stalni gest Narodnega divadla v Pragi. Washington, 26. apr. tg. MacDonald ee odpelje danes opoldne, in sicer ne da bi bilo rešeno vprašanje dolgov, pač pa z gotovostjo, da bodo ameriške Združene države opustile svojo politiko izoliranja in da se zavedajo svojih dolžnosti v koncernu držav. Herriot je včeraj povedal Roose-veltu, da nemške zahteve po oborožitvi otežujejo francosko pozicijo. Govori se, da mu je Hoosevelt obljubil, da bo podpisal konzultativno pogodbo, za katero so Francozi sedaj bolj sprejemljivi kot prej. Smatra se, da bodo Francozi sprejeli načela kon-zultativnega pakta, ki ga je predložil MacDonald v ponedeljek. Sprememba modifikacije lega pakta bi bila taka, da bi se Amerika izjavila pripravljeno, proglasiti proti napadalni državi gospodarski embargo. V glavnem bi to pomenilo razširitev Kellog-Briandovega pakta. Washington, 26. apr. tg. Oficijelni komunike govori o tem, da se je našla podlaga Jasnejšega razumevanja. Razmotrivanje raznih možnosti rešitve se je šele začelo. Glede plačila dolgov se domneva, da Anglija ne bo delala nobenih težkoč za plačilo v srebru po ceni okoli 50 centov za unčo, ker ima velike zaloge srebra. Državam dolžnicam prihaja razvrednotenje dolarja v dobro. Govori se, da je Herriot pristal na naknadno plačilo decem-berskega obroka, če se odgodi junijski obrok. Junijski obrok znaša za Anglijo 75 milij., za Francijo pa 40.7 milij. dolarjev. Washington. 26. apr. tg. Neodvisno od razgovorov Roosevelta, MacDonalda in Herriota so imeli svoja posvetovanja tudi finančni strokovnjaki, ki : pa niso prišli do nobenega vidnega rezultata. Zdi j se, da se Amerika z vso silo upira takojšnji stabilizaciji valute. Gotovo je vsekakor, da so se zedi- ■ nili na to, da se zaenkrat izključi angleško-ameri-i ška valutna konkurenca. Smernice za stabilizacijo, ! ki naj se izvrši Daipozneje v začetku julija, so: zlato kritje v Ameriki se zniža od 40 na 35%, razlika 5% pa naj se krije s srebrom po vsakokratni tržni ceni. Pripravlja se tudi mednarodna pogodba ■ o licenciranju izvoza zlata in preprečevanju spe-j kulativnega prometa z zlatom. I Ma vzhodu se že pogolofo Šnngliaj, 26. aprila, ž. Med kitajskimi in japonskimi četami se vršijo pogajanja zn sklenitev premirja v coni južno od velikega kitajskega zida. Pri teh pogajanjih sodelujeta kot posredovalca dva britanska generala. Medtem pa grozi nova revo'acija Tokio, 26. apr. 1. Tukajšnja lista »Ašaki« in »Mišimiši« objavljata poročilo iz Šanghaja, da se med muslimani v kitajski pokrajini Sikijang pripravlja vstaja. V kitajskih vladnih krofih mislijo, da pripravlja vstajo sovjetska organizacija. Vse kaže, da nameravajo muslimani v tej pokrajini proglasiti svojo neodvisnoft. Radi tega pokret« je prekinjena letalska zveza Šanghaj—Berlin. V umuo Nankingu govorijo, da je vstaja mohamedanccv v Sikijangu posledica brezsrčnega poslopanja guvernerja tc province, ki je s 3000 belogardisti podjarmil ves narod. Na Kitajskem živi nad 50,000.000 muslimanov, ki so zelo vznemirjeni radi te vstale. Kitajska vlada v Nankingu pa jc, tako pravijo japonska poročila, brez vsake moči preti temu po-kretu. Reval, 26. aprila. AA. Paeteo kabinet je cd-stopil. Haag, 26. aprila. AA. Vlada je podala ostavko. Kraljica jo je sprejela. Bnknrcšt, 26. nprila. ž. Vlada je sklenila razpustiti vse narodno-socialistične organizacije v Rouuuiiii. Avs1ri!a za brezposelne Dunaj, 26. aprila, tg. V okvirju programa za preskrbo dela namerava avstrijsko vlada posušiti tudi približno polovico Neusiedlcrskega jezera, za kar pa bi se morala dogovoriti z madjarsko vlado, ker pripada vzhodni del brega Madjarski. Vlada upa, da bo s tem pridobila okoli 100 kvadratnih kilometrov dobrega polja. novi breg jezern pa napraviti udobnejši in boljši z nasipi, Dunaj, 26. aprila, ž. Danes ob ti sc je pričela soja vlade, nn kateri bo bržkone sklenjena splošna prepoved nošenja strankarsko-političnih krojev i>o vsej državi. Nnvo vodstvo Creëit'Anslalia Dunaj, 26. apr. tg. Ker je končno prišlo do dogovora med Kreditnim zavodom in njegovimi inozemskimi upniki, se računa s tem, da bo v kratkem odstopil predsednik upravnega sveta Louis Rot-schild na korist finančnega ministra dr. Wciden-hoferja, na čegar mesto bo prišel najbrž krščansko-socialni poslancc Hryntschak. Največ upanja, da postane vodilni ravnatelj Nižjeavstrljske eskompt-ne družbe, ima dr. Ernst Mosing, ki jc bil v odboru Bodenkrcditaustalta do poloma. Zopet umor v Sofiji SoIIJa, 26. apr. tg. Danes dopoldne so pred renesančnim gledališčem v zelo živahni ulici trije moški s streli ubili mihajlovista Paraspunova, bivšega vojvodo. Policija je prijela dva napadalca, ki sta priznala, da sta dobila nalog za umor od pro-tegoristov. Novi umor kaže, kolike težkoče dela spravna akcija, ki so jo začeli bolgarski krogi. Ra-! zen tega je bil ponoči na službenem obhodu s strelom ranjen neki kriminalni policist. Domneva se, da je bil žrtev pomote in da je krogla veljala zopet kakemu Macedoncu. Po peturnem zborovanju se je predsednik g. Fijip Prietou zahvalil vsem zborovalcem za [Hiročiia, nasvete ter jih zagotovil, da bo uprava storila vse v izboljšanje obrtnega stanu. V odboru so naslednji gospodje: predsednik Filip Pristou, podpredsednik Fran Iglič, v upravi pa Franc Batjel, Miroslav Urbas. Ferdo Primožič. Ivan Bizjak, Jernej Hlebš, Anton Poljšak, Jernej Perdan, Avgust Martinčič, vsi iz Ljubljane, Ivan Lenarčič iz Ponikev pri Dobrem p<>-Iju» Ivan Mandeljc iz Kočevja, Marij Segolin i Jesenic, Rok Berlič iz St. Vida pri Ljubljait Tomo Mornar iz Kamnika, Josip šiška iz Kranja, Anton Petkovšek iz Logatca. Avgust Primožič iz Tržiča, Ivan Lotrič iz škofje Loke ter Silvester Golmajer iz Ljubnega. Prav toliko je imenovanih namestnikov, zn člane nadzorstva so pa imenovani gg.: Josip Sluga,. Franc Repič in Angelo Battelino iz Ljubljane, Ivan Bajcar iz Za-I gorja. Ivan šorli iz Gorenje vasi nad skofjo Lo-! ko, Tomaž Godec iiz Bohinjske Bistrice in toliko namestnikov. Kongres jugosl. agronomov Belgrad, 26. apr. 1. Kongres in letni občni zbor Združenja jugoslovanskih agronomov bo letos т Sarajevu 25. in 26. junija. Na kongresu bodo podani sledeči referati: širjenje zadružništva v Jugoslaviji, delovanje agronomov pri zadružništvu, kreditna kmetijska zadružništva v Jugoslaviji, pridobitna zadružništva (živinoreja, mlekarstvo, sadjarstvo itd.), organizacija agronomske službe med narodom, vzgoja kmeta po dopisnih kmetijskih šolah. Jagosfaviia-Spantja, v petek Belgrud, 26. apr. 1. Francoska nogometna zvezi je brzojavno obvestila Jugoslovansko nogometno zvezo, da bo špansko nogometno moštvo, ki bo nastopilo to nedeljo v Belgradu proti jugoslovanski državni reprezentanci, prispelo v Belgrad dne 28. aprila z brzovlakom. „Modre diamant" London, 26. aprila, tg. Znani modri dijamant, ki je vreden 25 milijonov Din in eo ga pred 250 leti ukradli iz očesa Budovega kipa na Daljnem Vzhodu, je njena sedanja lastnica Missis Maclan zastavila v zastavljalnici, da zagotovi rodbini lastništvo lista »The Washington Post«. O tem kamnu se govori, da je zaklet in da je vsem prejšnjim lastnikom prinašal nesrečo. Vsi lastniki so umrli nasilne smrti. Ko je prišel kamen v last rodbine Maclcmd, je najstarejšega sina do smrti povozil avto. Komat ušel smrti Rio de Janeiro, 26. apr. AA. Ko se je predsednik republike Vergas s svojo ženo, sinom in pribočnikom peljal z avtom iz Ria v Metropolis, se je s pobočja utrgala skala in padla na avto Pribočnika je ubilo, predsednik in njegova žena sta pa ranjena na nogah. Pogrešano francosko letal o Rim, 26. apr. AA. Francosko povodno letalo, ki je vozilo iz Marseille v Bagdat in so ga že več dni pogrešali, so zdaj našli razbito blizu Orso-marsa v pokrajini Cosenzi. Letalo se je zaletelo v hrib in treščilo na zemljo. Vseh osem potnikov je mrtvih. Belgrajske vesti Belgrad, 26. apr. Carinski oddelek finančnega ministrstva je objavil «tanje fonda za pobijanje tihotapstva. Dne 31. marca 1933 je štel ta fond Din 7,489.923.81. (AA) Belgrad, 26. apr. Da te industrijskim podjetjem omogoči plačevanje državne trošarine po čekovnih nakaznicah, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal nalog glavnim oddelkom finančne kontrole, da to aa>o£o6Ua. SARGOV KALODONT Osem akademikov pred sodiščem Sodba Ljubljana, 26. aprila. Osem ljubljanskih akademikov je danes prišlo pred veliki senat, ker je državno tožilstvo proti njim dvignilo obtožbo zaradi zločinstva po čl. 3 in 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Za razpravo je naravno vladalo med akademiki veliko zanimanje. Zato je bila razpravna dvorana 6t. 79 nabito polna. Veliki senat so tvorili: sos. g. Adolf Hudnik kot senatni predsednik, a kot so-sodniki so fungirali: vss. g. Anton Mladič, sos. g. Ivan Kralj, sos. g. Srečko Verbič in sos. g. Javoršek. Javno obtožbo je zastopal drž. tožilec dr. Hinko Lnčovnik, obtožence so branili: dr. Stanko Kitko prve tri, dr. Jure Adlešič obtoženega Frana Zupana in dr. Miha Krek zadnje štiri obtožence. Dve obtožni klopi so zasedli po vrsti obtoženi: Anton Pukšič, 23 letni akademik-jurist iz Ga-jovcev pri Ptuju; Silvo Knuplež. 22 letni juriet. doma od Sv. Jakoba pri Mariboru; Fran Planine, 28 letni jurist, doma s Tolstega vrha; Fran Zupan, 25 letni jurist, rojen v Kanfanaru, stanujoč v Ljubljani; Milan Kine, 24 letni jurist, rojen v Cerknici, stanujoč v Ljubljani; Jože Cenčič, 22 letni jurist, rojen v Ljubljani; Alojzij Vrhovec, 22 letni jurist, rojen na Pro-seku, pristojen v Horjul in Anton Strašek, 23 letni jurist, doma pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Državni tožilec se je pred začetkom razprave dvignil in izjavil: »Predlagam izključitev javnosti iz državnih interesov.« Branilec dr. Miha Krek: »Se upiram, ker ni nobenega razloga za tajnost razprave.« Po kratkem posvetovanju senata je predsednik objavil sklep: »Javnost se ne izključi, ker ni povoda za to.« In pričela se je nato javna razprava. Kaj navaja obtožnica Državni tožilec je nato prečita! obtožnico. Prvi (rije obtoženci so toženi zaradi zločinstva po čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti, ker so 24. februarja letos na poslopju ljubljanske univerze razobesili poleg treh slovenskih zastav že 1 zeleno in črno zastavo in dalje, da so obenem obesili dva, 6 m dolga platnena lepaka z napisom »Živela svoboda!« in »Živela federacija!« Fran Zupan je še obtožen, da je okoli 19. februarju letos pregovoril prvega obtoženca k opisanemu dejanju ter mu dal za nakup platna in ban- potreben denar, s tem pa jih naklepoma zavedel, da so storili kaznjivo dejanje. Prvi trije obtoženci so z objavo plakatov vršili propagando, da bi se spremenila današnja državna ureditev. Vseh osem akademikov pa je dalje državni tožilec obtožil, češ, da so zakrivili zločin po čl. 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker so okrog 19. februarja letos v Ljubljani v skupni zvezi in po skupnem dogovoru na razmnoževalnem aparatu razmnožili in zaradi razširjenja pripravili letake z napisom »Slovenskemu narodu«. S temi letaki, ki so bili razširjeni po Konjicah, Domžalah, na Ježici, v Mali vasi in Črnučah, so skušali naščuvati na nasilje zoper državna oblastva in da bi bilo treba spremeniti sedanji politični in socialni red v državi z zločinstvom, nasiljem ali kakršnimkoli terorizmom. Obtožnica nato navaja nekatere okolnosti v podkrepitev obtožbe. Med drugim pravi: »Kakor je ugotovljeno po ljubljanski policiji, obstoja na univerzi kralja Aleksandra I v Ljubljani grupa akademikov, ki ob vsaki priliki prireja protirežimske in protidržavne demonstracije ter razširja po mestu in na deželi letake. Ker so se doslej vedno skrivali na univerzi, kjer so tudi razmnoževali letake, je bilo policiji nemogoče priti jim na sled. Tega so se zavedali študenti, ki so prirejali vse protidržavne demonstracije na akademskih tleh. V noči 24. februarja so bile na po-siopju univerze razobešene tri slovenske plemenske zastave, 1 zelena in 1 črna ter 2 platnena lepaka. Policijska stražnika Ivan Smolnikar in Pišot France, ki sta vršila službo pred univerzo, sta takoj opazila platno z napisoma, pozvala sta pomoč, nakar je bila univerza obkoljena. Tako je bil preprečen beg storilcev. Organi policijske uprave so preiskali nato 24. februarja sporazumno z rektora-tom univerzitetno poslopje. V zaklenjeni sobi kriminalističnega seminarja so izsledili prve tri obtožence, ki so bili aretirani in odvedeni na policijo. Tam in pred preiskovalnim sodnikom so priznali, da so oni razobesili zastave in napise, to na pobudo in prigovarjanje obtoženca Frana Zupana, ki si je načrt izmislil in dal potrebna navodila.