LETO XXII. številka 3 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIA KRANJ, sobota, U. 1. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik; Od 1. januarja 1958 kot poltednikj Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO S posvetovanja o odgovornosti samoupravljavcev v delovni organizaciji — Foto: F. Perdan Odgovornost delavcev v samoupravi Ugotovitve in določila tovarne Sava sestavni del zvezne analize Člani odbora za uresniče-vanje pravic državljanov in odbora za samoupravljanje v delovnih organizacijah orga-nizacijsko-političnega zbora zvezne skupščine so imeli v sredo dopoldan v Kranju posvetovanje o odgovornosti nosilcev samoupravnih funkcij v delovni organizaciji. Udeležili so še ga tudi predstavniki sveta zveze sindikatov Jugoslavije, republiškega in občinskega sindikata ter člani delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. Osnova za posvetovanje je bilo gradivo Centra za delavsko samoupravljanje v Beogradu. Pobudo zanj pa sta dala oba odbora zveznega zbora, ki sta se želela p drobnejc seznaniti o rešit teh vprašanj v tovarni Sava. Na posvetovanju so člani obeh odborov in drugi ugotovili, da so nekatera vprašanja o odgovornosti v analizi beograjskega centra premalo obdelana. Z zanimanjem pa so spremljali razlage predstavnikov Save, ki so v zadnjih letih dosegli vrsto lepih uspehov in izkušenj na področju usklajevanja strokovnosti in samoupravnih odločitev ter s tem v zvezi tudi po vprašanju odgovornosti. V tovarni Sava je na teh vprašanjih dlje časa delala posebna študijska skupina strokovnjakov iz .tovarne. Na svojstven način so uspeli uskladiti delo strokovnih služb s samoupravnimi odločitvami. Temu pa so uspešno prilagodili tudi si- stem kolektivne in osebne odgovornosti. Člani obeh odborov zveznega zbora so na koncu sklenili, da bo posebna skupina, sestavljena iz obeh odborov ter: predstavnikov sindikata in drugih organizacij, do konca marca ponovno preučila predloženo gradivo. Zavzeli so se tudi, da izkušnje oziroma rešitve s tega področja v tovarni Sava postanejo sestavni del že zbranega gradiva in služijo hkrati kot svojstven primer dobrega reševanja vprašanja odgovornosti samoupravljavcev in samoupravljanja v delovni organizaciji. A. Ž. Nepravilnosti pri delitvi dohodka... Kranj, 10. januarja — Danes popoldne je bila v Kranju seja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Na njej so člani razpravljali o nekaterih ugotovitvah in ukrepih, ki so jih v zvezi s smernicami predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ (sprejetih 9. junija lani) podvzeli občinski pravosodni in drugi organi ter služba družbenega knjigovodstva Kranj na Gorenjskem. V gradivu, ki ga je za sejo pripravil član sveta Ivan Repinc, so navedene mnoge nepravilnosti na področju gospodarstva, obrti, gostinstva itd. Ugotovili so, da je bilo največ nepravilnosti na področju delitve dohodka, ki se kažejo v poneverbah, nedovoljeni trgovini, neupravičenem zaposlovanju delovne sile, davčnih utajah itd. Člani in drugi so podprli odločitev medobčinskega sveta, da so na dnevnem redu tovrstna vprašanja. Menili so namreč, da z uresničevanjem smernic in akcijskih programov ne bi smeli odlašati, ker bi to lahko močno vplivalo na nadaljnje pojavljanje nepravilnosti. To pa bi močno škodovalo celotnemu družbenemu razvoju in uveljavljanju sistema samoupravljanja. Kot očiten primer deformacij, ki imajo nenazadnje lahko močne posledice na samoupravne odločitve, so navedli tudi primer v tovarni IBI, ko je^Bfevski svet na predlog izvršnega odbora sindikalnjT CTBtepizaci ie sprejel sklep, da se direktorju za Izredne' ujfjffie toga podjetja podari avtomobil mercedes 200 D vi^Mh sedem milijonov sedemsto tisoč starih dinarjev. Na vprašanje tovariša Vinka Hafnerja, ki je pravzaprav postavil to vprašanje, je sekretar medobčinskega sveta Martin Košir pojasnil, da je direktor takoj, ko je izvedel za takšen sklep, odklonil nagrado. Pri tem pa je tovariš Košir tudi poudaril da je IBI danes eno najboljših tekstilnih podjetij v Jugoslaviji in med najboljšimi v Evropi. Tako imajo v podjetju v srednjeročnem razvojnem programu predvidenih pet milijard starih dinarjev investicij. Za takšen razvoj podjetja pa ima nedvomno veliko zaslug tudi direktor. Kljub zelo lepim uspehom in programu razvoja pa so člani sveta menili, da takšen sklep močno kompromitira sindikalno organizacijo in samoupravne organe in je v očitnem nasprotju s smernicami predsedstva In izvršnega komiteja CK ZKJ. Kaže pa tudi, da naši družbi nista potrebna le dosledno uresničevanje zakonskih norm, marveč tudi dobršna mera družbene občutljivosti in pozornosti. Prav slednja pa bi morala postati enakovreden faktor pri razvijanju samoupravljanja ln sprejemanju samoupravnih odločitev. A. Ž. Te dni so se še posebno pokazale težave zaradi ozkega grla v Mostah pri Žirovnici. Vendar pa kaže, da bodo le-te kmalu rešene, saj gradnja novega mostu hitro napreduje. — Foto: F. Perdan Partizanske patrulje v Dražgošah 19. januarja bo v Dražgo-1 šah proslava ob obletnici dražgoške bitke. Ob tej pri« liki bodo iz vseh gorenjskih občin, ki so podelile domicil partizanskim enotam, odšlo na proslavo tudi partizanska patrulje. Tako je predvideno, da se bodo proslave udeležile patrulje, ki (bodo odšle lz Radovljice, Tržiča, Kranja, Škofje Loke in z Jesenic ter Poljanske doline in Bohinja. Med pohodom bodo patrulje položile vence na grobove borcev in talcev ln na spominska obeležja. A. 2. Ocjscene in tfrtirznjene morske ribe v prodajalnah SOBOTA — 11. Januarja 1960 -I-_ii 19 mladih Ločanov, ki so jih v sredo sprejeli v zvezo komunistov. — Foto: F. Perdan 19 novih članov zveze komunistov Na 12. seji občinskega komiteja ZK Skofja Loka, ki je bila v sredo, 8. januarja, so komunisti sprejeli medse 19 deklet injffantov - delavcev, študerir&v in dijakov gimnazije"v Skofji Loki. Nove član£-jfV slavnostno okrašeni dvorani skupščine občine Skofja Loka pozdravil se- kretar konference ZK Tone Polajnar. Hkrati s članskimi izkaznicami so mladi komunisti prejeli tudi simbolične darla, kajti dogodek je sodil v okvir prireditev ob proslavi občinskega praznika, 50. obletnice partije in Skotja ter Tveze sindikatov. V zadnjih šestih mesecih je to že tretja skupina mladih, ki so pomnožili vrste ZK. Njih število je sedaj poskočilo na 50. Vsi delajo v okviru pred kratkim ustanovljenega aktiva mladih komunistov. -ig Predsedniki SZDL o programu občine Predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar je v sredo popoldne obrazložil predsednikom krajevnih organizacij SZDL letošnji razvoj gospodarstva in družbenih služb ter občinski proračun. Posvetovanja so se udeležili tudi nekateri sekretarji organizacij ZK v kranjski občini. Med drugim so na posvetovanju precej govorili tudi o letošnjih oblikah družbene dejavnosti in sredstvih za posamezne komunalne objekte. A. 2. Se o tovarni pohištva Alples — Železniki 2e v prejšnji številki smo brali o uspešnem razvoju lesnega industrijskega podjetja Alples v Selški dolini. Iz nekdanje sodarske zadruge je nastalo moderno industrijsko podjetje. Ugodni pogoji za povečanje prodaje vseh proizvodov na domačem, predvsem pa na tujem trgu, opravičujejo povečanje zmogljivosti in dopolnitev proizvodne opreme. Zato se je Gorenjska kreditna banka odločila, da je odobrila investicijski kredit v višini 6,439.000 N din in sprejela supergarancijo za inozemski komercialni kredit v znesku 299.086 dolarjev. Odobritev kredita je rezultat poslovnega dogovora med podjetjem, Gorenjsko kreditno banko in Kreditno banko in hranilnico Ljubljana. Z odobrenimi sredstvi bo doseženo potrebno povečanje površin obrata finalnih izdelkov, pomožnih oddelkov in pomožnega skladišča, predvsem pa dopolnitev proizvodne opreme. S. L. Komunalni servis Kranj MLADINSKA ULICA 1 - TELEFON številka 22-561 proda NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA: Buldožer — goseničar TG-50, izdelek »14. oktobar« Kruševac letnik 1967 — v dobrem stanju, obratuje; Gradbeni stroj grader, izdelek STT-Trbovlje, leto izdelave 1966 — v dobrem stanju, obratuje; Stroji za čiščenje »Cvclon«, švicarske izdelave, letnik 1967 — skoraj novi; Tovorni avto — prekucnik TAM-PIONIR, 3 tone, letnik 1953 z bencinskim motorjem, v voznem stanju; Škropilni avto — TAM-PIONIR s 30001 cisterno, letnik 1956, nevozen; Snežni plug za kamion TAM-4500, izdelek STT Trbovlje — malo rabljen; Mešalec za beton 501, z elektromotorjem, izdelek KP Ribnica, nov; Modeli za ročno izdelavo bet. cevi od 0 10 — — 40 cm 0. Vsa navedena osnovna sredstva se bodo prodala na javni dražbi v sredo, dne 15. januarja 1969, ob 10. uri, in sicer v stranskih obratih Komunalnega servisa v Kranju na Primskovem. Pravico do nakupa imajo gospodarske organizacije in zasebniki. Ogled strojev je možen vsak dan od 7.—14. ure. Dramska skupina zveze kulturno-prosvetnih organizacij občine Radovljica bo v soboto, 11. decembra, gostovala s Can-karjevim Martinom Kačurjem v kulturnem domu na Lancovem, v nedeljo, 12. decembra pa v Kropi. Gostovanji je pripravila ZKPO v okviru programa ob 50-letnici Cankarjeve smrti. Z dramatizirano zgodbo o Kačurju bo omenjena skupina gostovala januarja ter februarja še v drugih krajih radovljiške občine. Za mladino osnovnih šol pa je ZKPO Radovljica pripravila tudi več predstav mladinskega gledališča iz Ljubljane. Tako so na Bledu in v Radovljici gledali otroci zanimivo predstavo Plešoči osliček. Minuli petek pa je gledališče iz Ljubljane gostovalo tudi v Kropi za osnovno šolo Lipnica. Tako je radovljiška kulturna zveza omogočila kvalitetne predstave pionirjem in mladini vseh osnovnih šol radovljiške občine. Sredstva za ta namen so prispevale delovne organizacije ter občinska zveza. J. Bohinc Uskladitev volilnega pravilnika V torek dopoldne se bodo v Radovljici sestali predsedniki ki sekretarji vseh gorenjskih občinskih konferenc socialistične zveze in predstavniki republiške konference SZDL. Govorili bodo o volilnih programih občinskih konferenc SZDL in dokončni uskladitvi medobčinskega in občinskega volilnega pravilnika. Predvideno je, da bo to zadnje medobčinsko posvetovanje predstavnikov občinskih konferenc socialistične zveze pred bližnjimi sejami občinskih konferenc SZDL. Na teh sejah, ki bodo v vseh gorenjskih občinah konec te- ga meseca, bodo sprejeli volilni program, občinski in medobčinski volilni pravilnik in rokovnik za volitve. A. Ž. Pogovor o volitvah V četrtek sta obiskala Tr* giič Franc Kimavec, član predsedstva republiške konference SZDL in Miro Gošnik^ sekretar volilne komisije republiške konference SZDL. S člani tržiškega političnega aktiva sta se pogovarjala predvsem o poteku volitev aprila letos. vig WJTa rjrM MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE! Zato varcufia Gorenjski kreditni kanhi I T ki vam odobri na podlag? privarčevanega denarja li po 2% obrestni meri. Poleg tega lahko pr? ŽREBANJU zadanete lep dobitek. Uvedba poroštva bi bila resna ovira za razvoj obrtništva ca, u£#%cvt«jchmj« w* • *-----------j — > «*• ostalih gospodarskih < Je nomenklatura pcklicev že Na seji strokovnega odbora za obrt Kranj so razpravljali o stališčih, ki so za Obrtništvo zelo pomembna. Med drugim so tudi o uvedbi poroštva za samostojne obrtnike. Po 61. 