Ob dvajsetletnici Izjava kulturno-gospodarske zveze oh 20-letnici zmage nad nacifašizmom T teh dneh pred dvajsetimi leti se je zaključeval boj proti nacifašizmu. Trije dnevi v letu 1945 so za nas posebej pomembni: 25. april, ko je na poziv najbolj borbenih sil vstalo italijansko ljudstvo, da likvidira nacistične in fašistične sile; 1. maj, ko je Jugoslovanska ljudska armada osvobodila Trst, Gorico in ostalo ozemlje ter prisilila nacifašistične sile k predaji, ter 9. maj, ko se je s kapitulacijo hitlerjevske Nemčije končala v Evropi druga svetovna vojna. Pomembnost teh zgodovinskih datumov je v prvi vrsti v tem, da pomenijo zmago dobrega nad zlim, zmago nad nazadnjaškimi silami, ki so z nasiljem, z ognjem in mečem zasužnjevale narode in jih hotele trajno podjarmiti, zato da bi z ropanjem njihovih dobrin nasičevale lastno pohlepnost in ustvarjale materialne pogoje za podreditev sveta. Še nikoli v zgodovini se ni prizadeto človeštvo tako množično uprlo zatiralskim silam kot v zadnji vojni. V nobeni vojni ni bil neoboroženi pripadnik zasužnjenih narodov izpostavljen takemu nasilju in bil hkrati pripravljen tvegati vse, tudi svoje življenje, za to da prispeva svoj delež k uničenju nasilnika. To tveganje je trajalo dolga leta, zahtevalo je velike žrtve, milijone padlih, ranjenih, zaprtih, izgnanih in sestradanih. Vse to je — po navidezno čudni logiki — upor stopnjevalo in utrjevalo vero v zmago. Tudi slovensko ljudstvo teh krajev ni stalo ob robu dogajanja. Ni moglo stati. Dvajset let fašističnega nasilja je sicer načenjalo njegovo telo, toda nezlomljiva vera v zmago dobrega in vzgledi junakov, ki so bili del njega, so mu kmalu pokazali pot. Ko je bil zasužnjen matični del slovenskega naroda in so tijegove zdrave in ljudske sile dvignile upor proti okupatorju, se mu je naše ljudstvo priključilo. In ni bil slučaj, da je bil pri nas odpor tako vseljudski. Slehernega slovenskega človeka je fašistični teror prizadejal vsak dan, ob vsakem koraku, skozi dve dolgi desetletji. Na sovražnika ni bilo treba kazati, čutil ga je vsak otrok, ker ni smel niti pozdravljati v jeziku, ki ga je mati naučila. Slovensko ljudstvo je šlo v boj s trdnim namenom, da se fašizem uniči in da se onemogočijo vse tiste sile, ki so ga dvignile in se tako prepreči vsaka obnovitev nasilja, da se uveljavi demokratična ureditev družbe, pravična razdelitev dobrin, da se odpravi vsaka rasna diskriminacija ter si tako slovensko ljudstvo pridobi vse tiste narodnostne pravice, ki jih mora kot del naroda uživati. V tem boju se je povezalo z italijanskimi delovnimi množicami, ki jim je bil nacifašizem enak sovražnik, s čemer so se utrdile nekdanje vezi. V skupnih naporih in žrtvah se je skovalo bratstvo dotlej nepoznanega obsega. Niso bili povsod doseženi vsi cilji boja proti nacifašizmu. Fašizmu pri nas niso bile iz-podrezane vse korenine. Mnogo je neuresničenih demokratičnih dobrin, Slovenci v Italiji še nismo enakopravni državljani, ker ne uživamo še nekaterih osnovnih narodnostnih pravic. Zanikanje enakopravnosti se ne ustavi niti pred padlimi slovenskimi borci za svobodo. Pokopani borci na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu in vsi tisti Slovenci, ki so trpeli in dotrpeli v Rižarni, nimajo u-radnega napisa v materinščini. Tržaška občina ni poimenovala nobene ulice po svojem občanu slovenske narodnosti, ki je padel za svobodo. Tako ravnanje upravičeno izziva o-gorčene proteste vse slovenske javnosti. Gotovo pa je, da je med najpomembnejšimi sadovi protifašističnega boja v Italiji republiška ustava in trdna odločnost večine ljudstva v deželi, da ne bo dovolilo obnove fašizma. V vodstvu državnih zadev republike Italije so danes ljudje, ki so se aktivno udeležili odpora in boja proti fašizmu. Prizor z včerajšnje svečanosti v Rižarni, ki je bila proglašena z odlokom predsednika republike za NARODNI SPOMENIK ob navzočnosti sen. Pelizza, ki je zastopal vlado, deželnega predsednika dr. Ber-zantija in tržaškega župana, ki so predsedniški odlok pre-čitali ter govorili o pokončanih borcih za svobodo v Rižarni ter o pomenu 20. obletnice odporniškega gibanja. Udeleženci so si nato ogledali zgodovinske celice smrti in prostor, kjer je bila peč, v kateri so nacisti sežigali borce za svobodo ter jo pred osvoboditvijo sestrelili, ven. dar pa se na sliki še vidi, kje je bil dimnik peči. Velika je njihova odgovornost. Dokazati bodo morali, da so sposobni usmerjati deželo v političnem, socialnem in gospodarskem pogledu proti ciljem, za katere so se borili. Med te cilje spada danes v prvi vrsti uresničevanje ustave v vsej njeni celovitosti. Slovenski prebivalci italijanske republike zato prav nestrpno pričakujemo ustreznih zakonskih določb v smislu členov 3 in 6 ustšve, ki bi zagotavljale zaščito in pravice tudi naši narodnostni manjšini. Boj za svobodo ne pozna narodnosti in zato ne more biti priznavanje upravičenost tega boja omejeno na «izbrane» narode. Boj narodov Azije in Afrike, ki se danes borijo, da bodo sami odločali o svoji usodi, ni nič drugačen od boja, ki smo ga zaključili pred dvajsetimi leti. Zato ne more biti današnje proslavljanje iskreno, če se ne solidarizira z bojem teh narodov za svobodo. Slej ko prej stojijo pred človeštvom še velike naloge, ki izhajajo iz izkušenj v vojni. Desetine milijonov človeških žrtev zadnje vojne, stotine milijonov trpečih ljudi, uničena bogastva sadov dela človeških rok, so zadosti zgovorni opomin, da se je treba z vsemi silami boriti proti vojni, saj bi uporaba novega uničevalnega orožja v morebitni vojni'pomenila uničenje človeštva. Tudi italijansko ljudstvo in z njim slovensko prebivalstvo v Italiji čakajo ob dvajsetletnici zaključka oboroženega u-pora še velike naloge, da se uresničijo vsi smotri te borbe. Na ramena mladih generacij, ki se tega boja niso udeležile! prehaja odgovornost ali bo to uspelo. Treba jim je zato o-svetliti veličastnost dogajanj, žrtev in vztrajnosti. Iz tega bodo črpale moralno moč in predvsem spoznanje, da ni nobena dobrina darovana, da se brez trdovratnega, vsakodnevnega boja in naporov nič ne doseže. Trst, 24. aprila 1965. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA S POSEBNIM ODLOKOM PREDSEDNIKA REPUBLIKI G. SARACATA Rižarna proglašena za narodni spomenik Danes ob 15.30 bo v Miljah odkritje spomenika padlim bortem za svobodo in zborovanje ANPI Rižarna, kjer je bilo nacistično uničevalno taborišče s krematorijem, kraj trpljenja in mučeništva tisočerih slovenskih, hrvaških in italijanskih antifašistov ter Židov iz Trsta in-oko-lice, iz sosednih pokrajin, iz Istre in z Reke, je bila včeraj s posebno svečanostjo proglašena za narodni spomenik in izročena tržaškemu mestu. Kakor je imel Trst v zadnji vojni žalostni privilegij, da je bilo med njegovimi mestnimi zidovi pravo uničevalno taborišče s krematorijem, edini tak primer v Italiji in v zahodni Evropi, tako ima zdaj čast, da hrani in čuva Rižarno-narodni spomenik. Dekret predsednika republike o proglasitvi Rižarne za narodni spomenik se glasi: Predsednik republike na podlagi zakona od 1. junija 1939 štev. 1089 glede zaščite predmetov umetniško- zgodovinske vrednosti ima za potrebno, da se Ri-žarna pri Sv. Soboti v Trstu — edini primer nacističnega taborišča v Italiji — ohrani in izroči spoštovanju naroda zaradi njene velike važnosti zgodovinsko-političnega pomena; na predlog ministra — dr. žavnega tajnika za javno vzgojo odloča: Rižarna pri Sv. Soboti v Trstu je proglašena za narodni spo. menik. LUIGI GUI, 1. r. V Rimu, dne 20. aprila 1965. Svečanosti v Rižarni, ki se je začela ob 18. uri so se udeležili v imenu vlade podtajnik obrambnega ministrstva senator Gugliel mo Pellizzo, predsednik pokra jinske vlade dr. Berzanti, pred sednik pokrajinskega sveta dr de Rinaldini, župan dr. Franzil, predsednik pokrajinske uprave dr. Savona, vladni komisar dr. Mazza, kvestor dr. Pace, komandant vojaškega prezidija general Barberi, šolski skrbnik dr. Ta-velia, senator Vidali, poslanka Marija Bemetič, ter poslanca Bologna in Belci, rektor tržaške u-niverze prof. Origone, najvišji predstavniki sodnih oblasti, tajniki raznih strank, razen fašističnih, deželni, pokrajinski in občinski odborniki ter svetovalci, zastopniki partizanskih in odporniških organizacij, Slovenske Kul-tufno-gbspodarske zveze, itd. Na proslavi je sodelovala tudi vojaška godba in vojaška edinica, ki je izkazala vojaške časti.' Svečanost se je začela nekoliko po 18. uri, ko je na dvorišče Rižarne prispel senator Pelizzo skupno s tržaškim županom, vladnim komisarjem in najvišjimi predstavniki oblasti, ki so najprej stopili v pritlični prostor, kjer so ohranjene celice. Tu so položili vence vladnega komisarja, deželnega sveta, deželnega odbora, tržaške občine in pokrajinske uprave, na dvorišču pa je medtem vojaška edinica izkazala vojaške časti. Sledili so govori senatorja Pelizza, župana Franzila in predsednika deželne vlade dr. Berzan-tija. Senator Pelizzo je predvsem poudaril, da ima ta svečanost izredno važnost in pomen v okvi- GIUSEPPE SARAGAT, 1. r. ii i ■ i ■ 1111 ih m im iii im n n iiiii m ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiii im iimiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiii mn •iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiii ii iiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiimimiii m m mm im iiiiunuiimi m Ob 20-letnici velike in pomembne zmage svobodoljubnih sil nad nacizmom in fašizmom Slovenske šole so prvič po vojni uradno proslavile odporniško in osvobodilno borbo Izredno lepa skupna proslava trgovske akademije in učiteljišča v telovadnici pri Sv. Ivanu z govori ravnatelja prof. Vladimira Turine, prof. Borisa Pahorja, prof. J. Ježa in s čita-njem odlomkov iz knjige «Pisma na smrt obsojenih» - Na večini drugih šol proslave po razredih V skladu s poslanico predsednika republike in okrožnico ministra za javno šolstvo, so včeraj tudi slovenske šole počastile 20-letnico odporniškega gibanja in osvoboditve. Pri Sv. Ivanu sta trgovska akademija in slovensko učiteljišče pripravila skupno proslavo v prostorih telovadnice, katere se je udeležil skoraj Ves profesorski zbor in pa seveda vsi dijaki obeh zavodov. V svojem uvodnem nagovoru je ravnatelj trgovske akademije prof. Turina najprej spomnil na začetke fašizma v Italiji, ki so bili obenem tudi začetki križevega pota za vse, ki niso mislili tako, kot je fašizem zahteval, za nas Slovence pa še posebej, ker smo morali začeti borbo proti fizičnemu iztrebljanju naše skupnosti, ki nam jo je namenil fašizem. Bežno je nato nakazal razne faze nacifašističnega terorja, drugo svetovno vojno in vzporedno z njo razvoj odporniških gibanj po vsej Evropi, zmago nad nacizmom in osvoboditev ter nato zlasti položil šolski mladini na srce, naj se zaveda, da dolguje tisočem in tisočem junakov svojega in vseh drugih narodov, ki so dali svoja življenja, če lahko danes govori brez strahu v svojem materinem jeziku, če lahko obiskuje slovensko šolo, če se lahko druži v slovenskih ustanovah in društvih. «Dolžni smo — je poudaril ravnatelj prof. Turina — da se kot šola, kot vzgojna ustanova, učiteljica vsega dobrega in poštenega, ki ne sme poznati sovraštva, pač pa čisto iskrenost in ljubezen med vsemi, globoko poklonimo tem žrtvam, na katerih slonijo temelji za demokratično, socialno in pravično ureditev narodnih in državnih skupnosti.