« Obtožnica nato navaja, kako so prišli policiji v roke neki letaki, raztrošeni po okolici. Ljubljanska policija je potem zbrala dokaze, ki kažejo, kakor pravi obtožnica, na to, da se je vseh osem obtožencev združilo za razširjanje letakov. Prvi sled je podal zadnji obtoženec Anton Strašek. Nato obtožnica navaja nekatere indice, ki na pogled obremenjujejo obtožence. Obtoženi se zagovarjajo Zaslišanje obtožencev je trajalo od 9 dopoldne točno do opoldne. Najobsežnejše je bilo zaslišanje prvega in ostalih treh obtožencev. Zadnji štirje so bili v svojem zagovoru prav kratki. Prvi je bil laslišan Anton Pukšič. Predsednik: »Ste razumeli obtožnico?« »Da.« Predsednik: »Ali se čutite krivega?« Obtoženec: »Kar se tiče akcije na univerzi, da! Drugače ne.« Predsednik: »Kako se je pričela akcija? Kdo je prišel na idejo?« Obtoženec je nato obširno pojasnjeval, zakaj so pričeli z akcijo. Naperjena je bila proti komunistom, ki so vsakokrat izrabljali skupne nastope v svoje posebne namene. Razširili so tudi letake, v katerih so sramotili katoliško dija-štvo. Obtoženec je nato omenil, kako je prišel k Zupanu v Orainov dom. Ta mu je dejal: »Proti komunistom treba odločno nastopiti!« Zupan je zasnoval načrt.. Rekel mu jc, da je treba napraviti nekaj takega, kar ne bi kazalo proti režimu. Črno zastavo je treba položiti kot znak proti komunistom. Predsednik: »Smrt komunistom? Črna zastava! Kaj pa zelena?« Obtoženec: »Zelena naj bi bila nasprotno od črne. Zelena pomenja življenje in upanje.« Obtoženec je dalje omenjal, da je vso | akcijo njemu prepustil Zupan. Ne ve, zakaj ta ni hotel dejansko sodelovati. Predsednik: » Ali je vam dal denar?« Obtoženec: »Potem mi je dal 10(1 Din za platno in barve.« V nadaljnem zagovoru je povedal, kako so vsi trije obtoženci prišli na univerzo. V podstrešje so prišli okoli 7 zvečer. Tam so ostali do polnoči, ko so izobesili zastavo. Ključ od podstrešja je dobil od Zupana, pa tudi dva vitriha. Zanikal je, da bi ( bili prešiti univerzitetno zastavo v slovensko. Bila je tema. Predsednik: »Kaj ste še delali na podstrešju?« Obtoženec: »Kvartali smo!« Nato je bil zaslišal o letakih. Predsednik: »Kje ste videli te-le letake prvič?« Obtoženec: »Na policiji sem jih prvič videl.« Odločno je zanikal, da bi bil vedel za vsebino teh letakov. Na policiji je bil pri zaslišanju zmeden in neprespan Predsednik: »Ali ste vedeli za vsebino teh letakov?« Obtoženec: »Za vsebino sem še le izvedel iz obtožnice. Prej mi letakov niso pokazali.« Drugi obtoženec Silvo Knuplež je izjavil, da se le delno smatra krivega, to v toliko, kolikor gre za razobešenje zastave na univerzi. Pojasnil je, kako je prišel v stike s prvim obtožencem. Predsednik: »Kakšen namen je imela vaša demonstracija?« Obtoženec: »Pukšič mi je povedal, da gre proti komunistom. Nič Mrugega. Deloma sem ž njim soglašal. V podstrešje smo nesli nekaj hrane. Vsebino letakov sem točno izvedel iz obtožnice, prej ne. O letakih sem bil prepričan, da so bili proti štrajku na univerzi. Državni tožilec: »Zakaj ste delali tako tnjinstveno?« Obtoženec: »Tajinstveno? Pač, ker smo vedeli, da bi vse preprečila policija.« Obtoženec Fran Planine je sodeloval pri zastavah. S seboj so nesli nekaj jestvin. Pukšič mu je povedal, da nameravajo komunisti nekaj prirediti in jih prehiteti. Predsednik: »Kaj glede letakov?« Obtoženec: »Prvič sem jih videl na policiji. Vsebino sem spoznal iz obtožnice. Letakov sploh nisem čital. O njih nisem imel pojma.« Obtoženec Fran Zupan se je mirno zagovarjal in skušal utemeljiti vzroke, zakaj je napravil akcijo. Sodeloval je pri prvi zadevi. Pojasnjeval je obširno, zakaj je nastopil proti komunistom in drugim neodgovornim elementom na univerzi. Govorilo se je, da bo na zagrebški univerzi generalna stavka, da sploh letnega semestra ne bo. Za svojo osebo je bil proti temu, ker bi tako izgubil semester. Večkrat so se razgovarjali o situaciji na univerzi. Priznal je, da je on zasnoval načrt za izobešenje zastave. Dal je Pukšiču tudi denar. Pri sestavi in razmnoževanju letakov sploh ni bil zraven. Vsebina mu je bila neznana. Obtoženec je pojasnjeval simbolični pomen zelene in črne zastave kot prvi obtoženec. Njegov branilec dr. Adlešič je predložil senatu članke, ki jih je obtoženec pisal v »Naši Domovini« in »Ferijalcu«. V teh člankih se obtoženec z vsem mladeniškim ognjem zavzame za skupno državo, za pozitivno skupno delo akademske mladine. Obtoženec Milan Fine: »Meni ni bilo nič znano o akciji na univerzi.« Kot predsednik juridič-nega društva je skrbel za papir, ki se je porabljal za seripta. Prav drastično je pojasnjeval, da na društvenem aparatu ni bilo mogoče tiskati in razmnožiti inkriminiranih letakov. Društvena knjižnica je v takem položaju, da bi vsakdo lahko opazil razmnoževanje letakov. Obtoženec Jože Cenčič je govoril kratko. Predsednik: »Kaj veste o razobešenju zastave?« Obtoženec: »Nič. Tudi o letakih nič ne vem. Kot blagajnik društva in referent za skripta sem moral skrbeti za svoje posle. Skoraj vsak dan sem bil v juridični knjižnici, pa nisem nikdar opazil, da bi se tiskali kakšni letaki, ampak samo skripta. Prvič sem letake videl na policiji!« Predsednik: »Kako ste pa prišli zraven?« Obtoženec: »Usodna zmota! Nikdar nisem delal letakov. Sploh se nisem bavil x razmnoževanjem.« Obtoženec Alojzij Vrhovec je čul o zastavah še le drugi dan. Rekli so mu, da je univerza obkoljena. Ko pa je tja prišel, so tri akademike že odvedli na policijo. Sploh se je zelo čudil, ko so ga aretirali. Z letaki ni imel opravka. Obtoženec Anton Strašek je bil, ki naj bi bil v smislu obtožnice na policiji povedal o svojih tovariših. Neki večer je dobil zavoj, ki ga je pozneje nesel domov. Bil je papir za skripta. Ni polagal nanj večje važnosti. Pukšič mu je povedal, da je v aktovki papir za skripta.« Predsednik: »Drugače ste izpovedali pred preiskovalnim sodnikom?« Obtoženec kratko: »Bog ve, kakšne halunacije sem imel! Vzel sem aktovko in šel domov. Vrgel sem vse skupaj v kovček.« Preklical je vse izjave, ki jih je dal na policiji. Priče Zaslišanje je bilo končano ob 12. Sledilo je kratko zaslišanje nekaterih prič. Priča hišnica Akademskega doma Marija Vidrajs ni povedala ničesar obremenilnega in bistvenega. Stražnik Ivan Smolnikar kratko, kako je zapazil zastave na univerzi in da je potem dobil pomoč, ki je obkolila univerzo. Priča stražnik Metod Razpotnik je' pripovedoval, kako je nekaj dni pozneje zapazil ogenj pri »Jakcu« v Tivolskem parku pod gradom. »Gorelo je tako silno kakor da bi gorel grad,« je pripomnil. Sel je tja. Tam je našel nekaj letakov kakršni so v spisih. Prijel je 6 dijakov, ki so mimo pripeli. Ti dijaki so bili pozneje izpuščeni, ker niso trosili letakov. Sledili so nato govori državnega tožilca dr. Lučovnika in treh branilcev: dr. Zitka, dr. Adle-šiča in dr. Kreka. Razprava je bila zaključena oh 1.30, nakar se je pričelo posvetovanje velikega senata. tišino je predsednik senata g. Hudnik točno ob 15 prečital vsebino sodbe Obsojeni so bili: Anton Pukšič, Silvo Knuplež in France Pis liinc zaradi zločin» po čl. H zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi na 3 mesece strogega zapora. toda 7. odločitvijo kazni za iloho 3 let. Fran Zupan zaradi istega zločina na I mesece strogega zapora, toda brezpogojno. Ostali 4 obtoženci: Milan Fine, Jože Cenčič. Alojzij Vrhovec in Anton Strašek pa so bili skup no s prvimi štirimi obtoženci oproščeni od obtožbe zaradi letakov, in sicer zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče je vpoštevalo vse olajševalne okolnosti. Obtožencu Franu Zupanu je sodišče dovolilo odlog kazni za 3 mesece. Državni tožilec je prijavil revizijo, Obtoženci so sprejeli sodbo. J. MAČEK Mubl'ana, Aleksandrova c. 12 največja izbira površnikov In оП.ек za gospode ter deco Požar v St Vidu pri Stični Št. Vid pri Stični, 25. IV. Na sv. Marka dan zjutraj ob 4 je zvon prestrašil in iz postelj dvignil vse Št. Vidce Drvarnica tukajšnega trgovca g. Franca Kraševca je gorela. V drvarnici so bili tndi vozovi in razno orodje. Vse je postalo žrtev ognja, dasi .so gasilci z motorno brizgalno hitro nastopili. Sosedna poslopja so obranili pred ognjeni. Kako je ogenj nastal nihče ne ve. Morebiti je bilo v pepelu, katerega spravljajo v drvarnico. še k n j žrjavice. Dva dni zapovedoma smo imeli hudo slano. Vendar cvetje na sadnjem drevju ni zmrznilo Nesrečni alkohol ubijalec Tržišče na Dolenjskem, 24. aprila. V noči od nedelje na ponedeljek je 7 fantov iz Kovačevega hriba in Artič »jurjevalo«, to se pravi, hodili so od hiše do hiše, prepevali pa seveda tudi močno popivali. Kmalu po štirih zjutraj so pa vsi pijani in podivjani s koli pridrveli na Vozornik h št. 3, kjer so domači še spali. Zbudili so jih seveda iz spanja in domači 4 fantje so jih začeli poditi od hiše, pa so se pijani »jurjevalci« zakadili v domače fante in pobili 28 letnega Jožefa Jurca na tla ter po njem tolkli kar se da, potem so se pa še lotili dve leti starejšega Franceta in ga tudi močno pobili in potolkli. Slednjič se je vendar posrečilo napadalce odgnnti od hiše. Oba ranjenca sta se podala takoj v Sevnico k zdravniku, kjer se je pa ranjeni Jožef, ko mu je zdravnik pregledoval rane, onesvestil in ni prišel več k zavesti, ampak je izdihnil kar pri zdravniku. France se je pa žalosten vrnil z obvezano glavo domov. Pri tem napadu se je posebno odlikoval neki fant z Artič, ki je imel še od poprej jezo na Jur-cetovc, a so se žc pobotali preje enkrat. V pijanosti pa je bruhnil ta srd zopet s podvojeno močjo na dan. Jurcetovi so znani kot mirni, trezni in dobri fantje, zato je res hud udarec za družino, ki je na tako tragičen način izgubila marljivega sina. Strašen roparski umor Skrivnosten zločin v St. Vida pri Stični — Za morilci ni sleda Skrivnostni avto Št. Vid pri Stični, 26. aprila Davi ob 3 je bil izvršen v hišo tuk. trgovca g. Andreja M a I i j a roparski vlom, katerega smrtna žrtev je postala trgovčeva žena ga. Amalija Mali roj. A n ž 1 o v a r. Roparji so se pripeljali z avtom. Posrečilo se jim je, da so neslišno prišli v hišo skozi malo okence (lino) požarnega zidu in od tam skozi podstrešni prostor v prvo podstrešno sobo, kjer je spala sama nečakinja umorjene gospe, desetletna Anica H r o v a t. Roparji so iskali v tej sobi denar, odprli in prebrskali vse omare in skrinje. Po brezuspešnem iskanju so zbudili spečo Anico in jo z nožem v rokah pozvali, naj pove, kje ima oče denar. Na njen krik so ji ponovno zagrozili z nožem. Ker je le še vpila, sta se zbudila v sosednji sobi speča gosp. Andrej Mali in njegova žena Amalija. Oba sta na vpitje deklice takoj skočila k vratom svoje sobe, a istočasno sta tudi dva roparja planila proti njima ter zahtevala denar. Ker sta tudi tadva zavpila, se je začel boj na življenje in smrt. Ker je gospa prva skočila k vratom, jo je prvi ropar zabodel z nožem v grlo, a gospodarju je drugi ropar nastavil samokres, katerega mu je pa g. Mali zbil z rok na tla in tekel takoj po stopnji-cah v spodnje prostore, da pokliče na pomoč druge domače in sosede. Na njegov krik je pritekel takoj sosed g. Ignacij Pevec, ki je začel takoj streljati s svojim samokresom. Roparji so se med tem odpeljali z avtom. Vse se je izvršilo v silni naglici. O napadu so bili takoj obveščeni tudi orožniki, duhovnik ter okr. zdravnik dr. Fedran, ki je pa mogel ugotoviti samo smrt blage g. Amalije. Ropar ji je prerezal na vratu glavno žilo odvodnico in je tako gospa izkrvavela v nekaj minutah. Vsa okolica je pod strašnim vtisom grdega, zverinskega zločina in sočustvuje z nesrečnim soprogom pokojne ter z nesrečnimi starši. Št. Vid pri Stični, 26. aprila. Vsa okolica je pod vtisom strašnega umora, ki se je pripetil nocoj, oziroma davi v ugledni in stari kmetski hiši pri »šmirarju«, to je pri Anžlo- j varjevih. Vrlo katoliško dekle Amalijo Anžlovar, ki je bila letos v 32. letu, je pred letom dni poročil Andrej Mali, sedaj 30 let star. Ta zakonska dvojica je bila nocoj predmet strašnega roparskega napada. Okoli treh zjutraj so je splazil neznan moški skozi luknjo, to je malo okno brez mreže pod streho, v sobico, kjer je spala 12 letna nečakinja Amalije Mali Anica Horvat. Ropar je malo Anloo vprašal: »Ti, kje pa imajo vaši spravljen denar?