37 zakona o j spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov lahko občinske skupščine predpišejo, da je za izdajo novih dovoljenj za opravljanje obrtne, gostinske, prevozniške in druge gospodarske dejavnosti zasebnikov potrebno poroštvo za I primer neplačila davkov in ■ prispevkov, će se predpiše za , določene dejavnosti poroštvo, se poroštvo razširi tudi na obrtnike, ki že imajo do- j Moljenja za opravljanje obrti oz. dejavnosti zasebnega sektor-Ja. Do izdaje odloka na Gorenjskem še ni prišlo, a dve občini imata že pripravljen osnutek. Strokovni odbor je glode izdaje odlokov zavzel naslednja stališča: 9 Uvedba poroštva bi bila resna ovira za nadaljnji razvoj obrtništva. Zaradi nekaj primerov nerednega plačevanja obveznosti ne bi bilo umestno, da bi se razkrilo na vse nosilce dovoljenj in da bi se morebitno poroštvo lahko zahtevalo od posameznikov, pri katerih se ugotovi skrajno malomaren odnos do plačevanja obveznosti. Uvedba vodenja poslovnih knjig, registracija računov, reorganizacija davčne službe in pojačanje le-te omogočajo sedaj večji nadzor nad obrtno dejavnostjo oz. zavezanci. Gospodarska zbornica SRS je glede uvedbe poroštva zavzela odklonilno stališče, Zvezna gospodarska zbornica pa je že predlagala spremembo predpisov navedenega zakona. 9 Po sklepu odbora bo v »Vestniku gospodarske zbornice« objavljeno opozorilo vsem obrtnikom Gorenjske, da usklajujejo svojo dejavnost z dejavnostjo po obrtnem dovoljenju oz. da zaprosijo za morebitno razširitev Popravek V 2. številki letošnjega Glasa (z dne 8. januarja) smo na 15. strani pod naslovom »Med delom premišljujem, o čem bom razpravljal v skupščini«, objavili intervju z odbornikom Ivanom Omanom. Pri tem je prišlo do napačne interpretacije ene izmed Omanovih izjav. Zadnji stavek prispevka, ki 6e glasi »Le-te (kmetije) bi morali podpreta ter jih razširiti — In Ut na račun slabih zasebnih posestev,« ni točen. Pravilno je »Dobre kmetije bi bilo treba povečati z zemljo tistih, ki jo opuščajo.« I. G. dejavnosti, kolikor dejavnost ni v skladu z dovoljenjem. Inšpekcijski organi so v občini Kranj ugotovili pri nekaterih obrtnikih prekoračenje dejavnosti in so bili kaznovani z visokimi denarnimi kaznimi. Strokovni odbor je svoje stališče sporočil vsem pristojnim občinskim organom na Gorenjskem, in sicert # Da je prav, da se zahteva od samostojnih obrtnikov delovanje v okviru obrtnega dovoljenja. Obenem pa je pripomnil, da je mnogo či-niteljev, ki ne utemeljujejo tako ostrih sankcij in da bi v večini primerov zadostovalo opozorilo. Dejstvo je, da zastarela in se dnevno pojavljajo novi poklici ter da se ponekod težko določi oz. ni jasno, kakšna dela spadajo pod kak poklic. Razvoj in konjuktura zahtevata prilagajanje potrebam tržišča ki hitrejše ukrepanje ter preus-merjevanje dejavnosti. V nadaljevanju so člani izrazili željo, naj se posveti več pozornosti obrti kot postranskim poklicem in šuš-marjem. če redni obrtnik prekorači svojo dejavnost, je njegov dohodek evidentiran in so od te dejavnosti odvedejo davki in prispevki, medtem ko pri obrti po čl. 18 in pri šušmarjih lahko govorimo o neupravičenih prisvojitvah in oškodovanju družbe. 9 Odborniki so na soji obravnavali tudi stanje obrtniške mreže v jeseniški občini. Porazna je ugotovitev, da imajo v občini 115 rednih obrtnikov in 242 obrtnikov po čl. 18. (med temi precej proizvodnega značaja). Občinska skupščina še ni upoštevala priporočil skupščine SRS in ni izvedla revizije; verjetno iz bojazni, da ne bi »mali obrtniki« prešli v šušmarje. Problem postranske obrti bi bil v glavnem že tudi odpravljen, če bi v občini Jesenice ti obrtniki odvajali dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje kot ga odvajajo v drugih občinah na Gorenjskem. Tako stanje ni v prid nadaljnjega razvoja družbenega in zasebnega sektorja obrti. Pripomniti je treba še to, da je v vseh drugih občinah v zadnjih mesecih občuten padec obrti kot postranskemu poklicu. 9 Ponovno je bilo na dnevnem redu vprašanje kreditov za obrt. Govori se mnogo o pomembnosti te gospodarske panoge, pa še ni bilo ukrepa, da bi se to pokazalo v kreditih. Družbeni sektor ima sicer možnosti, a so omejene glede na kratkoročno kreditiranje. Družbeni sektor se zanima tudi za kredite za gradnje, ki so dolgoročne investicije. Zasebni sektor ima skromne kredite po zaslugi Sklada za pomoč obrtnikov. Dalje ima možnost potrošniških kreditov proti poroštvu in glede na davčno osnovo. To so zelo skromna sredstva, ki vsekakor ne zadovoljujejo potreb. Vse večje so potrebe po kreditih za izgradnjo delavnic in nabavo novih delovnih sredstev. Iz tega položaja je nujno potrebno najti izhod. Po mnenju članov odbora se bo potrebno lotiti najprej združevanja sredstev tako v družbenem kot v zasebnem sektorju. Reševanje tega problema je zajeto v programu dela strokovnega odbora za letos. DM/BL OBVESTILO Skupščina občine Kr?.nj obvešča vse lastnike ln upravljavce stanovanjskih hiš, drugih objektov in zemljišč ob pločnikih in javnih cestah na območju mesta Kranj, da so dolžni na osnovi 10. člena Odloka o javnem redu in miru v občini Kranj (Uradni vest-nlk Gorenjske št. 25 67) opravljati sledeče: 1. sneg, ki je ponoči zapadel ali padci s strehe, odstraniti s pločnikov, dohodov k hišam, s kanalizacijskih jaškov in koritnic v širini 30 cm čimprej, najpozneje pa do 6. ure zjutraj, podnevi pa poskrbeti, da se sproti odstrani na novo zapadli sneg ali sneg, ki pade s streh- 2. ob poledici posipati pločnike ob hišah s peskom ah žaganjem v Času, ki je naveden v prejšnji točki; 3. poskrbeti, da so na hišah in drugih zgradbah ob javnih poteh nameščeni žlebovi, snežni ščitniki in podobne naprave. ' Kršitelji prej navedenih obveznosti bodo kaznovani po določilu 13. člena zgoraj citiranega odloka z denarno kaznijo do 200 N din. Skupščina občine Kranj Na osnovi členov 14. in 15. Pravilnika o delovnih razmerjih PODJETJA ZA PTT PROMET V KRANJU razglašamo NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. 2 inženirjev z diplomo II. stopnje fakultete — elektro šibki tok 2.1 tehnika elektro oddelek, šibki tok (za terensko delo). Pogoji za sprejem so naslednji: pod 1.) zaželena je 1-letna praksa in odslužen kadrovski rok pod 2.) odslužen kadrovski rok in vozniški izpit B-kalcgorije. Kandidati naj vlože svoje piošnje pri Kadrovski komisiji PODJETJA ZA PTT PROMET V KRANJU v 15 dneh po objavi v časopisu. Ml HM V okviru praznika občine Skofja Loka so v Dolenji Dobravi (Poljanska dolina) pred dnevi odpri' nov betonski mort čez BrebovnišČico. Več kot dvestotim pionirjem in nekaj vaščanom Je ^pregovoril predsednik skupščine občine Skofja Loka Zdravko Krvina. — Foto: F. Perdan Nov betonski most v Dolenji Dobravi Pred približno 200 pionirji in nekaj vaščand je preteklo sredo popoldan predsednik skupščine občine Skofja Loka Zdravko Krvina v Dolenji Dobravi odprl nov betonski most prek Brebovniščice. Zgradili so ga vaščani s prostovoljnim delom. Pri tem sta jih podpirala skupščina občine Skofja Loka in KS Gorenja vas. Most je dovolj močan in visok, da bo kljuboval poplavam. Narasle vode so namreč v minulih tridesetih letih odnosile že več podobnih lesenih objektov, kar je povzročilo prebivalcem Dolenje Dobrave in sosednje Žabje vasi nemalo težav in stroškov. Ig Demokratizacija kulture Zagotoviti je treba ne samo večjo uveljavitev načela samoupravnosti na področju kulture, ampak predvsem s tem doseči, da se bodo kulturne dejavnosti razvijale skladno z možnostmi, ki jih daje gospodarski razvoj, kakor tudi z zahtevami, ki sledijo iz spoznanja njihove družbene pomembnosti. Značilnosti letošnjih dajatev Glede samega gradiva za javno razpravo o srednjeročnem programu razvoja kulturnih dejavnosti v kranjski občini želim poudariti samo to, da je plod dolgotrajnega in znanstveno utemeljenega raziskovanja ter po mnenju sestavi j cv cev tudi zavestnega izpopolnjevanja našega družbencpcl itičnoga sistema na tem podrečju. Podrobnosti tega programa so dostopne vsem občanom pri druž-b en opol itičnih org a n iza ci ja h in se zaradi tega omejujem le na nekatere najvažnejše petc-ze, ki naj jih področje kulture v kranjski občini dobi cb izvrševanju tega programa. Ena najznačilnejših in pač najvažnejša poteza je vsokakor zelo dosledna uveljavitev SAMOUPRAVNOSTI na podrečju kulture. Izraz tega je kulturna skupnost, ki. jo predvideva program kot osrednji organizacijski mehanizem, v katerem bo lahko uveljavljena demokratizacija tega področja, hkrati z njo pa tudi zagotovljeno z avtonomnim usmerjanjem razvoja, sistematično kadrovsko politiko in bolj samostojnim financiranjem postopno približevanje stanja na tem področju tistemu stanju, ki ga mora glede na svojo družbeno pomembnost čimprej doseči. Kulturna skupnost ni morda neko prenašanje organizacijske strukture s sorodnega področja (izobraževanje), ampak posledica resničnih teženj poklicnih ustanov in drugih zavc-stmih kulturnih sil. To je posledica spoznanja, da je treba zagotoviti popolno samoupravnost tudi na področju kulture, ker bo 6amo na ta način mogoče doseči skladno razvijanje področja. Sele v tej organizacijski nadgradnji bo zagotovljena možnost tale o za racionalizacijo administrativnih služb poklicnih kulturnih ustanov, za sistematično in za več let vnaprej usklajeno financiranje kulturnih dejavnosti, kakor tudi za dosledno uveljavijavitev STROKOVNOSTI kot enega temeljnih pogojev za pravilno družbeno uveljavitev kultu- re. Načelo strokovnosti je v kulturni skupnosti izvedeno 9 centri za posalmez-na področja (glasbeno, gledališko, muzejsko itd.) v katere morajo prerasti sedanje poklicne kulturne ustanove (Glasbena šola, Prešernovo gledališče, Gorenjski muzej itd.). Te osrednje kulturne ustanove, ki so se doslej v svojem delovanju vse preveč omejevale na občinski center, morajo postati tudk strokovne službe za svoja področja na območju vse občine. Pri tem pa ta njihova vloga nikakor ne sme postati vloga vsevednega strokovnjaka, ki suvereno cdleča o dejanju in nehanju vseh ostalih dejavnikov na tem podrečju, ampak morajo biti strokovne službe organizirane tako, da bodo v njih našle svoj izraz predvsem tudi po I robe teh ostalih dejavnikov posaimeznetga področja. Tako je v samih organih strokovnih centrov in celotni organizacijski shemi kulturne skupnosti tudi zagotovljeno demokratično in obenem strokovno vodenje posameznih kulturnih dejavnosti. Medtem ko je na eni strani treba uveljavili načelo strokovnosti, pa namreč po osnutku programa ni mogeče pozabiti na AMATERIZEM, ki še vedno ostaja zelo živa in zelo potrebna oblika