Razgled. Cesar je imenoval izrednega profesorja na dunajski tehniki, Slovenca dr. Maksirniljana Fabianija za rednega profesorja za stavbne umetnosti na tej visoki šoli. Nova begunska šola. V Guntersdorfu so otvorili pred kratkim časom šolo za begunske otroke. Pri otvoritvi je bila slavnost. Službo božjo je opravil šempeterski dekan dr. Knavs. Nagrade i kazne. Dijeli se na ove glave: Predgovor. Nagrade: Položaj, Trofeji i odličja, Taština, Izvor zadovoljstva, Učiteljeva sreča, Učiteljeva dobrota, Glavna svrha nastave i uzgoja, Nagrada u savjesti, Muževni ponos, a ne taština, Ponos u mladeži, Opašnost u nagradi, Lični kult, Duh bratimstva i jedinstva, Ravnatefj T. Alaupovič, Jezuitski nastavni sustav i uzgoj, I djecu treba veseliti, Prigovor. Kazne: Čuvaj dijete od napasti, Daj djetetu, što mu treba, 2ivotinjski i socijalni nagoni, Razaranje, Tvrdoglavstvo, Laž, Najgadnije laži, Kaži, istinu, Lažno priznanje, Kradljivost, Nadjena stvar, Nemar za nauku, Ne očekuj previše od djeteta, Kažnjavanje, Kova- levski o kazni, Uostojevski o kazni, Kako je Mijo kaznio i uzgajao, Tjelesna kazna, Prva dužnost u kažnjavanju, Ton kažnjenja, Zastrašivanje, Kažnjenje cijeloga razreda, Kad ne treba kazne, Bez kazne, Kazna i bolesno dijete, Psihopatijske degeneracije. Sto se sve kazni. Policajni duh, Tko da izvršuje kaznu, Uisciplinski red, Oštroča učiteijeva, Uosljednost u disciplini, Etička stega, Blagost u uzgoju, Bura i sunce, Najprije gospodar, pa savjetnik i prijatelj, Zapovijed i zabrana; preporuka i savjet, Moralne prodike, Prastaj lične uvrede, Na anu života, Povjerenje, Pravednost, Vika na krivicu, Zaiiiinl.ivo je pogrješke ispravljati, Zaglavak:. Knjiga ima 8 i pol araka velikoga formata, a stoji K 3.80. Poštarina : __iosi 20 iil. od komada. Sakupljačima dajem na 10 knjiga jednu besplatno. Knjiga je lijepo opremljena, a papir još bolji, nego što je onaj Kulturnih uzgajatelja. Celo knjige resi slika od Bele Csikosa. Božica Ljubav i Pravda sljubiše se i idu zajedno, a kud stupaju, niče cviječe i iz kamena. Taj duh provejava svu kjijigu. Molim prijatelje narodne prosvjete, da mi izvole skupiti što više pretplatnika i novac mi unaprijed poslati. Napose molim braču učitelje, da uzmu ovo djelo i za školske knjižnice. Knjiga je za svakoga, a naročito za roditelje, učitelje, prijatelje nauke, lijepe knjige i za zrelije dake. Sva je nauka rasvijetljena i zasladena prirnjerima iz života, pa se lahko upamti. Kod mene dobivaju se još ove moje knjige: Kulturni uzgajatelji, K 3.50, poštarina 20 fil.; Kuiturna povijest, K 3.80, poštarina- 40 iil.; Biblija u svijetlu istine i morala, K 2.60, poštarina 20 fil. Hvala svim sakupljačima, koji su mi raspačali u kratko vrijeme mnogo Kulturnih uzgajatelja. Težki položaj nemškega brodarstva. Nemško brodarstvo je zašlo v silno težke razmere. Zadnje bilance nemških parobrodnih družb »Hamburk-Amerika« in »Severonemški Lloyd« so izšle leta 1913. Od tedaj ni bila nobena več izdana. Vsled zaplemb so nemške parobrodne družbe izgubiie vse polno najlepših svojih ladij. Pri tem so imele še to nesrečo, da so za te ladje najprej plačale mnogo railijonov na pristranskih pristojbinah, končno pa še ladje izgubile, da morajo obrestovati mnogo milijonov izdanih obligacij, da plačujejo stalnim uslužbencem vse plače ludi zdaj. Dohodkov nimajo skoro nič. Družbe se vzdržujejo denarno le z bančnimi krediti, a že danes je gotovo, da mnogo let niti obresti teh posojil ne bodo mogle piačevati, kaj še povrniti posojila sama. Družbe so se obrnile do nemške vlade in ta jim je ponudila 500 do 600 milijonov mark brezobrestnega posojila. 1 oda družbe s tem niso zadovoljne, nego so zahtevale, naj jim država plača vrednost vseh izgubljenih ladij in povrne dobiček, ki ga vsled vojne niso napravile. Povrh pa žele družbe, naj jini da država še eno milijardo mark posojiia. Za »nemški mir«. Neodvisni odbor za nemški mir v Berolinu je priredil zborovanje svojih članpv v dvorani pruske zbornice poslancev. Prišlo je nad 1000 moških in žensk. Predsednik deželni poslanec Fuhrman je poudarjal v svojem nagovoru, da so podmorski čolni daleč presegli mero pričakovanja. Zato je gotovo, da zmagamo po nekaj mesecih s tem najostrejšim in za nas najmanj krvavim orožjem. Toliko bolj pa se moramo vpreti zločinskemu izsiljevanju socialne demokracije, ki hoče, da bi se državni kancler zavzel za nekak kupčijski mir. Vedno glasnejši je klic: Ali ni nobenega Bismarcka tu? Mi zahtevamo od kanclerja jasnosti, da ni njegovo srce v taboru, v katerem plapolajo Scheidemannove zastave. Proiesor Schafer je govoril o nemško-ameriških odnošajih in rekel, da je VVilson kot predsednik vse pozabil, tudi kar je on sam učil. Mi nismo aneksijonisti, tako nas imenovati, je vrhunec lahkomišljenosti. Mi nočemo Belgije in Poljske anektirati, samo državno obliko hočemo dobiti, ki bo ovirala naše sovražnike, vporabljati ju proti nam. Proiesor Busch-Marburg je izvajal, da imata biti Belgija in Poljska nekako predzemlje, na katerem bodo mogli Nemci v bodoče imeti svojo obrambo. Sprejeli so resolucijo, ki trdi, da kar je storila nemška armada in mornarica, je brez primere v svetovni zgodovini. Zato se obračajo proti sklepom soc. demokratov in proti mednarodnim rovarjem, ki hočejo oslabiti v našem ljudstvu voljo do zmage in spravitl nemško državo ob sadove bližnje popolne zmage. Vsak mir brez vojne odškodnine in narastka moči pomeni za Nemce neprestano propadanje. Nemčija mora končati to vojno z raširjeno gospodarsko in industrialno podlago, z zvišano politično. močjo na zapadu in vzhodu in na morjih in z razširjeno kolonialno posestjo.