« Anica je prestrašena odgovorila: »Gori ga nimajo, ampaik v trgovini spodaj!« Medtem pa sta Mali in njrgova žena, ki sta spala v sosednji sobi, že slišala nekakšen hrup. Vstala sta in žena je prva stopila k vratom ter jih odprla. V tistem trenutku pa je že kriknila: »Pomagajte!« Neznani ropar jo je namreč sunil z nožem v vrat in ji ga prerezal. Žena je omahnila, vendar pa se je še zdržala in hitro rekla možu: »Daj mi obrisačo, kri mi teče!« Nato se je umaknila v sobo, šla proti svoji postelji, se vlegla nanjo ni v nekaj trenutkih izdihnila. Mož je planil na hodnik in, kakor sam pripoveduje, mu je zastavil pot горат s samokresom v roki. Mali mu je z roko odbil samokres ter planil na prosto in stekel klicat na pomoč. Najprej je zbudil stara dva Anžlovarja, nato pu je alarmiral še sosede. Sosedje so pritetkli na pomoč, toda roparji so med že izginili. Sosed Ignac Revec je povedal, da je videl na bližnjem Idancu ob tri četrt na tri neki avtomobil, ki je nato točno ob treh vozil mimo hiše in je torej zelo verjetno, da so roparji izginili s tem avtomobilom. Denarja niso odnesli nič. Že zgodaj zjutraj je prišla v Št. Vid sodna komisija s sodnikom dr. Rusom iz Višnje gore na čelu. Orožniki so izvedli obširne poizvedbe, vendar pa niso mogli najti nobene sledi za roparji, ki »o izginili kakor bi se udrli v tla. Komisija je še našla tri lestve, ki so bile postavljene mi različnih koncih k n.ipadeni hiši. Kaže torej, da jih je bilo več. Ln tudi Mali, ko je bil zaslišan, je iïjxivedal, da je videl dva roparja. Roparji so najbrž poskušali na različnih krajih priti v hišo. Z roparji je izginilo tudi Malijevo kolo. Pač pa je eden od roparjev izgubil uro, na kateri je tudi nek mono-gram. Prišel je tudi policijski pes iz Ljubljane. Vendar tudi ta ni mogel najti sledu. Umorjeuo Amalijo «o prenesli v mrtvašnico, kjer j« bila «juitraj sodno obduciraua. Obdukcija je ugotovila, da ima na vratu veliko, dva prsta globoko rano. ki je bila smrtna. Ranjena pa je bila pokojnica tudi na desni roki, kar kaže, da je pokojnicu v prvem trenufku zagrabila za nož. ki ga ji je ropar nastavil. Iz mrtvnšnice bodo pokoj-nico prenesli na njen dom. Orožniki mnoco zaslišujejo in poizvedujejo za morilci, obveščene so bile tudi vse sosedne oroi-niške postaje in tudi ljubljanska policija. Ljudstvo pričakuje, da bodo vlomilci kmalu padli pravici v roke in da strašni zločin ne bo ostal nekaznovan. Dar ameriškega Slovenca *?oo seveltu i m ■ ш Ameriški listi prinašajo to-le sliko našega rojaka g. Zelenca, o katerem pišejo, da je Rooseveltu poslal svoje vrste dar in pravijo: Josip Zelene, vrhniški rojak, živeč v Ameriki v Waukeganu, s pivom v steklenici, ki jo je prejšnji teden naredil na roko iz posebno umetne skorje in jo poslal predsedniku Rooseveltu v čast, ker je odpravil z novim zakonom prohibicijo. Slika na steklenici nam predstavlja Bled, slavno letovišče v Sloveniji, Zelenčevi rojstni deželi. Roosevelt se mu je za dar zahvalil. Jezica Smrt dobre krščanske matere. Pretekli jk> nedeljek smo s sveto mašo in ob izredno veliki udeležbi pokopali gospo Marijo Sitar iz Savelj št. 14, dobro znano Matusovo mater. Pokojna je bila pravi vzor dobre krščanske matere. Vso svojo družino je vzgojila v lepem krščanskem duhu. Dobra mati naj počivajo v miru! Preostalim pa naše toplo sožalje. Nova imenovanja v občinski upravi. Prejšnji teden sta bila imenovana v tukajšnjo občinsko upravo Frnnjo Cvetko, železniški uradnik iz Stožic št. 107 in Ivan Erjavec, zidarski mojster Lz Jcžice 96. Za občinskega svetovalca pa je bil imenovan Rudolf Štembal iz Tolmačevega št. 45. Cndna javna razsvetljava. Dandanes je na svetu marsikaj narobe; tudi pri nas na Ježici! Ena taka stvar je naša javna razsvetljava. Vsi pametni ljudje se čudijo in izprašujejo čemu jo prav za prav imamo. Zjutraj ko je davno že dan, še vedno gore javne svetiljke; zvečer pa se užigajo šele, ko odhajajo pošteni ljudje že spat. Bog zna. za koga je to prav. Za pleskanje državnega mostu čez Savo, kakor je razvidno iz občinskega letnega računskega zaključka, je v preteklem letu prispevala večji znesek tudi našu občiuska blagajna. Ljubljana Sovražen aeroplan nad Lmbîïano V tistih velikih mestih Evrope, ki bi zaradi svoje pomembnosti prišla v vojaški poštev, če bi kdaj spet izbruhnila voina, se v najnovejši dobi vršijo svojevrstni manevri, pri katerih so vojaški aeroplani napadalec, mestni prebivacli pa pasiveo prizadeti del, ki izktiša grozečo pogubo od sebe odvrniti ali vsaj omejiti. Da se tudi Ljubljana, od državne meje le inalo oddaljena, nazorno pouči, kako bi bilo treba ravnati, če bi kdaj nadnjo pri-plul sovražen aeroplan in začel nanjo metati za-žigalne ter s strupenimi plini in z izstrelki moreče bombe, se bo v nedeljo, ko bo v Ljubljani na univerzi svečano zborovalo humanitarno društvo Rdeči križ kraljevine Jugoslavije, iz" acroplana izvršil fingiran napad na Kongresni trg, Podrob-aosti tega izpodnebnega napada objavimo jutri. Nepojasn'en dogodek na Gaijevici Ljubljana, 26. aprila. Davi eo našli ljudje v postelji 83-Ietno za-eebnico Marijo Pirnatovo, stanujočo na Galje-vici 110, s prerezanim vratom. Rana je bila sicer velika, vendar pa ji ni bil prerezan sapnik, tako, da je mogla še govoriti. Ljudje so ob 7 poklicali reševalce, s katerimi je prišel cnestni zdravnik dr. Mie. Drugi stanovalci v isti hiši so povedali, da si je starka prerezala vrat sama. Na vprašanje dr. Misa pa je ranjenka to zanikala ter je pričela govoriti o nekem možu, ki da jo je napadel in ji z nožem prerezal vrat. Ranjena Marija Pirnatova je mogla sicer govoriti, vendar pa je bila njena rana tako nevarna, da je zdravniška pomoč ni mogla več rešiti. Pirnatova je ob 5 popoldne umrla. Kakor žc na Gaijevici dr. Misu, tako je tudi pred svojo smrtjo izpovedala in zatrjevala bolniškemu uradniku, ki jo je zasliševal, da si ni sama prerezala vratu, kakor so trdili njeni sostanovalci, temveč, da jo je ponoči napadel neznan moški in ji prerezal vrat. Možno je res, da gre za po-skušen roparski umor. Pokojniea je bila namreč zelo varčna in je bilo znano, da ima nekaj prihrankov in torej ni izključeno, da se je kdo hotel tega denarja polastiti. Svojemu stanodajalcu, nekemu tramvajskemu uslužbencu, je sama ponudila nek znesek, da si je mogel kupiti hišico na Gaijevici. Za dogodek se je dopoldne sicer zanimala dolenjska stražnica, ki pa je prišla očividno do prepričanja, da je ženska poskušala izvršiti sa-moumor. Da ljudje sklepajo na samonmor, je vzrok očitno v ne v rasten ičnosti in nervoznosti, za katero je starka bolehala. Ka' bo danes? V stolnici: Skupna molitvena ura od 8—9 zvečer pred izpostavljenimi Najsvetejšim. Ljudsko petje. Drama: Ob 15: »INRI«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Opera: »Židinja«. Gostuje gosp. Marij Šimenc, Izven. Kino Kodeljevo: Ob 20: »Pravica močnejše-9fga« (svetovna vojna). Znižane cene. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušni k, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. GOSPOD ф NE OKLEVAJTE IN IZBERITE SAMO SERPEX TO JE BLAGO PREVDARNEGA MOŠKEGA, KER JE TRPEŽNO IN ODGOVARJA SVOJEMU NAMENU! SOUVAN MANUFAKTURA MESTNI TRG 24 шшвашмшш © Cerkveni koncert dne 30, aprila ob 16 v cerkvi sv. Petra obsega veliko tajiib cerkvenih pesmi, ki imajo obligatno spremljavo orgel. Odbor je postavil te pesmi zato na spored, lter jih ne more peti vsak zbor doma. Spremljava zahteva namreč poleg opretnega orglavca navadno tudi dobre orgle. Ti pogoji so izpolnjeni, kajti nove orgle pri Sv. Petru, ki so bile šele v pozni jeseni postavljene, so kos vsakim, tudi modernim zahtevam. Prot. Tome, ki bo vse pesmi spremljal, je pa tudi že dobro znan umetnik iz koncertov,' ki jih je igral za prenos po radiju. Poleg tega so na sporedu tudi tri samostojne točke za orgle, ki jih bo odigral isti umetnik, in sicer eno pred koncertom za uvod v božično dobo, drugo za prehod v postno dobo in slavnostno Regcrjevo: Gloria in excelsis Deo za sklep cerkvenega leta in uvod v njegovo slovensko mašo. Vstopnice so na razpolago od danes popoldne v unionski traliki in prodajalni Konsumnega društva nn Sv. Petra cesti 78. Cene so nizke, ker želimo, da se morejo koncerta udeležiti tudi širši sloji. © Na ponedeljkovem koncertu pevskega zbora drž. učiteljske šole bo poleg mešanega zbora nastopil tudi ženski in moški zbor. Poleg štirih najnovejših narodnih v harmonizaciji Adamiča bo zbor zapel tudi A, Grobmingovo »Dekle pri oknu«, s katero je imel na koncertu v Novem mestu velik uspeh. Moški zbor pa bo predvsem presenetil občinstvo poleg Mirka in Vodopivca s svojevrstnim izvajanjem fantovskih narodnih pesmi. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. M Ljubljančanov je vito Pans kakor Belo Krajino, in vendar je Bela Krajina naša popolnoma naša, pa tako lepa. Ne zamudite ugodne prilike foto-amaterskega veleizleta dne 7. maja. Posebni vlak Vas popelje tja. Prospekti v drogeriji Gregorič d. z o. z., Ljubljana, Prešernova ulica 5. © Spored prosvetno-družabnega večera Krke v petek 28. aprila pri Mikliču: 1. Koncert gospe Lovšetove in g. Banovca; oba zapojeta Zormanove pesmi, ki jih je vglasbil pesnik sam; 2. Jakčev film Clevelanda; 3. predavanje o Zormanu; 4. recitacije njegovih pesmi, recitira jih član drame g, Jan. Pri koncertu spremlja prof. Lucijan Škerjanec. Po tem oficielncm delu bo igrala godba »Odeon«. Večer bo prav prijeten in poučen, saj bo podal pregledno sliko pesnika in skladatelja Ivana Zormana, ki ga po pravici smatrajo za glasnika ameriških Slovencev. Vstop je vsakomur prost! Brez vstopnine! © Klub ljubiteljev dalij, V Ljubljani se je pričela akcija, da se osnuje »Klub ljubiteljev dalij«. Začetniki te akcije utemeljujejo ustanovitev tega kluba s tem, da meče naš narod leto za letom mnogo denarja v inozemstvo za povsem nepotrebne stvari, zlasti za take, ki bi jih lahko imeli sami doma. Med take stvari spadajo tudi cvetlice, zlasti dalije in semensko blago zanje. Ustanovni sestanek novega kluba bo v soboto ob pol 18 zvečer v sejni dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani. Na čelu nove akcije je g dipl. agr. A. Jamnik. Pa za kat, ti bajta st*ra, ti ie lice tako vedro? „Hej, pri Slamiču je šara, v njej pa nežno svinjsko bedrol" 0 Kače nn Rožniku. Brezposelni delavec Friderik Sušnik je prinesel v naše uredništvo dve veliki kači, ki ju je ujel včeraj na Rožniku no prisojnem kraju. Sušnik pripoveduje, da sta kači [io en meter dolgi ter močno pisani. Po njegovem opisu bi se dalo sklepati, dn gre za modra.se ali za gože. Mi sami smo jih videli le zaviti v prt, nismo pa hoteli riskirati, da bi Sušnik odvil in ju pred nami razkazal. Sušnik bi kači seveda rad prodal, vsaj za dva, tri kovače, pa mu nismo vedeli nobenega sveta, kan naj se obrne. Pravi, da je na Rožniku še večja kačja zalega in če bi se dal tu iztisniti vsaj najmanjši zaslužek z lovom na kače — z veseljem i)i lovil kače. Pa mu tudi пнто vedeli odgovoriti. © Ogenj na Poljanski cesti. V delavnici čevljarja Ludvika Tobiasa na Poljanski cesti, v hiši Ane Tornago, jc v torej ob Ук na 10 pričelo goreti. Ogen j je najbrže nastal na ta način, da je kdo odložil ogorek od cigarete. Vnela se je najprej papirnata stena, ki ie zgorela, ogenj pa se je še širil po delavnici. Pričela je goreti otomana in čevlji. Ko so domači opazili ogenj, so pritekli na pomoč in hišnikov sin Ivan Ra-dovan je vdrl v delavnico in pričel gasiti z vodo, ki so mu jo ljudje podajali od zunaj. Toda bilo je toliko dima, da jo Radovan omedlel. Med tem so že prihiteli poklicni gasilci, ki so najprej rešili Radovnna, ga prenesli na prosto ter ga z masiranjem spravili zopet k zavesti, nato pa Mariborske vesti: Pomanjkanja vode ne bo več Pomanjkanje vode v mestnem vodovodu je bilo lansko poletje in jesen do zime prava šiba za Maribor že sedaj se zgrozijo narinorske gospodinje v strahu, čc bo letošnje poletje prav tako. V njihovo pomirjenje pa jih lahko zagotovimo, da je bilo stradanje vode v lanskem letu poslednje, ki je zmlelo naše mesto. Mestna občina pripravlja že sedaj obsežna dela, ki bodo zagotovila za bližnjo bodočnost dovolj vode. Kasneje pa ima itak v načrtu prestavitev vodovoda s sedanjega mesta na drugi prostor na Dravskem polju, kjer se bodo dali zajeti v vodnjake ogromni izviri, ki prihajajo iz Pohorja. — Na mestnem gradbenem uradu so že dovršili načrte zn gradnjo velikega vodnjaka v Betnavskem gozdu, kje c so že v prejšnjih letih s poskusnimi vodnjaki ugotovili vodno žilo. Napravili so vsega skupaj štiri take poskusne vodnjake manjšega premera ter naleteli na dovolj-ne množine vode v globini 20 metrov. Novi vod- □ Tudi pri oo. jezuitih bodo letos šniarnič-ne pobožnosti in sicer s pričetkom ob pol osmih zvečer z nagovorom, litanijami in petjem. Pričnejo se dne 30. t. m. П Vineencijevn konferenca. Seja upravnega svet« je v petek. 28. t. m. ob šestih zvečer pri oo. frančiškanih. nDuhovski sestanek bo danes, v četrtek ob pol štirih popoldne v frančiškanskem samostanu. O Drevi predava v veliki dvorani Delavske zbornice vseuč. prof. dr. Franc Vebcr o dednosti. n Preloženo. Večer mariborskih zgodovinarjev, sklican za nocoj, se radi predavanj gg. VVarnicrjn in Vebra preloži na drugi četrtek, dne 3. maja ob isti uri. p Sv. mnše v Grajski kaneli. V lavretanski kapeli v mariborskem gradu bodo meseca maja in junija sv. maše vsako soboto ob pol sedmih. Sv. maše bo tudi letos opravljal duhovni svetnik Martin Petelinšek. n Pred oltnr... Poročili so se v Mariboru v zadntem času: Pavel Mahnit", finančni pod-preglednik in Konštancija Pašnik, kontoristi-nja; Franc Мајсап, posestnik in Marija Marič, posestniška hči; Tvan Choun, godbenik in Jožefa Skrabl. tkalka. Novoporočcncccn obilo sreče! □ Kolesarji nn plan. Kolesarski sport se je pričel v Mariboru naglo razvijati ter je že prekosil v gotovih ozirih Ljubljano. V nedeljo bodo priredili kolesarji svojo prvo tekmo in sicer na proiri Maribor-Polsknva-Marilior. Tekmo priredi kolesarska sekcija SSK Maratona, ki je zbrala letos v svojem okrilju najboljše moči, mod njimi Petra Rozmana, Franca štruc-Ijn in druge »kanone«. П Magistratni nestavljenci so zborovali. V torek zvečer se je vršil v mestni posvetovalnici polnoštevilno obiskan občni zbor Društva mestnih uslužbencev v Mariboru. Predsednik društva nad-svetnik ing. Černe je poročal med drugim o akciji mestnih uslužbencev za gradnjo lesenih hišic. Tajniško poročilo je podal gosp. Brandner, ki je omenjal razne predstavke društva na mestni občni svet in sodelovanje pri novem občinskem zakonu, kateremu bo sledil zakon o mestih. Preiital je pismo mestnega načelnika dr. Lipolda, ki se zahvaljuje mestnim uslužbencem za prispevek pomožni akci'i za siromašne sloie mesta Maribora v znesku 29.940 Din. Po ooročilu blagajnika gosp. Šnuderla se je vršila debata o podanih poročilih, v katero so posedli zlasti g<î. Kramberger. Gorup in Vršič, nakar se je soglasno spreiela razrešnica, ki jo je v imenu «adzorstva predlagal goso. Štor. Pri volitvah so bili vnovič izvoljeni dosedanji predsednik, tajnik in blagajnik, v odbor pa gg. Barle, ■0HBBH pogasili ogenj. Skoda k sreči ni velika. Zgorela sta dva para čevljev, papirnata stena in nekaj drugih malenkosti, tako, da je Tobias oškodovan za približno 800 dinarjev. © V obrambo poklicnih gasi'cev. G. Rebek, j ki tako odločno nastopa proti poklicnim gasilcem, ] je pozabil še na en način »šušmarstva«, ki ga po-; klicni gasilci prav pridno goje. Gasilci se namreč j upajo v svojem škodljivem početju tako daleč, da • se sami brijejo in s tem odjedajo kruh brivskim mojstrom. Ali naj mestna občina s svojo občinsko upravo tako početje še dalje gleda, ko vendar tako iinenilno plačuje te ljudi? Ni jim dovolj, da si obleke sami delajo in čevlje, celo brijejo se sami, namesto da bi dali obrtnikom zaslužiti? G. Rebek, nastopite na prihodnji občinski seji odločno proti lakemu šušinarfrivu! © Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. lijak bodo izkopali na najugodnejšem mestu 1er bo meril približno pet metrov v kvadratu. Dajal bo dnevno okoli 2000 kubičnih metrov vode, to je skoro toliko, kolikor je porabi celo mesto dnevno v zimskem času. Seveda v poletju bo to ravno zadostovalo, da se izravna primanjkljaj, ki nastane radi prekomerne porabe vode. ki je ne morejo dosedanji vodnjaki dobaviti. Nova vodovodna naprava bo priključena naravnost nn vodovodno omrežje, ki se ho podaljšalo po Tržaški cesti do Betnnvskega gozda. Delovala bo popolnoma avtomatično z električno črpalko, ki ho poganjala vodne množine naravnost v omrežje. Z gradbenimi deli se prične v najkrajšem času ter bo vodnjak s pričetkom poletja že v obratu. Vodovodno podjetje bo z novim vodnjakom zopet mnogo pridobilo tudi v svojih dohodkih, ker bo lahko dobavilo vodo številnim industrijskim podjetjem tudi v poletnem času. dr. Rojko, Aubič, Czerny, Kos, Žuran, Klemenčič, Homer; v nadzorstvo Štor in Golubovičeva; za odbornika Zveze Brandner, za delegate skupščine Zveze Rodošek, Jež, štor. Volitvam je sledil razgovor o razmerju uslužbencev do mestne občine, pri čemer se je ugotovilo, da je mariborski občinski svet zelo uvideven ter je povsem upošteval težke materialne razmere mestnih uslužbencev in ni znižal prejemkov; predmet razgovora je bila tudi zvišana stanarina v mestnih hišah. Med sklepi o bodočih nalogah društva je velike važnosti zlasti ustanovitev rednega tečaja za občinske uslužbence, na katerem bodo referenti mestne občin in strokovnjaki predavali o aktualnih vprašanjih komunalne politike, kakor o novih zakonih itd. Tečaj se prične že jeseni. □ Zeleno polje. V nedeljo 30. t, m. se srečata v boju za prvenstvo domača rivala ISSK Maribor in SK Železničar. Tekma se vrši ob 15.30 na igrišču ISSK Maribora. V predteknii se srečata rezervi obeh klubov. SK Rapid nastopi težko pot v Ljubljano, kjer igra proti tamošnji Iliriji, ki je bila doslej za Rapida na domačih tleh vsikdar zelo nevaren nasprotnik. □ Borba med kaznjencem in paznikom, ki se je vršila letos 21. februarja, je našla »voj odmev včeraj pred malim senatom .Pred sodnike eo privedli pazniki iz moške kaznilnice kaznjenca Filipa Juga, ki prestaja tamkaj evojo petletno kazen radi tatvin. Obtožen je bil napada na paznika Franceta Sipoša. V kurjačinici kaznilnice je napadel paznika z lopato, ko ga je ta opomnil, da se ne sme s tovarišem razgovarjali med delom. Zadal mu je z udarcema na roki hude poškodbe. Sodniki so prisodili Jugu povrh njegove dosedanje kazni še novih šest mesecev, ki jih bo moral presedeti v kaznilnici, □ Dvoje starih korenin jc pobrala bela žena včeraj v Mariboru. V splošni bolnišnici je umrla v visoki etarosti 96 let vdova poduradnika dri. žel. gospa Neža Jug. Pogreb bo danes popoldne ob tričetrt na 5 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V Tattenbachovi ulici 18 je umrla gospa Hermina Heszky-Stakič, vdova po inienerju. Dosegla je starost 86 let. Pogreb se VTŠi jutri popoldne ob 3 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — Smrt pa je zamahnila tudi po mladili ter je pokosila na Pobreški cesti 42 komaj 33 letno soprogo uslužbenca drž. železnice gospo Antonijo Leainek. Blago ženo pokopljejo danes ob četrt na 4 popoldne in sicer bo pogreb iz hiše žalosti na magdalensko pokopališče. Svetila pokojmicam večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje. □ »Slehernik«, ta znameniti srednjeveški misterij, se uprizori jutri v petek zvečer v veliki unionski dvorani. Prva uprizoritev na istem odru je dosegla velik uspeh. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trgovini J. Hofer, Ulica 10. oktobra. □ Pridobitev rešilne postaje. Na tukajšnji reševalni postaji se vrši temeljita prenovitev ambu-Iančne sobe in spalnice za službujoči oddelek gasilcev in reševalcev. Ambulančna soba bo zavzemala sedaj celotni desni trakt pritličja gasilskega doma ter bo imela proti cesti dve veliki okni. Notranjost bo opremljena po vseh novodobnih predpisih moderne zdravniške vede. Tudi instru-mentarij bo znatno izpopolnjen. □ Svedrovci nc dajo miru. V noči na sredo j so vdrli v Orovičcvo bratijarijo pri Treh ribnikih in odnesli razne jeetvine in blago; tudi v ! čakalnico kina Union so se vtihotapili in odnesli ; (z bufeta razne slaščice. Zdi se, da gre za eno ter isto vlomilsko družbo. MARIBORSKO GLEDALIŠKE Četrtek, 27. aprila ob 20: ČLOVEKOLJUBCI. Pre- miera. Red C. Petek, 28. aprila: Zaprto. ur«' nb zorni k Kriza v ljubljanskem PEN hîubu Glede odstopa dosedanjega predsednika Otona Župančiča Vas prosimo, da blagovolite sprejeti naslednje pojasnilo: Predsednik Oton Župančič ni odstopil zaradi kake politične delitve, ki je v klubu nikoli ni bilo; nikoli se niso člani ločevali med tiste, ki branijo posebno »slovensko noto«, in med take, ki ji nasprotujejo. kar izhaja že iz dejstva, da P. E. N. v Ljubljani predstavlja slovenski eenter; j>rav tako se niso člani ljubljanskega kluba nikoli delili med pristaše in nasprotnike »integralnega jugoslovenstva«. Da ti in taki razlogi niso odločevali pri odstopu Otona Župančiča, je razvidno iz njegovega dopisa klubu, s katerim se je od njega poslovil. Zato je tudi razumljivo, da s predsednikom ni iz kluba izetopil nobeden drug član. Ugotavljamo tudi, da informacije Vašega dopisnika, ki se sklicuje na meroda jno cnesto, ni v zvezi z nobenim članom ljubljanskega P. E. N. kluba. Ljubljanski P. E. N. klnb je izvolil na občnem /.boru dne 23 aprila 1933 za predsednika univ. prof. dr. Izidorja Cankarja. V izpopol-tijevalni odbor je izvoljen književnik Frun AI-breeht. Boleslav Prus: „Faraon" Roman »Faraon« je eno največjih del poljske književnosti. Njegov avtor Boleslav Pru s (psevdonim pisatelja Aleksandra Glovackega) je bil pri nas doslej znan po »vojem kmetiškem romanu »Straža«. Itjer te poveličuje domovinska ljubezen in vrednost rodne zemlje. Sedaj pa smo dobili v prevodu Franceta Koblarja tudi pisateljev obširni in znani zgodovinski roman »Faraon«. Delo ja izšlo v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, ki je roman izdala kot 48., 49. in 50. zvezek svoje popularne