kulturnega življenja občanov. Seveda pa je treba prav na podrečju amaterizma marsikaj spremeniti. Predlagani srednjeročni program ne bo samo omogočil že omenjene večje strokovne pomoči amaterjem (s tem pa tudi ob vočjii strokovnosti njihovega dela večjo idejno zrelost in povečan družbeni pomen) — ampak tudi nalaga večjo zainteresiranost vsem družbenim dejavnikom v osnovnih celicah družbenega življenja — v krajevnih skupnostih — za področje kulture. Program namreč izhaja iz spoznanja, da je napačno prepuščati vso odgovornost za to področje specializiranim organizacijam — društvom in njihovim zvezam, ampak je treba doseči polno angažiranje tudi ostalih (predvsem pa SZDL, ZKJ in ZM ter samih krajevnih Skupnosti) na področju kulture. Preživelo mnenje, da naj se s kulturo ukvarjajo tisti, ki imajo za to poseben interes, se mora umakniti spoznanju, da je kultura eden najvišjih in zato tudi najbolj čistih izrazov družbenega sistema in še posebej našega. V neenakomerno, nesistematično in ne-organsko razvijajoči se kulturi je tako mogoče zaslediti dokaz za obstoj prav takih anomalij na drugih področjih določenega časa in sistema in v tem času in sistemu samem. Seveda bodo kulturno prosvetna društva in njihova zveza še naprej morali obdržati določeno vlogo, ki bo v prvem obdobju izvrševanja srednjeročnega programa najbrž še vodno vodilna v organizacijskem smislu (medtem ko bodo v strokovnem smislu vodilno vlogo prevzeli strokovni centri), toda nikakor te specializirane organizacije ne bodo smele več ostati osamljene. Ce bo to doseženo in če bo samo kulturno področje z intenzivnim razvojem to pomagalo izzvati, potem bo prišlo tudi do dosledne uveljavitve novega sistema FINANCIRANJA kulture v občini. Po programu se morajo namreč ne samo dosedanja sredstva, ki jih zagotavlja občina kot osnovna družbe-ncpolitcna skupnost še naprej, pravilneje, bolj sistematično razdeljevati v okviru kulturne skupnosti — ampak se morajo tem sredstvom pridružiti dodatna sredstva iz neposredno za kulturo zainteresiranega gospodarstva, kar bo vsekakor treba doseči. Na ta nrčin bo zagotovljena ne tista, cd ekonom sike osnove leč en a stabilnost in samostojnost kulturnega podrcč'a, ki lahko pripelje do zapiranja kulture, same vase (»slonokoščeni stolp«) — ampak tista resnično organska odvisnost razvoja kulture od gospodarskega razvoja, ki ne pomeni, da bodo ob vsakem negativnem nihaju gospodarstva prva odrezala tanjši kos prav — kultura, ampaik da bo sicer kultura občutila tako obdobja razcveta kot obdobja upada v gospodarstvu, bo pa obenem vedno imela zagotovljena tista, nunno potrebna sredstva za svoj obstoj in razvoj. Program ne daje tečnega odgovora, kako zagotoviti tako stabilnost sredstev, nakazuje pa na razne stalne vire, ki jih bo treba preučiti in med njimi najti najustreznejše. Tudi sicer srednjeročni program ne daje povsod dokončnlih odgovorov, daje pa res solidno osnovo za nadaljnji razvoj kulturnik dejavnosti v kranjski občini in predvsem seveda za njihovo nadaljnjo demokratizacijo, ki edina tak razvoj lahko zagotovi. D. Ogrizek Tako kot že nekaj let nazaj so tudi lani pred novim letom naši skupščinski organi od zveze do občin poskrbeli za novoletno pošiljko spremenjenih in nekaterih novih predpisov.. Dobršen del (začeli so veljati 1. 1.) se nanaša tudi na dajatve občanov. Oglejmo si nekatere. V kmetijstvu sicer po večini ni sprememb v razdelitvi katarstrskih skupin, vendar pa je republiški zakon določil najvišje stopnje prispevkov. Te so v prvi skupini delno znižane pri višjih j dohodkih in občutneje v drugi skupini katastrskih občin. Slednje so tiste, ki so na meji nižinskih in valovitih predelov. Novost v višinskih krajih pa je, da se stopnje znižajo za 50 do 80 odstotkov od odmerjenega prispevka, če se zavezanci odločijo za vlaganja s katerimi bi preusmerili svoje gospodarstvo ali denar vložili za turistično dejavnost. Prav tako je novost, da se za 50 odstotkov zniža prispevek tistim zavezancem v kmetijstvu, ki imajo za delo nezmožne člane in njihov letni dohodek ne presega 400 tisoč starih dinarjev (lani je bila ta meja 300 tisoč). Prispevek pa se zniža tudi tistim, ki imajo na leto 20 tisoč starih dinarjev stroškov za zdravljenj-- družinskih članov. Novosti v obrtništvu. Najpomembneje je, da bodo vsi, ki imajo nad 1,5 milijona starih dinarjev čistega dohodka na leto, obdavčeni po preteku leta po dejanskem dohodku in ne po pavšalu. Stopnje za proizvodno obrt in pavšal so nekaj nižje. Vsi pa bodo morali voditi poslovne knjige i cziroma evidenco dohodkov Iin izdatkov. Novo je tudi, da noben obrtnik, ki zaposluje tujo delovno silo, ne more biti pavšaliran. Vse to morda na prvi pogled pomeni do'o-čeno poostritev, vendar pa hkrati zaradi nekaterih znižanih stopenj tudi manjšo obremenitev. Vsekakor pa je težnja v tem, da bi imeli tisti, ki imajo možnosti oziroma dejansko večji zaslužek, tudi pravilneje odmerjene dajatve. Zanimivo je, da so z republiškim zakonom v vsakem primeru predpisane dajatve tudi od vikendov. Kdor pa bo oddajal vikend v najem, bo njegova dajatev še ustrezno večja. Pri tem zakon ne dopušča nobenih oprostitev. Oprostitve pri davku od stavb so mogoče le za nove stavbe in garaže. In še nekatere druge novo-vosti: 9 Izvajalcem intelektualnih storitev (zdravniki, odvetniki itd.) so povečane osnove. Davek na čisti dohodek pa se plačuje po progresivni lestvici. Vsi, ki imajo 1,5 milijona starih dinarjev čistega dohodka na leto, pa morajo voditi tudi poslovne knjige. 6 Z republiškim zakonom so povečane dajatve na področju avtorskih pravic. 9 Pri prispevku od skupnega dohodka občanov je nova olajšava za vsakega vzdrževanega člana. Meja je sicer ostala ista, na vsakega vzdrževanega člana pa je predvidenih 500 tisoč starih dinarjev dohodka. 9 Nov je prometni davek na preprodajo osebnih vozil. 0 Od cestnih tovornih motornih vozil, prikolic in kom-bi-vozii plačajo občani davek iz naslova posesti teh vozil. £ Občinski prometni davek je z republiškim predpisom zvišan od 2 na 4 odstotke tudi za nakup novih motornih vozil. 9 Razen prehrambenih proizvodov pa je tudi republiški prometni davek za prodajo blaga na drobno povečan za 1,5 odstotka. Takšna je večina glavnih spremeb in novosti letošnjih dajatev za občane. In kaj lahko ugotovimo ob teh povečanih in nekaterih zmanjšanih dajatvah? Kot kaže dohodek občin v primerjavi z lanskimi (sicer bo to ponekod precej različno) ne bodo bistveno manjši ali večji. Prav tako tudi standard občanov (če bodo osebni dohodki ustrezno porasli) ne bo padel, ampak bi moral biti večji. Namen teh dajatev bi torej lahko rekli je: primerna razporeditev in zadovoljitev občinskih in širših družbenih potreb ter pametna in pravilnoj ša uskladitev posameznih vrst dajatev. A. Zalar , Zbori volivcev v kranjski občini Jutri (nedelja) se bodo v kranjski občini začeli zbori volivcev, ki bodo do prihodnje nedelje (19. L). Na njih bodo odborniki volivcem razlagali predlog resolucij|2 o* razvoju gospodarstva in družbenih služb ter predlog proračuna občine za letos. Razen tega bodo na zborih razpravljali tudi o izvolitvi polovice članov svetov krajevnih skupnosti in izvolitvi poravnalnih svetov. Zbori volivcev bodo v 42 krajih v občini. Sklep o njihovem sklicu pa sta oba zbora občinske skupščine sprejela na zadnji lanski skupni seji. A. 2. ^H[iifjnffTMTi!;!n:i]fiii!SiifiiriiiiiiiiiniiiH!iiiiiisiiniiiiiiiiiiiii;iiiifiiiHiiiiiiiiiiififiififfifi!ii!tini 1 A K V A M i N ESKA umetna mineralna voda v prahu i H odlična kvaliteta, enostavno pri- S pravi janje zadovoljuje vsak okus E brezalkoholni napitek za otroke g in odrasle z okusom limone, maline in po- S maranče i § PROIZVAJA RADONJA SISAK 1 S s miillliillllilUlIliililllilillillllllillliillillUlilllliEliiiliillllliillllfllilliiiHliliillllllllllllllilUitliiill C+A Sprejet 30-letni načrt razvoja tržiškega turizma Jezero, jahalne steze, nove žičnice... Prečk nedavnim je tržiška občinska skupščina sprejela urba-nistični program občine, ki usmerja celotni razvoj gospodarstva v ftbčini za dobo tridesetih let. Program nakazuje poleg sedanjih^gospodarskih zmogljivosti tudi perspektivni razvoj/1 gospodarstva^ zlasti še na področju turizma. S tem, da^-Je bil sprejet prdgcam razvoja turizma, imajo tudi osiitfe gospodarske panoge ve možnosti za hitrejši razvofc-Ta trditev velja zlasti za terchumeaej^vnosH; s»J --strDodo z razvojem turizma omenjene panoge med seboj dopolnjevale in hkrati tudi krepile. nih zanimivosti bivšega rudnika živega srebra, restavracijo — snack bar, trgovino, dve smučarski vlečnici in kioske z daljnogledi, fotografijami ter opazovaltšča kozorogov. Ob spomeniku interniran-cem v Podljubelju naj bi zgradili vikend naselje 10 do 12 hišic in nekatere kioske za potrebe naselja. IBT INVESTITOR TURISTIČNEGA RAZVOJA Ker že govorimo o nadaljnjih možnostih turističnega razvoja v tržiški občini, ne smemo pozabiti prizadevanj tržiške občinske skupščine, ki je s svojo politiko turističnih investioij vseskozi iskala interesente, ki bi prevzeli izgradnjo novih turističnih objektov v občini. Prizadevanja, da bi bili ti investitorji ali Kompas, Putnik ali Gcneralturist, so ostala brezuspešna. Končno je občini le uspelo zainteresirati Investicijske biroje iz Trbovelj (IBT), ki naj bi pogodbeno prevzeli realizacijo določenih turističnih gradenj v tržiški občini. ŠEST TURISTIČNIH CENTROV Omenjeni urbanistični program, ki ga je sprejela trži-ška občin vidcv^as^lza^tfenjo šestih^ turi-sti^nm«^centrov. Prvi zajema poptfočje Podljubelja pri Anketu, kjer bodo zgradili jezero s 17.000 kvadratnimi metri površine, adaptirali sedanje gostišče in trgovino v turistične objekte, zgradili no-kvo restavracijo, vikend nase-čolnarno, hotel B kate-goT i i i i i 9 9 ) i 9 i ■ i i g > i i i i i o I i Mogoče ste že opazile, drage bralke, da smo že nekajkrat objavili različne modne nasvete za vse, ki so v zadregi s krojem, tkanino ali barvo obleke ali plašča, če imate kakršnekoli težave glede tega, se lahko obrnete na Marto, saj vam bo rade volje skušala kar najbolje svetovati. Lahko vprašate, kako prenarediti staro obleko, da bo kot nova, ali kako iz mamine obleke sešiti oblačilo za najmlajšega. Vprašanj je gotovo veliko, zato kar pogum. Dobro je, če v pismu priložite košček tkanine, če pa to ne gre, pa blago lahko opišete. V pismu navedite tudi svojo težo, starost in višino, da vam bo Marta lahko kar najbolje svetovala. Obljubljamo, da pisem, podpisanih samo z začetnicami imena, ne bomo metali v koš. Biserka P. iz Kranja bi rada imela lep brezrokavnik. Sprašuje, iz kakšnega blaga naj ga ukroji in kakšna naj bo brava. Ima svetle lase in rjave oči. Niste nam zaupali, ali bi radi brezrokavnik nosili doma ali za službo in druge priložnosti. Za doma je najboljši brezrokavnik podložen z ovčjim krznom, ker je topel in prijetno mehak. Moden brezrokavnik pa si lahko ukrojite za službo iz jelenove kože, ki pa