« Za ravnateljem prof. dr. Turi-no je v izbranih besedah, z njemu lastno literarno govorico, spregovoril o vzvišenem pomenu osvobodilne borbe zlasti našega naroda prof. dr. Boris Pahor. Zlasti pretresljiv Je bil tisti del nje- govega govora, v katerem je navajal zapiske padlega partizana Vladimira Štoke s Kontovela iz fašističnega zapora, kjer je bil skupno s svojimi sotrpini na Bi-dovčevem procesu izpostavljen strahovitemu mučenju. «Da, to je bila čudovita mladina — je poudaril prof. Pahor — katere duha in delo premalo poznamo in ji s tem delamo neodpustljivo krivico, ko pa je, kakor sem rekel, dolgo pred začetkom druge svetovne vojne že dala bojevnike za človeško dostojanstvo in narodovo prostost. In prav nji, ti mladini se moramo zahvaliti, da smo takrat spoznali, kako bogate so zaloge slovenskih sil; zakaj proces tridesetega leta ni zajezil upora, ampak ga poglobil In razširil do takšne mere, da je 1. 1941, to je že v ozračju novega svetovnega požara, fašizem čutil potrebo po procesu monstrum, na katerem je sedelo na zatožni klopi vse naše razumništvo, z njim pa predstavniki vseh slojev in poklicev, pripadniki vseh svetovnih nazorov od vernih ljudi do skrajnih levičarjev.« Potem, ko je v lepih besedah opisal, kako je naš narod uresničeval napovedi svojih velikih mislecev in poetov Prešerna, Gregorčiča, Gradnika in Kosovela in krvavel v boju za svoje ideale, je prof. Pahor takole zaključil svoja izvajanja: «...Zato pa smo mi danes, ko se veselimo zmage nad novimi Huni, tudi resno zamišljeni zaradi vseh vprašanj, ki jih prihodnost postavlja pred nas. Zakaj slovenski človek živi danes kakor včeraj na prepihu svetovnih .cest; slovenski človek mora danes kakor včeraj skrbeti za to, da se bo življenjski sok pretakal po vseh, tudi po oddaljenih udih narodovega telesa. Zato mora biti danes v zmagoviti Evropi slovenstvo seveda tudi žlahtna vez med sosedi, a predvsem trdno jamstvo za zvestobo sebi. Zakaj druge bomo znali ceniti in drugi nas bodo znali ceniti samo, če bomo zmeraj, kakor v bližnji preteklosti naši bratje in sestre, znali ceniti sebe. Drugi nas bodo spoštovali samo, če bomo znali najprej spoštovati svojo podobo, svoje skri- to bistvo, svoje duhovno in duševno bogastvo, svojo izvirnost, svojo majhno, a predrago zemljo. Samo v tem smislu je lahko današnji praznik vam, mladim ljudem, pomemben sestavni del tistega človeškega cilja, ki je nujno da utriplje v vas, če hočete kot zavestne, zravnane osebnosti usmeriti pogled naprej v jutrišnji dan.« Potem ko so na poziv prof. Pahorja vsi prisotni stoje z molkom počastili spomin vseh padlih in umrlih v borbi za svobodo, je prof. Merku prečital nekaj pisem iz zbirke «Pisma na smrt obsojenih« ob spremljavi Soštakoviče-ve simfonije, ki jo je slavni sovjetski skladatelj napisal med vojno v obleganem Leningradu, nato pa je spregovoril še v imenu učiteljišča prof. Janko Jež, ki pa je zlasti prikazal razvoj italijanskega odporniškega gibanja proti fašizmu. Omenil je Matteotti-jevo mučeniško smrt in nato idejne osnove italijanskega gibanja proti fašizmu, ki je imelo (Nadaljevanje na 8. strani J ru proslav 20-letnice odporniškega gibanja. Nato je prečital dekret predsednika republike in simbolično izročil tržaškemu mestu ta spomenik v spomin na njegovo udeležbo, v osvobodilni borbi. V svojem govoru je Pelizzo nato poudaril, zakaj je bila Rižarna proglašena za narodni spomenik. Predvsem zaradi tega, je dejal, ker hočemo, da bo trajna, svečana ter javna počastitev tistih, ki so se borili, trpeli in žrtvovali svoja življenja, da preživeli in novi rodovi ne bodo mogli pozabiti, na heroje in mučenike ter ideale, za katere so padli in v tolažbo svojcem padlih žrtev. Zupan se je zahvalil vsem prisotnim predstavnikom oblasti za njihovo udeležbo in je nato poudaril, da Je občina Stela za svojo dolžnost sprejeti pobudo za proglasitev Rižarne kot narodni spomenik, kar je bilo doseženo prav ob 20-letnici osvoboditve kot najvišje priznanje žrtvam Rižarne. Poudaril je, da so ideali odporniškega gibanja važni in dokončni, ker zagotavljajo vsakemu človeku svobodo, možnost kulturnega in političnega razvoja in pravico, da se svobodno organizira za dosego teh ciljev. Na kratko je omenil postopek za proglasitev Rižarne kot narodni spomenik in poudaril, da je trža:ko mesto ponosno, ko danes sprejema v varstvo ta spomenik pad-lim, ki so žrtvovali svoja življe-nja za ideale svobode. Opomin, ki iz tega spomenika preveva, bo vedno pred očmi vseh meščanov, zlasti pa mladine, tistih, ki so zrasli po grozotah v Rižarni in ki ne morejo verjeti tem grozotam. Zadnji je govoril predsednik deželnega sveta dr. Berzanti, ki je opisal in poveličeval odporni-štvo ter ideale osvobodilne bor-be, ki je bila herojska borba za svobodo, borba vseh, ne glede na poklic, starost, socialno stanje, kulturno stopnjo ali politično pri-padnost. Poudaril je, da mora biti Rižarna najbolj zgovorna priča o nacističnih grozodejstvih, strašnih mukah in trpinčenju žrtev, katerih se bomo vedno spominjali. Števila teh žrtev ne bo moč nikoli točno ugotoviti, tudi zaradi tega ker so nacisti hoteli uničiti vsako sled, toda ni jim zadostovalo uničiti krematorij, da bi zbrisali spomin na žrtve in zmanjšali odgovornost, vsaj moralno, tistih, ki so to odobravali ali so bili sokrivci tistih režimov. Nato je pripomnil, da je ta svečanost najbolj značilna med vsemi proslavami odporništva in da je Trst imel svo-po posebno vlogo v zgodovinski dobi pred zaključkom druge svetovne vojne. Svoj govor je dr. Berzanti zaključil s poudarkom, da se mora idealna borba, ki se je začela med odporniškim gibanjem, nadaljevati in da se morajo ideali odporništva ohraniti ter poglobiti v miru, delu, ljubezni in medsebojnim razumevanjem, ki so osnovni temelji duhovnega in materialnega napredka naroda. Pozorno smo poslušali vse tri govore, toda -noben govornik ni niti z besedico omenil, da so bili med žrtvami Rižarne tudi Slovenci in Hrvati. O tem zgovorno pričajo napisi na vratih in stenah strašnih celic, ki so se še ohranili in ki so jih govorniki lahko videli vsaj včeraj. To zamolčanje resnice je napravilo na poslušalce. mučen vtis, saj ni v duhu idealov, za katere so žrtve Rižarne darovale svoja življenja. Po končanih govorih so si ponovno ogledali celice vsi predstavniki oblasti, strank in organizacij, nato pa drugi gostje. tv nmanirv««!. I>riin«rsic,i uiii*vji;)r V prejšnjem tednu DANES P RO SL A VE 20-LETNICE OSVOBODITVE PO VSEJ ITALIJI Jugoslovanski predsednik Tito je na obisku v Alžiriji, od koder bo odšel še v Kairo. Njegov obisk je važen zaradi dveh stvari: srečanje z Ben Belo in trenutek, v katerem je prišlo do razgovorov. Predsednika sta se sestala na tleh neodvisne afriške države kot predstavnika ljudstva, ki ima mnogo skupnega v podobnih zgodovinskih usodah in enakih težnjah v današnji dobi. Tito in Ben Bela dejansko poosebljata borbo za tiste plemenite ideale, ki približujejo Jugoslavijo in Alžirijo v prisrčnem sodelovanju. Prisrčen sprejem, ki so ga priredili jugoslovanskemu predsedniku, ni bil samo izraz spoštovanja in ljubezni do uglednega gosta. Alžiroi so s prisrčnim sprejemom Tita hoteli hkrati povedati, kako cenijo prijateljstvo z Jugoslavijo in z njenimi narodi. Ker so med Jugoslavijo in Alžirijo dobri odnosi in se sodelovanje vedno bolj poglab-lje, sta obe delegaciji lahko posvetili velik del razgovorov mednarodnim problemom. Oba predsednika sta pri ocenjevanju mednarodnega položaja izrazila zaskrbljenost zaradi nevarnosti za mir. Sile, ki se danes vedno bolj napadalno upirajo svobodi narodov in njihovim pravicam, predstavljajo danes neposredno nevarnost za bodočnost človeštva. Jugoslavija in Alžirija izhajata pri ocenjevanju dogodkov predvsem iz pravice narodov, da svobodno izbirajo družbeni, politični in gospodarski red, ki jim je najbolj primeren. Kot državi, ki sta si težko priborili neodvisnost, lahko bolje razumeta smisel borbe, katere so osnovni cilj svoboda ter gospodarska in družbena o-samosvojitev. Zato je naravno, da imata obe delegaciji e-nake poglede, kadar gre za bistvene mednarodne probleme. Zaskrbljenost obeh predsednikov vzbuja, predvsem položaj v jugovzhodni Aziji, kjer se ZDA vmešavajo v notranje zadeve Južnega Vietnama ter z napadanjem Severnega Vietnama ustvarjajo nevarno žarišče vojne. Rešitev, ki bi bila v skladu s težnjami vietnamskega ljudstva, se lahko doseže samo s pogajanji ob spoštovanju pravice miru in svobode. Afrika je tudi področje, kjer kolonialistične in neokolonia-listične sile z nevarnim delovanjem ogrožajo mir. Podpora ljudstvu Konga, Angole, Mozambika in tako imenovane portugalske Gvineje in solidarnost s to borbo, se prav tako istoveti s podporo želje in pravice vsakega naroda, da svobodno in samostojno odloča o svoji usodi. Jugoslavija in Alžirija sta prepričani, da odločna borba proti dmperialdamut, neokolonializmu in vsem oblikam neenakost med velikimi m malimi državami vodi k ohranitvi miru in k splošnemu mednarodnemu sodelovanju. Načela nepovezovanja dobivajo v tem trenutku velike nevarnosti izreden pomen. Zato ni težko razumeti zaskrbljenosti Jugoslavije in Alžirije zaradi krize Združenih narodov in njihove želje, da se OZN kot nenadomestljivi instrument miru in sodelovanja prilagodi spremembam, ki jih je svet doživel v zadnjih dvajsetih letih. Prav tako je razumljivo, da Jugoslavija in Alžirija opozarjata na resne probleme, ki izhajajo iz gospodarske neenakost narodov ir.> delitev sveta na revne in bogate, nerazvite in razvite. Odpravljanje teh razlik in nadaljnji napori, da se skliče svetovna konferenca o razorožitvi, so ena od neodložljivih dolžnosti vseh dežel sveta. IZJAVE KflMBOŠKECA PREDSEDNIKA Sihanuk ne priznava južnovietnamske vlade Kambodža nasprotuje udeležbi ZDA, Južnega Vietnama in Tajlandije na konferenci o Kambodži - «Timesov» komentar PNOM PENH, 24. - Kamboškl predsednik Sihanuk je izjavil, da vztraja brez iluzij pri svojem pred. logu za konferenco o Kambodži, čeprav se mu danes zdi odveč Pripomnil je, da ne zahteva, da bi se te konference udeležile ZDA, ki niso hotele podpisati ženevskih sporazumov, in tudi ne Tajlandija in Južni Vietnam. Dodal je: «če bi povabili ti dve državi, ne bo nikoli prišlo do rešitve zaradi nasprotovanja med Vzhodom in Zahodom. Sajgonska vlada ne predstavlja nič več Mi se ne moremo pogajati z njo in tudi je ne mO. remo priznati kot take in ne bomo šli v Ženevo, da bi diskutirali s to vlado.