Ljudske knjižnice. Boleslav Prus je sodobnik in vrstnik Henrika Sienkiewicza. Toda dasi sta oba bila otroka istega časa in iste kulture (2. polovica prejšnjega stoletja), sta se kot pisatelja vendarle razvijala precej drugače. Sienkiewicz je bil predvsem pesnik fantazije, pisatelj domačih zgodovinskih romanov, tako zvanih poljskih narodnih epopej (n. pr. Z ognjem in mečem, Potop, Gospod Wolodicwski), navdušeni risar junakov in njihovih slavnih del. Prus je nasprotno postal realist, ki je opisoval rajši sodobnost, majhne, povprečne, vsakdanje ljudi. Obema pa je bilo skupno izhodišče in skupen namen: hotela sta s svojimi spisi služiti domovini, zasužnjeni Poljski, ter z njimi duhovno in narodno utrditi srca Poljakov. Različna so bila samo njuna pota, ki sta si jih izbrala, da bi po njih dosegla svoj veliki in svetli cilj. Sicnkicwicz je bil prepričan, da je ta cilj dosegljiv na ta način, čc v trpljenju in stiski kaže narodu davne ideale, podobe junaštva in narodnega ponosa, čc torej vzbuja v prvi vrsti čuvstvene elemente narodnosti in domovinske ljubezni. Prus pa jc dajal prvenstvo misli — bil jc ifčenec pozitivizma in realizma — in je poudarjal vedno in povsod potrebo znanja in pa dela, pozitivnega dela. Na eni strani torej ideali in za-nosne romantične podobe, na drugi resničnost. Toda Prus vendarle ni bil pozitivist, kakor navadno razumemo to besedo. Na življenje gleda resda vedno realno, vendarle pa ne ljubi življenja brez idealov. Nasprotno: po njegovem prepričanju morejo duhovne vrednote zmagovati nad golimi potrebami vsakdanjega življenja; materializem in Krivica se morata umakniti dobroti in ljubezni. Prus je tako glasnik človečanskega ideala, ki pri vsem svojem realizmu in smislu za stvarnost ni nikoli pozabil srca. To razodeva v polni meri tudi njegov zgodo- vinski roman »Faraon«. Je lo »roman mladega kralia-rcformatorja, ki pa se zruši pod težo svoje velike naloge: da ljudstvo privede do sreče s pravičnim vladanjem, ki bi lemeljilo na pravičnosti, dobroti in ljubezni«. (Uvod). »Faraone potemtakem ni le zgodovinska povest, ki se godi v daljni domovini, v dobi egiptovskih faraonov, marveč moramo v njem videti v marsičem tudi podobo pisateljeve domovine in stiske njegovega naroda. Ako pomislimo na vlogo, ki jo jc v onem času na Poljskem imela — ruska cenzura, pač lahko razumemo, zakaj je pisatelj — realist in risar sodobnega življenja, kot je bilo omenjeno zgoraj — segel v »Faraona« po zgodovinski snovi in obliki romana. Iz »pisateljevega uvoda« izvemo: Pričujoče pripovedovanje se opira na XI. stoletje pred Kristusom, ko je propadla 20. vladarska rodbina: tedaj se jc za solnčnim sinom, večnim Ramscsom XIII. povzpel na prestol in je okrasil svoje čelo z uren-som — znamenjem kraljevske oblasti — večni solnčni sin Semamon-Herhor, veliki duhovnik Amonov. Ta veliki duhovnik Herhor jc poleg mladega Ramsesa, kralja Ramsesa XII. sinu — glavna oseba v romanu. Središče romana jc seveda Ramses, prestolonaslednik in nato za kratko dobo zadnji kralj 20. vladarske rodbine v Egiptu. Roman se pričenja z imenovanjem dvaindvajsetletnega Ramsesa za prestolonaslednika. Vojaške vaje, življenje na dvoru, v svetiščih, na deželi ined delavci in kmelf, domači egipčanski in tuji, zlasti feničanski, dalje tudi židovski in asirski ljudski element tvori zgodovinsko, kulturno in sociološko ozadje romana. Podoba tistega časa je prav dobro podana v romanu, morebiti celo s preveliko zgodovinsko natančnostjo in s preveč razumskim ter hladnim opisovanjem. Toda ta zgodovinska eksotika ni edino, kar je mikalo pisatelja, ki se je v prvi vrsti namenil, dn nam pokaže drast in spoznanje mladega kralja, dalje njegov upor ter heroično zamisel in — na koncu — tragični propad. Dve oblasti sta, na katerih jc zgrajen Egipt: faraonova in duhov- niška, vojaštvo in templji. Mladi faraon spoznava vsebolj, da je blagostanje v državi le navidezno, da je pod tem videzom vse polno krivic in trpljenja. Palicc so bile v solnčni faraonski državi tako v navadi, kakor jed in spanje. Tepli so otroke in odrasle, kmete, rokodelce, vojake, častnike in uradnike. Kdor je bil živ, je bil tepen, razen duhovnikov in najvišjih dostojanstvenikov«. (I., 15). In ko je Ramses vsepovsod videl toliko trpljenja, zlasti med preprostim ljudstvom, se je v njegovi duši zabliskala čudovita misel, da je med duhov-ništvom in kmeti globoko nasprotstvo. V njem sc počasi rodi odpor do duhovništva, ki raste v sovražnost. Začne sc borba med obema silama, borba, katero sklene mladi faraon voditi do zmage ali pogina. Ta boj sledi na raznih spletkah in zločinih, izmed katerih je umor prestolonaslednikovega sinu najvidnejši. S smrtjo faraona Ramsesa XII. se konča drugi del romana. V tretjem delu romana nam nato pisatelj oriše kratko dobo vladanja novega faraona in njegov padec. Nasprotje, ki je poprej imelo bolj prikrite oblike, plane sedaj neprikrito na dan. Za Egipet se prično strašni časi. Sedemdeset dni je trajalo žalovanje za umrlim faraonom. A dva meseca po smrti Ramsesa XII. je bil Egipet podoben taborišču — vse v namene novega vladarja. A veliki duhovniki niso popustili. Raznesli so med ljudstvo vest, da je vladar blazen. To je bil prvi udarec, ki so ga namenili duhovniki Ram-«esu XIII., ki je tedaj zaklical: »Med menoj in velikimi duhovniki se je začela vojna.« In dal je uk az vojaštvu, da zasede templje z njihovimi bogatimi zakladnicami. Toda faraonovo voiaško premoč so premogli duhovniki z zvijačo. Duhovniki, izobraženi v zvezdoslovju, so faraonove ljudi zapletli v boj prav v tremi tku, ko je v Egiptu nastopil solnčni mrk, kar je imelo za posledico splošen umik in pobeg. Toda duhovniki so imeli v načrtu še hujše spletke. Najeli so zločinca, ki je bil faraonu podoben v postavo in obraz, da se je lahko utihotapil na dvor, in ta ic Ramsesu XIII. prestrigel nit življenja. Po besedah duhovnika iz ljudstva, Pcntuerja, ie bil to orvi faraon, ki je mevna kronika ako so lani teriali davke Ljubljana, 26. aprila. Včeraj smo priobčili številke, koliko je bilo lani predpisanih in Vplačanih davkov v Sloveniji. Zanimivo pa je tudi, kako so te davke terjali. Davčne uprave so poslale davčnim zavezancem skunno 532.655 opozoritvenih poštnih položnic. Ljudje pa seveda niso bili tako zelo za davke navdušeni, dn bi plačali davke zgolj na to opozorilo. Zato so davčne uprave poslale lani skupno naknadno še 230.905 opominov. Pa tudi opomini niso mnogo zalegli, tako, da so davčne oblasti izvršile davčnim zamudnikom 103.564 rubežni in sicer zaradi zaostankov v skupnem znesku 86,529.000 Din. Med temi ie bilo tudi precej takih davčnih zavezancev. Ici bi bili lahko plačali, pa so nalašč zavlekli plačilo davkov prav do zadnjega. Ogromno bi bilo število dražb, če bi vsi ti zarubljeni predmeti bili tudi res prodani. Največ je vmes takih davčnih zavezancev, ki so plačali tik preden je prišlo do prodaje. Niso redki primeri, da pravi davčni zavezanec davčnim uradnikov: »Ni treba prodajati, saj plačam!« in odpre listnico ter odšteje denar za dolžni davek ali pa pravi: Dajte mi položnico, s prihodnjo pošto dobite denar!«, kar se tudi res zgodi. Iz razlike med številnimi rubežni in med dejanskimi prodajami zarubljenih predmetov se vidi, kako zelo jc padla davčna morala tudi pri nas. V 5034 primerih je dejansko prišlo do prodaje znrubljenih predmetov in sicer zaradi davčnih zaostankov v skupnem znesku 8,059.000 Din. V 491 primerih so davčne uprave vknjižile zastavno pravico zaradi davčnih zaostankov v skupnem znesku 4,905.000 Din. Zaradi davčnih zaostankov ni bila prodana lani v Sloveniji nobena nepremičnina. Že včernj smo poročali, da je v vsej Sloveniji 92S samcev, ki morajo plačevati samski davek. in se pravi, da so stari nad 35 let in ima jo dovolj dohodkov, dn lahko plačujejo davek. No. država zaradi tega davka ne bo bogata, zakaj lani je bilo vsega samskega davka v Sloveniji predpisanega le 8667 dinnrčkov. Samski davek ima torej očitno bolj moralen in vzgojni pomen, kakor pa fiskalen, <1« prisili namreč trdovratne samce k snovanju družin. Ampak zdi se, da ti trdovratneži raje plačujejo muli samski davek, kakor pa bi skočili pod zakonski jarem, ki ji:n : ne diši. Vlomi v Liiifi Litija, 26. aprila. V noči od torka na sredo je bilo vlomljeno v trafiko ob litijskem mostu, ki je last vojne vdove Cirile Vizterjeve, kjer so tatovi, bilo jih je več, odnesli vso zalogo tobaka, katerega si "je dan preje nabavila. Dalje so ji ukradli tudi "mnogo pisemskega papirja, tovornih listov, štruc itd. Vlom se je moral izvršiti v zgodnjih jutranjih urah ter je vsekakor v zvezi s tatvino, ki se je isto noč zgodila pri posestniku Povšetu na Grbinu, kjer so tatovi izpod njegovega kozolca tik banovinske ceste ukradli plug ter ga skrili v bližnji gozdiček nad Grbinom in so ga »Kmc-čevic ljudje zjutraj našli. Pri plugu manjka lopatica takozvana »otka«, s katero so vlomilci nadaljevali svoj posel pri Gorcnčevih na Grbinu. kjer so ukradli iz nekega zaboja več orodja, med drugim svedre, s katerimi so po- , tem Vizlerjevo trafiko »svedrali«. Od Gorenčeve ninme na Grbinu so zlikovci j vdrli v šupo nad hišo gospe Pepcc Lavrinove. Osebne vesli = 90 letnico rojstva je praznoval v krogu svo-fïh sinov in vnukov, znancev in prijateljev novomeški dežnik ar in posestnik g. Gre gore Ivan. Kljub častitljivi starosti ga vidimo še vedno ob solnčnih popoldnevih na sprehodu po lepi novomeški okolici. Kličemo mu še na mnoga leta! = Iz vojaške službe. Odrejeni so po službeni potrebi za vodnika 2. konjeniškega polka konjeniški podporočnik Viktor Kramarič; za vodnika 54. pešpolka peh. poročnik Fran Čipin; za vodnika 2. čete 41. pešpolka peh. podporočnik Andrej Vahe; na službo v štab poveljstva bregalni^ke divizijslcc oblasti civilni katoliški duhovnik Vilim Solil; na službo pri referentu topništva poveljstva jadranske divizijske oblasti topniški poročnik Ignac Krajnc; za vršilca dolžnosti upravitelja skladišča 8. konjeniškega polka konjeniški podporočnik Josip Re-celj; za vodnika 23. samostojnega topniškega divi-zijona topniški podporočnik Milan Vodenik; za vodnika 28. čete obmejne posadke peh. podporočnik I.avoslav Abram; za vodnika 66. čete obmejne posadke peh. podporočnik Matija Močivnik in za vršilca dolžnosti pobočnika !. pontonirskega polka inženjerski podporočnik Aleksander Marušič. — Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef«-grenčica brez napora ip bolečin lahno izpraznjenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. — Naj-odličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josei«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. občutil bedo egiptovskega ljudstva. Za njim je zasedel prestol Herhor, veliki duhovnik, ter izvršil, kar je bil zasnoval faraon. Samo nekaj dni — zaključuje pisatelj — je bilo dovolj, da je ljudstvo pozabilo, da je Herhor z vsemi svojimi deli samo tpolnil načrte mladega in plemenitega faraona! Dvoje zlasti je podčrtano v Prusovem romanu: tragičnost človekovega plemenitega stremljenja ter podoba idealnega vladarja. Po svoji snovi, po dogodkih in zunanji zgodbi je »Faraon« zanimiva podoba zgodovinskega časa ter spada med največje in najbolj znane zgodovinske romane. Po svojem alegoričnem smislu, po ideji pa je izraz one poljske sodobnosti, v kateri so živi in spoštovani ideali človečanstva, pravičnosti, dobrote in ljubezni. France Vodnik. Hrvatski kulturni delavec umrl. Te dni je umrl na Braču upokojeni profesor Franjo Radič, hrv. kulturni delavec, ki je zlasti mnogo storil v spoznavanju stare hrv. kulture. Poleg premnogih kulturno-zgodovinskih in umetniških razprav je posebno znan po bas-reliefu v splitski cerkvi, katerega je kljub nasprotovanju najbolj znanih hrv. zgodovinarjev