bo sicer zelo drag. Prav lep pa je lahko iz texona, ki ga dobite tudi v naših trgovinah. Vedno lep je seveda pleten iz volne v grobem vzorcu ali tenak in strojno pleten, če bo iz texo-na, ga toplo podložite. Na sprednjem delu ga lahko pošijete z različnimi našitki, klasičen dodatek pa so najrazličnejše verižice. Izbirajte med rjavo, oranžno, zeleno, vijolično in črno barvo. Tonka š. iz Kranja bi rada imela nov plašč. Blago je svetlo modre barve. Stara je 24 let, visoka 173 in tehta 59 kilogramov. Za plašč je res že malo pozno. Vendar pa boste svoj plašč nosili prav gotovo še naslednjo zimo. Ker ste mladi in vitki, vam bo pristojal model precej oprijetega plašča z zanimivim pasom in z velikim ovratnikom. Tak plašč bi bil zelo zanimiv tudi ukrojen iz texcna in za hladne dni podložen z vatelinom ali umetnim krznom. Take plašče nosimo pozimi, kadar sneži in v prvih mrzlih dnevih marca. Brez podloge pa seveda vedno, kadar dežuje in je nebo oblačno. Prenese pa seveda tudi sončne dni. Marta svetuje Koroška cesta v Kranju prav gotovo nima najmanj očiščenih pločnikov v mestu, vendar pa je neprijetno hoditi po že tako ozkih pločnikih, ki jih kupi neočiščenega snega še zožujejo. Ob drugi uri pločnik ni niti posebno varen, saj je že marsikomu zaradi gneče spodrsnilo in si je zvil nogo. — Foto: F. Perdan Huda ' nezgoda v Železarni V torek okoli trinajste ure se je v jeseniški železarni pripetila huda nesreča, v kateri je umrl Marko Unetič, star 45 let. Nesreča se je pripetila, ko je Unetiča pritisnil žerjav ob steber in prezračevalno cev. Zerjavo-vodja ni vedel, kje se Unetič zadržuje. Epilog nesreče na Primskovem Pred okrožnim sodiščem v Kranju je pred kratkim dobila svoj epilog huda nesreča, v kateri sta septembra lani izgubila živijenje 66-lctna Rozalija Beton in njen vnuk Aleksander Macarol, star tri leta. V zgodnjih večernih urah ju je, potem ko sta že skoraj prišla čez cesto, zadel voznik osebnega avtomobila Franc Grcgorc iz Srednje Bele pri Preddvoru. Trčenje je bilo tako hudo, da je Betonova umrla na kraju nesreče, otrok pa med prevozom v bolnišnico. Sodišče je ugotovilo, da je bil voznik pri vožnji skozi naselje premalo premalo previ Jen. Pri odmeri kazni, Gregorca jo obsodilo na leto dni zapora, je sodišče upoštevalo vedno bolj pogoste smrtne nesreče na kranjskem področju. Nesreče tega tedna V torek pozno ponoči je na cesti tretjega reda v Puštalu pri škof j i Loki voznik osebnega avtomobila Peter Jelovčan iz Gosteč zadel 63-letnega Antona Gu-zelja iz Puštala, ki je šel peš po cesti. Huje ranjenega Guzelja so odpeljali v bolnišnico. Oba, tako pešec kot voznik osebnega avtomobila, sta bila pod vplivom alkohola. V Srednjih Bitnjah je v sredo dopoldne voznik osebnega avtomobila Franc Pihlar iz Kranja zadel 66-letno Marijo Janhar iz Zg. Bitenj. Nesreča se je pripetila, ko je voznika osebnega avtomobila na poledeneli cesti začelo zanašati. Pri tem je vozilo zadelo Janharjevo, ki je hodila po skrajni desni strani ceste. Ranjeno so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. Zahvala Ob tragični smrti nas jo za vedno zapustil naš skrbni mož, oče, stari oče, brat in stric Anton Goričan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vaščanom, ki so sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se tudi pevcem in govornikom za poslovilne besede, enako vsem, ki so darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Tone, hčerki Mira, Marinka z družino in brat Ivan. Podnart, Radovljica, dne 31.12.1968 DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ vpisuje v naslednje šole ln tečaje: 1. V osnovno šolo za odrasle 5., 6., 7., 8. razred. Prijave sprejema do 25. januarja 1969. 2. Tečaj za privatne gostilničarje 3. Tečaj za kurjače centralnih kurjav (za nizko tlačne kotle) Prijave sprejema do 31. januarja 1969 4. Začetne, nadaljevalne, izpopolnjevalne in konver-zacijske tečaje za nemški, angleški, francoski in italijanski jezik. Posebne tečaje poslovne nemščine in angleščine. Prijave sprejema do 25. januarja 1969 Obletnica V spomin prve obletnice, kar nas je prerano zapustil Janez Kokalj ki je za vedno zatisnil svoje blage oči 11. januarja 1968. Eno leto je že minilo, odkar zapustil si nas ti, črna zemlja te pokriva, a rana se še zacelila ni. Globoko žalostni smo mi, ker tebe več med nami ni, utihnil je tvoj glas mili, v srcih naših ostali so le spomini. Neutolažljivi: žena Jožica, hčerki Ivica in Damjana, brata in sestri. Golnik, dne 11. januarja 1969 Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega moža in očeta Antona Hrovata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebno zahvalo dolgujemo sosedom, ki so nam v težkih dneh stali ob strani in nam pomagali. Hvala gasilskemu društvu Mošnje za spremstvo, pevcem iz Podtrga za ganljive žalostinke, č. duhovščini iz Brezij in g. Gvardjanu za poslovilne besede. Posebna hvala dr. Cernctu za požrtvovalno pomoč in zdravniško nego. Vsem, ki ste našega očeta spremili na zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka in otroci z družinami. Zahvala Ob tragični izgubi našega ljubljenega sinčka Matjažka Mraka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sostanovalcem in stanovalcem Groharjevega naselja in St. Loke ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ali kakorkoli sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo dr. Koširju, g. župniku, otroškemu pevskemu zboru, otroškemu vrtcu, sodelavcem KZSZ Kranj in LTH skofja Loka. žalujoči: mamica, očka, sestrica in drugo sorodstvo. Skofja Loka, dne 6.1.1969 Zahvala Ob bridki izgubi naše ljubljene žene, hčerke, sestre in tete Minke Čufer rojene Mesec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, kolektivu LIP češnjica in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala tudi dr. Bežku za zdravniško pomoč in g. župniku iz Sclc. Ni ti bila s cvetjem postlana življenjska pot, zato si odšla v prerani grob. Žalujoči: mož, mama, ata, sestra, bratje in drugo sorodstvo Pozirno, Rudno, Studeno, šk. Loka, 30. 12. 1968 Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 11. januarja _ 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo 6topnjo — 9.25 Cez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični' napotki za tuje goste — 12.10 Prva suita dz baleta Zlata ribica — 12.33 Kmetijski nasveti 12.40 Pesmi in plesi narodnih manjšin iz Vojvodine — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Ženski in moški zbor iz Hrastnika — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Bredo Kodela —- 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Novi ansambli — nove melodije — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo v novi teden Drugi spored 14.05 V soboto popoldan z napovedovalcem Slavkom Ka-stelicem — 15.00 Zvoki s tekočega traku — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.30 Okno v svet — 20.45 Petnajst minut z orkestrom Alfreda Scholza — 21.20 Oporni koncert — 22.30 Skladatelji o lepotah tujih dežel — 00.05 Iz slovenske lirike "NEDELJA — 12. januarja_ ~6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.44 Skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in. pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki Za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Vedri zvoki z velikimi orkestri — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Popoldne ob zabavni glasbi — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.45 Z novimi ansambli narodno zabavne glasbe — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 V svetu opernih me'odij — 17.30 Radijska igra — 18.30 Sonata za flavto in čembalo — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glas- bene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Sere-nadni večer — 23.05 Literarni (nokturno. — 23.15 Zaplešimo z velikimi orkestri Drugi spored 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.45 Odmevi z gora — 16.45 Popoldanski komorni koncert — 17.35 Glasbena skrinja — 19.00 športni dogodki dneva — 19.10 Igramo kar ste izbrali — 20.05 Strani iz slovenske proz.; — 20.25 Glasbene vinjete — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Interpreti tega tedna —■ 00.05 Iz slovenske lirike PONEDELJEK, 13. januarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.30 Paleta zvokov z orkestrom Marty Gold — 10.03 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Dvajset minut z našimi pevci — solisti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Mali koncert zbora Branko Krsmanovič — 16.0J Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz oper — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko M*etko Štok — 20.00 Skupni program JRT — 22.15 Za ljubitelje jaz-za — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe DrugI spored 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Lepe melodije z orkestrom Peter Nero — 20.30 Svet in mi — 20.45 Ciasbene slike iz Avstrije — 21.20 Večer umetniške besede — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske lirike TOREK — 14. januarja_ 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na-današnji dan — 12.10 Poje baritonist Robert Weede — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi —- 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udej-stvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in ' hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni Intermezzo — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Eldo Viler — 19.25 Pet. minut za EP — 20.00 Radijska igra — 20.50 Minute z malimi ansambli zabavne glasbe — 21.15 Deset melodij — deset pevcev — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana Drugi spored 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Socialna politika — 20.15 Jazz na II. programu — 21.20 Pevski Farnas — 22.00 Konce"-tanti na naših odrih — 23.23 Divertim^nio in s.ivnada — C0.05 Iz slovenske lirike SREDA — 15. januarja 8.08 Glasbena matineja z Brahmsom — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — Domžale — 9.30 Četrt ure z orkestrom Goililasch — 9.45 Poje koroški mešani zbor z Gorjancev — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje gose— 12.10 Med suitami — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni noktru.no — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi spored 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.03 Drobne skladbe z velikimi orkestri — 20.05 Oriledalo našega časa — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Mlada ljubezen in druge melodije — 21.20 Pogled v glasbeno snovanje — 22.20 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske lirike ČETRTEK — 16. januarja_ 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Iz orkestralne in operne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije -— 14.45 Mehurčki — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital klarinetista Mihe Gunzka — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Berto