# Londonski «Daily Telegraph« piše, da se v prihodnjih dneh predvideva, da bo britanska vlada napovedala nove predloge za rešitev spora v Vietnamu. List pravi, da se je izvedelo, da bo britanska vla-da sprejela sovjetski predlog za sklicanje konference, ki naj jamči nevtralnost Kambodže, mogla pa bi vključiti tudi predloge širšega značaja. Saragat položi danes na grob neznanega j ovorov venec in talcev Vodstva strank PSDI, PSI in KPl poudarjajo velik pomen idealov odporniškega gibanja za nadaljnji razvoj demokracije v smeri socializma RIM, 24. — Predsednik republike Saragat bo jutri dopoldne ob priliki 20-letnice osvoboditve, položil lovorov venec na erob’ neznanega junaka in pod spominsko ploščo v Fosse Ardeati-ne. Spremljal ga bo notranji minister Taviani. Tudi" predsednik poslanske zbornice Bucciarelli Ducci se bo z enako gesto na grobu neznanega junaka in v Fosse Ardeatine poklonil spominu vseh padlih v borbi proti nacifašizmu Podobne svečanosti bodo po vsej Italiji. Ob priliki 20-letnice vseljudskega upora 25. aprila 1945 v vsej severni Italiji proti fašistom in nacističnemu okupatoriu so PSDI, PSI in KFI izdali re- ------------- J solucije, v katerih poudarjajo pcmen odporniškega gibanja proti nacifašizmu. Vodstvo PSDI naglaša v svojem proglasu, da sta odporniško gibanje in borba oprala fašistično sramoto in postavila temelje novi demokratični državi in njeni republikanski ustavi, ki tolmači vrednote in ideale «našega drugega preporoda«. Hkrati se poudarja, aa proslava 20-letnice odporniškega gibanja ne pomeni le dolžnostnega priznanja vsem, ki so padli za svobodo, ampak pomeni potrditev namenov in obvez, da bi Italijo spremenili v socialistično demokracijo, v kateri naj ta svoboda živi vedno bolj konkretno. Vodstvo PSDI hkrati poudarja, da s proslavo Italijanskega odporniškega gibanja hoče proslaviti tudi odpor drugih evropskih narodov, ker «v njem najdemo idejne razloge za odpravo pregraj med državo in državo, da bi ostvarili demokratično skupnost narodov, ki naj prevzame nase nalogo, da v miru določa svojo u-scdo». Vodstvo PSI pa poudarja v svoji resoluciji, da sta odpor in osvobodilna borba zgodovinski dejstvi temeljnega pomena za italijanski narod, ker si Je ljudstvo samo pridobilo demokratične institucije. Politične idejne in etične vrednote odporniškega gibanja so temelj italijanske republike in tem vrednotam je PSI bil in bo ostal vedno zvest, ne le z načelnim progla-šanjem, ampak tudi v svoji politični akciji. Potem ko je poudarila, da je »zgodovinska izkušnja potrdila globoko prepričanje socialistov, da se borbe za socializem ne more ločiti od borbe za demokracijo«, ker sta «svoboda in pravica nerazdružljiva pojma«, resolucija pripominja, da so socialisti dali velik prispevek v borbi za ustavo in za ustanovitev republike, kakor je pretežno njihova zasluga, če se je tematika uveljavljenja ustave postavila na trdna tla in postala danes objekt in obveza vlade. Resolucija zaključuje: »Mnogo je bilo storjenega v teh letih, a mnogo je treba se napraviti, da bi Italija postala moderna demokracija, v kateri bomo pospešili dvig delovnega ljudstva In njegovo stvarno udeležbo pri oblasti, kar je premisa za prehod v socializem. Taka je naša obveza v sedanjem razdobju; tak je naš način, da se v vsakodnevno akcijo prene-— dediščina odpor in upor 25. aprila« in da je »pogoj za napredovanje k socializmu v doslednem in neprekinjenem razvoju protifašistične revo-mcije«, nato pa zaključuje: »Dosleden razvoj protifašistične borbe pomeni torej predvsem: nepopustljivo borbo za uveljavljenje ustave; borbo za omejitev m zmanjšanje moči monopolov in da bi prizadeli njihove nove centre oblasti; borbo za demokratično načrtovanje, temelječe na reformah politične ih gospodarske strukture; borbo na vseh ravnih, da bi pridobili nove oblike za pose« ljudstva, za okrepitev in razširitev demokracije in stvarne solidarnosti z narodi, ki se borijo za svo.jo neodvisnost, in hkrati borbo za mir«. Maršal Konjev o srečanju na Labi MOSKVA, 24. — Maršal Ivan Konjev je v intervjuju agenciji Tass izjavil, da je bilo srečanje sovjetskih in ameriških čet na Labi »velik dogodek, in celo o-troci naših otrok ne bodo smeli tega pozabiti«. Konjev, ki ima danes 67 let, je poveljeval v zaključni fazi vojne na prvi ukrajinski fronti in njegove čete' so se srečale z ameriškimi četami v Nemčiji. Maršal Konjev je izjavil, da so zjutraj 25. aprila 1945 elementi 58. pehotne divizije opazili v mestu Torgau patrulje 69. ameriške pehotne diviz;je in kmalu zatem so sovjetske čete prispele do Labe. Nacistična fronta je bila razbita in nemike čete, ki so bile na področju Berlina, so bile odrezane od skupine, ki ji je poveljeval feldmaršal Schernef. • Zmaga nad fašizmom je zbudila veliko upanje za pravičen in popoln mir na zemlji,« je dejal Konjev. «Kateri od vojakov, ki so se srečali na Labi in sklenili medsebojno prijateljstvo, je mogel misliti, da dvajset let potem ne bo še mirovne pogodbe z Nemčijo in da bodo ameriška letala pobijala mirne civiliste v Vietnamu? Toda tisti, ki pripravljajo novo jedrsko-vojno, si morajo zapomniti: mir ščitijo sovjetske o-borožene sile, ki lahko odbijejo vsak napad na socialistične države.« ...........................................ii. Tu sv£ se spoznala. Zazrl sem. jse v moža z gostimi sivimi brki in .živahnim .flO&tedfiKn, ki mi je ponudil roko, in priznati sem si moral, da vem o njem zelo malo, skoraj nič. Prijatelj mi je šepnil: Pilon, slikar iz Pariza, prevajal je Kosovela. Takrat sem se spom- trhlo desko, nikdar se ni pretirano hranil z iluzijami, toda Pariz, Seina, slikovite mestne četrti, kjer najdejo vsi slikarji varno zatočišče — tisti, ki jih svet proslavi, in oni, ki jim je usojeno, da bodo vse življenje risali po pločnikih — bodo za vedno ostali zapisani v njegovem pogledu, besedi, kretnji. Kakor ostalim umetnikom, ki so v mladih letih podoživljali Pariz, tako je tudi Venu Pilonu zapustilo pariško nebo nekaj nenavadnega, nerazumljivega in bohemskega. Za intervju sva se srečala v koprski Loggi. Z zgodnjih jutranjih urah se je pripeljal iz Portoroža, kjer trenutno prebiva. Z vedrim obrazom sem prišel na najin pomenek, razburjen, toda nil, da sem nekoč prebral dva 1 poln pričakovanja. Od veselja sem njegova prevoda v ((Primorskem dnevniku«, zato sem ga jel pozorneje opazovati. Mogoče ga je motil hrup orkestra v kotu kavarne, ker je malokdaj spregovoril. Mnogo si je dal opraviti s svojo pipo, v katero je tlačil dober in dišeč - tobak, gledal ljudi, ki so prihajali in odhajali. Najraje bi ga pobožal, tako mi je bil všeč, ko je ,s kavino žličko skrbno postrgal sladkor, ki je ostal na dnu skodelice. In nehote sem pomislil, da more biti dober, kot je dober domač kruh, ki nam ga mali speče v Veliki kmečki kuhinji. Čeprav je vse življenje vandral po tujih zemljah, so se na njegovem obrazu ohranile slovenske, primorske črte. Edino Pariz — mesto, v katerem počenjaš, kar se ti zljubi, saj se tu sosed ne meni za soseda — je njegovemu značaju vtisnil odločne poteze in ljubezen do samostojnega, svobodnega življenja. Ne bi rekel, da je zelo podoben bohemom z Montmartra. JPilon predobro ve, kaj hoče, nikoli ne bo stopil na V> - Na trgu. (Ilustracija v knjigi Na robu) iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitmiimiuii Marija Kramb*^ VISOŠKA KRONIKA Literarno zgodovinska interpretacija Marijan Kramberger, ki ga poznamo sicer kot pesnika, Je tudi esejist in kritik ter po svojem slavističnem študiju tudi literarni zgodovinar. V svojih esejih zavrača zgolj formalne oblike estetske in vsebinsko-izpovedne analize in vrednoti umetnost kot celovito manifestacijo duhovne kreativnosti, determinirano v času in prostoru. Tak se nam kaže tudi v svoji razpravi o Tavčarjevi Visoški kroniki, ki jo je pravkar izdala Državna založba Slovenije v svoji zbirki Tokovi časa. V tej obširni, čez 350 strani obsegajoči razpravi, ki jo je v podnaslovu označil kot literarnozgodovinsko interpretacijo, avtor v 13 poglavjih vsestransko analizira to zgodovinsko delo Ivana Tavčarja in prihaja do novih, povsem svojih zaključkov. Knjiga, ki jo je sicer založba izdala v zbirki Tokovi časa, namenjeni mladim piscem, ne bo predstavljala branja za širši krog bralcev, in bo nujno ostala omejena na ozek krog literarnih zgodovinarjev in študentov, zaradi svoje obsežnosti in stila p« najbrž ne bo segla niti do ljubiteljev domačega branja, ki so Jim sicer razpravljanja o domači književnosti blizu. preskočil kamnite stopnice pred Loggio in si domišljal, da sem zletel že zelo visoko. Skoraj bi mislil, da sem na Olimpu, pa me je Pilon pravočasno potegnil iz oblakov. Zardel sem kot kmečka nevesta, ko me je pokaral, ker nisem imel vprašanja napisana, tako kot je treba. V meni je namreč hitro opazil mladeniško prenapetost. Moral pa sem mu biti všeč, saj se je na glas čudil mojemu pogumu, «ker sem si upal napasti starca«... Zelo se je razvedril, ko sem z navdušenjem govoril o njegovi avtobiografiji, še posebno je bil zadovoljen, ker je priznanje prišlo iz mladih ust. — Nihče ne ve, koliko me ta knjiga stane. Zato me boli, ker je prišla skoraj neopažena iz tiskarne. V nekaterih knjigarnah je še do danes niso dobili. «Na robu« sem napisal, ker sem želel ustvariti dokument časa, v katerem sem živel in delal. Kako sem pisal? Tako kot govorim, da bodo vsi razumeli zakaj je moral slikar dodati na rob svojega življenja še roman. Knjigo je avtor sam opremil, toda ni vedno zadovoljen z njenim grafičnim videzom, ker so se v tiskarni premalo držali njegovih napotkov. Obžaluje tudi, ker je cena knjigi nekoliko visoka. Zadovoljen bi bil s preprostejšo, bolj ekonomično izdajo. Tako mu ne bi bilo treba poslušati večnih izgovorov, zakaj ljudje ne posegajo masovno po knjigi. Med njegove besede se je pritihotapila grenkoba, zato sem mu brž zagotovil, da se bo mladim Slovencem knjiga prikupila, da bodo znali iz nje črpati resnico o življenju in delu. Veno Pilon mi je pritrdil, ker čuti do mladih ljudi veliko navezanost, jih ceni in jim zaupa. — Veste, se je razvnel, mladost ni težka. Mlad človek je zaverovan v svojo moč, je udaren, eksploziven in dinamičen. Nič zato," če kdaj pogreši, bo pa na novo začel. Dokler je človek mlad, še čas počasneje teče. Od starosti pa je nemogoče pričakovati elana in zanosa, starost je sama izkušnja. Zato bi bilo absurdno, če bi v mladosti hlepeli po znanju šestdesetletnega «starca», ker mora to priti spontano, z razvojem samim. Človek mora prebroditi vse, še tako kritične faze življenja, če hoče postati mož. V določenem obdobju mora biti tudi tak, kot ste vi: prešeren in nasmejan, kot metuljček ste — zdaj letite sem, zdaj tja. Zamaknjen sem poslušal njegove besede in gledal na trg, ki je vrvel pred nama Občinski uslužbenec je v tistem trenutku prinesel krmo za golobe, ki so ga v veliki jati obkrožili ISfMP®« ^ ; • 'm'*' Veno Pilon in se spustil na kamnita tla. Cez trenutek se bova ločila, sem pomislil. Kako naj se mu zahvalim za razgovor? Ali naj mu povem, da je eden izmed redkih, ki