pojasnil kot kronanje kralja Tomislava, kar mu je zadnje čase Ljubo Karaman potrdil. Da jc storil mnogo za napredek hrv. arheologije, mu priznavajo tudi inozemski arheologi. Drama vzeta г repertoarja. Pri tretji predstavi Mladcnovičeve drame »Čovjek ponosan, što nema sreče« v Belgradu, je občinstvo nastopilo s hrupnim protestom proti temu delu, češ da žali družino, pred vsem pa srbsko mater. Radi tega je uprava vzela dramo z repertoarja. Bojkot nemške lahke glasbe na Poljskem. V Varšavi so sc sestali vsi poljski komponisti, glasbeniki, predstavniki gramofonske in filmske industrije 1er ravnatelji glasbenih zavodov, ter so po daljši diskusiji sprejeli soglasen sklep, da bodo radi sovražnih postopkov nemških oblasti do poljske umetnosti in poljskih umetnikov izvedli po-polen bojkot do nemških proizvodov na področju lahke glasbe. kjer so pri motornem kolesu imeli posla, pa niso nič drugega seboj vzeli, ko usnjato šofersko čepico lesnega trgovca g. Lavrina. Od tu so jo potem mahnili čez litijski most, kjer so se lotili lesene trafike, odbili ključavnico ter z vlomilskim orodjem, katerega so pokradli na Grbinu, izvršili svoj nečedni posel, škoda je precej občutna, je pa delno krita z zavarovalnino. Litijski orožniki so bili takoj zjutraj nn licu mesta in so ves dan nn delu, da pridejo na sled predrznim vlomilcem, ki že delj časa po naši okolici vlamljajo. Vsekakor pa opozarjamo javnost. da so tatovi ukradli precej cigaret Mignon in Sokol, ter papirčkov Golub, žveplenke, pi-seniski papir, tovorne liste, nnj takoj vsakega, ki bi prodajal take stvari, primejo in oddajo najbližjemu javnemu organu. Pred dvemi leti so že v to trafiko vlomili, pred 14 dnevi je bil izvršen vlom v trafiko Pevc v šmartnem. Prvi je opazil tedaj vlom mojster Dobrave, ko je šel na delo v topilnico. Kaj pravite? V vasi Butalah, kjer so slavili le dni uspešen konec »pjatilelke* (ne samo med Moskovilarji, tudi med Bulalci so ie v navadi take rpjatiletke«), imamo vzorno gospodarstvo in vzorno upravljano premoženje, namreč velik kup svetovno znanega butalskega gnoja, po katerem tako rada plenja koruza. Imeniten je ta gnoj, imenitno diši itd. So djali modri občinski možje — naš občinski policaj ni imel pri tem besede — da bi radi vedeli, koliko je ta gnoj tudi vreden. Preceniti bi bilo treba tu gnoj. preceniti, ampak kdo naj ga preceni? Policaj, ta cigan, ga že ne sme, saj je zadnjič zaradi koruzne žemljice izpustil razbojnika Cefizlja, povrh vsega pa je še od občine plačan ■— tri dvojače in par škornjev na leto — kaj naj bi ie temu plavali cenitev? Preceniti more dragoceni butalski gnoj le pameten, uvideven mož, tak, ki je že kdaj imel opraviti z gnojem. Izbrali so torej možje enega izmed sebe. naj preceni občinsko premoženje, hočem reči občinski gnoj. Občinski cenilec je zadnjič ravno zakvarlal svoja hišna vrata, edino, kar je imel po materi, pa bi mu radi občinski očetje dali kako »knmisijon, da bi nekaj zaslužil in rešil svoja vrala. Domenili so se torej in mu obljubili deseti del vsega, kar bo precenil, da mu plačajo na roko in v šmarnih tolarjih, edini, valuti, na katero naši butalski očetje še nekaj dajo. Cenilec jc I namreč že naprej povedal, da v plačilo za ogromno delo kakšne hranilne knjižice butalske hranilnice i ne sprejme. In je ocenil lepi občinski gnoj na slo j šmarnih tolarjev. Za težko delo je res dobil celih deset tolarjev in je bilo vse v redu. Samo, ko so hoteli občinski očetje prodali občinski gnoj, se ni našel ne med Bulalci, ne med I tujci nihče, ki bi ca gnoj ponudil en sam tolar, kaj I šele deset ali sto, niti občinski cenilec ni hotel kupili za nobeno ceno tega gnoja. Dejal je: »Vreden je že, vreden la gnoj, vsaj sto tolarjev, loda samo takrat, kadar ga cenimo, ne pa takrat, kadar ga prodajamo ali kupujemoU To-le vse, kar je bilo tu povedano, je čisto navadna izmišljena povest. Vsaka povesi pa mora imeti poučen konec, kakor se spodobi, da ni samo za kratek čas, ampak tudi za pouk. In pouk se naj glasi: Javna morala je pri nas že lako močno padla, da bo vsak bulalast butec sam sebe imel za butca, če ne bo znal iz javnih ali zasebnih žepov izciganiti toliko, da bo mogel brez dela dobro živeti. Kdor tega ne dela, ga imajo Bulalci za butca. Kdor pa to uspešno vrši, ta jc mož, pred katerim ie treba sneti klobuk. To vidimo danes po vseh delili mile domovine in po vsem svetu! Koledar Četrtek, 27. aprila: Zita, devica; Peter Kanizij; Peregrin, spoznavalec. Osiioîc vesti — Tridnevne konference katehetov Jugoslavije bodo letos v počitnicah v.Zagrebu. Prosimo gg. tovariše na posvet, kako se bomo teh konferenc udeleževali slovenski katehetje in kakšne predloge želimo mi staviti. Posvet bo v ponedeljek, 1. maja, ob petih popoldne v posvetovalnici Jug. tiskarne — Vinarska razstavn v Dol. Lendavi. Druga I vinska razstava združena z vinskim sejmom v . Dolnji Lendavi se bo vršila v nedeljo, 7. maja 1933. v dvorani »Krone«: Razstavljena bodo prvovrstna vina predvsem iz lendavskih goric Vinarsko društvo v Dolnji Lendavi vabi vinske trgovce in gostilničarje, da se razstave udeleže. ker se jim bo nudila prilika za nakup prvo-, vrstnih vin po izredno nizkih cenah. Posebno I vino lanskega letnika so odlična. Lendavska , vina so lahka pitna in zelo po ceni. Vstopnina ! za obisk razjstnve bo zn razstavljalce vin brezplačna, za neraz-stavljalce pn 5 Din. Otvoritev razstave bo ob 9 dopoldan. Železniške zveze so zelo ugodne. Prijave za razstavo vin ве še sprejemajo. — Vlom na Selih pri KamnOtn. V noči od 1 pondeljka na torek (24. do 25. t. m.) je tat vlomil skozi izložbeno okno pri trgovini Vršnik na Selih ШЕЈ VEDNO SOLNCE . . . V PRALNEM KOTLU! Naj si vremenski preroki ?e tako belijo glavo zaradi vremenskih muh — gospodinja si zno pomagati! Ona se zanese na Radion — na beljenje perila v pralnem kotlu! Zakaj Radion ne pere samo sam — na milijone bisernih kisikovih mehurčkov beli perilo lepo že takoj med pranjem. Naj bo solnce ali dež — perilo bo vedno brez madežev in snežnobelo vl5 minutah! pri Kamniku, pa ga je gospodar zalotil, predno je pričel krasti in je zbežal. Isto noč je bilo nato na isti način vlomljeno pol ure odtod v trgovino Mali na Lokah, kjer so pokradli denar, okrog 800 dinarjev in raznih predmetov okrog 20 kg. — Nesreča nn Kamniški progi. Včeraj (v sredo) se je pripeljala s prvim popoldanskim vlakom v Kamnik Elizabeta Petek iz Godiča pri Mekinjah. Ženica je nn vlnlcu zodremaln in ni opazila, kdaj jc dospelo v Kamnik. Ko je vlak že vozil naprej na postajo Kamnik-mesto, se je zbudila in misleč, dn se vozi bogve kntn, je .skočila iz vlaka. Poškodovala se je občutno na levi nogi in ni izključeno, da je noga zlomljena. Zdravnik dr. Matjašič je nonesrečenki nuflil prvo pomoč, nato so jo položili v ambulančni voz in jo prepeljali v Ljubljano v bolnišnico _ S strehe je padel. V ljubljansko bolnišnico je prišel 49 letni dclavec Valentin Kolbnan iz Pre-bačeva pri Kranju. Pred dnevi je delal na strehi tovarne v Gašteju ter je padci s strešnega stola na tla. Dobil je resne, toda k sredi nenevarne notranje poškodbe. PRI OMOTICI, SLABOSTI, BLJUVANJU razgalite prsa, nadrgnite ista z volneno, v »ALGI« namočeno ruto, dalje čelo, senca, nosnice in tilnik, nato dobro vdihavajte »ALGO« iz stcklenice ali z rutice. Počutsk svežine Vas bo takoj okrepil. »ALGA« se dobiva povsod 1 stcklenica Din 14.—. iiiiiinimiii————ишавав— — PoSkodbe in nesreče. Iz Novega mesta: črček Peter, 27 letni posestnikov sin iz Mokronoga, se je ponoči vračal iz Scvnice. Med potjo ga je nekdo napadel in ga s kolom in nožem občutno poškodoval na glavi. — Menci Franc, 21-letni dnirar iz Sel pri Katežu, je na velikonočno nedeljo streljal s samokresom. Po neprevidnosti se je obstrelil v levo roko nad lehljo. — Umek Jože, 11 letni posestnikov sinček iz Kaluderja pri Št. Janžu, je pomaga! sosedu rezati slamo na e'a-moreznici. Po neprevidnosti mu je slamoreznica odrezala na levi roki dva prsta. — Banič Jure, 21 letni posesl.njkov sin iz Čepelj, je sekal na domačem dvorišču drva. Pri delu mu je izpodlctela sekira in se jc vsekal v der.no nogo nad kolenom. Imenovani ee zdravijo v bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji. _ Sprejem v obmejno četo. V Službenem vojnem listu od 22. t. m. strar. 585—5S8 so objavljeni pogoji za sprejem pripravnikov v obmejno četo (ali uradno »trupo«). Interesentom je razglas ! na vpogled pri pristojnem vojnem okrožju in na ! vseh orožniških postajah. — Vsak hišni posestnik, ki ima poleg hiše tudi vrt za zelenjavo, cvetlice in sadno drevje, posveča v začetku pomladi največjo pažnjo gotovo I obdelovanju in ureditvi svojega vrtička. Zato bo j vsak resnično napreden gospodar segel z. zani-! manjem po knjižici sadjarskega in vrtnarskega ' strokovnjaka M. Humeka: Domači vrt tako se imenuje priročna knjiga, katero bi moral imeti j vsak posestnik vrta. V njej najdemo praktična j navodila kako vrt uredimo, obdelujemo in • kra-si-' mo, pojasnjeno s 102 podobami v besedilu in 2 barvastima slikama. II. predelana in pomnožena izdaja, Ljubljana, 1931 — 234 strani, cena nevezani knjigi jo 42 Din, vezani 54 Din. Tvarina je razdeljena v dva dela: v spložno in poeebno vrtnarstvo. V prvem delu razpravlja o ureditvi domačega vrta, o pripravi zemlje in gnojenja, gnojilih 1er o glavnih vrtnarskih delih. Posebno vrtnarstvo o poglavju o zelenjadarstvu, o sadnem drevju na domačem vrtu, o okrasitvi vrta, o gojitvi sobnih rastlin (lončnic) ter na koncu o vrtnarskih opravilih v posameznih mesecih. — Onim pa, ki se pečajo v glavnem s sadnim dreviem, pa priporočamo najboljšo slovensko knjigo o sadjarstvu: Praktični sadjar, ki jo je spisal istolako naš priznani strokovnjak M. Humck. To je zbirka najvažnejših sadjarskih naukov pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Ljubljana, 1923, 409 strani in stane veza-na 80 Din. Obe krnjigi je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cel f» 0 Koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki bo v nedeljo ob pol štirih v veliki dvorani Ljudske posojilnice v Celju, bo za Celje umetniški dogodek, kakor jih imamo malo prilike zabeležiti. Koncert bo pod vodstvom priznanega pevovodje in skladatelja g. Franceta Marolta proizvajal same Foerstcrjcve skladbe in jc zato pričakovati, da se bo celjsko občinstvo odzvalo vabilu polnoštevilno in v nedeljo do zadnjega kotička napolnilo veliko dvorano Ljudske posojilnice. Tu nc pomaga noben izgovor. Naj enkrat vsaj Celje v letošnji sezoni stori svojo dolžnost in pokaže, da ima poleg smisla za sport in kino tudi nekaj razumevanja za umetniška stremljenja mlade akademske generacije. Akademski pevski zbor si je s svojim dosedanjim delovanjem pridobil ime enega prvih slovenskih pevskih zborov. Na programu, ki se dobe z vstopnicami v predprodaji v knjigarni Goričar nasl. na Kralja Petra cesti, je natisnjen tudi kratek esej o skladatelju Foerstcrju, ki ga je napisal g. Marolt, ki je najboljši Foersterjev poznavalec. Zato upamo, da bo celjska javnost v polni ineri izvršila svojo dolžnost in pričakujemo, da ne bo treba pisati zopet o prazni dvorani, kar jc Celju samo v sramoto in nc v ponos. 