Ambrož — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.100 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Komor-noglasbeni večer pri Primožu Ramovšu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov Drugi spored 14.05 Igramo za vas — 15.C0 Melodije po pošti — 20 05 Naš intervju — 20.15 Veliki valčki — 20.30 Pričevanja o glasbi — 20.45 Majhen koncert lahke glasbe —- 21.20 Večerni koncert — 22.00 Reqicm za soliste — 23.40 Godalni kvartet — 00.05 Iz slovenske lirike PETEK — 17. januarja 8.08 Glasbena matineja s skladbami Pavleta Merkurja — 8.55 Pionirski tednik -<-'9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Igrajo naši pihalci — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu —18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci —• 19.15 Minute s pevko Marjano Der-žaj — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Naši zbori tekmujejo — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Med novejšimi opisi slovenske glasbene lirike — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s priljubljenimi pevci zabavne glasbe Drugi spored 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih zvokih — 20.05 Zgodba o jajcu — radijska igra — 20.32 Glasbena med-igra — 21.20 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 22.00 Odmevi s festivala v Bergnu 1968 — 23.40 Sonata za klavir 00.05 Iz slovenske lirike na tržišču ČRPALKA DKOVJE Koristniki oljnih peči Ne trudite se s pretakanjem olja za vašo peč, raje se po služite oljne črpalke OKOVJE, ki jih izdeluje Okovje Kamna Gorica. Garancija 6 mesecev Lahko jih dobite v vseh trgovinah Miniiiiiitttinuiiiiiiniiniii!Hftinifiii!{ii!nimtwniH!nM^iiniwmiitiiniiiintiiii!!H!!nitt!>'"* Obiščite v Beljaku ESPRESSO CAFE ROSSIELLO Villach — Beljak, Hauptpiatz 19 PRODAJA ČOKOLADE, SLAŠČIC IN ŽGANIH PIJAČ llllimiin!l!ll!rMU'M!IIHlMl!IH!I!HI!!IHIIHI!!l!n!!!!!!Hi»!l!l(IHMM'H'll!!!l!!!ll!!!ft![!M'!!»HHi:il IŠČEMO MLAJŠO ŽENSKO ZA POMOČ V KUHINJI IN STREŽBO V POČITNIŠKEM DOMU KRVAVEC. Delo bo trajalo od januarja do aprila 1969. Nastop službe takoj. 1 Prijave in nadaljnje informacije dobite na upravi podjetja Elektro Kranj — Kranj, Cesta JLA 6/IIJ, splošna služba SOBOTA — 11. januarja 12.50 Tekmovanja v smuku (Evrovizija) — 17.45 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana (RTV Ljubljana) — 13.15 Mladinska igra (RTV Eeograd) — 19.15 Sprehod f.!.o:-.i čas, 19.40 Pet minut za lepti jezik, 19.45 Cikcak, 20X0 IV dnevnik, 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Zabavno glasbena oddaja (RTV Eeogrart) — 21.35 Rezervirano za smeh, 22.00 Shcrlock Hol-rr.es - Blm, 22.55 TV Kažipot, 23.15 Poročila, 23 25 Smučarski teki v Bohinju (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba, 18.15 Mladinska igra (RTV Beograd) — 19.15 Na prvem mestu, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV "NEDELJA^- 12. januarja 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 9.30 Po domače z ansamblom Borisa Franka (RTV Ljubljana) — 9.55 Smučarska tekmovanja v slalomu - Wen-gen (Evrovizija) 11.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 11.45 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 11.55 Prenos smučarskega tekmovanja iz VVengena (Evrovizi-za) — 13.00 Ubijalski ples -film iz serije Daktari, 13.50 TV kažipot, 15.10 Ni poti nazaj - film iz serije Saga o Forsytih (RTV Ljubljana) — 16.00 Košarka Železničar : Olimp jja (RTV Zagreb) — 17.00 Propagandna oddaja, 17.10 Nadaljevanje športnega prenosa (RTV Zagreb) 17.45 Novi ansambli - nove melodije, 18.55 V boj - TV film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 Ljubljana .RTV Ljubljana) — 20.35 Humoristična odaja R. L. Djukiča (RTV Beograd) — 21.20 Malo za šalo, malo za res (RTV Ljubljana) — 21.45 Športni pregled (JRT) — 22.10 TV dnevnik, 22.25 Hokej Partizan : Medveščak (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 13. januarja _ 16.45 Kulturna panorama v madžarščini (RTV Beograd) — 17.45 Tiktik, 18.2? Ekonomska šola na malih zaslonih (RTV Ljubljana) — 18.55 Najboij znane popevke v letu 1968 (RTV Beograd) — 1920 Duma 69-rcportaža, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2030 3-2-1, 20.35 Jour v Maj- delandu - TV drama, 21.55 Glasbena oddaja, 22.05 Zunanje politična kronika, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila (RTV Zagreb) — 17.30 Kronika (RTV Beograd) — 17.45 Družinski album, 18.00 Mali svet, 18.20 Znanost in mi (RTV Zagreb) — 18.50 Zabavno glasbena oddaja, 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnev-i i k (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 14. januarja 17.45 Risanka, 18.00 Greg-čeva prva naloga, 18.20 Obrežje, 13.40 Torkov večer z ljudskimi godci, 19.10 Skrivnosti narave, 19.35 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Vojakovo napredovanje - angleški film, 22.10 Trije dueti in en solo, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Risanka (RTV Zagreb) 18.00 Kurir Gregec (RTV Ljubljana) — 18.20 Telesport 19.00 Pesmi starega Zagreba, 19.15 Mladinska tribuna, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik, 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 15. janarja 17.15 Madžarski T V pregled (RTV Beograd) — 17.55 Danes sem kozmonavt, 18.40 Pisani trak, 18.55 Prehranjevanje med delom, 19.15 Sodobna posoda za kuhanje, 19.25 Niso samo rože rdeče (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Ojdip - predstava SG Celje, 22.00 Ekran na ekranu, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 20 slavnih 18.30 Po Aziji (RTV Zagreb) 19.00 Enciklopedija, 19.15 Niso samo rože rdeče (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V ČETRTEK — 16. januarja 17.45 Tiktak, 18.00 Zapojte z nami, 18.15 Po Sloveniji (RTV Ljubljana) — 18.45 Nastop pevke Shirlev Bassev (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Tiho snubljenje - film iz serije Saga o Forsvtih, 21.25 Kulturne diagonale, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Tiktak, 18.00 Zapojte z nami (RTV Ljubljana) — 18.15 Narodni običaji, 18.45 Zabavno glasbena oddaja, 19.45 TV Prospekt 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V PETEK —■ 17. januarja 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.25 Daktari - film (RTV Ljubljana) — 18.15 Glasbena oddaja (RTV Skopie) - 19.00 Svet na zaslonu, 19.30 Naš globus, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Cleo od 5. — 7. ure - francoski film, 22.10 Pet finalistk - zabavno j glasbena odaja, 22 30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) 17.45 Oddaja za otroke, 18.25 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.00 Panorama, 19.50 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske T V NEURADNO POROČILO o žrebanju 2. kola srečk Jugoslovanske loterije Srooke s končnicami K)' 500 860 73390 81350 556130 11 20311 62991 67561 67911 569071 92 5462 01992 24722 55572 85752 464632 3 378203 769933 5504 92174 112214 354594 85 23485 175255 36 96 0526 7067 91177 616807 8 97968 09 6819 12149 029769 221189 829759 so zadele Ndin 20 50 100 500 500 10.000 20 520 2000 500 520 50.000 10 200 2010 500 500 500 10.000 4 100.000 10.004 200 500 10.000 10.000 10 510 10.000 10 10 200 200 1000 10.000 4 1004 30 200 1000 10.000 10.000 10.000 PODJETJE VARNOST Izpostava Kranj, Kamnik, Domžale in skofja Loka razpisuje PROSTA delovna mesta več čuvajev-vratarjev Pismene ponudbe s potrdilom o nekaznovanju je treba dostaviti naslovnim izpostavam v Kranju, Kamniku in Škof. Loki. Kranj CENTER 11. januarja mehiški barv. CS film POJEM ZA PANČA VILLA ob 16., 18. in 20. uri, premiera a mer. brav. VV filma STOJ — STRELJAL BOM ob 22. uri 12. januarja mehiški barv. CS film POJEM ZA PANCA VILLA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma LETOVANJE V KALIFORNIJI ob 21. uri 13. januarja amer. barv. film MNOŽICA UBIJALCEV ob 16., 18. in 20. uri 14. januarja amer. barv. film MNOŽICA UBIJALCEV eb 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 11. januarja amer. barv. CS film BOSA V PARKU ob 16. in 20. uri, amer. film PRIDE DAN MAŠČEVANJA ob 18. uri 12. januarja japon. barv. CS film STEKLENICA, KI UBIJA ob 14. uri, amer. barv. CS film BOSA V PARKU ob 16. in 20. uri, amer. film PRIDE DAN MAŠČEVANJA ob 18. uri 13. januarja japon. barv. CS film STEKLENICA, KI UBIJA ob 16. in 20. uri, mehiški barv. CS film POJEM ZA PANCA VILLA ob 18. uri 14. januarja japon. barv. CS film STEKLENICA, KI UBIJA ob 16., 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 11. januarja japon. barv. CS film STEKLENICA, KI UBIJA ob 19. uri 12. januarja japon. barv. CS film STEKLENICA, KI UBIJA ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 11. januarja amer. barv. CS film VELIKI POBEG ob 19. uri 12. januarja amer. barv. CS film VELIKI POBEG ob 15.30 in 18.30. Kamnik DOM 11. januarja amer. barv. film MNOŽICA UBIJALCEV ob 18. in 20. uri 12. januarja amer. barv. film MNOŽICA UBIJALCEV ob 16., 18. in 20. uri 13. januarja amer. barv. CS film LETOVANJE V KALIFORNIJI ob 18. in 20. uri 14. januarja amer. barv. CS film LETOVANJE V KALIFORNIJI ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 11. januarja franc. barv. film ŠAMPANJSKI UBIJALCI ob 19. uri 12. januarja franc. barv. film ŠAMPANJSKI UBIJALCI ob 15., 17. in 19. uri Radovljica 11. januarja amer. barv. film OGNJENA KARAVANA ob 18. uri, franc. barv. film OBRAČUN NA OBALI ob 20. uri 12. januarja amer. barv. film MADAM X ob 14. uri, amer. barv. film OGNJENA KARAVANA ob 16. in 20. uri, franc. barv. film OBRAČUN NA OBALI ob 18. uri 13. januarja japon. barv. film STEKLENICA, KI UBIJA ob 20. urd Svet šole osnove šole Peter Kavčič skofja Loka razpisuje mesto razrednega učitelja na podružnični šoli Bukov-ščica za določen čas od 4. februarja do 19. maja. POGOJ: učiteljišče z diplomo. 14. januarja amer. barv. film MADAM X ob 20. uri Skofja Loka SORA 11. januarja nemški barv. CS film PIRATI IZ MISSI-SIPPIJA ob 18. in 20. uri 12. januarja nemški barv. CS film PIRATI IZ MISSI-SIPPIJA ob 15., 17. in 20. uri 14. januarja amer. film PRIDE DAN MAŠČEVANJA ob 20. uri Jesenice RADIO 11.—12. januarja italij. barv. CS film DOBER, GRD, SLAB 14. januarja franc. film PAST ZA PEPELKO Jesenice PLAVŽ 11. —12. januarja franc. film PAST ZA PEPELKO 13. —14. januarja italij. barv. CS film DOBER, GRD, SLAB Žirovnica 12. januarja amer. barv. film NENAVADNA ZGODBA EDDIJA CHAPMANA Dov j e-Mo j strana 11. januarja franc.-italij. barv. CS film MAŠČEVANJE Z MEČEM 12. januarja amer. barv. CS fiilm SAMA V TEMI Kranjska gora 11. januarja amer. barv. film NENAVADNA ZGODBA EDDIJA CHAPMANA 12. januarja franc.