lahko s svojo ljubeznijo poplemenitijo mlado srce in s svojim znanjem obogatijo še tako vedoželjnega mladeniča? Ne, ne bom utegnil. Vstal je, mi stisnil roko in se izgubil za cerkvijo. Jaz pa sem stekel navzdol po ulici, proti morju, in še nikoli se mi ni' zdel svet tako lep. BRANKO VATOVEC liiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiniiimMiuiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ernest Hemingway: ::::::::::::: :::::::: Sonce vzhaja in zahaja Naše založbe počasi dopolnjujejo opus Ernesta Hemingwaya v slovenščini in tako smo pred nedavnim dobili tudi njegov roman «Sonce vzhaja in zahaja«, ki sodi morda med najbolj popularna dela tega velikega pisatelja. Čeprav je ta roman nastal v začetku literarne poti Hemingwa-ya, ima vendar že vse tiste značilnosti Hemingwayevega pisanja, ki so v njegovih kasnejših delih prišle morda še bolj do izraza in zaradi katerih so He-mingwayeve stvaritve tako zaslovele po vsem svetu. Zato Je bilo prav, da smo dobili v slovenščini tudi ta roman. Izdala ga Je založba Obzorja v Mariboru v svoji zbirki «Svet v knjigi«, prevedel pa ga je Bruno Hartman. V romanu «Sonce vzhaja in zahaja« je pravzaprav težko govoriti o romanu, ki bi imel neko zaokroženo zgodbo. Na kratko lahko ta neobširen roman označimo kot tekst, v katerem pripoveduje pisatelj o nekaterih izkoreninjencih, Američanih in Angležih, po prvi svetovni vojni. Ti ljudje, ki so izgubili vero v življenje in v smisel življenja, so se predali lahkotnemu brezmiselnemu življenju in pehanju za trenutnimi užitki v ljubezni in pijančevanju. Ti Izgubljenci se ukvarjajo z vsemogočim, eni s časnikarstvom, drugi z literaturo, eni pa samo begajo iz lokala v lokal, potuje-jejo po letoviščih in iščejo nekaj, česar nikjer ne morejo najti. V ospredju te pripovedi pa stojita vendar Jake Bames, pohabljeni pilot, in lady Ashley, bivša bolničarka in lepa, bogata vdova, ki sta poglavitni osebnosti romana. In njuna brezupna ljubezenska zgodba, ki še ne more izpolniti, saj je lady Ashley nimfomanka, Jake Bar-nes pa je človek, ki ga je vojna oropala moškosti. Prav nemoč njune ljubezni je poleg splošne brezizglečtnosti ostalih izkoreninjencev tisto, kar je Hemingway izrazil kot osnovno idejo teksta. To je nemoč vseh teh iz življenja izvrženih ljudi, ki jih preganja nemir, medtem ko sonce vsak dan vzhaja in zahaja in nudi vsak dan stotero možnosti ki pa jih ti izkoreninjenci ne morejo izkoristiti. Sonce bo vsak dan še kar naprej prehajalo preko obzorja, ti ljudje pa bodo še kar naprej ostajali z neizpolnjenimi hrepenenji. Morda kot nasprotje vsemu temu pa se kaže deviška španska zemlja s pri-rodnim, elementarnim življenjem svojega ljudstva, ki prihaja do izraza še posebno oh tradicionalnih fiestah s splošno priljubljenimi bikoborbami. V opisu hlastanja po trenutnih užitkih, beganj po lokalih in le- (Nadaljevanje na 10. strani) Knjige, o katerih poročamo, ima vedno na razpolago Tržaška knjigarna Ulica sv * Frančiška 20 petdeset jezikov in jih torej prebirajo v vseh delih sveta. Tako začenja Mile Klopčič, slovenski pesnik in prevajalec iz ruščine, svoj uvod v novo, slovensko izdajo basni Ivana An-drejeviča Krilova, ki jo je pravkar izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani. V svojih nadaljnjih izvajanjih podaja urednik in prevajalec prikaz življenja in dela Krilova ter poudarja, da so basni napravile Krilo-vega nesmrtnega, saj v ruskem slovstvu nima vrstnika, v evropski literaturi pa ga ima samo v La Fontainu. Nato pa svoj uvod zaključuje z ugotovitvijo, da je v rusko književnost in za njeno izenačenje z ravnijo zahodnoevropskih slovstev prispeval velik delež tudi Krilov s celotnim svojim delom, posebno pa s svojimi basnimi. Zavedajoč se družbene pomembnosti, ki jo ima in mora imeti književnost, je basen-sko zvrst iz poučnih prispodob razvil v satiro, ki smeši in biča človeške in družbene sprijenosti. Ta stran ustvarjanja je uvrstila Krilova kot enakovrednega člana v maloštevilno skupino velikih basnopiscev vseh narodov in časov. Čeprav Krilova že dobrih 100 let prevajamo tudi v slovenščino in čeprav so nekatere njegove basni v prevodu Mileta Klopčiča izšle tudi v drobni knjižici basni leta 1950, je sedanja izdaja basni Krilova prva kritična in zaokrožena izdaja v slovenščini. Pričujoča knjiga prinaša sicer samo četrtino vseh basni, ki jih je Krilov napisal, vendar jih je vseh vendar petdeset in zavzemajo 130 strani knjige velikega formata. Prevajalec sam pravi, da jih je izbral med tistimi basnimi, ki so naj večji dosežek Krilova in med njimi spet tiste, ki so s svojimi bodicami in naukom še danes žive in aktualne ter bodo svojo vrednost ohranile zmerom. V izbor je sprejel tudi nekaj tistih basni, ki jih je Krilov prevedel in predelal povsem svobodno. O deležu Krilova v ruski književnosti in o njega pomenu zanjo, je z nekaj zgoraj citiranimi besedami iz uvoda v knjigo, povedano dovolj. Prav gotovo so basni Ivana A. Krilova eden največjih dosežkov te satirične zvrsti v svetovni književnosti. Zato je zaradi umetnike vrednosti teh basni skoraj odveč govoriti o pomenu slovenske izdaje Krilova. Seveda pa ob tem ne moremo prezreti odločilnega deleža prevajalca Mileta Klopčiča, ki ga sicer poznamo kot odličnega prevajalca ruskega pesništva v slovenščino. Zvočnost njegovih verzov, eksaktnost jezika in konciz-nost izraza basni je nedvomno taka, da kažejo slovenski prevodi mojstrsko delo Mileta Klopčiča. Seveda je koristen in potreben tudi uvod, ki slovenskemu bral-. cu v kratkih , obrisih prikaže delo Krilova, njegovo življenje in njegov pomen. Prevajalec ga je napisal preprosto, a jasno in vsakomur umljivo, tako da bo vsakemu slovenskemu bralcu kar se da koristen. Prevajalec je dodal tudi krajše opombe k posameznim basnim. Bistven sestavili del knjige pa so seveda tudi ilustracije Melite Vovkove. Ta je knjigo opremila s celostranskimi, dvobarvnimi risbami, ki kažejo tudi izreden smisel za humor in satiro slikarice. Melita Vovkova je knjigo tudi lepo in skorajda razkošno opremila. Tako prihajajo med nas basni Ivana Andrejeviča Krilova v izredno skrbni, okusno o-premljeni in skorajda krasotni izdaji, ki je v ponos tudi vsem slovenskim soustvarjalcem, pa tudi založnici Mladinski knjigi. Sl. Ru. Prof. Stele s F. Miheličem in G- Stupico (Ilustracija v knjigi N« robu) tako j: lo dov tekofii na, je doma s£>< In nehote «rSWrWKt!St SrffSFSS- SS» USTNICE KBAL3A TBNTRLE SO Stp«l!tl • POMK.OVALEU NASMEH- ko 31 K -Jv 2-A L NA3 GA ODVEŽE J© , RIŠE H^i IZTOK Limm [ilVLJCKJf,, TODA ZDA3 JE PRE- Ipožno/ Ti Mi moŽeJvuti poguma, \lCER MltUŠ, DA NE VEM KOMU SVA Vpadla v koke / toda da vem..j .vjZONAJ SEM VIDU. STRaSnC TBOi »/ vPUt Domačinov.... lobanje j W \ IN ODSEKANE PESTI V Li r Vro so LOVCI NA GUVE/fJES ' (^VZDAJ 3E t/S^GA KOwe^yT.">^ ruEBodi woq,JIM f Lomasti- \ P8IPRAVL3A30 DVOBOJ,,Tl PA. SE » IZGUBLJAŠ V OBUPU' dE STOPIŠ TAKLE PRED NASPROTNIKA, TEPO-\Sl S PC VEMU D A RCEM. / / "w NE SLEJ MCTAKO ZA-/ “Vffc(ffiB*UDENO/ NI <£ VSE / ■' V tHIizGU8UEN0 / .• .DVOBOJ? «■ kAJdEN Dvoboj Pfliriofslrfdnevmlf EDEN REDKIH, KI SE JE REŠIL IZ NACISTIČNEGA PEKLA Bogat Žid je zapustil bolničarki vse imetje 1 11 g° reS‘la ' P°tem POje iZ«inUa in ^garten jo je dvajset let zaman iskal Pred kratkim je umrl Shmuel VVeingarten, zelo bogat poljski ,žid, ki je vse svoje imetje zapustil ženi, ki ga je po osvoboditvi, ko se je kot živ okostnjak rešil iz taborišča Mauthausna, negovala in mu tako vrnila življenje. Bila je to Bracha, sedaj stara kakih 40 let, o kateri pa ni že dvajset let nobenega glasu Le fotografija, ki kaže nasmejan obraz svetlolase deklice, stare kakih 18 do 20 let, posnetek nekega ruskega vojaka, je edino znamenje o njej. A dediščina, ki čaka to požrtvovalno ženo v odvetniški pisarni Hass, Schavvalbe in Thuin v Zdrichu, je vsekakor vredna pozornosti in upoštevanja. Znaša namreč 37 milijonov švicarskih frankov (o-koli 500 milijonov lir). Toda, kje Je Bracha, katere posnetek je tedaj napravil ruski vojak v Linzu, kjer je Bracha delala kot prostovoljna bolničarka v zbirnem središču. Tam so negovali internirance, ki so se rešili iz uničevalnih nemških taborišč, največ iz Mauthausna. In Shmuel VVeingarten je bil eden od teh, a Linz je bil njegova zadnja postaja strahot, ki jih je doživljal od Auschwitza do Mauthausna. Sama nasilja, strahote... September 1943. Prignali so Jih v Auschwitz. Shmuela, njegovo ženo in otroke. Na velikem prostoru, kjer so pregle-dovali in preštevali jetnike, so se tudi oni morali uvrstiti. In so čakali. Tisto jutro je neusmiljeno lilo. Tedaj je nekdo rezko ukazal: «Moški desno, ženske ln otroci levo!« Večina je dobro vedela, kaj to pomeni. Levo Je pomenilo »prho« — brez vode, potem skladovnico trupel in — peč. Se zadnji pogled na svojo družinico in potem je Wein-garten odšel z drugimi moškimi v delovno taborišče za prisilne delavce. Tam so morali trdo delati vsak dan po 14 ur. Do onemoglosti. A pod u-darci surovih stražnikov je večina njih obležala. Odnesli so jih tja, kamor so pred njimi odšli že njihovi dragi — v krematorij. Leta 1944. so Weingartna premestili v taborišče v Mauthausen v Avstriji. Bil je eden od pet tisoč trpinov, ki so kopali pod zemljo rove za skladišča za nacistično tajno o roži e. Ko so maja 1945 prispeli do njih zavezniški vojaki in jih osvobodili, je bilo tam še samo dvesto teh nesrečnikov. Brž so jih prepeljali v ameriško bolnišnico v Linzu. Tam je po hudih mukah umrlo še petdeset trpinov. A tudi Wein-garten je bil med tistimi, za katere niso zdravniki mogli dati dosti upanja, da bodo ozdraveli. Več tednov je bilo njegovo življenje na nitki. Potem pa se mu je vendarle obrnilo na bolje. To pa največ po zaslugi skrbne in zelo požrtvovalne nege bolničarke Brache, poljske Židinje. Žalostna zgodba židovskega dekleta Bila je hčerka poljskih Zidov. Na čudežen način se ji je posrečilo ujti iz geta v Krakovu, preden je tja pridrla nacistična drhal in neusmiljeno poklala vse, kar je bilo živega. Več tednov se Je Bracha klatila po deželi. Prenočevala je pod mostovi, po hlevih, senikih... Izdajala se je za Poljakinjo, kar je dokazovala z ukradeno izkaznico. Toda nekoč so jo nacisti zajeli.skupno z drugimi. Takrat so nabirali dekleta, ki so jih namenili v zabavo nemškim vojakom na fronti. Njej se je posrečilo zbežati z vlaka. Zatekla se je na neko samotno kmetijo. Tam so jo dobri dve leti skrivali. A za kakšno ceno! Biti je morala sužnja, dekla, predvsem pa ljubica gospodarju in njegovim štirim sinovom. Januarja 1945 so prišli v vas sovjetski vojaki. Tudi ti so ji storili silo. Vendar pa je Bracha Izkoristila priložnost In se ponudila poveljniku v službo. Vzeli so jo s seboj ter Jo dodelili sanitejcem. Nekoč Je izvedela, d£,.so Amerjkanci ustanovni posebno bolnišnico za židovske internirance. Takoj je zaprosila, da bi ji dovolili delati tam. In tako se je srečala z Weingartnom. Vrniti voljo do življenja Welngarten je bil torej med «brezupnimi primeri«. Zdravniki so Brachi pojasnili, da mnogi bolniki podležejo predvsem zato, ker nimajo nobene volje do življenja. Izgubili so družino, imetje, zdravje, nimajo več pravega Življenjskega smotra. A mnogim se Je zdravje jelo vidno boljša- Shmuel si je dodobra opomogel. Ko pa je popolnoma ozdravel, je spoznal, da Bracha ni njegova žena. Toda zdaj je bilo to vseeno. Obenem se je namreč tudi zavedel, da je vanjo pošteno zaljubljen. Menil je, da ju je pač roka usode na tako čudežen način zedinila. Številka bančnega računa Weingarten je Brachi ponudil zakon. Toda ona mu Je prigovarjala, naj bi še nekoliko počakala. Vsaj tako dolgo, da bo popolnoma gotovo, da je njegova žena v resnici mrtva. Do takrat pa da bosta živela skupaj kot prava zakonca. Konec leta 1945. je Shmuel povedal Brachi, da je pred vojno vložil v neko švicarsko banko veliko vsoto denarja, O . tem pa ni hotel prej govoriti, ker se ni mogel spomniti šte-bančnega računa. A brez številke nikakor ne more denarja. Malo pred iz-druge svetovne voj-je poskušal prenesti Iz 320 tisoč zlotov (okoli milijonov lir) v Ztirich. je bil namreč ve-z diamanti. Ker pa prenašanje denarja ni bije odprl v banki račun. A namesto ime-je navedel le neko števil-in dal svoje prstne odtise. številko je pozabil. Topo r.