0 K občnemu zboru Društva hišnih posestnikov za Celje in okolico, ki bo drcvi v Narodnem domu, bi prosili gg. zborovalce, naj bi malo upoštevali težke rizmere, v katerih živimo, in naj bi sklenili, da bi vsaj malo znižali previsoke najemnine, ki so za Celje, bodi enkrat javno in odkrilo povedano, previsoke. Jedro najemnikov tvorijo predvsem javni in privatni nameščenci ter delavci, torej stanovi, ki so zaradi težkih gospodarskih razmer, v katerih živimo, najbolj prizadeti in jih najbolj tare vprav plačevanje stanarine. Naj bi pomagali nositi pezo gospodarske krize tudi hišni posestniki in prevzeli malo bremen z ramen najemnikov. Kolikor nam je znano, so nekateri hišni posestniki sami znižali najemnine, zalo naj bi jim sledili še drugi, da bi vsaj tu posijal cn žarek, ki bi naznanjal boljše čase. & Trgovsko društvo v Celju ima svoj 24. redni občni zbor v čctitek 11. maja ob pol 8 zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev, Razlagova tili-I ca 8, z običajnim dnevnim redom. Odbor se nade-I ja polnoštevilne in točne udeležbe. Trgovsko dru-: štvo se v zadnjem času udejstvuje predvsem socialno s podpiranjem svojih brezposelnih članov, zato jc njegovo delovanje v tem času še posebnega ! pomena. 0 Šport v nedeljo, V nedeljo 30. aprila sc bo ; vršila ob pol 3 popoldne nogometna prvenstvena j tekma med SK Jugoslavijo ir. SK Atlelikom in sicer na igrišču pri Skalni kleti. Sodil bo g. Oclis. ! Tek ma obeta biti zanimiva, ker obe moštvi igrata ; fair, kolikor se je moglo ugotovili po njihovih lc-I tošnjih tekmah. 0 Huda nesreča v šmarjeti pri Celju. K vče-; rajšnjemu poročilu pod zgornjim naslovom sporočamo, da so poškodbe, ki jih je dobila gospa Slu-gova pri karambolu v Šmarjcli, lažjega značaja. — Pri zaprtostih in hemeroidih, motnjah v želodcu in črevesu, otcklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz-Josc-fova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Gradba novih cest. Dne 19. aprila jc izvrSila komisija banske uprave v Ljubljani lokalni ogled za ugotovitev cestne trase banovinske ceste Sv. Andraž—Leskovec na Sv. Trojico v Halozah. Ta cesta je bila trasirana že lansko leto, toda interesenti se niso mogli takrat zediniti glede določene trase. Tokrat pa bo odločitev padla tako, da bo sprejela tista cestna trasa, ki bo najceneiša in na ! najboljšem terenu. Načrte in proračun bo izdelala banska uprava. Z gradnjo ceste se bo pričelo te-j kom enega meseca in sc bo dan pričetka pravo-! časno objavil. Nadaljevalo se bo tudi z gradnjo bodoče banovinske ceste od Pragerskega preko Cir-kovcev na Sv. Lovrenc na Dravskem polju. _ Gornji Haložani in Polanci prosijo, da se čimprej napravi zvezna cesta od Rač na Cirkovce, potem od Siko! na Mostec. Pištola ni igrača. Hudo se je ponesrečil Blaž Pavlinič, posestnikov sin iz Rucmancev. Pri streljanju iz pištole si je iz neprevidnosti prcstrelil in razmesaril levo roko; popolnoma pa si je odstreb mezinec. Ranjenca so spravili v ptujsko bolnišnico Upokojitev. Brzojavno je bil upokojen Antoi Smodič, upravnik in Sef ptujskega poštnega urada Banska uprava razpisuje mesto tajnika pri okr ccstnem odboru v Ptuju. Prošnjo, opremljene z li ; stinami, je vložiti do 10. maja pri okrajnem cest-I nem odboru. V Čuda križanja v rastlinstvu V srcu Ukrajine ima svoje kraljestvo mož, ki wlja za pravega čarovnika v rastlinstvu: s križanjem je odgojil sadno drevje, o katerem se prej nikomur niti sanjalo ni. Ivan Vladimirovič Mičurin ee piše in če zapadna Evropa o njem le malo ve, ga pozna tem bolje Amerika: dežela Lotharja Bur-banka mu je ponudila ogromno plačo, lastno ladjo in sto asistentov, da bi ga pridobila zase, a brez uspeha. Mičurin je danes 84 let star, a svojemu poklicu rastlinogojca se posveča že 58 let. Že pred dobrim pol stoletjem, ko se je znanosti še malo sanjalo o tem, si je bil postavil za cilj, da vzgoji eadno drevje, ki naj brez škode prenese najhujši mraz v srednji in severni Evropi, obenem pa ohrani vso svojo slaetnosrt in lepoto, e katero ga obdarja južno podnebje. V strokovnih krogih eo se mu smejali, pa ne dolgo. Začel je z majhno drevesnico in enim pomočnikom. Danes pa raste v Mičurinsku na stotisoče prečudnih vrst in zvrsti, o katerih pred leti noben strokovnjak ne bi bil verjel, da so mogoče. Mičurin je polnih deset let poizkušal s križanjem vzhodnoazijskih za mraz neobčutnih, zato pa skoraj neužitnih hrušk, jabolk in grozdja z zapadnoevrop-ekimi vrstami, preden je dosegel prvi uspeh. Potem pa je šlo z ogromnimi koraki dalje. Križanec ta križancem je vzraeel pod njegovimi čarovni-škimi rokami: jerebika in hruška, glog in jere- bika, buča iu diuja, gozdna jagoda iu malina, češnja in krhlika, so dajali in prevzemali drug drugega svojstva. Danes pridelujejo v Mičurinsku 7 cm debele maline prvovrstnega okusa in vonja, ribizelj, katerega jagode so taiko debele kakor srednje češnje, ogromen črn agras, češmin brez ребак, prekrasne breskve in mandarine (male oranže), ki prenesejo do 40 stopinj mraza, večletne paradižnike, jabolka z rdečim mesom in tisoče vrst drugih sadnih čud os. Mičurin je vzgojil češnje v obliki grmovja in enako mu rode tudi vrtne jagode v obliki grmovja, s čimer je sijajno rešil vprašanje, kako obvarovati ta delikatni sadež pred onesnaženjem in gnilobo. Za kraje, kjer uničuje drevje zajec, je odgojil drevje, katerega lubje je grenko kakor žolč in se ga ne dotakne noben zajec, ki gn je kdaj okusil. Posebno bogate uspehe je žel Mičurin 1.1932. Nič manj kakor 103 nove vrste so prvič obrodile: jabolka, kruške, češplje, češnje in jagode. Posebno važna je reinette-a, ki jo je odgojil s trikratnim križanjem in je po okusu in obliki najboljše jabolko na svetu. Mičurin prav nič ne misli na svojih 84 let in si postavlja vedno nove cilje. V zadnjem času se je lotil žit in namerava odgojiti pšenico, ki bo imela zrna kakor fižol . .. Johannos Brahms, eden največjih nemških glasbenikov, kaiterega rojstno stoletnico bo obhajal kulturni svet dne 7. maja letos. Zdravnik — svetnik Med zdravniki in občinstvom se v zadnjih dobah mnogokje odpira brezupen prepad. Premostiti ga bo mogla le nadnaravna ljubezen: karitas. V tem zmislu je nedavno govoril florentinski vseuči-liški profesor Coronedi pod naslovom: Zdravniška poklicna etika. Rekel je, da te ljubezni v zdravniškem poklicu ne more nobena druga etika nadomestiti. Zdravniški poklic je apostolat, pravo zvanje. Zdravnik mora izvrševati karitas v besedi in dejanju. Vselej mora biti karitas prevladujoči motiv vseig« njegovega ravnanja. Zgled takega zdravnika je dal slavni katoliški klinik prof. Guiseppe Moscati, ki je pred šestimi leti umrl v Neaplju. Moscati je do zadnjega rad stregel pri sv. maši, in sicer javno in ne samo v k;ki zatišni kapelici; vsak dan je prejemal sveto obhajilo. Svojim učencem ni odkrival samo skrivnosti zdravniške vede. marveč tudi lepoto verskih resnic in življenja po njih. Bolnikov ni zdravil samo v telesnih boleznih, marveč obeneon tudi v dušnih. S posebno ljubeznijo se je zavzemal za reveže in jim delil zdravniško, duhovno, pa tudi denarno pomoč. Ko je neki reven inozemski dijak obolel za jetiko, ga je vsak dan obiskoval na njegovem stanovanju, mu nosil sveže robce in odnašal rabljene. Njegov grob neprestano obiskujejo ljudje iz vseh stanov in ga krase s cvetlicami. V teku je prizadevanje, da bi se uvedlo preiskovalno postopanje in bi bil proglašen blaženim. Požar na Thcmsi. V zapadnoindijskih ladjedelnicah v Londonu je nastal te dni veliik požar in uničil ogromno skladišče. Zgorelo je med drugim na tisoče sodov z rumom, ki se je zlival v Themso in tam gorel dalje. Ker je gorelo ponoči, je bilo videti, kakor bi plavali po reki goreči otoilci. Škoda znala štiri milijone funtov. Ogromen Kristusov kip na Mnntblancu. Kip postavijo po prizadevanju katol. župnika Delassiata i na desnem bregu Arve. Kip bo à) m visok in bo ; stal na 10 m visokeni podstavku, v katerega notranjosti ee bo nahajala kapelica. Z možem pa ravnaj tako . . . Charlotte Homer, berlinska operna pevka, ki }e te dni brez sledu izginila. Bila je brez angažinann in ni iziključeno, da se je zaradi obupnega go.sDodar-цЦУДВ potoša^a kffirfuli Zakon je v nekem oziru kakor tesna celica, v kateri živita zakonca v neposredni bližini in se gledata neposredno, brez razdalje. Tu je vse človeško vidno v vseh podrobnostih in odbija ali vsaj utruja, tudi proti volji. 0 tem si ravno neveste od nosno mlade žene navadno niso na jasnem — domišljajo si, da so za moža kakor čisto zlato, ki je v vseh svojih delcih in oblikah enako drago-teno. Za te žene prinaša neki velemestni polu-mesečnik sto prijaznih nasvetov, ki ne vsebujejo vse modrosti, a nekaj pa le. Navajamo jih nekaj, njih število si bistra ženska glava brez težave sama izpopolni. Obleci se vsak dan vsaj za spoznanje drugače; če drugega ne, zamenjaj ovratnik, zaveži pisan trak. vtakni za pas cvetlico ali deni za vrat priproet nakit, da ti le pristoja. Nikoli ne nosi doma stvari, ki se ti zde preslabe za ulico. Ne hodi v copatah, vsaj ne, kadar je mož dama. Že k zajtriku pridi umita in počesana, sveža ht negovana. Ne izpiraj si ust pred možem. Bodi vedra in ljubezniva nasproti njemu. Ne začenjaj pogovora z možem, dokler se nI um il, obril in opravil; pri term opravilu hoče biti mož zbran in nemoten. Razen tega tudi živahni možje zjutraj navadno niso zgovorni. Tudi za zajutrek čedno pogrni in pripravi mizo ln postavi vse potrebno v dosegljivo bližina Ne moti moža, kadar čita. Navadi se poslušati, kadar ti kaj pripoveduje, ëeprav se ti zdi morda nezanimiva Ne sili v moža z vprašanji, če noče govoriti, ht navadi ee, da kdaj tudi molče preneseS, 5e nimaš prav. Ce opaziš njegove najljubše navade in želje, jim strezi, a brez glasne samohvale. Nauči se kuhati! Ne kuhaj samo zanj, marveč za »vaju«. Nikar mu ne omrazi njegovih najljubših jedi. Ne godrnjaj toliko! Bodi vedno za 25 odstotkov veselejša, kakor bi prav za prav mogla biti in kaži se pred njim ravno tako vedro in prijazno, kakor če si v tuji družbi. Nauči se, da bo mogel mož najti na tebi vedno kaj novega, da se mu odkriješ vedtno od drugih strani; talko ostaneš zanj vedno zanimiva. Kupi mu včasih kaj mičnega, a podobno misli včasih tudi nase. Daj mu priliko, da se bo mogel semtertja čutiti popolnoma svobodnega, nevezanega, a prav to pravico pridrži tudi sebi. Ce sta prava človeka, tega ne boeta zlorabila, marveč se z neskaljenim veseljem vračala drug k drugemu. Ce ima mož kako posebno veselje: dn zbirn znamke, igra tennis, se ukvarja z radiem ali s čimerkoli drugim — potem mu tega ne zagrenjuj. marveč mu idi še na roko. Najbolje je. da imaš potem tudi ti kako svoje posebno veselje ali opravilo. Tako se stvari poravnavajo in Imata vedno o čem govoriti, kar vaju zanima. Nikdar in tudi v prepiru ne očitaj možu. kaj ti zanj Morila, mu »prinesla« nli žrtvovala. Bodi čim redkeje bolna. Ne obsuj moža takoj, ko pride domov, » «шк- Samo krščanstvo more preobraziti Kifajsho Čangkajšek, kitajski vojskovodja, ki je po veroizpovedi protestant, je imel v protestantski šoli v Cangsi znamenit nagovor na šolske oblasti in meščanstvo. Kakor so poročali listi, je rekel med drugim: »Žal, da nekateri ne zaupajo misijonskim šolam, ker jih pač ne poznajo prav. V resnici pa so te šole velikega pomena. Jezus je odrešil človeštvo po svoji ljubezni in svoji popolni žrtvi. Ni se branil trpljenja. Mi, ki hočemo rešiti domovino, se moramo vžgati ob njegovem duhu žrtve in ljubezni. Z ideali svobode in človeškega dostojanstva, ki jih je Kristus učil, morete preobraziti celokupno kitajsko mladino. Domovino in narod mora rešiti Kristusov nauik .. .< Japonski general Nngaoka, ki je te dni umrl. star 75 let. Bil je znan po svojih brkih, ki so bili najdaljši na svetu. Med štirimi očmi. »Kaj premoženje, tega imaš danes hitro v.kup. Ampaik kako se ga znebiš, to je težava.« >Ne razumem?« »Metulje izdelujem, veš.