-italij. barv. CS film MAŠČEVALEC Z MEČEM «&&CS©S©S©$©£ Z G Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 12. januarja, ob 10. uri za IZVEN — URA PRAVLJIC Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 N din, cena za eno številko 0,50 N din. Mali oglasi: beseda 1 N din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Prodam V središču Cerkelj prodam zazidljivo PARCELO z gradbenim dovoljenjem. Poizve se v Cerkljah 71 55 Prodam GORILNIK evropa za centralno kurjavo. Kna-pič, Predoslje, n. h. Kranj 62 Predam ŠIVALNI STROJ za 500 N din. Zupan Terezija, Blejska Dobrava 97 81 Prodani KRAVO in TELI-CO frizijko. Konte, n. h. Moste, Žirovnica 82 Prodam mlado KRAVO, dobro mlekarico, ali po izbiri. Markič, Kokrica 1, Kranj 83 Prodam zgodnji KROMPIR saški. Praprotna polica 25, Cerklje 84 Prodam PRAŠIČA za zakol. Visoko 15, Šenčur 85 Prodam KRAVO s teletom, Vopovlje 12, Cerklje 86 Prodam KORENJE. Pevno 3, skofja Loka 87 Prodam borove PLOHE. Dvorje 56, Cerklje 83 Prodam TEHTNICO — 200 j kg. Hotemože 44, Preddvor j 89 Prodam poceni dobro ohranjeno kuhinjsko POHIŠTVO in KUHALNIK na tri plošče. Trškan, Planina 28, Kranj 90 Prodam skoraj nove jese-nove SANI. Nova vas 9, Preddvor 91 Prodam polavtomatični PRALNI STROJ s centrifugo. Skokova 9, Kranj - Stražišče 92 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Ropnje 40, Vodice 93 Prodam zazidljivo PARCELO z lokacijo. Sp. Duplje 56 94 Prodam zazidljivo PARCELO v Novi vasi pri Preddvoru. Naslov v oglasnem oddelku 95 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom alfa. Posavc 14, Podnart 96 Prodam PRAŠIČA. Zg. Bitnje 23, Žabnica 97 Poceni prodam dve kom-plotni opravi z žamnicami. Kranj, Gregorčičeva 11, 93 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Dostavim na dom. Voglje 86, Šenčur 99 GORENJSKI SEJEM V KRANJU Cesta Staneta Žagarja 27 K U R I V 0 TRGOVSKO PODJETJE nudi: apno v kosih, hidrirano apno, cement, betonsko železo, EFE zidake 30 X 20, salonitno kritino, cevi za kanale, strešno lepenko, izolacijske mase, heraklit. KRANJ RAČUNSKI STROJ »ZAGREB« Prodam TELICO, eno leto staro. Visoko 20, Šenčur 100 Poceni prodam PEČ za kopalnico in emajliran ŠTEDILNIK. Košnik - Čolnar, Gosposvetska cesta 7, Kranj. Ogled popoldan 101 Prodam KRAVO. Srednja vas 4, Golnik 102 Prodam novo italijansko plinsko PEČ. Naslov v oglasnem oddelku 103 Po ugodni ceni prodam novo EMO PEČ 35 K s centralno kurjavo na trda goriva (še v embalaži), zmogljivost 35.000 kalorij. Dam tudi na ček. Ogled cd 15. ure dalje. Tavčarjeva ul. 11, Šk. Loka 104 Prodam zazidljivo PARCELO v Predosljah. Semenič Franc, S t. cesta 18, Kranj 105 Prodam USMERNIK za polnjenje akumulatorjev — 6-12 voltov, 8 amperov, malega KONJA ponija in DKVV MOTOR 175 cem, letnik 1959. Zapuže 2, Begunje 105 Prodam KRAVO po izbiri in dva BIKCA. Naklo 46 107 Prodam KRAVO po izbiri in BIKCA. Naklo 45 103 Prodam PRAŠIČA do 140 kg težkega. Ljubno 12, Podnart 109 Prodam PRAŠIČE od 150 -180 kg težke. Sr. Bitnje 9, Zabndca 110 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Visoko 14, Šenčur 112 Ugodno prodam nov nemški MEŠALEC ZA BETON tip »Lescha« — 100 litrski. Naslov v oglasnem oddleku 113 Prodam 6 tednov stare pujske. Šmartno 26, Cerklje 114 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Zg. Brnik 43, Cerklje 115 Prodam PRAŠIČA za zakol. Cerklje 110 116 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Lahovče 61, Cerklje 117 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zalog 31, Cerklje 118 Prodam 12 tednov brejo SVINJO in KONJA, starega 3 leta ali zamenjam za goved. Nasovče 15, Komenda 119 Prodam 400 kg težkega BIKA. Grad 43, Cerklje 120 Prodam dobro- ohranjeno OTROŠKO POSTELJICO in kuhinjsko OMARO. Šenčur 9 121 Ugodno prodam novo PEČ na olje potez (francosko). Ogled popoldan. Rozman Anton, Kranj, St. Žagarja 23 122 Prodam ročni VOZIČEK (derco). Kranj, Jezerska c. 87 123 Prodam KRAVO, 7 mesecev brejo, ali po izbiri. Zabukov-je 1, Besnica 124 Prodam PRAŠIČA. Britof 102, Kranj 125 Prodam nov televizor z garancijo.. Kranj, Delavska c. 23 126 Prodam dve SLAMOREZ-NICI, ročno in motorno ter 82-Iitrski KOTEL za žganje* kuho. Tonetiše 1, Golnik 127 Prodani kravo s teletom, dobro mlekarico. Sr. vas 55, Šenčur 128 Prodam KONJA, 8 let starega, sposobnega za vsa dela ali zamenjam za starejšega ali goved, prašiče 50—60 kg težke. Viiscko 5, Šenčur 129 Prodam 6 tedno stare PRAŠIČKE. Luže 6, Šenčur 130 Prodam BIKCA za pitanje in srednjega KONJA. Bukovica 4, Vodice 131 Prodam PRAŠIČA, 130 kg težkega, vprežne GRABLJE, KOSILINCO krup in PLUG cbrača'aiik, primeren za enega konja. Sp. Brnik 10, Cerklje 132 Predam PRAŠIČA za zakol. Trboje 15, Smlednik 133 Prodam 3 m3 razžaganih suhih drva in vprešno KOSILNICO po ugrdni ceni. Kranj, Jezerska c. 92 a 134 Prodam nova garažna VRATA (macesmova). Naslov v oglasnem oddelku 135 Nagrado dam tistemu, ki mi zamenja ček za avtomobil z gotovino. Jama 36, Kranj 65 Prodam poltovorni AVTO borgward diesel ali zamenjam za osebnega. Knap:č, Predoslje, n. h. Kranj 63 Prodam FIAT 750, dobro ohranjen. Bernik, Delavska cesta 30, Kranj-Stražišče. Ogled vsak dan od 13. — 16. ure 136 Prodam poltovorni AVTO VW. Kranj, Smledniška 25 137 Prodam zastava 1300, letnik 1965, registriran za leto 1969 in AKUMULATOR trop-ča 12 voltov. Jeftič, Radovljica, Prešernova 2 138 Prodam MOPED na dve prestavi in moški zlat PRSTAN. Kerič Toni, Kranj, Struževo 2/D 139 Prodam MOTOR MZ 175 cem, dobro ohranjen s prevoženimi 5000 km zaradi odhoda v tujino. Ogled vsak dan popoldan. Visoko 6, Šenčur 140 Nudim možnost nakupa uvoženega avtomobila. Ponudbe poslati pod »Avto« 172 Zamenjam ček 9000 N din za nakup osebnega avtomobila. Dam nagrado 500 N din. Sitar Blaž, Visoko 70, Šenčur 77 Kupim KRAVO, dobro mlekarico, od 8-9 mesecev brejo ali s teletom. Zbilje 4, Medvode 141 Kupim DESKE colarice -rabljene ali odpadne. Jeper-ca 1, Medvode. 142 Kupim 3 PRAŠIČE po 200 - 300 kg. Kunstelj Angela, gostilna »ANGELCA« Ljubljana, Jezica, Titova 250 143 Kupim MERJAŠČKA pri svinji ali večjega. Pišite: Zvan Albina, Žirovnica 11 144 Kupim GUMIVOZ, 3 t, 16-colski ali garnituro od avtomobila (dromeljne) Milje 4, Šenčur 145 Kupim suhe smrekove DESKE 2, 4, 5, 6 cm in macesen 5 cm ter prodam nove hrastove STOPNICE. Punger-šek, Pot na Jošta 6, Kranj -Stražišče 146 Oddam podstrešno SOBICO. Naslov v oglasnem oddelku 147 Oddam opremljeno SOBO, souporaba kopalnice. Ponudbe poslati pod »Resen« 148 Prodam enostanovanjsko HIŠO z vrtom v Kranju. (Gorenje), Zalog 53, Cerklje 149 Ogrevano SOBO s souporabo kopalnice oddam v središču Kranja. Naslov v oglasnem oddolku 150 Predam enostanovanjsko FIIŠO (v tretji fazi) ali vse-ljivo malo HIŠICO in MOPED kolibri T-12. Jensterie, Rakovica 4, Besnica 151 Zamenjam komfortno eno-sobno stanovanje za večjega v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 152 Starejša zakonca iščeta STANOVANJE v okolici Kranja. Vzameta tudi otroka v varstvo. Velika Lasna 6, Kamnik 153 Mlada zakonca iščeta SOBO in kuhinjo ali samo sobo v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »Skupaj« 154 Iščem eno ali dvosobno stanovanje v Kranju. Dam nagrado 1000 N din. žlogar, C. na Klanec 31, Kranj 155 Iščem ogrevano SOBO z souporabo kopalnice. Ponudbe posilati pod »Miren fant« Zaposlitve TAKOJ ZAPOSLIM MLAJŠE DEKLE ZA DELO V GALVANIZACIJI. RAJ-GELJ, Kropa FRIZERKA, začetnica, išče zaposlitev v Kranju ali kjerkoli na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku 158 Honorarno zaposlim PRE-ŠIVALKO. Vprašati Cankarjeva 7, Kranj, v ponedeljek 159 Iščem MIZARSKEGA POMOČNIKA. Zupančič Slava, Kranj, Jezerska c. 73 160 Hotel v Švici išče DEKLE za pomoč v kuhinji. Da hrano in stanovanje ter 400 frankov plače na mesec in 14 dni dopusta. Zglasite se pri šanku, Oljševek 33, Preddvor 161 Takoj sprejmem DELAVCA ali VAJENCA za priučitev mizarske stroke. Ovsenik, Kranj Jezerska cesta 108 c 162 Iščem žensko za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času. Ositalo po dogovoru. Gabriel, Nazorjeva 6, Kranj 163 Obvestil a Obveščam izletnike in drsalce Bleda, da brusim drsalke ob sobo ah in nedeljah pri kavarni Park hotela. 164 RTV- SERVIS, ALOJZ OSELI, KRANJ, Koroška cesta 33 obvešča lastnike te'e-vizij ni radioaparatov, da popravlja vse vrste aparate v delavnici ali na domu. Delovni čas vsak dan od 7. — 12. ure in od 14. do 17. ure, telefon 22-843 Polagam, brusim in lakiram parket po zmernih cenah. Cenjena naročila pošljite na oglasni oddelek pod »Parket« 166 Iščem družabnika za kakršnokoli obrt. Imam denar in delavnico. Ponudbe pošljite pod »trofazni« 167 Prireditve GOSTIŠČE pri Jančetu vas vabi v soboto in nedeljo na ZABAVO s plesom. Vabljeni! 168 Cenjene goste obveščam, da je gostilna v Hrastju odprta ter se priporoča za obisk. Točimo tudi čez ulico. JU-HANT STANE 169 Mladinska organizacija Stražišče obvešča mladino, da prireja vsako nedeljo od 17. — 21. ure PLES v dvorani doma Partizan Stražišče. Igra ansambel ILIONI. Prav tako obvešča, da Je v stanovanjski skupnosti Stražišče vsako iredo ln peiek od 17. — 22. ure odprt MLADINSKI KLUB VABLJENI! Zenitve Pošten FANT želi spoznati pošteno dekle, staro od 30-38 let z lastnim domom. Ločenke izključene. Ponudbe poslati pod »Srečni zakon« 170 Poštena razočarana ločenka (ne po svoji krivdi), z enim otrokom želi spoznati poštenega, starega od 35 - 45 let. 1 otrok ni ovira. Ponudbe poslati pod »razočarana« 171 V Finžgarfevi kozmetični delavnici za smuči Rudi Finžgar napoveduje: »Če bo vreme ugodno, bomo marca na mamutski skakalnici v Planici videli 160 metrski skok, nov svetovni rekord« — Skrivnost planiške skakalnice — Življenje je podobno slalomu Za uvod naj si sposodim Članek, objavljen v časopisu 1941. leta. Neznani novinar je po mednarodnih tekmah na veliki planiški skakalnici v članku z naslovom »Kaj pravite« med drugim zapisal: »Iz zvočnikov znova odmeva glas napovedovalca: 'Skače Rudi Finžgar, član fantovskega odseka Kropa'. Zraven mene stoječa gospodična se zgane, skloni se k tovarišici in ji zlobno polglasno prišepne: 'Da bi vsaj padel'.