-’:ljučju se je nena-sj)omniI vseh številk. mu je prav Bracha pomagala. Nekoč ga je da bi ji kupil par no-številka devet In pol. Tedaj pa je Shmuelu šinilo v glavo, da sta bili prvi dve številki tekočega računa 95. A naslednje štiri so mu same od sebe prišle na misel. A kako priti v Švico. Takrat namreč niso nikogar pustili v to državo.' Zato sta se VVeingarten in Bracha odločila, da bosta poskusila priti tja na skrivaj. V Peldkirchu, obmejnem kraju sta našla nekoga, ki jima je obljubil, da ju za 400 dolarjev prepelje čez mejo. Ker pa sta premogla le 180 dolarjev, je možakar dejal, da za 'ta denar prepelje Samo enega od njiju. In tako je šel v Švico Weingarten sam. Bracha pa bi ga morala počakati v Feldkirchu, dokler se ne vrne z denarjem. Toda, ko se je čez čas zares vrnil, Brache ni več našel. In nihče mu ni vedel povedati, kam je odpotovala. A tudi njegova poizvedovanja vsa naslednja leta so bila brez uspeha. Od takrat je minilo skoro 20 let. Medtem se je tudi njegovo premoženje močno povečalo in je postal zelo bogat. Pred smrtjo je dal svojim Odvetnikom natančna navodila, kako bodo prepoznali Bra-cho, ki jo je določil za glavno in edino dedinjo svojega premoženja. In sedaj čaka 37 milijonov švicarskih frankov na Bracho.' Ako se do 25. oktobra ne zglasi v odvetniški pisarni Hass, Schvvalbe in Thuin v Ziirichu, bo vse Wein-gartnovo imetje prejela dobrodelna ustanova, za varstvo židovskih deklet. S. A. Bracha, ki jo je fotografiral leta 1945 neki sovjetski ................................................................................................................... ti, ko so izvedeli, da se je njih družina rešila, želja, da bi še videli svojce, je bila tako močna, da je povzročila naravnost rekordno boljšanje njih zdravja. Nič se ne ve, če je bila Bracha zares kaj podobna VVein- gartnovi ženi. Vsekakor pa je Shmuel, brž ko jo je zagledal, jel klicali «Miriam!». Bracha je pustila, da jo je objemal in poljubljal. In celo sama mu je pripovedovala, kako se ji je posrečilo zbežati iz strašnega pekla. Z njim vred je jokala za «njunimi» usmrčenimi otroki. Ali je bilo prav, da ga je tako varala? Da mu je lagala, da je njegova žena še živa? Vsekakor je bilo takrat glavno zlasti to, da mu je pomagala v brezupnem boju s smrtjo. A to se ji je popolnoma posrečilo. < EGON TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) Tel. 93-295 ra Coslovich, trg. pomočnik Lucia-no Strain in prodajalka Maria Glar-dossi, strokovnjak za pivo Franco Giacometti in uradnica Maria Lpisa Fantin, pomorski strojnik Salvatore Musolino in prodajalka Maria FJu- mana, trg. pomočnik Bruno Flori- ‘nella De Rose, uradnik Marcello dan in delavka Bruna Nitsch, delavec Silvano Martlncich in delavka Letizia Stocovaz, delavec Rena. to Furlanetto in šivilja Astrid Woir, delavec Argeo Sacolich in bolničarka Severina Busechian, strojni čast« nlk Fulvio Bonano In prodajalka Maria Pia Fort, mehanik Dante Rap-po in gospodinja Giovanna Grezar, trg. pomočnik Ennio Andrejasic irt gospodinja Viviana Delzet, mehanik Giovanni Caroll In gospodinja Fio-rentina Mora, bolničar Giordano Grimslg in gospodinja Gemina La-macchia, Claudio Cannizzaro In Fatima Guettafi, mizar Egone Leban in prodajalka Darinka Jeric, uradnik Franco Turlsini in frizerka E-Zia Mottica, pristaniščnik Paolo Šalite in gospodinja Palmira Stok, trg. potnik Vlncenzo Bono in prodajalka Nives VVengherschin, uradnik Sergio Vascotto in šivilja Vittorina Marini, častnik Giacomo Bitto in uradnica Fausta Boschini, uradnik Giuseppe De Simone in zdravstvena pomočni. ca Franca Sandrigo, uradnik Giacomo Cecotti in profesorica Dora Rossi, električar Alfredo Qualilza in Canciani -in uradnica Grazi-ella De-.betto, uradnik Mario Zerial in uradnica Germana Elsinerl, mehanik Antonio Ciacchi in delavka Anita Med. trg. pomočnica Rosalia Letizia Col-nago, elektromehanik Claudio Can-dottl In gospodinja Nevia Spolvera-to. inženir Domenico Vesnaver in gospodinja Ida Bonlfacio, uradnik Antonio Celona in uradnica Sere- jved, študent Franco Cossutta in štu- BARI 58 73 90 53 84 dentka Nedia Mikin, študent Gian- CAGLIARI 28 49 65 70 82 -franco Porettl in uradnica Milica FIRENCE 77 73 53 11 64 Ureni. GENOVA 22 87 86 74 82 MILAN 80 23 62 40 14 DNEVNA SLUŽBA LEKAHN NEAPELJ 21 69 41 59 38 (19 4. - 25. 4.) PALERMO 35 83 64 45 21 AlTAngelo doro. Trg Goldoni 8; RIM 51 18 36 43 3 Cipolla, Ul Belpoggio 4; Marchio, TURIN 17 65 2 35 56 Ul. Ginnastica 44; Nicoll. Ul. dlj Ser- BENETKE 72 83 29 14 65 Od 13. do 16. ure AlTAngelo d’oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Nicoll, Ul. di Ser-vola (Skedenj) 80. NOČNA SLUŽBA LEKARN Alla Basllica, Ul. S. Giusto 1: Bu. solini, Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro. Trg Oberdan 2: Manzoni, Ul. Settefontane 2 LOTERIJA EMPORIO AUTO - MOTO LORENZI Vam nudi DELE In NADOMEST-NE DELE za vsa motorna vozila: svečke, trikotnike, svetilke, preproge, prevleko, kroglične ležaje, AMORTIZERJE ZNAMKE RIV itd. TRST Via S. Lazzaro, 17 REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v ponedeljek, 26. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu, Ulica Pe-tronio 4, • KONCERT KOMORNEGA ZBORA RTV LJUBLJANA, Dirigent: Lojze Lebič Rezervacija in prodaja vstopnic jutri od 11. do 14. ure in uro pred začetkom. Vstopnina 500 lir V dvorani Prosvetnega društva «IGO GRUDEN« v Nabrežini bo v sredo, dne 28. t.m. ob 20.30 ALJOŠA ŽERJAL predvajal svoje zadnje filme. Vstop prost.! Vabimo k obilni udeležbi! Ob 20. obletnici ustanovitve Prosvetnega društva »Ivan Cankar« bo v nedeljo, 23. maja izlet v rojstni kraj velikega slovenskega pisatelja ter na Cerkniško je zero in v Rakov Škocijan Vpisovanje in pojasnila v dru štvenih prostorih v Ul. Mon tecchi 6-IV., vsak večer vključ no do 12. maja od 19. do 20 ure in ob nedeljah od 11. do 12. ure. SAK Jadran vabi na predavanje pisatelja Kocbeka y b 6 • OB SVOJEM DELU ki bo v torek, 27. aprila, ob 21. uri v Mali dvorani Kulturnega doma. Gledališča VERDI Jutri se pri blagajni gledališča Verdi začne prodaja vstopnic za 5. koncert spomladanske simfonične sezone; k-i bo v petek ob 21. uri. Or. kester gledališča Verdi bo dirigiral Sergi-u Celibidache. Program obsega skladbe: Schubert-VVebern — Nemški plesi; Ravel — «Le tombeau de Cou-perin* — Suita; Prokofjev — ((Romeo in Julija*, odlomki iz Suite št. 1 op. 64 bis In št. 2, op. 64 ter. Nazionale 14.00 «007 licenza di ucci-dere* Techrucolor. Seari Connery, Uršula Andress. Arcobaleno 14.30 «La .battaglia del Rio della Plata* Technicolor. Peter Finch. Excelsior 14.00 #Erasmo il lentiggcno-so» Barve De Luxe, James Stevvart Fentce 14.30 »Sierra Charriba* Pan-color. Charlton Heston, Richard Harris. Grattacielo 15.00 «Io uccido tu ucci dt» Tomas Milian, Eleonora Rossi Drago. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 14,00 »Veneri al sole* Va. lena Fabrizl, Franchi Ingrassla Prepovedano mladini P°d 14. le. tom. Filodrammatico 14.30 «La ca-lda pel-le» Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.00 «Questo pazzo, pazzo, pazzo rrioridu* Cristallo 15.33 «Deserto rosso* Technicolor Monica Vitti. Prepovedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 15.00 «Vento caldo* Tech-nlcojor. Troy Donahue. Capitol 14.30 «Non son degno dl te* Glanni Morandl, Laura Efrikian. Impero 15.00 «Matri-monio airitall-a na* Prepovedano mladini pod 14. letom. Vtttorio Veneto 14.30 «Schlavo d’a-more* Krni Novak. Prepovedano mladini pod 14. letdm. Moderno 14.00 «E la donna creo l’uo-mo» Linda Christian. Ginu Uervi. Prepovedano mladini, pod 14. letom. Zadnji dan. Astoria 14.00 «OSS 117 minaccia Bangkok* Technicolor. Astra 15.C0 ((Marnie*. Abbazla 14.30 «Jerry 8 in tri četrt* Technicolor. Jerry Levvis. Ideale 14.00 «11 giuramento del Slo-ux» Technicolor. Charlton Heston Skedenj 14.00 «Far West» Technlco-. lor. Troy Donahue, Suzanne Pie-shette «3M» MINESOTA Veliki ameriški kompleks svetovnega slovesa «COPING» — FRINTING — MICROFJLM*: Fotostatičrii stroji. Papir za reproduciranje. Projektorji. Naprave in proizvodi za tiskarstvo. ((ABRASIVI - ODLEPILA*. Lepilni trak «SCOTCH > - Sredstva proti polzenju. Embalaža za hiše, industrijo, gradbeništvo. ((SCOTCHCAST — SCOT-CHLOK - SCHOTCHFLEX»: Izolacije, sklopke, odcepki ((terminali*. Jedkanje električnih (do 15.000 V) in telefonskih vodov. ((SCOTCHLITE*: Film, tkivo, odbijajoči fir-niž za cestno signalizacijo. «SCOTCHSIELD»: Delovne obleke v aiuminiaziranem suknu z vzdržnostjo nad 600“. — «BLENDERM - MICROPORE -STERI . STRIP . STERI -DRAPE*: Zdravstveni proizvodi za avtoklave, kirurgija, šivi itd. BAHA NELLA TRST, Ul. F. Venezian, S Kuhinjska posoda, porcelanasta, steklena in druga oprema v novi trgovini LIDIJA STANISSA — Nabrežina ■ center — Cene ugodne ! CINE KOTOM ATERIALE SE G UL IN Trst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo RADIO APARATE in TELEVIZORJE sprejema v popravilo STANKO VODOPIVEC BAZOVICA št. 234, tel. 226 133 FRIZERSKI SALON išče vajenko; Telefonirati v ponedeljek ud 14.30; do 19.30 na št. 36664. ( POHIŠTVO za moderen dom pg u-godnih cenah s plačilnimi olajšavami dobite pri »ASTROMOBIL«, Trst, Via Giulia 108 (Rotonda de) BoscheL to). URE, zlate predmete za darila in drugo prodaja tudi proti prednosti starega srebrnega denarja pri DAR-WIL, Trst. Piazza S. Giovanni št. 1. V SKLADIŠČU D. KOZUL1ČA TRST, Ulica Machiavelli štev 12 'VtUftektni izvoz po eksportni oeni, dobite pralne stroje REX, CANDY in druge; štedilnike, hladilnike' in vse potrebno za gospodinjstvo; V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago; plašče, kožuhe (bunde). hlače itd. PRI MAGAZZ1NO FELICE - Trst. Ulica CardUcci 11, DOBITE: ženske, molke tn otroške dežne