« danjimi skrbmi m neprijetnostmi. Počakaj, da si oddihne in se naje; potem mu mirno povej, kar ti je na srcu. Skušaj, da bo kosilo in večerja vedno o pravem času pripravljena. Skrbi, da bo moževa najljubša srajca vedno oprana in zlikana, da bo njegova obleka v redu, brez madežev. Imej vedno v zalogi par gumbov za srajco in trakov za čevlje, da ne bo kdaj zaradi takih malenkosti nepotrebne zadrege in razburjenja. Štedi, a če moževih nogavic in perila ne moreš krpati sama. potem daj to storiti po kom drugem; oženjen mož ne sme hoditi zanemarjen kakor samci. Ne dotikaj se moževe pisalne mize; ne pospravljaj na njej. Če je tvoj mož dober smučar, ti pa ne, potem ga pusti, da se sam smuča. Ne vprašuj ga vedno, če te 5e ljubi. Ne misli, da je »edini mož«, dokler ga ljubiš, ne, da je »najslabši mož«, ko se z njim spreš. Oboje je napačno. Za vsakega moža je poklic, prvo in ljubezen drugo in za vsako ženo je ljubezen prvo in poklic drugo. Misli na to v težavnih trenutkih. Ne kaži očito, da hočeš biti svojemu možu mati in prizanašaj mu s svojimi malenkostnimi nasveti; s tem postaneš le nadležna. Če hočeš pri možu kaj doseči, potrkaj na njegov ponos ali njegovo nečimumost. Ne sili moža. da bi občeval z vso tvojo žlahto in vsemi trajnimi prijateljicami in znanci. Ne jezi se nad moževo žlahto — tvoja prav gotovo ni nič boljša. — To bi bilo torej nekaj nasvetov za žene, ki se pa dotikajo le površja vsakdanjega življenja; za pravo srečo v zakonu je tr^ba seveda tudi še in predvsem fflobljih vrednot, in vrhu tega dveh: ne samo žena. marveč tudi mož mora po najboljši vednosti in volji služiti zakonskemu občestvu. Uradni znak za letošnji prvi maj v Nemčiji. Napis elove: »Dan nemškega dela 1. maja 1933«. Nevarna kletka Angleški vzgojitelj D. Acherly je predaval v londonski pedagoški zvezi o svojem večletnem življenju na dvoru nekega radže v Indiji. Ko je obolel njegov gojenec, prestolonaslednik, na kozah, se ni smel dotakniti dečka nobeden povabljenih zdravnikov. Če je moral bolniku otipati žilo, so poklicali pestunjo. Tn je vzela dečka v naročje. Potem je smel zdravnik prijeti pestunjo za roko. Na ta način je moral sklepali, ali narašča vročica... Boginja Devi, ki po braminskih naukih zdravi koze, ima tisoč rok. Vse so zaprte in v eni od njih je skrito zdravilo. Bolnikov oče se ne sme striči ne briti ne pokriti ne obuti, da bi boginja odprla pravo roko. Zato je hodil radža-oče mesec dni bos in poraščen... Anglež se je nekoč zanimal za čudno, pasji uiti slično kolibo, ki je ka-zila vhod v zgodovinsko vladarjevo hišo. Radža mu je pojasnil, da sta bila spala na prostem pred vrati dva starca: pesnik z 80 in arhitekt s 85 leti. Vladar ju je večkrat poklical, če se je zbudil ponoči, na zaupen razgovor. Naposled sta bila starca onemogla in hudo trpela pozimi, če je deževalo. Zato je zgradil radža kolibo, da bf ju varovala pred nevihto. A oba zaupnika stn umrln skoraj istočasno kmalu po tem, ko so končali tesarji svoje delo. Dr. Kanlrr (levo) in dr. Vnhrarons. prvi predsednik Nemške evangeHke cerkvene zveze, drugi hannoverauski deželni škof. Tema dvema možema je poverjena ualoga, da preosnujeta ne-шнко prote- "tB'M^ke cerkev. Naše zadružništvo v letu 1932 V naši banovini je bito lani ustanovljenih 71 zadrug, l-eta 1931 pa je bilo osnovanih 288 zadrug, od česar [>a je ra
  • Naš popustila pa sla London in Berlin. Dolar je v Cu- i alpinizem« ter poročilo o gradnji koče na Voglu. Vršila so se še poročila filmskega odbora ki j tu Žične posteljne vloge ! in zložljive železne po-! stelie izdeluje najceneje , ter spreiema iste » popravilo Pavel Strgulec, , Gosposvetska cesta 13, Kolizej. Ljubljana. (t) Kruftno moko in rženti moka ndM neto, topite telo orodna prt A VOLK LJUBLJANA Real leva neeta M OZEBLINE novo nastale vsake vrste na roki. prstu, nogi. aosu. ušesu ki so zatekle in srbiio takoi izginejo ako iih namažete s poznano «LJEKOVITO BARTULIČEVO MASTJO. Cena zavitku samo tO Din Proizvaja in v promet io daie stara leta 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna Sv Marije Zagreb Dolac krai Tržnice Dobi se v vsaki lekarni. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnine ze »Slovenci«, »Domoljuba« in »Bogoliuba«. naročate inserate in dobite razne informacije - Poslovne ure od pol 8 rtu-trai do pol I popolJne m od 2 do 6 popoldne Telefonska štev 3030. <<91 ^ «t*- POZOR FRIZERJI! Potrebno predizobrazbo za pomočnike in mojsterske izpite v damsko-frizerski stroki, barvanje las, lasničarstva in drugo, Vam nudijo oblastno dovoljeni strokovni tečaji v MARIBORU pri M. FETTICH-FRANKHEIM. Prijava vsak poljuben čas, za pismena pojasnila je priložiti znamko za odgovor. Mednarodni veleseiem v Budimpešti 6. 15. maja raietavljalecT vseh industrijskih strok / Izdelek mnozin-ki Kvalitetno blago Razstava madjarskih poljedelskih proizvodov za izvoz. IZVOZNI POSLI PROTI PLAČILU V PENGO-VALUTI Sijame modne revije / Kozmetična izložba I Izložba avijatike Filatelistiška izložba in borza / Izložba za naselievanje, gradnie / seltaška posestva / nazorna ratstava o namakuniu in kuituri dreves / Izložba neru nine in drobnice I Izložba vina I Galerija male obrti / Skupine domače industrije. Znatne polajšave pri potovanju in nabavljanju vizuma kakor tudi znižane cene v gledališčih, zdravilnih kopališčih Ud. na temelju sejemske izkaznice od 1—20 maja. Sejemske izkaznice in informacije pri: v Ljubljani. Potovalni pisarni »PUTN1K« centralno zastopstvo za Jugoslavijo; v Beogradu. Kr madž trg. delegat, Vuka Karadjiča ulica 11. s tremi sobami in vsemi pritiklinami, najmodernejše urejeno, se odda v najem s 1. majem t. 1. — Pojasnila v Gledališki ulici 8Ш1, soba št. 2. t V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod VILJEM DE COSTA trg. poslovodja dne 26. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 28. t. m. ob 4 pop. iz hiše žalosti, Klunova c. 14, Moste na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Moste, dne 26. aprila 1933. Kati de Costa roj, Vehar, soproga; Vili, sin in ostalo sorodstvo. -vSOi V"'-:- "V** i(r' '■-•■ nh» mmvuvik . .v. .r,-. —m - - nj KJ JS 3 «!3 e o 3 (У >-3 S o Jr u ® Js c TI n •O .. ЗШ 5) Jj » § и .a »Q S« o-rsi cn a u ► > u o ;o a « . £ I » 2 s а ш a H.ÏJ en « , 2 •M c v i -"o 3 i= .5 -9 ® > .aQ§ O ;Nino ~ > 3 ТГ IN o S n S! « <0 - *& I N — O P и i- ■ U -D O N » N ".j "J 'j >"5 > > o - - -"O o. w v 8 * <2 i i > f « e ; o - o ° . - - a N « e — w 5 « a = a » -« .j îï B -S -- * 'g 2 -S. S ° oQ •j .SL '«a zL-O a. o o J =J -o £ u t O« O tn -Û Samuel Lover: RORY O'MORE 4 Irski ljudski roman. »Ne tako kakor vi mislite, draga gospa O'More, on ni bil dober katoličan — škoda, da je izgubljen, da je bil pogan. Toda on ni tega kriv, da ni vedel drugače, zakaj v tistih časih so bili ljudje izgubljeni v temi in niso vedeli tega, kar vemo mi. Če pa pravim, da je bil Rimljan, mislim s tem, da je pripadal tistemu slavnemu narodu, Romani populi, kakor jim pravimo. Virgil je bil rojen v Mantui, slavnem rimskem pristanišču, me razumete, gospa O'More?« Klopec gospe O'More je padel na tla. Phelim pa, ki ni maral, da bi se le ena beseda njegovega govora izgubila, je čakal, dokler ga vdova ni pobrala in postala zopet vsa pozorna. >Mantua, pravim, gospa O'More, slavno pristanišče Romani populi, pristanišče port Mantua, ki ima še danes čast, da je njegov rojstni kraj, me razumete, gospa O'More,< je nadaljeval Phelim. »Da, da, gospod 0'Flanagan! Poslušam vas, gospod. Oh, kako silno učeni ste! Tako, tako, to je čudovito! Nikdar še nisem slišala o kom, ki bi bil rojen v port-mantia.« »Oh-ho-ho-ho! Gospa O'More! Ne, milostiva,< se je smejal Phelim. »Nisem rekel, da je bil rojen v port-mantia. Rekel sem v pristanišču port Mantua, ki je bilo teritorialna posest kakor so bili Romani populi.« >0 Bog, koliko vi znate, gospod O'Flanagan, ni čudo, da se mi smejete! A mislila sem. da govorite o torbi in sem se čudila, kako bi otrok prišel na svet na tak način.< »Čisto naravno, gospa O'More, čisto naravno!« je rekel Phelim. »Toda, ali mi morete povedati...?« »Kaj pa?« je hitro vprašal Phelim. »Ali mi morete povedati, ali je to tisti kraj, odkoder prihajajo torbe?« »Mogoče, gospa O'More, da to ime izvajamo iz imena tistega kraja, to se pravi, toda to so majhni odlomki iz zgodovine in ni vredno, da bi govorila o tem. V takih zadevah smo prepuščeni svoji lastni razsodnosti.« »O, Bog, o, Bog! Ali je pa tisti gospod, o katerem govorite, hodil streljat, tisti gospod Virgus?« »Virgil, gospa O' More, Vir-gil,« je poudaril Phelim dostojanstveno. »Naj mi oprosti on in tudi vi mi oprostite, gospod,« se je opravičevala in priklonila glavo. »Nič ne de, gospa O' More. Torej milostiva, zaradi streljanja, ne, ni hodil streljat, in sicer iz različnih vzrokov ne. Puške so bile redke v tistih časih, smodnik pa ni bil še v modi takrat.« Phelim ji je hotel še nadalje razlagati, a v tistem tre-notku sta se vrnila Rory in učenjak, kakor so ga imenovali. Vdova je porabila to priložnost, šla v hišo in prepustila Phelima in njegovo razlaganje in vse skupaj športnikoma. II. poglavje. Kako se sedi na ražnju, ne da bi bil sv. Lovrenc. Nekaj tednov, preden se je začela naša povest, je šel Rory v Dublin po poslih zaradi najemnine male vdovine farme, če tistih par njiv sploh zasluži to ime. V tistem kraju je bil samo podrejen zastopnik, s katerim si zaradi takih poslov lahko govoril; glavni zastopnik zemlje je pa stanoval v Dublinu in vsakega pol leta prišel na posestvo. Razen takrat, ko je prihajal po najemnino, ga najemniki niso nikdar videli. Gospodar je pa živel v Londonu. Vdova je hotela dokupiti še nekaj zemlje prav tisti čas, ko pravega zastopnika ni bilo. Da bi predolgo ne čakala, je poslala svojega sina v Dublin, kjer naj bi govoril z njim. »S tem človekom tu nima smisla, da bi govorila, ker ti ne more dati pravega pojasnila; saj vedno pravi, da j mora šele gospodarju pisati, in da ti bo čez toliko in to-I liko dni sporočil. In tako hodiš samo sem in tja, reč pa ostane vedno tam, kjer je bila in nikdar ne veš, pri čem da si. Zato, dragi Rory, pojdi v božjem imenu v Dublin in se pogovori kar z zastopnikom samim.« In tako se je Rory odpravil v Dublin, pa ne brez tisoč materinih dobrih nasvetov, kako da naj pazi v mestu, o katerem je slišala, kakšno vražje mesto da je, in kakšni malopridneži da so tam, da ti, če spiš z odprtimi usti, kar zobe ukradejo iz njih. »Bom pa spal z odprtimi očmi kakor zajec,« se je pošalil Rory, »in če jih moji zobje tako mikajo, bodo tudi lahko izkusili, kako ostri so,« je Rory, ki si ni malo do-mišljeval, kako bistroumen je, mater pomiril. Iz čudes pa, ki jih je videl v mestu, je globoko zajemal in pripovedoval na poti nazaj domov, tako da je njegovo pripovedovanje kratkočasilo potnike, ki so ga z zanimanjem poslušali. Svoj posel v Dublinu je povoljno opravil, potem je pa sedel v mestno kočijo. Na enem zunanjih prostorov poleg bledega, skromnega, a brhkega mladega gospoda je bilo še prostora in tja je sedel, ker ta ni imel tistega prezirljivega obnašanja, ki ga kakšen-krat opažaš na ljudeh boljših slojev, kadar jih slučaj pomeša z njimi. Svojim sopotnikom se je skušal popolnoma prilagoditi in med potjo, ko jih je treslo in metalo sem in tja, se je pogovarjal z Rorijem o rečeh, z» katere jim je bežeča pokrajina dajala snovi. Zaradi njegovegu neprisiljenega obnašanja se je skromni Rory takoj ogrel zanj in ga seveda začel ceniti. To medsebojno zaupljivost in presrčnost je pa podžigalo vedno bolj brezobzirno obnašanje nekega drugega sopotnika, ki je smatral to za veliko ponižanje, da je poleg njega sedel človek kakor Rory in prav nič se ni pomišljal. da ne bi žaljivo in čisto glasno govoril o nižjem stanu in kako težko je, privaditi ljudi nižjega stanu na mirno in dostojno obnašanje. Rory pa, ki je bil zelo takten, ni na vse to nič odgovoril. V splošnem ni nihče nič opazil; bistro oko njegovega bledega druga je pa vendar videlo, kako so ustnice kmet-skega fanta od srda podrhtevale in kako so se mu obrvi stiskale od jeze in boli, ki je bila tem bolj ostra, ker je bila skrita. Izdaiateli: l«u Rakove» Urednik: Franc Krenuar.