« Finžgar že drsi po naletu, gospodična zaničljivo obrne glavo proč, ker je najbrž bole uspehi tega drznega fanta«. Meščanski družbi ni ugajalo, da neznani Kropar, povrhu tega pa še navaden mizar, s svojo drznostjo, znanjem in uspehi osvaja srca mladih in starih. In takrat, ko je gospodična iz »boljše« družbe obrnila glavo, je Rudi Finžgar kot prvi Jugoslovan skočil 101 meter. Novica o tem se je kot blisk razširila po Jugoslaviji, Rudi Finžgar pa je postal znan smučarski skakalec širom po svetu. Dejstvo, da je Rudi takrat šele drugo Jeto skakal na planiški skakalnici, je tako prev-zelo časopisne poročevalce, da je zagrebški časopis Novosti objavil poročilo s tekmovanja v Planici pod velikim naslovom: PLANICI NISO POTREBNI JUNAKI, SAMA JIH USTVARJA. Finžgar ja bil prvi jugoslovanski skakalec, ki se je drznil nastopiti 1951. (leta na 140-m skakalnici v Oberstdorfu (to skakalnico so šele povečali). Z dotikom reke po ne-gu je skočil 126 metrov, brez dotika pa 117 metrov. Njegov 126-metrski skok je bil dolgo let najdaljši skok jugoslovanskih skakalcev. »Bi|l sem v Oberstdorfu, ker ni bil nihče pripravljen tvegati nastopiti na tako veliki skakalnici (za tiste čase). Sprašuješ me, če sem imel tremo. Ne, niti v Oberstdorfu niti kje drugje. Mojc vodilo je bdk> geslo: če drugi Novo avtomatsko kegljišče na Zgornji Beli Danes (sobota, 11. januar-ja( ob 17. uri bodo v gostilni Bizjak na Zgornji Beli odprli tiiovev dv*stezmo avtomatsko kegljišče. Služilo bo pospeševanju tur.zrna in razvoju športa na vasi. upajo, zakaj Jugoslovan ne bi upal; zato se nisem nikdar bal konkurence«. POGOVOR V KOZMETIČNEM SALONU Potnik, ki potuje iz Radovljice proti Begunjam, bo ob cesti v Novi vasi opazili nenavadno znamenje: zlomljeno smučko in puščice z napisom Elanov servis, če gremo po sledovih oznak, pridemo naravnost do hišo Rudija Finžgar j a. V spodnjih prostorih je servisna delavnica Elana, Finžgar pa vodja delavnice. Na vprašanje, kako naj zapišem, da bodo bralci razumeli kaj dela v delavnici, je Rudi odgovoril: »Že tretje leto popravljam Elanove smučke. Delam nove krivine, nameščam nove zgornje in spodnje robnike, na metalnih" smučkah menjam spodnje in zgornje obloge itd. Seveda jih tudi estetsko uredim, se pravi lakiram, tako da stare smučke pomladim. To je edini servis za smučke v Jugoslaviji. Smučarji ga imenujejo kozmetični salon za -smučke. Letno popravim okrog 500 do 600 parov smuči. Servis se je v tej kratki dobi močno uveljavil, saj dobivamo smučke za popravilo iz vseh krajev države, celo iz Osijeka in Beograda. V njegovi delavnici sem opazil toliko smuči, da se kar čudim, kako zmore toliko dela. Je vodja delavnice in obenem delavec servisa. Kmalu sva bila zmenjena za pogovor. Peljal me je v dnevno sobo in predme postavil goro časopisov, slik in pisem, ki zgovorno pričajo o 30-letni športni karieri »novega fanta iz Krope«. »Ste že videli Bloudkovo plaketo?« me je vprašal in položil na mizo okroglo stekleno značko in pismeno utemeljitev. Bloudkova plaketa je najvišje republiško priznanje za dosežke na področju športa, za delo pri organizaciji in razvoju športa in telesne kulture. Rudi Finžgar je to visoko priananje dobil lani. V obrazložitvi je rečeno: »Rudi Finžgar je bil vrsto let eden najboljših smučarskih skakalcev Jugoslavije. Že pred vojno.je bil državni repror.antant in je leta 1941. dosegel s skokom 101 m za tiste čase izreden rezultat. Med NOB leta 1945. je bU glavni organizator velike partizanske smučarske prireditve v Cerknem. Po osvoboditvi je bil aktiven tekmovalec, nato pa funkcionar in še danes deluje na tem področju. Rudija Finžgarja odlikuje izredna požrtvovalnost in nesebično prenašanje znanja na mlajše skakalce«. »V PLANICI PRIČAKUJEM NOV SVETOVNI REKORD« »Rudi, ti si zvezni selektor za smučarske skoke. Povej nam, koliko imamo skakalcev, sposobnih za skoke na novi velikanki in kakšen uspeh pričakuješ marca na mednarodnem tekmovanju v Planici?« »Lahko računamo, da imamo 8 do 10 skakalcev, ki so sposobni za tekmovanje na novi planiški skakalnici. Če bo vreme ugodno, snežne razmere prav tako, pričakujem v Planici nov svetovni rekord v doilžini smučarskih skokov. Upam, da bomo videli skakalca pristati pri 160 metrih!« Rudija sem vprašal, kako to, da večkrat v časopisih zasledimo različne podatke o tem, kolikšna je pravzaprav ta skakaLnica. Enkrat piše 150 drugič pa 160 metrska. Kaj je točno? Rudi je pojasnil, da je skakalnica mednarodno registrirana kot 150-metrska, da pa omogoča tudi daljše skoke. Kakšna je pravzaprav resnična zmogljivost nove skakalnice, je skrivnost, ki jo skrbno čuvajo pred novinarji. Rudi mi je zaupal, da samo trije ljudje vedo, kolikšne najdaljše skoke dopušča nova skakalnica. O novi skakalnici je Rudi povedal še dve zanimivosti: »Skakalnica ima določen profil; to je za nekatere lažje, za druge skakalce pa težje. Za tiste, ki znajo aerodinamično leteti, bo skakanje na novi skakalnici užitek. Kaj je aerodinamično letenje? Pri vsaki hitrosti letenja je pomembna aerodinamična lega, se pravi, pravilen naklon smuči in telesa na smer leta«. V športu želimo vedno ujeti tisti naj: najhitrejše, največje, najdaljše, najvišje itn. Kaj pa nova planiška skakalnica? Ali ne bo kmalu premajhna? »Ne, tega se ni bati«, pravi Rudi »če se bodo pokazale potrebe po povečanju skakalnice, se bo to lahko naredilo z minimalnimi stroški. Nova velikanka je tako narejena, da se lahko poveča na 180 m.« DOBRE IN SLABE LASTNOSTI SKAKALCEV »Slovenija ima veliko dobrih skakalcev. Vendar ne moremo biti zadovoljni. Brez sistematičnega treninga naši skakalci pridejo do 50-mctr-ske skakalnice, tam pa se zaustavijo. Dovolj imamo torej le smučarjev srednje vrste. Le-ti ne morejo na večje skakalnice iz enostavnega razloga, ker ne znajo smučati. Na velikih skakalnicah, kjer smučar pridrvi s 110 do 115 km hitrosti na odskočno mizo, ni dovolj, da je dober skakalec, ampak mora biti tudi dober smučar. Skakalci starejše generacije smo bili obenem dobri alpski smučarji. Jaz sem na primer pred vojno nastopil na treh državnih tekmovanjih v alpskem smučanju in sem enkrat celo zasedel tretje mesto. Že v šoli bi morali nadarjene pionirje — smučarje ločiti in jih pod posebnim režimom vzgajati na snegu. In še ta nasvet: tekmovalec ne sme imeti tremo pred drugimi tekmovalci«. SPOMINI NA STAREJŠO GENERACIJO SKAKALCEV »Pred menoj je bil zelo dober skakalec Albin Novšak, ki je do 1940. leta suvereno vladal na jugoslovanskem horizontu skakalnic. Zelo dobra stilista sta bila Janez Polda in Janko Mežek. Klan-čnik je imel zelo lep slog, toda premalo srčnosti. Od tujih skakalcev naj na prvem mestu omenim Avstrijca Seppa Bradla, ki je prvi na svetu v Planici preskočil 100 m. Predvojni rekord v Planici je osvojil Ge-ring s 118 m, po vojni pa je ta rezultat izboljšal Švicar Fritz Tschannen. V povojnem obdobju je bil Tschannen najboljši skakalec, vsaj za mene. Tauno Luiro, Finec (že pokojni), ki je 1951. leta v Oberstdorfu dosegel fantastično dolžino 139 m, je bil popolnoma enakovreden drugim štirim finskim skakalcem, pri rekordni dolžini pa ga je tako kot našega šlibar-ja spremljala sreča. V ilustracijo naj povem še to, da je bil 1879. leta Norvežan Hammestvveist s skokom 23 metrov najboljši skakalec takratnega časa. Ni še minilo 90 let od tega rekor- da, pa takšne uspehe dosegajo že vsi nadarjeni šolski otroci. Vedno dalj, to načelo bo ostalo, dokler se bomo vozili po belih poljanah. KAKŠNA JE SLAVA ' BELEGA ŠPORTA »Od predvojnih tekmovanj nimam nobene diplome. Ne zato, ker bi jih izgubil, ampak zato, ker pred vojno na tekmovanjih niso delili dip-lom> pokalov ali nagrad. Na tekmovanja in treninge sem po navadi odhajal na svoje stroške. Prvo diplomo sem dobil med vojno v Cerknem, kjer sem organiziral vojaško tekmovanje. S skokom 25-m sem osvojil prvo mesto in dobil za nagrado diplomo in brzostrelko. Pred vojno sem prvič slišal, da sem slaven, potem ko sem imel v Planici najdaljši skok. Bilo pa je takole: Soseda je šla v Kranj na tržnico. Ko se je vrnila v Kropo, je pripovedovala, da v Kranju ne govorijo drugega kot o Finžgarju, Dejala je, da so jo ljudje spraševali, če ga pozna, kakšen je kaj dela, ali je poročen itn. Priznam: kadar gledam novo velikanko me malo 'zasr-bi'; ob takih trenutkih vzdih-nem: Eh, ko bi bil vsaj deset let mlaj šii, pa da zopet poletim kot ptica. Nič ne pomaga. Leta teko. Od srca pa želim, da bi se naši fantje na bližnjem tekmovanju v Planici dobro odrezali. Kadar govorim o uspehu ali neuspehu tega ali onega skakalca, se vedno spomnim govornika, ki je pred vojno ob otvoritvi nove skakalnice v Kropi primerjal človeško življenje s slalomom. Vse teče po ovinkih, tudi življenje in pot do uspehov. J. Vidic KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TURISTIČNO PROMETNEGA PODJETJA razglaša CREIN A KRANJ prosto delovno mesto mojstra mehanične delavnice v DE servis osebnih avtomobilov na Ljubljanski cesti 22 — Kranj Pogoji: a) srednja tehnična šola — strojni tehnik in 5 let prakse na takem ali podobnem delovnem mestu; b) visoko kvalificiran delavec avtomehanske stroke z izpitom mojstra in 7 let prakse na takem ali podobnem delovnem mestu. Stanovanje za razglašeno delovno mesto ni zagotovljeno. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Kandidati naj pošljejo lastnoročno napisane piošnje z dokazili o strokovnosti v roku L dni po objavi razglasa v časopisu na naslov: Komisija za delovna razmerja Turistično prometnega podjetja Creina — Kranj, Trg revolucije Št. 4 Spored prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« 1969 SELCA: Sobota, 11. januarja, ob 19. uri: meddruštvene nočne sankaške tekme Nedelja, 12. januarja, ob 8. uri: meddruštvene sankaške tekme LANCOVO: Sobota, 18. januarja, ob 9. uri: tekmovanje gorenjskih osnovnih šol v tekih in veleslalomu ŽELEZNIKI: Sobota, 18. januarja, ob 18. uri: meddruštveni nočni slalom DRAŽGOŠE: Nedelja, 12. januarja, ob 10.30 uri: pohod tabornikov k Bičkovi skali Sobota, 18. januarja, ob 10.30 uri: 5. republiško prvenstvo v biatlonu Nedelja, 19. januarja, ob 9. uri: žalna komemoracija in polaganje vencev pri spomeniku NOB ob 10. uri: tekmovanje smučarskih patrulj ob 11. uri: tekmovanje veteranov v tekih ob 12. uri: sprejem partizanskih enot ob 14. uri: slavnostni koncert godbe na pihala skofja Loka — dirigent Ivo Gulič ob 15. uri: razglasitev rezultatov KROPA: Nedelja, 19. januarja, ob 10. uri: meddruštveni smučarski skoki V pralni stroj Superdetergent 2a avlomalsko strojno pranj'« ker vsebuje OXYLAN Ustanovni področni zbor pred V Tržiču so pred dnevi ustanovili zbor smučarskih učiteljev, trenerjev in vaditeljev. Na ustanovni konferenci so izvodih petčlanski odbor, za predsednika pa so izvolili Zdravka Križaj a, ki je član tudi republiškega odbora. Za ustanovitev področnih zborov so se odločili po vsej Sloveniji, kjer je smučanje množičen šport. Tako je v Tržiču kar 36 članov področnega zbora. Naloge zbora so, da skrbi za usposabljanje strokovnega kadra, da enotno poučujejo na tečajih mlade smučarje ter da uči smučanja tudi turistične smučarje. Že sedaj se zbor pripravlja za tradicionalne smučar- ske tečaje, ki bodo v času zimskih počitnic na Zelenici in v Tržiču. Pričakujejo, da bo letos tečaj obiskovalo nad 300 mladih smučarjev tržiške občine. Pripravljajo pa tudi tečaj za odrasle. Nadalje bodo organizirali sankaški in drsalni tečaj. D. Humer Občinsko prvenstvo Kranja v namiznem tenisu Vsi vodeči - brez poraza Po dveh mesecih zanimivega tekmovanja je bil pred dnevi končan prvi del občinskega prvenstva Kranja v namiznem tenisu. Borbe v najkvalitetnejši skupini so bile zelo zanimive. Prvo mesto v tej skupini je zasluženo osvojila brez poraza ekipa Save. Tekmovanje je organizirala komisija za namizni tenis pri Občinski zvezi za telesno kulturo Kranj; sodelovalo pa je rekordno število ekip, in sicer 28. razred 5 5 0 25:5 Lestvica Sava Naklo Voklo Žabnica Duplje Triglav 5 4 1 20:11 5 3 2 16:15 5 2 3 18:15 5 1 4 8:24 5 0 5 9:25 II. razred Dijaški dom 4 4 0 20:3 8 Kranj 4 2 2 11:10 6 Proleter 4 2 2 11:11 6 Voklo