plašče, bun. de, hlače. Jopiče in srajce najboljših vrst in znamk po najnižjih cenab. VESPE LAMBHETE, vse potrebščine tn nadomestne dele za vse vrste motornlb koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A.H. — Trst, vla -del Bosco N. 6 — Tel. 41 946 PH1 »AUTO STILE*. Trst, vta U. Foscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) dobite veliko Izbiro oblog, preprog, naslanjačev. sveč. električnih baterij, odbijačev, izpušne cevi za vse vrsto avtomobilov Vsi deli so garantirani. FORD ANGLIA TORINO 995.000 lir, Anglla Deluse 925.000 lir, Taunus 12M 995.000 lir in vse druge vrst« Fordov. Informacije in naročila s poskusnimi vožnjami. --- Avtosalon Zaccaria, Ul. Romagna 6, tel. 35185, Prodaja na rok do 24 mesecev brel menic. IZREDNA PRILOŽNOST: avtomobili vseh znamk od malih do velikih z Jamstvom. Prodaja na obroke z zamenjavo. Avtosalon Zaccaria. Ulica Romagna 6, tel. 35185 NO Vi IN RABLJENI FURGON1. — Prodala z največjimi olajšavami plačevanja. Avtosalon Zaccaria, Ul. Romagna 6, tel. 35185. Sintetične preproge in preproge za hodnike iz pla-stike «Ba!atum» in »Meraklon«. Moderno pokrivanje podov s plastiko, gumo, «Moquette» in ploščice «Kikett» Hitra naprava s specializiranim osebjem, A.R.F. 1TALPLAST, Trst. Trg Ospedale št. 6, lel. 95-919. Darovi in prispevki \ V spomin Dunjice Gruden darujejo starši 44CO lir Prosvetnemu društvu »Igo Gruden* v Nabrežini. Ob 20. obletnici smrti borca za svobodo Maksa Gabrovca darujeta v počastitev njegovega spomina mama Marija Gabrovec 2000 irt neča. kinja 1CC0 lir za Dijaško Matico. Tone Kalc daruje 11,000 lir za Dijaško Matico Ob deseti obletnici smrti drage mame Amalije Jelerčič daruje hčerka Marija lOOO .ll-r za Dikaško Matico. Milče Skrap daruje 6000 lir ža Glasbeno Matico in 5000 lir za Dijaško • Matico. V počastitev sporni na pok, gospe Bole, matere šolskega nadzornika, daru’e Jo učitelji to ravnafelji slovenskih osnovnih ,šo! na Tržaškem 18,050 lir za Dijaški dom v Trstu in 18.050 lir za Marijanišče na Opčinah. Pepca, rožarica s Ponteroša daruje 1000 lir za D jaško Matico. Ob 21 obletnici tragične smrti sina Edkota in nečaka Emila daruje družina Škabar z Opčin 5000 lir za Dijaško Matico. X A M V A U A Vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti našega dragega očeta JOSIPA KURETA (po domače Jožka Petračevega) se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni č. g. župniku za nagovor pevcem in pevkam, godbi, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo Ricmanje, 25.4.1965. IZ tiimm SODJIH DVORAN Od treii obtožencev samo eden obsojen zaradi tihotapstva Obtožili so jih, da so z avtom prevažali 28 kg inozemskih cigaret m da niso plačali davka IGE Pred kazenskim sodiščem (pred-| gani ugotovili prekršek na ozem lob tisti priliki izg. ml iiezusrto sednik Rossi, tožilec Ballanni, za-| iju, ki je spadal pod goriško ka- I kam. Kmalu potem pa se >e vpet pisnikar De l aol:) so se . morali I zensko sod rite. Pozneje so nasnj- or javil financarjem ter zahteval zagovarjati trije obtoženci, ki so pile razne vezave tudi v zvezi z ' • jih obdolžili, da so bil j v posesti okoliše 'nami v katerih je prišlo in da so prevažali 28 kg inožem- do prekrška. ci°aret Obtožba tihotapstva in drugih I n°°80,cLe;-’,kl J« PrlPelJal • - ' pred trza>ke nazens e sodnike, je v glavnih obrisih cd gral prekrškov, ki j:h .redvideva carinski zakon, je zadevala Alda Tuccija, starega 4h rit iz Rima,1 ki je sedaj priprt v zaporih v A-rezzu zakadi drugih prekrškov, Gina Serlija iz Appiana Gen tj le (Como), starega 31 let in 26-letne-ga Goivarnija Pivarija iz Nabre-žine-Postaja št. 23. Vse tri obtožence so obdolžili, da so zagrešili prekršek tihotapstva in da niso plačali dolo.'en:h pristojbin za IGE. Tuccija so še posebej obtežili, da je prekršil ustrezni č'cn oeslne a zakona, ko je privozil na d-.nvno cesto št. 14 in n' upcste*'ai prednostne vdž-nje vozil na tei cist1. Ta tihotapska afera je bila že snoč°t' a zelo za^l-^na Predvsem je šlo za ozem“l.ir'cd r:stijnost sbjenja • (triinško in gorsko kazensko sod;šče), ker so r>o’icijfki or- A l,\0 ShMW.\J predvaja danes, 25. t. m oh 14. uri Cinemascope barvni film: iro kvalitetne opreme UGODNE CENE! PRIČAKUJEMO VAS OBISK! A / ,\ O r H o S A A • A O V / (i V K L predvaja danes, 25. t. m. ob 16. uri Cinemaseope barvni film: Romolo e Remo (ROMUL IN REM) Igrajo: STEVE REEVES, GORDON SCOTT, VIRNA LISI in ORNELLA VANONI ENALOTTO Natečaj št. 17 /.MAHOVIH SlOITH Bari .... . 58 X (aigliari . . . . 28 1 Fiiente . 77 2 (Jtiiovh . . . . 22 1 Milan . . . . . 80 2 Neapelj . . . . 21 1 Palermo . . . . 35 X Rim . 51 X Turin . . . . . 17 1 Bencike . • . . 72 2 Neapelj U. , . . . 69 2 Rim il . 18 i. iMlOVIZOinrrNl dobitki zn zmagovalci' z 12 točkami lir 3.907.000 I I točkami lir 117.900 In točkami lir 12.SG0 Dokončne kvote določi o srednja komisija Obranite odrezek da nnste imeli pravico do nagrade Vsak dan prihajajo novi moderni in sodobni pomladanski vzorci moških in ženskih blagov MOŠKE SRAJCE ■ PRIKUPNE ŽENSKE BLUZE ■ SPODNJE PERILO ■ GALANTERIJA i. t. d. A. PERTOT TRST, Ul. Ginnastica St. 22 - Tel. 95998 FRMLME 20. OBLETNICE OSVOBODITVE NA GORIŠKEM Predavan,a za profesorje in dijake o pomenu zmage napredka nad fašizmom E a naš ni e svečanosti v Tržiču, na jo iškem pokopališču, v Do-Lordohu ■ Sc, s slovenskih občinskih svetov oj 20-islnisi zmage Včeraj so na treh slovenskih menu te obletnice ter pester kul- ttlrni spored. Ju ri v Gorici občinska seja Z ZADNJE SEJE POm^NSKEGA SVETA srednjih šolah v Gorici profesorji predavali profesorjem in dijakom o pomenu 20-letn’cs zmage osvobodilnih sil nad nacifa izmom. Predavanja o pomenu 25 aprila in odporniškega gibanja za italijansko demokracijo so imeli tudi po itali, Janških šolah,. Za profesorje sred- Občinski svet v Gorici se bo se njih sol pa bo ministrstvo za jav- tal Jutrl ob la uri obravnaval bo no vzgojo — poseben oddelsk v , . , , j Firencah - priredil od 27. do 30.1dnevm red’ k‘ obscga U toČK aprila teCaj, ki se bo začel v Go-|temi nai om’nlmo proračun za le. rici in nadaljeval v Gradežu. Prvo t0 1065- načrt za raz"iritev Posl°P' predavanje o temi ((Italijanska zgo- i -iH državnega zavoda za umetno dovina od prve svetovne vojne do Iobl 4 na Cattennijevem trgu, odo-ustavodar.je skupščine« bo imel britev stroška za oobratenle s Ce- čega oseb'a. profesor trža’ke univerze Petrini 27 aprila ob 10.30 v dvorani de oj. nih stanov ha Gradu v Gorici, osta, la predavanja pa bodo v Gradežu. Na njih bodo predavali o vsrh družbenih in političnih pojavih med obema vojnama in v drugi vojni, tako da se bodo profesorji, v kolikor tega še niso storili, so-znanili s to snovjo, da bi jo mogli podajati svojim učencem. i Danes bo po vsej pokrajini več preslav, o njih smo obsežne-je poročali v naši včerajšnji Številki. 20-letnico osvoboditve bodo svečano proslavili v Tržiču, kjer bo osrednja proslava, v Gorici, Doberdobu in v Pevmi, kjer bodo ob 8.30 položili venec k spomeniku padlih. V števerjanu bodo bivši partizani in člani prosvetnega dru tva Briški grič položili venec k spomeniku padlih takoj po maji; za to priložnost je na sporedu tudi nagovor. Občinska uprava iz Steverjana na čelu z županom in svetovalci bo' položila venec k spomeniku padlih ob 11. uri. V ponedeljek zvečer pa bo zadnja občinska seja; na kate-ri bo župan spregovoril o 25 aprilu. Občinski svet v Sovodnjah bo imel zadnjo sejo v torek 27. aprila ob 20. uri. Na dnevnem redu je proslava 25, aprila z županovim govorom. Napredna mladina iz Doberdoba priredi daneš' ob 16.30 v prosvetni dvorani prpslayo 20-Ietnice osvoboditve. Na sporedu je govor o po- lovcem in Venlom, odpravili bodo dodatne davke na semensko olje, odobrili nagrade županu in odbornikom za leto 1965. Nadaljuje se stavka osebja umobolnice CISL sporoča, da se bo bela stavka uslužbencev umobolnice v Gorici, nadaljevala do ponedeljka zvečer, ker pokrajinska uprava doslej ni odgovorila na zahteve stavkajo- Prosvetno društvo «Briški grič» • Steverjan Prvomajske prireditve na dvorišču gostilne ker je primerna tako za ravne kot za gorate predele. Da je stroj odličen, ti jamči domača tvrdka, pri kateri si jo lahko naročiš: Tel. 47-75 TER P IN FRANC - STEVERJAN (GORICA) Ista tvrdka nudi vinogradnikom motorne škropilnice svetovno znane znamke »LOMBARDINI* — motokultivatorje «NIBBI» — puhalnike «ZBUELZ» — hidravlične stiskalnice «ZAMBELLI» ln druge kmetijske stroje. Šatuljo. Cez nekaj dni Je Kočevarjeva spet zaprosila za denar, ki ga je tudi dobila. Vse to je Dorciche-vi začelo že presedati. Ko pa jo je zapustila, Je presenečena ugotovila, da je imela pod svojo streho tatico, zakaj odnesla ji je pred dnevi izročena darila, 50 dolarjev in dva para nogavic. Včeraj so pred gorišklm o-krožnim sodiščem Kočevarjevi sodili v odsotnosti ter so jo obsodili na 4 mesece zapora in 30.000 hr globe. Predsednik sodišča Cenici, stranska sodnika Bassi in Mancuso, državni pravdnik Brenči, zapisnikar Petti, uradni zagovornik Ma-coratti. Oproščen motociklist ki je povzročil smrtno nesrečo Okrožno sodišče je včeraj popolnoma oprostilo motociklista 24-let-nega Vincenza Simonettija iz Gradiške, obdolženega nenamernega u-mora. Simonetti se Je 4. maja peljal s svojim vozilom po Drevoredu Trieste po Gradiški ter povozil 56-letnega Marina Tommasinija iz Gradiške, ki je neodločno prečkal cesto. Zaradi hudih ran je možak umrl nekaj ur kasneje. Sodišče je spoznalo obtoženca za nedolžnega ter ga oprostilo.’ Branil ga Je odv. Macoratti. la dollari, vivo o morto«, Tony Young ih D Uuryea; ameriški barvni film, zadnja predstava ob 21 30. Seličeva' j ^ T °te m" v' z ve z f' g o v or 8 i CENTtULE- 15-°°: »Taggart, 5 mila o sporu pokrajinskih uslužbencev s pol l> >» -ivnimohilr Vloturna kolesa in ciktomolorjr DORICA - (iORI/IA VESPE UMBRLH N S O n PRAI.NI slKO.ll avtomatični lil superavtomatiCni -HLADILNIKI - ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA -Eksk...'