B 4 2 2 13:11 5 LIK 4 0 4 0:20 0 III. razred Storžič 4 4 0 2C:0 8 Duplje B 4 3 1 15:12 7 Žabnica B 4 2 2 12:11 6 Visoko 4 1 3 13:15 5 Trboje 4 0 4 0:20 0 IV. razred Preddvor 5 5 0 25:5 10 Podbrezje 5 3 2 21:12 8 Naklo B 5 2 3 15:19 7 Olševek 5 2 3 14:15 7 Triglav B 5 2 3 12:22 7 Proleter B 5 1 4 9:23 5 V. razred Voklo C 5 5 0 25:8 10 Kranj B 5 4 1 20:13 9 Hrušici bo delo spet zaživelo Že nekaj časa je društvo Partizan na Hrušici bolj životarilo kot zares živelo. Letos pa bodo najbolj zavzeti poskusili spet razgibati vso dejavnost. V ta namen bodo v začetku januarja tudi organizirali občni zbor društva. V letošnji sezoni so za krajevni praznik uredili odbojkarsko igrišče in organizirali mladinski kros, spomladi pa so imeli smučarski tečaj in ob koncu tečaja tekmovanje, ki se ga je udeležilo več kot 30 smučarjev. Spomladi so organizirali tudi izlete na Rožco. Letos pa nameravajo delati veliko več. Organizirali bodo smučarski tečaj ter imeli po njem klubsko tekmovanje v vseh disciplinah, sankaške tekmovanje za šolsko mladino, izlet na Mlake, udeležili pa se bodo še vseh občinskih tekmovanj. V poletni sezoni pa se bodo udeležili spomladanskega in jesenskega krosa, organizirali tvrr-ndr v odbojki, strelski dvoboj z JNA za dan mladosti ter tekmovanja v odbojki, namiznem tenisu in balinanju. Najvažnejže pa je, da bodo konec januarja ponovno organizirali tekaško tekmovanje za memorial Tineta Kuljata. Glede na to, da so v nopo-sredni bližini skakalnic, bodo organizacijskemu komiteju za proslavo 100-letnice Železarne predlagali, da bi bili organizatorji tekem v skokih. Občinski Šrxxrtai zvezd pa bodo predlagali, da bi orga- Zimski šport v Tržiču Mladi perspektivna alpski smučar Uroš Aljančič, član tržiškega smučarskega kluba je v četrtek odpotoval na mednarodno mladinsko tekmovanje v Bolgarijo. Smučarski klub Tržič bo v nedeljo v Hrastah v Tržiču priredil klubski dan za pionirke in pionirje (od 10. do 14. leta). Za vsakih pet prvo-plasiranih tekmovalcev so pripravili praktična darila. -dh nizirali in priredili v sezoni 1969,70 občinsko pionirsko prvenstvo v veleslalomu. Na Hrušici je dovolj delavcev, ki bi take prireditve lahko brezhibno izvedli. Dogovorili so se tudi, da bodo poskušali dobiti primeren prostor, kjer bi se lahko shajala vsa športna mladina Hrušice. Z. Felc Žabnica C Triglav C Visoko B Preddvor B 5 2 3 17:15 5 2 3 15:15 5 1 4 8:20 5 1 4 5:21 P. Did^č Nova skakalnica v Sebengah Pod vodstvom Petra Re-zarja je prizadevnim članom smučarske sekcije pri TVD Partizan Križe uspelo, da so v Sebenjah preteklo leto zgradili 30-metrsko smučarsko skakalnico. Za izgradnjo te skakalnice so kriški smučarji prispevali okoli 500 prostovoljnih ur. Da je delo normalno potekalo, gre tudi zahvala lastniku zemljišča, na katerem leži ta prepotrebna skakalnica, ki bo rabila vsem vnetim skakalcem na področju tržiške občine. Že jutri, v nedeljo, pa bodo na skakalnici priredili prve meddruštvene skakalne tekme, kar bo nedvomno pritegnilo dovolj gledalcev. Tekma se bo pričela ob 14. uri. -dh Po osemnajstih letih spet v Kranju hokej Najprej množičnost, a nato... Nedelja, 29. decembra 1968, bo zapisana z »zlatimi« besedami v zgodovini razvoja hokeja v Kranju. Tega dne je namreč na novo ustanovljeni hokejski klub Triglav odigral po osemnajstih letih spet hokejsko tekmo v Kranju, ki je privabila kljub hudemu mrazu na drsališče stadiona Stanka Mlakarja v Kranju več kot sto gledalcev. Zmaga proti Tržiču sicer ni toliko pomembna, pomembnejše je predvsem to, da je v Kranju začela redno živeti še ena športna panoga. Kakšne so perspektive hokeja v Kranju je sedaj težko reči. Morala pri vseh, pri vodstvu in igralcih je na zavidljivi višini in to je tisto, kar jih najbolj ohrabruje v začetkih razvoja hokejskega športa v Kranju. Zanimivo je povedati, da so mnoge tovarne v Kranju finančno podprle ta novi šport, da bi čimbolj zaživel. Sedaj posvečajo glavno pozornost množičnosti. V času šolskih po- čitnic pa bodo v ta namen organizirali drsalno in hokejsko šolo. Najboljše pa bodo na osnovi kvalitete vključila v klub. S sistematičnim delom upajo, da bodo kmalu vzgojili kvalitetno kranjsko ekipo, ki se bo lahko enakovredno merila z raznimi boljšimi ekipami Slovenije. Predsednik kluba Mitja U dir pa nam je o delu kluba dejal naslednje: »Začeli smo brez sredstev, brez Igrišča. Sedaj je to vse za nami. Volja, želje in ambicije so velike v našem klubu. Do sedaj so nam mnogi že pomagali, zato pričakujemo pomoč tudi od ostalih športnih forumov v kranjski občini. Pri tem mislim predvsem na matično športno društvo Triglav. Največjo pomoč pa pričakujemo vsekakor od Zavoda za vzdrževanje športnih objektov. Delo v klubu je steklo po najlepšem redu ln smo zato lahko zelo zadovoljni.« P. Didić S mrjrj Vodovod, predsednik in razbita steklenica 530 milijonov za 14 kilometrov cevi — Ali veste, koliko je 4 milijone 350 tisoč litrov tekočine Se do nedavna je bila voda eden cd najbolj perečih problemov Škofje Loke. Vse pogosteje se je dogajalo, da so prebivalci gornjih nadstropij novih blokov in stolpnic zaman sukali ventile na svojih pipah. Zlasti v poletnih dneh, ob suša, 68 let stari zbiram k v pobočju nad | Krancljem ni zmogel načrpati dovolj vode. Nagel industrijski razvoj c-čine, zlasti pa Še mesta, nova stanovanjska naselja — vse to je častitljivi zbirailniik spravilo ob sapo. Občinsiki možje in strokovnjaki so staknili glave, treba je bilo nekaj ukreniti. In so odborniki izglasovali odlok o gradnji novega, dovolj zmogljivega vodovoda. Od tistega dne je minilo približno dve leti in za letošnji občinski praznik, 9. januarja, so načrti postali stvarnost. Pred množico obiskovalcev, med katerimi sta bila tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner in republiški sekretar za gospodarstvo Sveto Kobal, je v četrtek popoldan predsednik občine Skofja Loka Zdravko Krvina slavnostno odprl vodovod. Petnajst mesecev so trajala dela, skoraj leto dni manj kot je bilo predvideno. Kljub Številnim težavam, s katerimi so se srečevali na terenu — vodovod na svoji 14 kilome- trov dolgi poti od Hotovelj do Škofje Loke kar enajstkrat prečka strugo reke Sore — in kljub neizkušenosti delavcev, je graditeljem, spiešnemu gradbenemu podjetju Tehnik (ob sodelovanju pripadnikov JLA in drugih) uspelo kar za 100 milijonov Sd;n zmanjšaiti stroške. Zajetje Hotoveljščice, izpeljava vodovoda ter druga dela so stala vsega 530 milijonov din. Občinska skupščina je zato na svoji zadnji seja podelila Tehniku najvišje občinsko priznanje. Računajo, da bodo — upoštevajoč sedanji tempo rasti mesta in razvoja industrije — zmogljivosti novega vodovoda zadostovale najmanj do leta 2000. Poln cevovod namreč drži 4 milijone 350 tisoč litrov vode, kar predstavlja 63-urno potrošnjo te tekočine na škofjeloškem območju, kjer živi tretjina vseh občanov. Crepinje steklenice, polne vina, ki jo je predsednik Krvina ob navzočnosti, številnih gledalcev zalučal v betonsko ohišje glavne črpalke, so pospremile prve litre čiste vede na pot do stanovanj in tovarniških obratov. Napredek pomenijo, simbol še ene delovne zmage so. Kajti vede bo odslej dovolj za vse. I. Guzef j Pogled na zbiralnik novega škofJcloškega F. Perdan ovoda. — Fotot Predsednik skupščine občine skofja Loka podeljuje predstavniku splošnega gradbenega podjetja Tehnik najvišje občinsko priznanje. Na slavnostni seji skupščine, ki je bila 9. januarja zvečer v prostorih loškega gledališča, so podelili priznanje tudi avto-moto društvu Skofja Loka. Četverica zaslužnih posameznikov — Rado Jan, ing. Pavle Olip, Franc Gaber in Jože Audič — pa je prejela plakete. Slavnosti, ki se je končala s pestrim kulturnim programom, so se udeležili tudi Vinko Hafner, podpredsednik republiškega izvršnega sveta; Sveto Kobal, republiški sekretar za gospodarstvo; Martin Košir, sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko ln predsedniki nekaterih gorenjskih občin. (—ig) — Foto: F Perdan Razstava idejnih projektov za novo šolo v Gorenji vasi V galeriji loškega muzeja so pred kratkim odprli razstavo idejnih projektov za gradnjo nove šole v Gorenji vasi. Odziv na javni razpis je bil zares velik, saj so morali člani posebne komisije izbirati med 22 različnimi načrti. Pri oceni predloženih del so zlasti upoštevali funkcionalno ureditev notranjosti, zunanji videz (nova šola ne sme kazati značilnega videza vasi. in seveda ceno. Prvo nagrado je osvojil dipl. ing. arh. Branko Koc- in ut iz Maribora, katerega projekt v vsem ustreza razpisnim pogojem. Drugo nagrado so podelil i dipl. ing. arh. Mirki Miindk, tretjo pa dipl. ing. arh. Blažu Slapša-ku ter njegovemu sodelavcu Romanu Pečjaku. V galeriji na loškem gradu je razstavljenih vseh 22 projektov -ig Avtomobilsko zavarovanje nespremenjeno Zvezni izvršni svet je na svoji seji 8. januarja sklenil, da cen oziroma tarif obveznega zavarovanja motornih vozil ni mogoče povečati brez poprejšnjega sporazuma med zavarovalnicami in obvezniki tega zavarovanja. Po omenjenem sklepu ostanejo cene oziroma tarife za obvezno zavarovanje do nadaljnjega na ravni tarif z dne 1. decembra 1968. Te cene je mogoče spremeniti le sporazumno med zavarovalnicami in zavarovanci, ki jih predstavljata zvezna gospodarska zbornica oziroma avto-moto zveza Jugoslavije. vig IIIIIIIUMIUmiMMMfllHfliHilHUttinKlIlM I Točka za poštenost Hranfčanov Zc od novega leta sem vozijo na dveh progah v mestnem prometu avtobusi brez sprevodnikov. Po nekaj več kot tednu dni sa se Kranjčani, ki se voaijo na progah Bri-t»f—Ilrastje in Stražišče— Naklo že navadili na sicer zelo enostavno plačevanje prevoza. Morda je bila včasih kaka zadrega z drobižem, vendar se take reči dajo odpraviti s potrpežljivostjo. Drobiž je sicer edina pomanjkljivost te — za nas — novosti na avtobusih. V podjetju Creina so za sedaj zadovoljni, najbolj s tem, da je večina potnikov sprejela novost z razumevanjem. Najbolj pa jih veseli, da med potniki skorajda ni nepoštenih, ki bi se izmikali plačilu. Ob uvedbi novosti pa je podjetje že dobilo ponudbo dipl. ing. Turšiča, da bi sedanji enostavni sistem plačevanja izpopolnili z elektronsko napravo, ki bi bila sposobna sprejemati denar, vračati drobiž in obenem šteti potnike. Creina se namerava o tej napravi posvetovati še z drugimi sorodnimi podjetji. Podobne naprave sicer nekatera podjetja pri nas že imajo, vendar so vse uvožene. Naprava bi bila vsekakor idealna za mestni promet, saj potnikom ne bi bilo treba vedno skrbeti za drobiž v žepu. Za sedaj vozi v kranjskem mestnem prometu sedem avtobusov brez sprevodnikov. Ob tem se mogoče postavlja vprašanje, kam s sprevodniki, ki jih bo izpodrinila av tomatizacija. V Creini pravijo, da zaradi tega niso in tudi ne bodo odpustili nobenega sprevodnika, pač pa bodo vsem omogočili prekvalifikacijo. Delavce bedo namreč potrebovali pri nameravanem razširjanju krvav-ških naprav. UliUlJOllIUUIllillHHlUiliUUUilllJIllM