“no nistnos-tvo ln laloga 0 KRAINER & C. O'" • - Ul Kasu-lli t) tel. 2038 Po želji po«ll mmo na tlom v vse krate Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji NAJNIŽJE cene I uspehom se nadaljuje velika prodaja PRALNIH STROJEV 12 VRST NAJBOLJŠIH EVROPSKIH ZNAMK HOOVER - MINERVA ■ CANDY TELEFUNKEN ■ NAONIS - REJC od 70.000 lir dalje superavtomatičnih po najboljših plačilnih pogojih za Inozemstvo v trgovini RIAVEZ & SPONZA GORICA UL. MAZZINI I I jgrj: Danes še dve točki za Triestino? Po uspehu nad Palermom smemo sklepati, da se je pri Triestini vendar spet kaj zganilo, in moramo tako tudi danes pričakovati lepe igre; če pa že ne lepe, pa vsaj koristne, take, ki bo prinesla zmago in torej dve točki. S tem bi seveda še ne mogli reči, da je Triestina iz vode — kje še! — ali vendar, če bi šlo vse do konca tako kot prejšnjo nedeljo... ■iiiiiiniiMiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniii Če pri športu ni dovolj šport... Danes popoldne ob 16. uri bo na občinskem stadionu tekma med G.S. Campanelle in Virtus. Tistim, ki zasledujejo dogajanja teh manjših klubov, se bo mogoče čudno zdelo, da je ta tekma spet na sporedu, ko je te bila pred meseci. Toda tu gre spet za enega tistih primerov, ko ne odločajo samo dogodki na igri-tču — torej sam Šport — temveč morajo priti na pomoč Se razne mahinacije, ki naj spremene to, kar so pokazali rezultati na igrišču. MoStvo G.S. Campanelle, v katerem so zbrani mladi nogometaši s področja, ki ga v glavnem označuje ime, se je ves čas prvenstvenega tekmovanja pošteno borilo ter prišlo v pošteni borbi do rezultata, ki očitno ni vSeč ljudem, ki vodijo Virtus. Zaradi neke napake pri delegiranju sodnikov v začetku prvenstva — toda za to napako nima nikake odgovornosti G.S. Campanelle — naj se sedaj — in sicer po protestih in na zahtevo Virtus — omenjena tekma ponovi. Ne da bi bila dana možnost klubu Campanelle, da tudi on vloži svoj protest proti čudni odločitvi, mora danes tekmo z Virtus ponoviti. Čeprav je gotovo, da so bile tu na delu sile, ki jim ni za čist Šport, so pri klubu Campanelle sklenili, da odločitev sicer disciplinirano sprejmejo, nikakor pa ni rečeno, da ne bodo pozneje tudi oni povedali svojo besedo. Vsekakor bi bilo želeti, da bi se iz vodstev klubov odstranili ljudje, ki jim za uveljavljenje njihov klubov ne zadostuje to, kar so mo itva sposobna doseči na igriSču. Današnji nasprotnik Catanzaro ni nepremagljiv, podcenjevati pa se seveda tudi ne pusti. Igralci Trie-stine naj zaigrajo kot prejšnjo nedeljo, pa bo šlo. Sodniki danes SODNIKI Današnjo tekmo med Triestino in Catanzarom bo sodil Foglia-manzillo s stranskima sodnikoma Capuo in Zendrinijem. Sodniki ostalih tekem so: ALESSANDRIA — SPAL Pieroni (Fortugno, Squadrito) BARI — PADOVA Varazzani (Orsi, Marangoni) BRESCIA — VENEZIA Sebastio (De Cuja, Di Serio) LECCO LIVORNO (nevtralno igrišče v Busto Arsizio) Politano (Bodo, Brunazzi) MONZA — PRO PATRIA Marciori (De Vivo, Paolilli) NAPOLI— POTENZA Rigetti (Bolognini, Farne) PALERMO — MODENA Di Tonno (Costantino,-Monno) REGGIANA — PARMA Motta (Mombelli, Residori) VERONA H. — TRANI Cirone (Dascola, Micillo) Jovanovič in Pilič izločena v Neaplju NEAPELJ, 24. — Na teniškem turnirju v Neaplju je včeraj v osmini finala Pilič (Jug.) premagal Mehikanca Zarazuo s 6:1, 6:2. Jovanovič (Jug.), ki je zaradi dežja pre. kinil z Romunom Tiriacom pri stanju 6:1, 5:4, je v nadaljevanju izgubil drugi in tretji set 5:7 in 6:8 tesj igro- V četrtfinalu so včeraj premagali svoje nasprotnike Mul-ligan (Avstral.), Pietrangeli in Ti-riac. Danes dopoldne pa je v četrtfinalu še Merlo premagal Piliča s 6:2, 6:0. MADRID, 24. — V polfinalu teniškega turnirja je Spanec Santana premagal Danca Torbena Ulricha s 6:0, 5:7, 11:13, 8:6, 6:0. Dvoboj je trajal tri ure in četrt. Turistične informacije za Slovenijo GORIŠKA: V Novi Gorici je za prvomajske praznilze vse zasedeno. Za zdaj pa je še dovolj prostora v vseh hotelih in tudi v naslednjih krajih: Lokve, Bovec, Soča, Trenta, Čezsoča, Kanal, Tolmin, Log •pod Mangartom, Idrija, Vojsko in Cerkno. Ribolov na soške postrvi je odprt; odprt je tudi lov na divjega petelina in srnjaka. PRIMORSKA: V Kopru je za sedaj še dovolj prostora v hotelu »Triglav«, medtem ko bo v Žu-sterni med prvomajskimi prazniki vse zasedeno. Zaseden je tudi hotel «Galeb». Pri zasebnikih je dovolj prostora. Prostor je v Ankaranu in gostinskem podjetju «Ljudski park« v Rižani. Y Rižani je odprt ribolov na postrvi. V Piranu in Portorožu je dovolj prostora, razen v hotelu «Palace». V hotelu «Palace» je danes kulinarična razstava. Odprto je morsko termalno kopališče. GORENJSKA: V Bohinju bodo za prvomajske praznike zasedeni Dom na Komni in obe brunarici na Voglu. V ostalih hotelih pa je še dovolj prostora. Ribolov je odprt. Dovolj prostora je na Bledu in Pokljuki. V Kranjski gori i-mata prostor hotel ((Razor# iti motel. »Erika« in ((Prisank« sta zaprta. Dovolj prostora je pri zasebnikih. Prostor je v Planici, Podkorenu in Gozd Martuljku. Na Vršiču ima dovolj prostora Erjavčeva koča, medtem ko sta Koča na Gozdu in Mihov dom odprta samo ob sobotah in nedeljah. Tičarjev dom in Kočo v Kr-nioi bodo odprli 1. maja. Snežne razmere so v vseh navedenih krajih ugodne. Prostor je v Domu Pod Golico in v domu na Črnem vrhu nad Jesenicami. V Tržiču je še danes zasedeno gostišče ((Pošta«. Prostor pa je v Podljubelju, pri zasebnikih in v planinskih domovih Pod Storžičem in na Kof-cah. Dovolj prostora je v Kranju, JoStu, Krvavcu, Jezerskem, stre Logar« pa priporočajo rezervacijo za 1. maj. Hotel »Rinka« v Solčavi priporoča rezervacije za soboto. Prostor je še v Gornjem Gradu, Lučah, Ljubnem, Mozirju, Šoštanju, Vitanju, Vranskem, v planinskem domu na Slemenu, na Rogli, Tončkovem domu na Lisci, in gostišču na gori Oljki. Hotel «Paka» v Velenju priporoča rezervacije. Za prvomajske praznike so potrebne rezervacije za vse turistične kraje. S 1. majem bodo odprli kopališče v zdravilišču Dobrna in kopališče v Rimskih toplicah. Dovolj prostora je v Mariboru. Na Mariborskem Pohorju so od včeraj zasedeni Ruška koča, Kagarjev dom in Mariborska koča. V ostalih domovih in v hotelu «Bellevue» je še dovolj prostora. Prostor je tudi v Lovrencu na Pohorju, Ptuju, Slovenski Bistrici, na Boču in v gradu Štatenberg. POMURJE; V Murski Soboti i-mata dovolj prostora hotel »Zvezda« in »Central«. V Radencih je dovolj prostora za prehodne goste, medtem ko so za goste, lci prihajajo na zdravljenje, potrebne rezervacije. Dovolj prostora je v letoviških hišicah in pri zasebnikih v Moravcih, razen tega pa še v Ljutomeru, Beltincih, Gornjih Petrovcih in v Lendavi. V Moravcih je odprto termalno kopališče; temperatura vode je 50 »top. C. V nedeljo 25. aprila bodo odprli turistično postojanko «Vinski hrama pri Jeruzalemu. Planinska zveza Slovenije sporoča, da bodo za prvomajske praznike poleg stalno oskrbovanih planinskih postojank odprte še naslednje postojanke: Julijske Alpe: Koča Petra Skalarja, Koča pri Triglavskih jezerih, Aljažev dom v Vratih, Koča v Tamarju, Staničev dom pod Triglavom, Kovinarska koča v Krmi, Koča na Uskovnici, Vodnikov dom na Velem polju, Koča pod Bogatinom, Koča pri izviru Soče, Mencingerjeva koča in Koča na Ratitovcu, planinska koča na Voglu, ki Pa je že zasedena. Kamniške Alpe: Cojzova koča na Kokrškem sedlu, Kocbekov dom na Korošici in Koča na Loki. Karavanke: Dom na Uršlji gori, Poštarski dom pod Plešivcem, Koča na Dobrči, Roblekov dom na Begunjščici, Valvazorjev dom pod Stolom, zavetišče Grohatu in Dom na Kališču. Kras: Tumova koča na Slavniku in Stenjakova koča na Trste-Iju. Dolensko gričevje: Koča na Jelenovem studencu. Idrijsko hribovje,- Zavetišče Sivka, zavetišče Jelenk, Koča na Hleviški planini in Pirnatova koča na Javorniku. m) -j DO najnovejši izum moderne tehnike SUPERAUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini «Luis D’ Or» najtanjša ura na svetu Generalno zastopstvo «LA CLESSIDRA» Trst - Piazza S, Antonio Nuovo N. 4.1 nadstropje Imporl - Export Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti . Garancije ŠVICARSKA SMPERMARKA JI ............... «Himmeltransport» (Nadaljevanje s 3. strani) Z ustanovnega občnega zbora športnega društva «Breg». Občni zbor Je bil v kinodvorani v Boljuncu. Na zgornji sliki pripravljalni od-bor (stoji Miran Kuret), na spodnji pa pogled na udeležence občnega zbora Preddvoru in pri zasebnikih v Naklem. Dom na Jezerskem sprejema rezervacije za 1. maj. LJUBLJANA Z OKOLICO: V Ljubljani bosta 27. aprila zasedena hotela «Lev» in «Slon», hotel «Bellevue» bo zaseden do 26. a-prila, »Union# bo imel prostor od 26. do 29. aprila, hotel »Ilirija« pa od 25. do 29. aprila. Hotel »Turist« je zaseden. Nekaj prostora je v Logatcu, Kamniku, Starem gradu nad Kamnikom in na Veliki planink Dpjn v KamnM.ki Bistrici je zaseden. Prostor* je planinskih domovih v Zasavju, v Domu na Pristavi, na Polževem, v Domžalah, Litiji, Gabrovki, Medijskih toplicah, na Travni gori, Kočevju, Cerknici, Rakovem Škocjanu in Rakeku. Prireditve: Dne 1. maja bodo imeli «pikniik» ob Cerkniškem jezeru, 2. maja pa v Rakovem Škocjanu. DOLENJSKA: Dovolj prostora je v Novem mestu in na Otočcu; Otočec ima za 1. maj samo še nekaj prostih postelj. V Dolenjskih toplicah imajo dovolj prostora pri zasebnikih, nekaj pa tudi v zdravilišču. Zdravilišče v Šmarjeških toplicah je zasedeno, prostor je samo v weekend hišicah. Dovolj prostora je v planinskih domovih na Mirni gori, medtem ko je na Bohorju samo še nekaj prostih ležišč. Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih je odprt samo v soboto in nedeljo, od I. maja dalje pa bo odprt vsak dan. ŠTAJERSKA: Dovolj prostora je v Celju, vendar pa priporočajo za .1. maj rezervacije. Rezervacije priporoča tudi Celjska koča, medtem ko je na Svetini 16 prostih postelj. Zasedeni sta tudi zdravilišči v Dobrni in Laškem, vendar pa je pri zasebnikih in V hotelu »Savinja« v Laškem še nekaj prostora. Prostor je tudi v Rogaški Slatini, nekaj prostora je še v Rimskih toplicah. V Logarski dolini je dovolj prostora v , Planinskem domu, za gostišče «Se-1 cer niso bili ne važni ne kako posebno doživeti. In vendar, takrat se je moja misel ustavila pri toliko malenkostih, videla sem v duhu osebe, ki nisem nanje nikoli prej mislila, ki mi niso pomenile nič. Ali je tudi tistim, ki so obsojeni na smrt, tako? Saj smo tudi me bile obsojenke na smrt. Ostale smo v vlaku ves dan. Niso nam dovolili iti ven. Najprej se nam je zdelo to dokaj čudno, a nazadnje smo si to ravnanje razlagale tako, da pač niso še »peči pripravljene*, ker imajo najbrž mnogo .prometa*. Proti večeru pa se je zganilo. Na postajo so prišli veliki tovornjaki in nas s čudno naglico naložili. Ko smo bile na vozilih Že vse, ki smo bile še žive, so zmetali med nas še trupla tistih, ki so med vožnjo v vlaku umrle. Majdanek, kot se je to taborišče imenovalo, je bil od Lublina oddaljen nekaj kilometrov. Cesta iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini Sonce vzhaja (Nadaljevanje s 3. strani) toviščih, v opisu brezupne ljubezni med pohabljenim Američanom ter lepo angleško bolničarko, v opisu sladkega življenja v Parizu in čudovitih, mojstrskih opisih bikoborb v Španiji, (k tej temi se je Hemingway povrnil še v drugih delih), se nam kaže zanimiva, razgibana, pestra in branja vredna podoba nenavadnega, svojevrstnega življenja. Naj omenimo še, da bo morda ta tekst za marsikoga zanimiv tudi zaradi tega, ker sodi ta roman med prva dela, ki jih danes označujemo kot eksistencialistično literaturo, v kateri so vsi ti občutki nesmiselnosti, praznine in brezizglednosti življenja ne samo izrazito poudarjeni temveč tudi filozofsko utemeljeni. Roman «Sonce vzhaja in zahaja« je torej vsestransko zanimiv in branja vreden tekst, ki seveda zato ne bo šel neopažen mimo vseh naših resnih bralcev. Sl. Ru. je od postaje vodila med samimi barakami. Nepregledna vrsta barak. Celo mesto. Površina, na kateri so bile te barake, je merila 25 kvadratnih kilometrov. Barake so bile razdeljene v polja, ki so bila ločena med seboj z bodečo žico in še zavarovana z drugo žico, v kateri je bil električni tok visoke napetosti. Tovornjaki so nas zapeljali pred barake. Ko smo zlezle na tla, so has najprej odvedli .v kopalnice. S strahom smo gledale naokoli, da bi uzrle cevi, po katerih bodo spustili med nas plin, ki nas bo zadušil. A nismo nič opazile. Dali so nam piti tople vode, da bi se nekoliko ogrele, ker smo bile od dolge vožnje in mraza kar trde. Ob tej priložnosti »mo lahko govorile z nekaterimi Poljakinjami, ki so bile tam že dalj časa. Jele so nas tolažiti. Zagotavljale so nam, da se nam ni kaj bati, ker da so prenehali uničevati in moriti ljudi v množicah, kot je bilo to še do nedavna. Pripovedovale so nam o strahotnem pokolu 30. novembra 1943, ko se s strojnicami pokosili kar 18 tisoč ljudi, med katerimi je bila polovica otrok in žensk. Pravile so nam tudi, da so v tistem taborišču pomorili na deset tisoče oseb v plinskih celicah in tudi drugače, ter da so jih potem sežigali v krematorijih. Noč in dan je gorelo v tistih pečeh, a vse naokoli se je širil strašen smrad po sežganih kosteh in človeškem mesu. Lublinčani bi mogli o tem marsikaj povedati. Cernu so nas torej prignali na Majdanek? Kaj nameravajo z nami? Kaj jih je odvrnilo od prvotnega namena, da bi nas ugonobili, kot so to storili s toliko tisoč drugih? Da pa je bil to njih namen z nami, je dovolj razločno povedala paznica v vlaku. Kaj jim je prevrglo njihove načrte? Toda vsa ta vprašanja, ki smo jih zastavljale sebi in druga drugi, so ostala brez pravega odgovora. Ostalo je vse le pri ugibanjih, domnevah... V nas pa je polagoma raslo upanje. Upanje, da morda le ne bomo usmrčene, uničene. Upanje, da se bomo morda le rešile in si ohranile življenje. Upanje, da bomo morda le še kdaj ugledale svoje drage, da bomo le še dočakale dan, ko bo uničen naš zatiralec, naš morilec, naš sovražnik. In res se je uresničilo naše u-panje. Naš zatiralec Je doživljal vsepovsod in na vseh straneh poraz za porazom. .Umikal se je z juga in z vzhoda, z zahoda in s severa. Vedno manjši je postajal. Dokler ni bil zlomljen do konca. Takrat je tudi za nas zasijalo sonce svobode. Tudi nam so se odprla vrata v prostost, v Življenje. Naj vedo tisti, ki so bili takrat premladi, da bi mogli doumeti vse grozote, ki smo jih morali doživeti, vse trpljenje, ki smo ga morali prestati, vse gorje, ki nas je zadelo, da se moramo z vso odločnostjo in že koj v začetku postaviti po robu vsem fašistom, pa najsibo njih delovanje še tako spretno zakrito. ANDA ANDOLŠEK «UNIVERSALTECNICA» RADIO - TELEVIZORJI — AVTOMATIČNI IN SUPERAV* TOMATICN1 PRALNI STROJI — HLADILNIKI — ELEK* TROGOSPODINJSK1 PREDMETI CANDT - REX — CGE Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji UNIVERSALTECNICA Trieste — Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1 ELETTROMARKET S a> £ •■5 PRALNI STROJI — HLADILNIKI -ŠTEDILNIKI NA PLIN IN ELEKTRIKO svetovno znanih znamk REX, CflNDV, CAST0R, HOOVER ELEKTRO GOSPODINJSKI PREDMETI — TELEVIZORJI —„ LESTENCI -KRISTALNA IN PORCELANASTA POSODA — TRIESTE — TRST, Strada Vecchia deUTstria 2 Tei. 812238 (Na trgu pri Sv. Ani) SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniški-mi ladjami: redno linijo okoli sveta - redno linijo z Južno Ameriko - redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA«, Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 H 0TB L SLO IVI LJUBLJANA C/Si HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI DR. DUŠAN KERMAVNER TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE Odlomki h knjige elačetki slovenske se-delne demokracije v desetletja 1884-1894> 3) plačani nasprotniki... 4) najhujši sovražnik je pa kapital. Bogatini, kateri imajo vse časnike v rokah, s0 nas nazaj držali v mislih, da bo vojna in da naj se delavci zad za pečjo o vojskinih razmerah pogovarjajo namesto o svoji revščini, in ta traparija je po več krajih dobro ven izpadla ('czz se je obnesla), ampak jaz zaveden in skušen delavec sem to sprevidel, ko sem po tujih deželah hodil in sem že tu v Trstu več... mojim prijateljem razložil, kar je šele pred par tedni Friedrich Engels pisal.« KLEMENČIČEVO SKLICEVANJE NA ENGELSA Klemenčič je bil pač prvi Slovenec, ki se je sklical na Engelsa kot avtoriteto, a jo je hkrati očitno zmanjšal, ko je trdil, da je prišel v presoji mednarodnega položaja Engels do prav takšnih zaključkov, kakor že prej on sam! Kajpada si je Klemenčič vso «svojo razčlembo meddržavnega položaja in vojne nevarnosti v takratni Evropi izpo- sodil pri Englesu, in sicer jo je prevzel iz zaključka njegovega znanega članka »Zunanja politika ruskega carizma«, ki je postal pol stoletja pozneje tako hudo ((problematičen«.* Ta zaključek je prinesla dobre tri tedne pred škedenjskim shodom pod naslovom ((Evropski položaj« na uvodnem mestu «Arbeiterzeitung». Celotni članek je bil Engels napisal za rusko socialistično revijo ((Socialdemokrat«, ki sta jo tedaj začela izdajati Georgij Plehanov in Pavel Akselrod v Ženevi. Tam je članek izšel v ruskem prevodu, hkrati pa ga je objavil Karl Kautsky v reviji «Die Neue Zeit« (Novi čas) in od tam je dr. Adler prenesel v svoj list samo zaključek. Tu je dunajska cenzura črtala med besedama ((Avstrija... kompleks narodov« dva stavka z mislijo, da bo Avstrija ali pravilneje Avstro-Ogrska kot «kompleks» ali sklop tolikih narodov po zmagoviti ruski revoluciji odveč. Nas zanima le, kako je Engelsove misli prevzel Klemenčič z namenom, da bi jih na škedenjskem shodu sporočil tudi Slovencem — tega pa po hišni preiskavi, po zaslišanju in domnevnih policijskih opominih bržčas ni storil. Pri Engelsu in pri Klemenčiču so v Evropi tri glavne reči... nevarne««: «1. vprašanje Else in Lorene (pri Engelsu: «nemška aneksija Alzacije in Lorene«), 2. povečanje ruskega cesarstva proti Bosporu (tam: ((težnja carske Rusije k Carigradu«) in 3. termometer delavskega gibanja, kateri je vesoljni« (tam: «vedno bolj se razgorevajoči boj med proletariatom in buržoazijo«), Tu je Klemenčič nadaljeval: «Da vojne ni, je tale vzrok: 1. perfekcdoniranje naših pušk in orožja, s katerimi armade hite ena pred drugo (= se prehitevajo), in (država) utakne vse milijone iz delavskega žepa za vojne potrebe; 2. ker je vprašanje sreče, kdo bo zmagovalec iz te strašanske več ko črne vojne, kjer bi' bilo kakih 10—15 milijonov mož pod orožjem.« Le malo je prenaredil Engelsovo sliko: «Oba tabora se oborožujeta za vojno, kakršne svet še ni videl, kjer si bo stalo nasproti 10—15 milijonov borcev v orožju. Le dve okolnosti sta do danes zaprečevali to strahotno vojno: 1. nezaslišano naglo napredovanje v tehniki orožja... in 2. absolutna nepreračunljivost šans... kdo bo iz tega velikanskega boja končno izšel kot zmagovalec.« V nadaljevanju je Klemenčič povzel Engelsove misli nekoliko bolj prosto, toda le v eni sami točki je dodal nekaj resnično svojega. Zveza Francije z Rusijo mu je bila «nevarna», češ da «so najboljši republikam in najtrdnejši avtokrati le po geografični stratežiji zavezani«. Zveza Nemčije, Avstrije in Italije — po Engelsu in po Klemenčiču — «brani zalego Rusov na Balkanu« ali pravilno: brani Balkan pred Rusijo; tudi Engelsu ta trozveza ni bila po godu, a le Klemenčič je kot Avstrijec lahko zapisal: «Mi (Avstrija) smo tudi v prekletem položaju, da smo se s temi zvezami zvezali, katere so nam žalostno leto 1866 (avstrijski poraz pri Kraljevem Gradcu in izgubo Benečije) v povest zapisale.« ENGELSOVA PREDVIDEVANJA L. 1890 Klemenčič je kajpada prevzel poglavitno Engelsovo misel; »Ta vsa stvar se bo preobrnila z dnevom prekuca na Ruskem, kateri pa ni več tako daleč in ga moramo v par letih pričakovati. Kadar bo pa Ruska imela dosti z notranjimi zadevami za opraviti, ne bode več na Balkan silila in (bo) vse vprašanje prepustila Bolgarom, Srbom in Arnautom, naj si napravijo mir vsak po svojih krajih. — In kadar Avstrija ne bo več te ruske sile na balkanskem nosu imela, se bodemo (Avstrija) lahko teh prekanljivih zaveznikov znebili, in tako bo Nemčija sama- s Francijo, ki bode tudi odrešena knute (t. j. zveze s carsko Rusijo, ki je ne bo več), in te dve državi lahko v mirnem potu neodvisnost teh dveh provinc (Alzacije in Lorene) proklamirata. — Po mojem se bo na ta način mir v Evropi napravil.« Tudi pri Englesu je prevladoval optimizem za primer, da bo ruska revolucija «še pravočasno«, t. j. kmalu zmagala: «Vsa ta nevarnost svetovne vojne izgine tistega dne, ko bo preobrat v Rusiji dovolil ruskemu ljudstvu, da debelo prečrta osvajalno politiko svojega carja in se loti reševanja svojih lastnih, skrajno ogroženih notranjih življenjskih koristi, namesto da bi se bavilo s fantazijami o svetovnem gospostvu. — Tisti dan izgubi Nemčija vse zaveznike proti Franciji, ki jih ji je pognalo v naročje rusko ogrožanje. Niti Avstriji niti Italiji ne bo potem niti najmanj do tega, da bi pobirali Bismarckov kostanj iz žerjavice evropskega požara. Nemčija se vrne v svoje osamljenje. Tedaj bo tudi zbližanje med Rusijo, ki se bo borila za svojo svobodo, in republikansko Francijo ustrezalo položaju obeh teh dežel, in ne bo nevarno celotnemu evropskemu položaju... Nemčiji bo njeno osamljenje verjetno tako neznosno, da ji bo šlo za iskren sporazum s Francijo, namesto da bi krmarila v smeri vojne; takšen sporazum bi odstranil strahotno vojno nevarnost, Evropa bi se lahko razorožila in s tem bi med vsemi največ pridobila Nemčija. (Na tem mestu sta bila v «Arbeiterzeitung» zaplenjena dva stavka o Avstriji, ki «bi tistega dne (zmagovite ruske revolucije) izgubila svoje edino zgodovinsko opravičilo za obstoj, kajti to opravičilo ji pripada le kot zapori proti ruskemu sunku k Carigradu«; «tedaj izgubi Evropa ves interes na obstoju tega pisanega kompleksa narodov.«) Takrat bo vse tako imenovano .vzhodno vprašanje' postalo brezpredmetno. *) Ko je o-b dvajseti obletnici začetka prve svetovne vojne leta 1934 hotelo objaviti ta Engelsov članek uredništvo moskovske revije -Boljševik*, mu Stalin tega ni dovolil. Presodil je, da Engelsove teze že takrat, ko jih je napisal, niso več veljale, in jih je v posebnem pismu uredništvu kritično razčlenil. Stalinovo pismo je objavila ista revija šele sedem let pozneje, maja 1941. (Se nadaljuje) UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCH1 6 II TELEFON 93-808 in 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 • II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: Četrt letna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir — SFRJ v tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 cUn za leto 1965. - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207.' tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mal) oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške In gorlške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »Societš Pubbllcttli Italiana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst