PoStnlna plačana v gotovini. ¥ mm\ v reJello me li novemUra I92L Letu ILDL »SLOVENEC« Telia po ioSti oa VS4 »tran Jago- slavi|e m « l>|ubl|ani: ia oelu eio napisi . K '40-— sa pol Ista u .. n 120 — sa četn ista „ • • ■ &» — sa lb mesec „ .. „ 20 — Za Inozemstvo oe'ole aoK48(K ~ Sobotna izdaja: s it ua o ieio ..... h <0 — sa moseoislt o ... „ 80 — s Cene lnserntom:«a Euostolpna peti na vruta mali oglasi po K 4'— In K 8 veliki ogbitl nad 45 mm rt> ilue po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Pri ve6|em naročila popust. Izbata vsak dan Isvznmii ponedei]kn In doefa no pra^ ni ko ob 5. url *jutra|. ■siecaa priloga; Veslal* itn. ] Uradništvo e * Kopitarjev alloi itev. 6/U1. Kol opisi ae ue viačafo; neirint.irana pism se as sprejemajo. Uredn. i*'sl. *i». 50. sprava, itv 32B. Političen list m slovenski nml Oprava je v 3oiltar|STl al. 5. — Račnn poStne hran ljubljanske it. 850 2a aaročalao in it 34'.. is oglasa, avstr. la iaijis 24.797, ojr. 2J.j1J, bo&n.-DBro. 7363. Za versko vzejojo. Spričo zakonskega načrta za srednje šole, ki ga je dal minister Pribičevič izdelati po »Glavnem Prosvetnem Savezu«, in ki na gimnazijah verouk odpravlja, je izšel v »Glasniku profesorskega društva« (oktoberski zvezek) članek izpod peresa profesorja Konstantine v i č a , Srba, članek, ki zasluži občo pozornost. Profesor Konstantinovič izvaja v glavnih potezah sledeče misli: »Smatramo, da je neodpustljiv greh puščati mladino brez verske vzgoje v onih letih, ko se budijo sliasti.« Nato pisatelj na podlagi Willmanna, FSrsterja, Raina dokazuje nepopolnost zgolj umske vzgoje: »Razviti razum brez etične vzgoje postaja svetilka v rokah zločinca, katera osvetljuje pot slabim nagonom in njihovi zadovoljitvi.« Mi se ne 6puščamo tu v podrobnosti, ker je to načelo pač splošno priznano. Pač pa ima neprecenljivo važnost dejstvo, da se vsi res globouomiselni filozofi, pedagogi in sociologi da^es z malimi izjemami strinjajo v tem, da je le vera v stanu podati človeštvu taka moralna načela, ki res morejo ravnati življenje tako posameznika kakor cele družbe. Avtor pa poudarja z vso odločnostjo, da zavzema v tem oziru krščanska vera prvo mesto, prvič, ker je etični nauk Kristusa, Boga-človeka, dev':"~:ko najvišji med vsemi, drugič, ker je le - ta krščanska etika imela odločilni vpliv na moralni napredek človeške družbe. Vsi etični nauki, naj jih je zasnoval še tako globoki um tega ali onega filozofa na zgolj znanstveni podlagi, so ostali za dejansko življenje narodov brez vsakega vpliva, z drugimi besedami: e d i -nole verska morala, pri najbolj kulturnih narodih krščanska, ima socialno, tvorno moč, dočim so modroslovni sistemi v tem oziru dokazali svojo popolno neplodovitost. Zato je čisto odveč, prerekati se o možnosti ali nemožnosti zgolj znanstvene etike; socialno življenje človeštva doprinaša ne-ovrgljivi dokaz, da je le vera dejanska podlaga, motiv in realni činitelj moralnega napredka in izpopolnjevanja. O tem socialnem vplivu in tvorni kulturni moči vere sodijo moderni misleci med drugim: »Krščanska vera na način, ki mu drugod ni najti primere, ustvarja najvišjo socialno kulturo. Zgolj umska veda ni v stanu, da posameznika odvrne od sebičnih ciljev, marveč to je po izkušnji mnogih tisočletji mogoče le po sili verskega življenja, verske tradicije, verske avtoritete.« (Ghalterton Hill: »Posameznik in država.«) — »Vsaki pravi smisel za socialno enoto, vsaka resnična zvestoba, čut za odgovornost in prava kultura izvirajo iz vere, največje duhovne sile človeštva.« (John Ru-skin) — »V vseh vekih obstoji tesna zveza med vero in moralo. Moralne norme, ki so izšle iz socialnih potreb, se smatrajo kot verske dolžnosti in dobivajo s tem neko tolažljivo blagost in toploto, katere jim hladni razum ne more dati. Vera v službi socialnega dela more še danes ne-obično blagodejno delovati.« (Jerusalem: Uvod v filozofijo.) — »Harmonično razviti človek potrebuje vede, umetnosti, literature, filozofije, politike, moralnosti in vere. Vera je duhovna sila, ki združuje vse različne elemente duševnosti v eno« (Masa-ryk). — »Znanost ne more nadomestiti vere, niti more vere osnovati, ampak more samo življenju služiti pri težnji za višjimi ideali. Zato ne more biti resničnega na-eprotstva med vero in vedo« (Mareš). — »Vera podaja sliko sveta in življenja, osnovano ra drugi podlagi nego je veda, na močnejši polovici človeškega bitja« — na potrebi po najvišjem etičnem idealu (Drti-na). — Veda nam daje sredstev za neposredne življenjske cilje, toda na vprašanje, kaj je smi el življenja, ostaja nema. Tu imamo vest. Toda višje razviti duh potrebuje potrditve za zahteve svoje vesti in jo najde samo v veri (Boutroux). — Vera je organizirana v cerkvi, le v cerkvi pomeni socialno silo. V tem smislu pravi Hoffding (Religionsphilosophie): »Značaj cerkve v socialnem pogledu obstoji predvsem v tem, da ona zastopa visoki idealizem sredi omejenega, prozaičnega, egoističnega sveta.« — »Glavni vzrok razpadanja Rusije leži v brezmoral-nosti revolucionarnega izobraženstva, ki je izšla iz bogotajstva« (Dr. Kramaf, Ruska kriza, 1921). Pomanjkanje prostora nam žalibog onemogočuje, da navajamo še več citatov glede tega predmeta; naglašamo le, da se navajajo skoro sami taki misleci, ki niso niti oddaleč na sumu kakšnega tako-zvanega klerikalizma. Profesor Konstantinovič izvaja v tej zvezi, kako je prava in solidna državljanska vzgoja na brezverski in nekrščanski podlagi nemogoča. To nam dokazuje baš nas vek, v katerem gre d e m o r a -lizacija vsega javnega življenja vzporedno z razkristja-njevanjem družbe. Pohlep po gmotnem bogatstvu, dobičku, čutnih nasladah, zapostavljanje splošnega socialnega blagra za privatnim narašča direktno proporcionalno s propadanjem verskega krščanskega čuvstvovanja. 0 tem času so naši politiki našli za primemo, da uvedejo v ustavo fakultativno versko vzgojo, medtem ko se je v Nemčiji 114 vse-učiliških profesorjev izreklo za obvez-n o versko vzgojo, ki jo imenujejo »izhodišče in središče vse vzgoje«. Se bolj pa je pogubno, da hoče »Glavni prosvetni savez« na gimnazijah verouk sploh odpraviti in ga nadomestiti z nekakimi predavanji o »osnovah etike« in »zgodovini verstev«, dasi je gimnazijcu najbolj potrebna prava verska vzgoja. Zanimivo je, kako profesor Konstati-novič dokazuje, kako je ta protikrščanska tendenca naše postavodaje v ostrem nasprotju s srbsko narodno dušo. Versko indiferentni politiki nimajo prava zaradi svojega indiferentizma oropati srbsko narodno dušo vzgoje po njenih krščanskih zgodovinskih idealih. To je krivica napram srbski pravoslavni cerkvi, tej največji moralni učiteljici in vzgojiteljici srbskega naroda. Na IV. seji srbske narodne skupščine na Iirfu je Pašič svečano proglasil, da bo srbski narod svojo vero kot najjačji činitelj morale v narodu vedno čuval. Najboljši srbski pedagogi sedanjosti, Dr. Bakič, Ljub. Protič, R. Vrhovec, poudarjajo, da moralni pouk ne more imeti uspeha brez verske osnove. V Angliji in Ameriki se verski pouk v krščanskem duhu goji od ljudske šole do zadnjega izpita na vseučilišču. Brezverski pouk v Franciji in Italiji je doživel popolni fiasko. Profesor Konstantinovič zaključuje svojo razpravo sledeče: »Zahtevamo v interesu mladine in zaradi srečnejše in lepše bodočnosti našega naroda, da verski krščanski pouk ostane na vseh razredih srednje šole, kakor se je vršil dozdaj v vseh pokrajinah, da se mladina vzgaja v duhu vere svojih očetov, v duhu evangeljskega ideala Ic Nenadni preobrat na curiški borzi. VALUTE VSEH DRŽAV ZNATNO POSKOČILE. Curih, 26. nov. Berlin 4.75 (včeraj 1.85), Holandija 184 (188.25), New York 577 (526), London 21 (21.02;, Pariz 41 10 (36.80), Milan 23.90 (21.50), Praga 6 20 (5.55), Varšava 0.09 (012), Zagreb 2 50 (1.70), Budimpešta 0.82 (0.57), Bukarešta 5.25 (2;, Dunaj 0.37 (0.17), avstr. krone 0.26 (0.12). — Ta nenadni dvig kurza za toliko točk skoro pri vseh tujih vrednotah ima pač svoj vzrok pri presoji mednarodnega političnega in gospodarskega položaja. Najbolj je v tem smis'u delovala vest, da hoče Amerika odpustiti svo- jim evropskim dolžnikom polovico vojnih dolgov, ako se v glavnem sprejmejo njeni načrti glede omejitve oboroževanja na morju. Tudi vest, da sta se Japonska in Amerika g'ede Daljnjega vzhoda že več-alimenj soprazumeli in je vsled tega upati na dobre mednarodne kupčije na Kitajskem, ni ostala brez vpliva. Zdi se pa tudi, da velesile po odstranitvi vojne nevarnosti na Da'jnjem vzhodu vsaj za daljšo dobo, mirlijo razvili intenzivne trgovske stike z Rusijo. PR0TIČEVA SODRA 0 P0LC2AJU. Belgrad, 26. nov. Današnji »Radikal? piše o krizi: Gospod Pašič je bil na predvčerajšnji seji radikalnega poslaniškcga kluba pooblaščen, da uredi vprašanje kabineta tako, kakor bo najkoristneje 7a državo. S tem pooblastilom pa je zvezana velika odgovornost za g. Pašiča samega. On pozna razpolo' 'e svojega kluba. Itnhko bi se reklo, da se g. Pašič nahaja pred dilemo: ali se zameriti klubu, ki mu je dal najširše pooblastilo, ali pa demokratom. Vsekakor prvega ne bo mogel storiti, pa bo zato nedvomno podal ostavko. MUSLIMANI ZA SEDANJO KOALICIJO. Belgrad, 26. nov. Več članov muslimanskega kluba je prišlo včeraj v P.''•Trni, med njimi tudi min. za trgovino dr. Spalio. Sodeč po zadržanju teh poslancev vlada pri muslimanih razpoloženje, da ostane današnja koalicija. Mu^P ani deredaj še niso mislili na to, ali naj se sestavi nova vlada z novimi osebnostmi. Muslimanski klrb bo imel danes popoldne sejo, na kateri se bo razpravljalo o rekonstrukciji. POGAJANJA ZA REKONSTRUKCIJO VLADE. Belgrad, 26. novembra. Davidovič je v demokratskem klubu poročal o pregovorih z g. Pašičem, ki je izjavil, da radikali port-felj notranjega ministrstva ne smatrajo za vprašanje, da pa stoje na stališču, da naj ta portfelj prevzame druga osebnost. Pašič se ne protivi temu, da ostane g. Pribičevič v bodočem kabinetu, da pa je potrebno, da postane minister za notranje stvari človek, ki bo vodil politiko pomirljivosti napram vsem plemenom našega naroda, poselmo pa napram Hrvatom. Pašič je izjavil Duvi- doviču, da mu je kralj priporočal, naj se vršijo pogajanja najprej med posameznimi parlamentarnimi klubi, potem pa, ko bo dosežen sporazum, bi bil kralj pripravljen, sprejeti demisijo kabineta in poveriti Pa-šiču rekonstrukcijo. V demokratskem klubu se je govorilo o taktiki v parlamentu ter se je sklenilo, da naj se čimprej skliče narodna skupščina, da začne z rednim delom. — BOJ ZA MINISTRSKE STOLIČKE. Belgrad, 26. nov. Klubi vladne večine do sedaj še niso razpravljali o osebah za preosnovane ministrske resorte. Demokratski ministri so položili svoje resorte v roke kluba. V demokratskih krogih obstoja struja, da naj se portfelj ministrstva za notranje stvari poveri kakemu Hrvatu, po vsej priliki dr. Cedi Lukiniču ali dr. Ivanu Ribarju. Vendar pa se bivši samostalci, na-prednjaki in liberalci protivijo tej kombinaciji in predlagajo svoje kandidate: Kosto Timotijeviča, Vojo Marinkoviča ali Vojo Veljkoviča. IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA. Belgrad, 26. nov. Danes dopoldne je bila seja prve sekcije zakonodajnega odbora, na kateri se je razpravljalo o začasnem zakonu z dne 27. junija t. 1. o proračunskih dvanajstinah. Po referatu glavnega ravnateljstva državnega računovodstva je treba povečati najprej odobreni kredit 500 milijonov dinarjev za 160 milijonov dinarjev. S tem je popravljena samo številka, zakaj ko je bil odobren kredit 500 milijonov, se je mislilo, da se ho zboljšala valuta dinarja. Predlog za zvišanje kredita je bil sprejet z večino. Sprejet je tudi novi člen 96., ki ureja položaj uradniškega računovodstva z izpremembo, da se je pri- stavilo pasusu: »Kdor je končal državno trgovsko akademijo, oziroma šolo ali drž. geodetsko šolo, ustanovljeno leta 1889. in kdor je najmanj 15 lel bil uradnik v računski stroki,« »kdor je bil v položaju nadzornika ali načelnika odseka v glavni direkciji državnega računovodstva ali najmanj 15 let kot ukazni uradnik v računski stroki.« — člen 96. je bil sprejet z navedenima izpremembama, toda veljal bo samo za one, ki se že nahajajo v finančni službi, za one, ki bodo vstopili v bodoče, ta člen ne velja. Poleg tega se je dodalo drugemu stavku tudi: »Kdor je končal šest razredov gimnazije in geodetsko šolo.« — Predlog o uredbi glede državnih tečajev, ki naj bi se podaljšali do januarja 1923, je bil odgoden, ker se ni mogel doseči sporazum. NASE ZUNANJE POSOJILO. Belgrad, 26. nov. Današnji »Eeograd-ski Dnevnik« piše: Naša vlada smatra, da je najpovoljnejša ponudba za po rjilo ponudba tvrdke Bolton et Komp., s katero ie minister dr. Kumanudi dosegel v Londonu sporazum. Radi teqa se je začela naša vlada pogajati z Anglijo, da se tako izvrče običajne formalnosti. Brzojavni odgovor se pričakuje dnnes. Ponudba Rotschildeve skupine in ponudba belgijskega bančnega konsorcija nista bili tako ugodni in se zato nc bo razpravljalo o njima. NOVA ALBANSKA KRIZA. Pariz, 26. nov. »Daily Telegraph« poroča, da se je začela nova albanska kriza. Ko je Jugoslavija svoje čete po odloku poslaniške konference umaknila, je tiranska vlada takoj zahtevala, da bi smele njene čete zasesti nevtralni pas. Poslaniška konferenca pa te zahteve tiranske vlade ni odobrila, ker je mnenja, da ima samo lokalno orožništvo pravico čuvati nevtralni pas do končnoveljavnega sklepa in rešenja v vprašanju mej. Tiranska vlada se sedaj pogaja z zastopniki miriditskih poglavarjev, toda brezuspešno. Poslaniška konferenca je sporočila tiranski vladi, naj potrpi. — RAZBURJENI ITALIJANI. Rim, 25. nov. Listi z najostrejšimi protesti komentirajo uradna poročila o navodnih izjavah ministrskega predsednika Brianda napram italijanskemu delegatu Schanzcrju v VVashingtonu. V zbor-niči jc izjavil minister Della Torrelta, da na consulli o tem primeru ni nič znano in je opozoril na to, da je bil ministrski predsednik Briand pred svojim odpoto-vanjem še gost italijanske delegacije. Ve-černiki zahtevajo pojasnila, od kod prihaja mistifikacija. Pariz, 25. nov. Kakor se poroča iz Turina, je približno 100 dijakov, ki so bi't zaradi navodnega govora Briandovega o italijanski armadi razburjeni, vdrlo v francoski konzulat, razdejalo pohištvo in razbilo okna. Policija je razgnala demonstrante. Turinski prefekt je okrajnega komisarja zaradi zanemarjanja dolžnosti od pustil iz službe. Pariz, 25. nov. Italijanski poslanik je pravosodnemu ministru Bonneveyju kot namestniku ministrskega predsednika Bri-anda izrazil svoje globoko obžalovanje zaradi dogodkov v Turinu. Bonnevey je izjavil, da upa, da bo italijanska vlada povzročitelje teh dogodkov primerno ka znila. NEMČIJA P,0 POVABLJENA V WASHINGTON. London, 26. nov. »Daily Expressc poroča iz Washingtona: Predsednik Harding se je včeraj izrazil tako, da se da sklepati iz njegovih besed, da bo Nemčija pred od-goditvijo razorožitvene konference najbrže povabljena v \Vashington. Čujejo se tudi različni glasovi, da bo povabljena tudi Rusija. To izjavo smatrajo za Hardingov odgovor na govor Brianda, ki je izjavil, da je odvisno veličina francoske armade od Nemčije in Rusije. Vest lista »Exchangc« ia Washingtona trdi, da Bela hiša živahno pozdravlja željo, po kateri naj bi se še pred cdgoditvijo konference povabile Nemčija, Rusija in nekatere druge države, ki danes še niso zastopane na konferenci, in ki naj bi sankcionirale sklepe konferenco skupno i drugimi državami. IZGREDI V TRSTU. Trst, 26. nov. V zvezi s sp'ošno stavko je piršlo do izgredov, pri katerih so bile vržene bombe. Fašinli in komunisti so se večkrat spopadli. Usmrčen je b'l tajnik organizacije stavcev Mtiller, več drugih funkcionarjev je težko ranjenih. MEDNARODNI DONAVSKI KONGRES. Pra*a, dne 26. nov. (Izv.) Češkoslovaška vlada dela velike priprave za mednarodni donavski kongres, ki se bo vrš.l v Bratis'avi. DEZERTACIJE ČEŠKIH NEMCEV Praga, 26. nov (Izv.) Kakor se je ugotovilo, je povodom mobilizicije pobegnilo preko meje okoli 9000 češkoslo vaških Nemcev. Ob povratku bodo vsi aretirani, vendar pa vlada pripravlja tozadevno splošno amnestijo. UKRAJINSKA VSTAJA. Lvov, 2b. nov. (Izv.) Ukrajinski dopisni urad poroča, da je ukrajinska severna armada osvojila mesto Zitomir, levo krilo ukrajinrke armade pa je bilo v okrožju Vaplinjaka vX>iaženo. KOLIKO JE KOMUNISTOV. Riga, 26. nov. (Izv ) Mednarodna komunistična organizacija šteje 1,819.000 članov. Od teh odpade na Jugoslavijo 85 tisoč, na Češkoslovaško 360.000, na Avstrijo 18 000, na Rusijo 550.000, na Nemčijo 360.000 članov. HUGO STINNES. London 26. nov Hugo Stinnes zapustil 1 ondon Baje st odpelje i-sravnost v Hamburg, da uredi zadnje posameznosti londonskega dogovora g'ede premoga. London, 2b. nov Zunanji urad obj iv-lja komunike, v katerem se izjavlja, da med Stinnesom in Lloyd Georgem ni bilo nobenih iazgovorov. ŽITA BI ŠLA RADA V ŠVICO. Funcbal, 25. nov. Bivša cesarica Žita je iziaz.la željo, odpotovati v Švico, da bi bila navzočna pri operaciji slepiča enega njenih otrok. Naprosila je potem portugalske vlade zavezniške sile za dovolitev odpotovanja. ROPARSKI NAPAD NA VLAK. Moravska Ostrova, 26. novem. (Izv.) Poštni vlak, ki vozi ob 8. uri zvečer med Slaudingom in Strambergom, je v sredo napadlo pet roparjev, ki so bili oboroženi s samokresi. Službujoči poštni uradn.k ;e nastopJ proti roparjem, a je eden izmed njih dvakrat ustrc'il nanj in ga težko ranil. Železničarji so končno prijeli tri roparje. Roparji so vedeli, da je v viaku 200.000 kron denarja._ Poltene novice. + K našemu včerajšnjem« članku »Nemčija in Rusija« naj s'užijo kot nadaljnja ilustracija sledeča dejstva: Med tem ko zavezniki še zdaj o pomoči za Rusijo le diskutirajo, je Nemčija kot prva država že pred mesecem poslala v Po-vo žje prvi sanitelni vlak. Pri tej priliki je Trockij v slavnostnem govoru izjavil, da se »moramo učili od Nemcev« (la rek pohaja že iz časov Petra Velikega) in da je gospodarsko sode'ovanje Nemčije in Rusije naravna posledica celega svetovnega položaja. V Bcrolinu ima moskovski sovjet svojo osrednjo gospodarsko mlsi;o za celo Evropo, tam izhajajo ludi ruske gospodarske revije, v kalere inserirajo nemške firme. Celo reakcionarni nemški krogi priporočajo zdaj nemški industriji, naj se ne boji preskrbovati Rusije z vsemi potrebnimi labrikati na kredit. Po neki vesti iz Londona je znani Stinnes te dni v Londonu predložil velik načrt, kako Rusijo z mednarodnim kapitalom gospodarsko dvigniti in tako odpomuči tudi brezposelnost ter nakopičenju blaga v Evropi. + Pri volitvah za parlament v Belgiji so dobili katoličani 92, socialisti 66, l.beralci 33, stranka »bojevnikov iz fronte« 5 mandatov. + Zveza narodov te preseli na Dunaj? Dunajski listi objavljajo komunike avstrijskega pos'aništva v B',,su P°stali novi vrednoti. Kajti bili sta globoka potvara močne duše, ki ji nista dali pronikniti navzven niti najmanjšega čustva, ki jih skriva. Orso e ji je zJel krkor nekak Fie«ko3, kJ. pod videzom vsakdanjosti skriva dale-kosežne načrte. Če je ludi -tanj lepo ubiti hudobneža kakor rešiti domoviro, je vendar lepo maščevanje — lepo. Sicer pa žcnil.e ljubi io vsakega J mal \ da le ni polPlk. Tc 'nj je šele miss Nevil opazila, da ima mladi poročnik zelo velike oči, bele zobe, plemenit slas, da je dobro vzgojen, da je svetovno olikan. Drugi dan je govor' a z njim pogosto '.n rogovori z njim so jo zanimali. — Dolgo ga je Izpraševala o njegovi deželi in odgovarjal ji J dobro. Korzika, ki jo je zapustil še zelo mlad, nn'prej, da gre v srednjo, potem vojaško šolo, mu je okrašena s pesniškimi barvami ostala še dobro v spominu. Razvnel se je, ko je govoril o njenih ' Ljudska prislovi-a, ki pomeni: Srhinpetto, stiletto, slra.la — puška, bodalo, cesta (beg). • Odlična plemiška rodbina v Genu! oziroma za one, ki pridejo sami po^j le 16 kron. Poleg običajne koledarske vseu. ne prinaša koledar JKZ še mnogo izbranega poučnega gradiva za naše kmetovalce. Koledar toplo priporočamo. Dobi se pri JKZ v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstr. — Družabna vzgoja na srednjih šolah. Češkoslovaško naučno ministrstvo se je zavzelo za to, da bi se poslej učenci na srednjih šolah učili tudi lepega obnašanja v družabnem življenju. V to naj bi služile predvsem telovadne ure, kjer naj bi se učenci že v prvem razredu učili lepega pozdravljanja, nastopa, hoje itd. Tudi pri predavanjih drugih predmetov naj se porabi vsaka prilika za pojasnila in pouk o družabnih oblikah. Kazen tega naj bi učiteljski zbor na vsaki šoli izbral iz svoje srede po eno posebno primemo moč, ki bi vsaj enkrat ra mesec v vsakem razredu posvetila eno uro družabni vzgoji. V šolske knjižnice morajo priti dobra dela te stroke, a učiteljstvo naj učence opozarja nanja. Ravnotako naj se porabijo za dru/abno vzgojo šolski izleti in druge prireditve. — Ako se pomirli, da svet sodi le po zunanjosti in da je mnogokrat vs* odvisno od dobrega nnstopa, bi le želeli, da bi se družabna vzgoja gojila tudi po naših srednjih šolah, kjer je vedno več učencev, ki v ožjem zasebnem krogu nimajo prilike, da bi se seznanili z lepimi družabnimi oblikami. — Statistika o rerslc^m gibanju med Čehi. Senator Hilgenreiner objavlja naslednjo statistiko o verskem gibanju na Češkem: Meseca decembra 1918. je bilo med šolskimi otroci v Pragi še 96.26 oJ-stot. katoličanov, decembra 1919 94 54 odstot., a meseca marca 1921. le še 70 86 odstot. V češkos'ovaško cerkev se prišteva 8.77 odstot. šolskih otrok. Število brezkonfesionalnih s« je od 1. 1918. zvišalo od 0.28 na 13.45 odstot. Ti so torej od verskfi gonje največ pridobili, dočim so češki bratje (protestanti) zvišali svoje število od 2 15 le na 3 75 odstot. — »Jugoslavija« fr angleški dandy ne gre iz hiše brez lepe palice. Dasi je puška manj plemenito in manj pesniško orožje kakor bodalo, se je vendar miss Lidiji zdelo, da se možaku kljub temu bolj poda kakor polica. Spomnila se je ob tej priliki, da lord Byron usmrti V3e junake 8 puško in ne s klasičnem bodalom. Po treh dneh vožnje so se znašli pred oloki Sanguinares. Pred očmi naših potnikov se je odprl veličasten pogled na zaliv Ajaccio. Po pravici se primerja neapeljskemu zalivu. V hipu, ko je pristala jadrnica, je to podobnost še povečal goreči grm, ki je s svojim dimom ovijal vrh Punta di Girato ter tako spominjal na Vezuv. Slika bi bila popolna, ko bi se prišla v okolico Neaplja vo;skovat Atilova vojska, kajti okrog Ajnccia je vse m 1 .o in zapuščeno. Mesto odličnih tovarn, ki jih od Neaplja do rilča Mirene vidiš v vsakem kotu, vidiš v okolici Ajnccia le temro grmovje, v ozadju pa golo gorovje. Nikakih letovišč, nikakih bivališč. Le tu i" se po vu'nnh okrog mesta osamljeno izloča nekaj belih stavb iz zelenega ozad'a; to so naarobne kapelice, drurn^-i pirSovi. Vse v tej deželi nosi na sebi znak težke in tožne lepote. LluMiansl?« novice, i lj Koncert Udruženja Jugoslovanskih Novi- I narjev. Spored koncerta, ki ga priredi ljubljanska sekcija Udruženja jug. novinarjev v četrtek 1. decembra t. 1. ob 8. uri ivečer v veliki dvorani ho* tela »Union« v proslavo narodnega ujedinjenja, je nastopni: 1. a) S evan St. Mokranjac: X. rukovet srbskih narodnih pesmi: b) Pokomj, Teče voda, teče (Slovaška narodna pesem), c) Dev.: Svatbo na poljani. Mešani zbori, poje Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« pod vodstvom g. prol- Marka Ba-Juka. 2. Iv. Ocvirk: »Kaj si tak žalostna?« Moški zbor, poje »Pevsko društvo Krako»o-Trnovo« pod vodstvom g. Mirka Premelča. 3. a) A. Lajovic: Kaj bi te gledal? b) J. Pavčič: »Kdj mi pravi ptiček ta?«, poje gospa Pavla Lovšctova, spremlja g. Anton Nellat. 4. a) Dr. G. Krek; »lam ua vrtni gredi«, b) St. Premrl- »Lilije«, c) A Lajovic, »Na-Ditnica«. Mešani zbori, pn e pevsko društvo »Slavec« pod vodstvom g. Marija Kogoja 5. a) Leon-cavallo: Prolog iz opere »Bajazzo«. b) Gounod, Molitev Valentina iz opere. »Faust«. Poje g. Štefan Romano« ski, spremlja g. Anton Neffat. 6. a) Ferdo Juvanec: »Slovenska zemlja«, b) A. Foerster: »Razbita čaša«. c) O. Dev: »Zar je morala doč?< Moški zbori poje pevski zbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev« pod vodstvoui g. Mirka Pro-meiča. 7. a) Lisinski: »Zorko moia«. Tužaljka iz opere »Porin« b) A. Lajovic: Serenada. c) St. Moniuszko: Arija iz opere »lialka«. Poje g. Marcel Sowilski, spreml.a g. Anton Neffat 8 a) Stevan St. Mokranjac. li. Rukovet srbskih narodnih pesmi. b) A. Lajovic: Kroparji; c) A. Lajovic: Ples kralja Matjaža. Mešani zbori, poje pevski zbor »Glasbene Malice« pod vodstvom g. Josipa Mirliln. 9. g) K. Adauiič: Večerna (Kauon), b) M Hubad: Je dro uštno poleti (koroška narodna) mešana zbora; c) E. Adamič: Čuj nas, zemlja, moški zbor. Poj« pevsko društvo »Ljubljanski Zvone pod vodstvom kapelnika g. Zorka Prelovca. Po koncertu prosta zabata. Svira orkester Dravske divizije pod vodstvom kapelnika g. dr. Cerina. — Vstopnina na koncert je sledeča: Pritličje 1. in II. vrsta 15 din, III. in IV. vrsta 12 din., V.-V11I. vrsta 10 din., IX.—XIL vrsta 8 din, VU.-XXI. vrsta 6 din. Balkon 1. vrsta & din. in galerija L—IV. vrsta 4 din., stojišča 3 din., za dijake in vojake 1 din. Predprodaja sedelev in vstopnic v traliki r Pro-iernovi ulici. li Vabilo na občni zbor »Družbe sv. Elizabete«. Družba sv. Elizabete ima občni zbor 3. adventno nedeljo, 11. dec. ob 4. uri p; poldne v Marijanišču (pritličje) po naslednjem vsporedu: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajilice-narrestnice. 3. Poročilo blagajničarke. 4. PredJog za izpremembo § 14. d. uštvenih pravil. 5. Slučajro;ti. Pred občnim zborom bodo ob pol 4. uri v kapelici Maiijanišča litanije. Na ta občni zbor--Dr«žbe sv. Elizabete se iskreno vabijo vse članice, pa tndi dobrotniki in prijatelji družbe, da se ga udeleže v kar naj-obilnejllcm številu. lj Šentjakobska prosveta, Danes ob šestih zvečer bo predaval mons. Viktor Steska o zanimivem dogodku iz naše zgodovine. Vabimo k obilni udeležbi! — Vstop prost. lj Napovedani sestanek, ki se vr5i pri frančiškanih na porti, bo danes ob 10. uri dopoldne, ne pa ob 4. uri popoldne. lj Predavanje frančiškanske prosvete. V torek, dne 26. novembra, ob 8. uri zvečer predava glavni urednik »Slovenca«, Franc Smodej. lj Rokodelski dom. V ponedeljek, dne 28. t. m., bo predaval v dvorani Rokodelskega doma profesor dr. Valentin R o ■ ž i č o splošno važni, zlasti pa za ob-t-nike naravnost potrebni zadevi. Pričetek predavanja je točno ob 8. uri zvečer. lj Občni zbor starešinstva so vrši danes, 27. t. m. ob 10. uri v dvorani Akademskega doma. — Predsednik. Ij Elizabctna konferenca pri St. Petrn ima sejo v ponedeljek, dne 28. novembra ob 6. uri popoldne v društvenih prostorih. lj Miklavž pridol Kdaj? V nedeljo 4. dec. ob K7. zvečer. Kam? V veliko dvorano Unioua. Tu bo njegov prihod brezdvomuo najveličastnejši. Spremstvo njegovo bo štelo nad 50 duhov iz spodnjega in zgornjega sveta. — K tej najlepši prireditvi tistega večera vabi vse — Sentpeterski Orel v LjubljanL lj Darovi za Miklavlev večer dne 4. dec. v Unionu dobro zaviti in z natančnimi naslovi opremljeni se sprejemajo samo v soboto 3. dec. od 2. do 8 ure zvečer v prostorih Sentpeterske Prosvete. lj V šentpeterskoni prosvetnem društvu bo v ponedeljek, dne 28. t. m. ob pol 8. uri zvečer drugo predavanje iz cerkvene zgodovine. Vabimo k Številni udeležbi. Vstop prost. — Po predavanju odborova seja. Pred predavanjem posluje knjižnica. — Ij Pevski »bor katoliškega društva rokodelskih pomočnikov ima danes ob 11. uri pevsko vajo. lj Pevski odsek frančiškansko prosvete ima v ponedeljek ob zvečer svoj občni zbor. Ob 7. uri sledi pevska vaja. lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Poje, šivilja, 50 let. — Fran Vidali, zasebnik, 67 let. — Marija Črnivec, sprevodnikova vdova, 61 let. — Slavko Markovič, čevljarjev sin, 5 mesecev. — Elizabeta Vojit, hči postaj, odpravnika, 11 dni. — Josip Hercog, vodja bivše mestne polic, straže, *>8 let — Marija Bizjak, zasebnica, 57 let — Her-berl Paternuš, otrok-hiralček, 2 leti in poL — Ivan Lukasser. sin žel. kotlarja, 16 mesecev. — Ernest Kralj, rudniški dninsr, 8-4 let. 1] Dograditev nove palače. Lani se Je pričelo s graditvijo velike palač« »Ljubljanska Kreditne banke« na vogalu Aleksandrove ln Dunajske eoste. Načrt je izdelal češki arhitekt K r a s n y, gradbeno delo te ogromne stavbe pa je prevzelo staro giadbeno podjetje G. Tonu les v Ljubljani. Ta palača je ena največjih v Jugoslaviji. Ima pritličje ir. 5 nadstropij, visokih 25 m in 2 nadstropji pod zemljo, ki segala 8.80 m v zemljo. Prva dela so pričela 17. avgusta 1020. Zaposlenih je bilo dnevno okrog 210 delavcev, ki so bili razen 20 vsi Jugoslovani. Največ časa je vzelo izkopavanje temeljev, ker se radi bližine drugih poslopij ni moglo raz-streljevati. Zanimivo je, da so pri izkopavanju zadeli ob stare rimske zgradbe mesta Emone. Izkopali so 10.093 m» zemlje. 28. aprila t. L je bil položen temeljni kamen, nakar je delo skoraj d^a meseca vsled stavke delavcev mirovalo. 13. Junija se je pričelo z bclonlranjem žeie/nobetonskega stiopa nad podzemljem, 27. julija na.) prizem'jem, 22. avgusta nad prvim nadstropjem, 15. sept. nai drugim, 8. okt. nad tretjim, 10. okt. nad četrtim, 14. novembra nad peiim nadstropjem, ki je bil 23. t. m. dokončan. Pri tem ogromnem delu se nI zgodila niti ena nesreča, kar je gotovo zelo laskavo za zgradbeno vodstvo družbe ldnuies, ki je polagalo izredno važnost na vestno postavitev skeletov. Kakor se je izrazil arhitekt g. Kuks našemu uredniku, bo poslopje jeseni prihodnjega leta izrečeno svojemu namenu. — Včeraj popoldne se je ob priliki dozidanja do podstrešja vršila pogostitev delavstva. Ob 3. uri je zaigrala na strehi palače godba dravske divizije pnr veselili koračnic na veliko radovednost Ljubljančanov, na kar so v pritličju ljubeznive dame pogostile delavce in povabljene goste. lj Lov na bika. V četrtek popoldne je bik, ki ga je prodal g. Fabjaui iz Šiške, zdivjal v vagonu ua južuein kolodvoru ter težko poškodoval spremljevalca, ki mu je pretrgal z rogini usta. Spremljevalca Je rešil jjred zbesuelim bikom tovariš s tem, da ga je spustil iz vagona. Bik je planil iz vagona ter jo udri ob tiru proti Udinatu. Ustaviti so ga skušali trije železničarji s tem, da so mahali s palicami proti njemu; toda bik je vse tri podrl na Ua. Po ovinkih je zbesneli bile, ki se ga nitiče ui ujial ustavili, dospel po Dolenjski cesti ua Rudnik. Klatil se je po briUrvju okoli Rudnika dva dni. Prišel ie ua Laverco, pozneje po Dolenjski cesti zopet do gostilničarja Jesilia, kjer je v bližini podrl s kolesa nekega delavca, ki je bil tudi nekoliko poškodovan. Bili se je zaletel tudi v nekega konia. Včeraj popoldne so potem .!-•-:.( ~f - » ua poli- cijsko stražnico na Dolenjsko cesto po pomoč, ua kar sc je pripeljal na lice mesta policijski stražnik iz Ljubljane, ki je s štirimi streli iz karabinke podrl pod Debelini hribom bika na tla. Ko so mu s sekirami ukrotili podivjano razpoloženje in mu z mesarskim nožem spustili kri, so bika prepeljali v ljubljansko klavuico. Orlovski vestnik. Okrožni svet ljubljanskega orlovskega okrožja se vrši v ponedeljek 28. novembra ob pol 8. uri v pisarni Podzveze, Ljudski dom. — Predsednik. Dijaški vsstnik. d Zvezda. Danes ob pol 11. uri jo sestanek v Ljudskem domu, II. na lstr. Podpredsednica. pr Bogoslovna akademija je bila lansko leto ustanovljena kot odsek »Leonove družbe«. V enem letu se je delovanje Akademije tako razrasfo, da se mora organizirati kot samoslojno znanstveno društvo. Nova pravila BA je vlada že odobrila. V torek, dne 29. t. m. ob štir.h popoldne se bo vršil ustanovni občni zbor (v Jugoslovanski tiskarni I.). Vabimo vse, ki se zanimajo za bogoslovno znanost. — Za pripravljalni odbor: Dr. F. Grivec, dr. A. Ušeničnik dr. J. Uljčič. pr Drugi koncert g. flolodkova in ge. Vcse-love v opernem gledališču je naše prvotno mne-n e o njiju umetniških zmožnostih samo utrdil, tako da prvemu poiočilu kaj bistvenega ne moremo pridejati. Pico vsem ie g. Holodkov zopet razvnemal kresove in plosk je bil kakor bi po bakreni strehi na gosto sula kot jajca debela toča. Občudovali smo nepopisno dramatično silo njegovega petja. Kakor bi se odpiralo velikanska žrelo, tako je iz njegovih ust grmel glas do nezaslišane moči; pa tudi i višine, ki postija sicer nevarna, se je poigraval in pri vsem nikjer najmanjšega pritiska, vse polno, voljno. Seveda tak dramatičen glas ne moro imeti vse lirične miline in mn je tudi Ireba ni, dovolj je, če nežna čuvstva s svojimi sredstvi tako i7razi, da nam pesem seže v srce. — Pri ge. Veseluvi nas je posebno presenečalo to, da je navzlic najtežjim melodičnim postopom in koloraturnim drzovitostim, ki so ji brezhibno vrele iz čudno gibkega grla, -zdržala brez opore instrumenta inlonacijo popolnima čisto, če bi no razumeli napačno, bi porabil besedo, ki je padla v kriikovi bližini: bol' čislo je vzdržala višino kot klavir. V dai je dobila lep šopek. — Ob tej priliki smo se posebno dobro zavedeli, da jc prostor, ki ga je gledališka uprava nakazala poročevalcem, zelo neugoden, ker slabo akustičen. Najtnonj petdeset odsto'kov slabši je vtis p-d a tu kot n. pr. pri tleh. (Poročevavec je prvič poslušal v pritličju.) Če je gledališkemu vodstvu kaj do tega, da dobi kritika o glasbi točen vlis, naj bi izbrala kak primernejši prostor. Ce za opremo ene opero iz laja — kot se či je — visoke stolisočake, potem so ji pač ne bo poznalo, ako za poročevavce odloči prostor, ki letno donaša en ali dva tisoč kron kot sedanji. K. Gfl^rfarstvo. g Taksa od pobolnic, izstavljenih denarnim zavodom. Občinstvo in zlasti denarni zavodi se glede kolkovunja priznanje (pobotnic) v smislu tarifue postavke 33 začasnega zakona o laksah in pris'ojbinah (Ur. list ŠL 100, 1921) opozarjajo na sledeče: 1 Ako kdo položi pri denarnem zavodu denar, da mu ga la zopet izplača, čeprav potom . drugega zavoda, je o izplačilu izstavljena pobotnica takse oproščena. 2. Taksi podvržene so samo pobotnice o gotovi vsoli, katero ;e smatrali za odškodnino (protivrednost) za delo, uslugo, prodane predmete aH vobče za ooravnanje izvestne obveznosti. Takso je v le'- i plačati v kolkih na pobotnici, ki se izr denarnemu zavodu, v tuzemi.vu, kjer s dejansko Izvrši. Ako m pa plačilo nakaz nstvo, se plača taksa pri nakazujočemu tuzemskemu denarnemu zavodu. Vsled tega ne podlegajo taksi potrdila denarnih zavodov, ki jih izdajajo za položene vsote, da »e Izplačajo po drugem zavodu (Glej razglas finančne delegacije z dne 17. nov. 1921 št. U 11 50-99 v Uradnem listu). g Tvornica keksov in prepečenrer V. Bizjak in drug r Rogaški Slatini je odlikovana z nazivom: Kraljevi dvorni dobavitelji. V kolikor nam je znano, je to prva slovenska tvornica, ki je prejela ta odličen naslov. 4332 g Draginja r Angliji konstantno pada. Anglija je edina dežela v Evropi, kjer draginja kon-stautuo pada. Od novembra lanskega leta, ko je draginja v primeri z julijem 1914. leta zuašalu lbU odstotuov, je padla letos polagoma na 100 odstotkov, tako da je danes ua Angleškem vsaka stvar približno samo še enkrat dražja nego pred vojno. Seveda so padle tudi plače, ponekod celo bolj uego izdatki za življenje, vendar pa ae nad tem ne pritožujejo, da bi le bilo zadosti dela. število brezposelnih namreč ne pada, atnpak bo le še bolj narastln, ako se bo glasom sklepov washingtonske konference reduciraj gradbeni piogram vojnega brodovja. Druge odpomoči ne bo, nego da se začnejo izdelovati poljedelski stroji za Rusijo, o čemer se resno razmišlja. g Cene prešlčem n« Dunaju so notirale v četrtek sledeče: mastni prešiči 880—960 n.-a. krou, mladi prešiči 750 n.-a. kron za l kg žive teže. g Ceno kovinam v Londonu. V Londonu so notlraii dne 23. novembra za kovine sledeči kurzi: baker 66'/,, cin lOOVs, svinec 25'/., cink 25 '/s. g Cene iitu v Ameriki. Dne 23. novembra so notiride v Chicagu žita sledeče cene: pšenica od 110 do 121, koruza od 50 do 55, oves 33>/i. g Dobava meja za garnizijo Ljubljano. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo sklenila 5. decembra t. 1. dopoldan pri iV. armijskl inteudaturi v Zagrebu (Jezuitski trg 4, soba št. 128) pogodbo za dobavo mra /a potrebo garnizije Ljubljane za čas od 1. januar a do S0. junija 1922, Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski intendanturi v Ljubljani interesentom na vpogled. g Premog na Francoskem cenejši Francoska vlada je znižala cene premogu za 5-6 fr. pri toni. g Vzorčni semenj na Dunaju. Na Dunaju so vrši dne 19. do 25. marca 1922 veliki vzorčni semenj. — g Ogledala diažja. Zveza nemških tovarnarjev zrcal je zvišala cent zrcaiom za 30 odstotkov. g Kolkovanjc gamicijskih pisem. Občinstvo se opozarja, da se mora za garancijska pisma do-nesti predpisano takso v kolkih že, ko se predlože generalni direkciji državnega računov »Islva v registriranje, sicer zapadejo tako izdaja'elji kakor tudi prejemniki takih garancijskih pisem kazni. Ne uničite iica Ljubljane! (Dalje.) V modernem stavbarstvu mest je odločilen za vtis blok in no več toliko posamezne hiše. Hiše v bloku so celota vse skupaj. Nove stavbe od Dunajske resfe proti Tivoliju pa kršijo brozobiirno načelo enotnosti bloka. Nova palača »Trboveljske družben in menda tudi nova bančna stavba na oglu podaljšane Beethovnove ulice bo-s'a presegali višino drugih že obstoječih hiš teh blokov za tretjino. V bloku pa mora biti ravnovesje strešnih višin. Gledališče, Narodni dom, stare, še hiše z ne ravno slabimi fasadami na nasprotni strani ceste, bodo videti kot koče radi previsokih novih stavb, blok pa mora biti celota ln biti v sorazmerju tudi z sosednimi bloki. Tudi cele ulične Ironte morajo imeti ravnotežje. Najstrašnejša napaka v tem oziru je nova stavba »Kreditne banke« na Dunajski cesti. Petnadstropna višina te palače je gorostasna. Niti ena hiša na celi Dunajski cesti od Gosposvet-ske ceste in v celi šelenburgovi ulici do Gradišča ni višja kot dve nadstropji. Že od železniške proge se ti zdi tO poslopje kot gora, ki napravlja uničujočo in docela tujo impresijo. Vtis poštne palače, »Jadranske banke« in pa hotela »Slon« je uničen za vedno. Če bi kdo hotel nalašč spraviti cel del mesta iz estetičnega ravnotežja, bi ne mogel napraviti drugače. Ulica je postala kotel, ne pa svoboden prostor. Na izgovor, češ da je treba gledati, da dobi mesto nove velike stavbe, je edini pametni odgovor, da je potem treba celo sedanje mesto odgovor, da jo po'e mtreba celo sedanjo mesto podre i in postaviti sama taka moderna poslopja. Višina poslopij ob ulicah mora biti v skladu in sorazmerju z širino cest. Tudi to je temeljno načelo modernega stavbarstva mest in ne lo samo zahtevek higijene, da imajo lokali dovolj lučj in zraka. V srednjem veku, ko so bila mesta obzidana, so seveda postavljali visoke hiše ob ozkih ulicah, danes pa tega, zlasti v Ljubljani, ni treba. Ljubljanski statbinski red dovoljuje najvci 20 m visoke hiše, ker so nove ces e široke poprečno 14—16 m, in pa radi nevarnosti potresa. Če nastane požar ali potres, so prcbivalci v visokih hišah v veliko večji nevarnosU kot v nižjih. »Wol-kenkratzerji« nimajo tudi one stavbne trdnosti kot solidne, primerno visoke stavbe; prebivanje v »ka-sarnah« že radi nemira ni posebno prije no. Poceniti se da zidanje tudi na drug način kot z zidanjem v višino. Na vzhodni strani Miklošičeve ceste nasproti sodnijski palači projektirajo stavbo »Delavske zavarovalnice zoper nezgodo in »Bolniško blagajne«: pripravljenih je za to precej milijonov. Višina projektirane palače pa bi absolutno ne smela presojati višine sodnije. Hiša na oglu Sodnijske ulico ob Miklošičevi cesti in zadnja hiša ob ti cesti pred Pražnkovo ulico sta dvenadstropni, blok je torej projekUran za dve nadstropji. Če bi bila nova stavba »Delavske zavarovalnice« in »Bolniške blagajne« dosti višja kot omenjeni hiši ali pa sodni ja, bo pokvarjena podoba cele Miklošičeve ces'e, ki je naravni glavni vhod v mesto in je že sedaj do Dalma inove ulice po nerodnem zazidana z tri-nadstiopnimi poslopji. Dominanta zgornjega dela Miklošičeve ceste je in ostane sodnijska palača In se |i morajo nujno prilagoditi ostale slavim v bližini. Da bi sc na sodniji postavljalo še eno nadstropje, je popolnoma nesmiselno, ker bi bila arhitektura pokvarjena Za višje dež. sodišče in druga urad« bi bilo treba postaviti novo monumen- talno poslopje kot pendant sodniji na nasprotni a.runi parka ob Dalinutinovi u.ici. Namesto, da bi arhitektonsko priredili konec Miklošičeve ceste kot vnod v mesto ler izprenienili regulačni načrt tako, da bi ogelne hiše ob Cesti na južno telet mr o bile ? elipsi potisnjene nazaj, postavili so tri naravnost neokusne hiše ob Ironti zadnjega delu Miklošičeve ceste. Elipso so napra-vili na koncu Kolodvorske ulice ter prostor pred kolodvorom po.lakall z granitom, tako da je že danes po nekaj mesecih ves jamast. Ravno tak bo postal novi granitni tlak v Volfovi ulici In na Sv. Petra ces.i, kei nima podlage. V Ljubljano spada lesen tlak, ne pa kamenit, ker ni promet tako strašen, in ker po lesenem Jaku teko tudi pripro-sti kmečki vozovi tiho in nc odskoku je o tako kot po dražjem granitnem. Pariz in Dunaj Imata po širokih cestah loscu tlak. (Konec prih.) I^ala odgovora na članek o »modernih umobolnicah« t »Slov. Nar rodu« z dne 23. novembra 1921. Gospodu dr. Fran Gttstlu tnoram povedati, ker gotovo tega še ne ve, da je prisilna delavnica zavod, katerega ie ustvarila leta 1814. ustanova kanonika pl. Schluderbacha, ki je dal v svoji poslednji oporoki vladi v namen osnovanja prisilne delavnice na razpolago znatni znesek v gotovini. Nadalje moram mu povedali, du it> vlada iz davkov dala sredstev na razpolago, da s« sezida in opravi poslopje za prisilno delavnico, namroč tako, da je vsa skrb za pobeg pridljencev kolikor le mogoče odpravljena 'loiej pat ua zadene vlade krivda, da ne odgovarja poslopje — zahtevam za umobolnico... Tudi mu moram povedati, da je bilo ukinjenje prisilne delavnice de facto v protislovju z zakoni, kaj i stari avstrijski zakoni o i»-lokanju dopustnosti oddaje v prisilno delavnico veljajo po revolucijskein manifestu narodnega veča z dne 31. nov. 1918 neokrnjeni I Se več! De iure obstoje prisilne delavnice celo po zakonu, sklenjenem od narodne skupščine z dne 2. avgusta 1921. Ta zakon se imenuje zakon za zaščito jarns varnosti in reda v državi! Ali nj s tem zakonom, ki podreja prisilna delavnico ministrstvu pravde, naravnost priznano, ua je treba za zaščito javne varnosti in ro deželi, kako si bo ljudstvo oddahnilo, ako bo vedelo, da so njegovi največji lumpje pod ključem. . Zato naj mi g dr Gosti ne zameri: njegovo stališče je preenostransko, preozkosrčno, ne upošteva obstoječih zakonov pozablja, da je prisilna delavnica eminenten 'iištitui za varnost državljanov in du ima tudi namen tjudf navajati na delo, kar je tudi humani arno. Prisilna delavnica in zavod za blazne hiralce, oboje se da združiti, seveda le za silo in /ačnsno. Ampak pozabiti se ne sme, du se jo norišnica urinila v prisilno delavnica in ue naiobel Ljubljana, 23. nov. 1921. __CIRIL DOLENC. Ljubljanska porota. Mlad carinik pred poroto. Na zatožni klopi sedi mlad carinik: dne 21. oktobra 1891 v Ljubljani rojeni Stanko Horvat. Izdelal je v Ljubljuui gimnazijo, napravil maturo, obiskaval en semester agrikulture iu je pred dvoma letoma vstopil v slu/.bo k carini. Prideljen je bil carinarnici v Železnikih. Horvata zagovarja g. dr. Malnerič. Horvat jo obdolžen, da je skušal dobiti od štirih oj>eb denar; v euem slučaju se mu je posrečilo, v drugih pa ne. France Mcs.ec iz Rovi pri Sv. Lenartu Je plačal v Ljubljani -1000 K, ker jc iztihotapil enega konja. Carinama v Železnikih mu je poslala tri vabila, nato jo prišel carinik Horvat k njemu v Rovte iu mu jc rekel, <'a bo nural p.ačati 40.000 dinarjev kazni; če pa da njemu med štirimi očmi 10 000 K, bo [>a spise ra/.lrgal. Mesec kot priča zaslišan, j« rekel, da bi bil teh 10.000 K plačal, če bi bil denar imel. Horvat je odločno zunikat, da bi bil od Mcsca zahteval 10.000 K iu da si je to Mesec izmislil. Janez Frelih iz Sorice Je Imel na Podbrdo les. Sel jo s tremi voli tja. Medtem so Jugoslovani zasedli Sorico; Frelih je na Podbrdu prodal voli. Pozvan je bil na to v carifiarii'co v Železui-kih, kjer mu je carinik Horvat rekel, da bo moral plačali C0.000 K kazni. Frelih je nato rekel, da predno bo plačal kazen, bo rajši na^l odvetnika. Horvat mu je nato rekel: »če mi dašto 300 dinarjev, pa boste prosti — Če jih nimate, na pojdite h kaki »šporkasit in si Jih izposodile t« Horvat priči Frelihu: »Ni res, kar ste povedali!« Frelih: »Zakaj ni to res! Kako morete m rcu Ivan Zgaga iz Porezna je vozil les. Ker so s« Italijani umaknili, mu fin. organi prijeli konja. Horvat Je Zgagi sporočil, naj pride v carinarnico, ker mu grozi ka?en 180.000 K. Mod potjo je govoril Zgaga 7, nekim orožnikom, ki mu je rekel: »Pazile, mi že dolgo ča.-a opazujemo, pa no pridemo na jaaiio!« Horvat mu je rekel v Železnikih, da bo kaznovan z 180.000 K, čc pa da za nekega visokega uradnika v Ljubljani 12.000, njemu pa 4000 dinarjev, se bodo uradni spisi uničili. Zgaga je položil na mizo 800 dinarjev, toda ker je liorvat zahteval 400 dinarjev, sla se ra/.š.a. Horvat priči: »NI resnica, kar ste povedali!« Zgaga: »Gospod uradnik, jaz malo govorim, toda kar govorim, je resnica, posebno ker še pred živim Bogom govorim!« Priča France femid Iz Rudna je izpovedal, da je prišel licrval k njemu in mu rekel, da bo moral plačati 48.000 dinarjev kazni. Pristavil Je: >če mi daste 10.000 K, Vas bom oprostil, sicer boste plačali 48.000 dinarjev globe! Saj sem Žbon-tarja tudi oprostil« fimidu je še rekel, da mu bo šel tudi pri Izliholapljcnju na roko, Če mu bo kaj dal. liorvat priči: »Vse ste si izmislili!« Priča Smid: »Prisegel sem! Kar sem govoril, sem govoril po pravici!« Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji, kateri so porotniki soglasno potrdili, na kar je raz-gla.di predsednik g. višji svetnik llulovec sodbo, i katero je bil Horvat obsojen na 15 mesecav težka Ječe. Žbontarju mora povrnili 10.000 kron. (Zn dvakratno obiavo v ladnn so računa 16 kron.) BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. Bar Fran, LJubljana, Cankar, nabr. S BATERIJE ZA 2EPNE SVETILKE A. Stadler, Sv. Petra cesta št. 23. FOTOGRAFSKI ATELIJE« Grab eč Franjo, Miklošič.-va c. 6 IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. KNJIGARNE fojfoslov. knjigarna. Pred škofijo. KLOBUKI in KONFEKCIJA: Kunovar Ivan, Stari trg 10. Priporočalo se sledeče domače tvrdke: KLEPARJI Koro T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Sroerkol, Flor. oL 13. KROJAČ. Slapir Oroslav, Ravnikarjeva ul. 13. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Irančo, LEKARNE •Pri Mariji Pomagaj«, Resi), c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. S PARNA PEKARNA Jean Schreya nasl. Jakab Kavčič, Gradišče štev. 5. PISALNI STBOJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 ŠPEDICIJSKA PODJETJA Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9. Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleivveisova cesta 15. 2uran Martin, Mestni trg 12. I RAZMN02EV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 TRGOV. Z DE2N. IN SOLNCN. Mikui Ln Mestni trg 15. TRGOVINE Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & I ur k pri »»lati lopati« Valvazoriev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 't. JRARSKA POPRAVII.NA DELAVNICA. Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino štev. 10. (Ceno in točno. (Za dvakratno nbiavo v ainu se računu 16 kron.j TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Cerne Lud., Wollova ulica 3. ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV: Cihlar Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA P0H1ŠT"A. F. Faidiga sin, Sv Petra ce«ta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schuster Anton. Stritarjeva ul. 7. Iiuerira ic v Slovencu! Gestetnerjev Rotary -1 Tis%!K v^c^rJl!errab'' Rebolj Franc učitelj Viki Rebolj roj. Jerman učiteljica POROČENA Ljubljana, 27. novembra 1921 ženitna ponudba Posestnica v Ljubljani, z dohodki, srednjih let, želi pridnega gospodarja Ponudbe pod: »Gospodinja« 4336 na upravništvo »SLOVENCA«. razmnoževalni aparat se ugodno proda. — Jurčičev trg štev. i, £!ll=lll=IIIEIII=UIEIIi Tri dobro izurjene sladčičarske pomočnike sprejme takoj »Prva gorenjska izdelovalnica finega čajnega peciva in keksa K. VIDIC, Jese-nice-Fužine, Gorenjsko. 4312 Bolniške strežnice ;iii=m=iii=iiž£ JBP"- izvežbane, dobe stalno mesto 'UL I .'nminr, 1* J * Sanatoriju v Zagrebu, A-ulica IS, i "CeneC Z3 KOVaSKO 0011 ob pojiolni oskrbi in plači. Prednost ima- j priden, poštenih staršev, se išče takoj za jo sestre, ki so vešče instrumeutiranja. izdelovanje sekir, lopat, motik itd." — Pouudbe na Sanatorij. 4337 Fužina Niko Ahačič, Tržič, Gorenjsko. Harmonij — Naslov pove >od štev 4310. prodam poceni. upravništvo »Slovenca« Kupi se kot kosmotikum za ne- B priprava za avlo- vodi za umivanje, ker je * *• „ radi svojega ant septičn., fSAVinn £!l Q Čistega, osia JujoCega de- ||CUuU V OTA ' y tovanja najboljšegauCm ka "* Ravnotako je pr l ubl'eri kompletna ali pa tudi del'1 in kot kreoko, lil igo delujoče ... . . . . .... i„ vno prizmo »rad- jekSgne steklenice za kisik sivo -a GPgnanjci hrbta, rok nog in cele-ja \ ponudbe pod »kupi se« na AT.O- ttlesu. Je mnogo močne Si j . riniS1„ . x, v r , in delujoči kot Franco ko COflIPANY, anončna družba 7 o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. z družinskim stanovanjem, na jako prometnim kraiu ua BLEDU. Več se poi/.ve v Lescah št. 5, Gorenjsko. 431G jte in širite ..Slovenca" rganje in naibolie sredstvo te vrste. Tisoče priznan.I Z zamotum in poštnino za vsacega: 3 dvo n-ite ali 1 Specijalna steklenica ... 18 K. Za prodaioJe®: , . , ... -u m , . ,< ,, 'sajre, srne, jelene, divjo race, 12 dvo n ali H Spec. steklenice 168 K . , . .' , , . , . , 24 f .8 2o0 j crc"lcc> istotako domače pi£ke, 36 „ . 12 , „ 394 . posUe, raco, pularde, purane itd., poštnine prosto na Vašo po5to. Kdor >saki množini po najvišjih Diižii i oerotnico: poš je den^r naprej, doji še popust naravi. Do.it se trnih Elz« obtii *a kuri« oeesa 5 In 7*15 < K; E,za mentolm Crtmk 12 K; E:*a posjpilni praSek 11 K; prlslno Elsa ribje olje ba K; Elsa voda za usta 36 K; Elsa kolonska voda 11 1<; Elsi 5umski miriš «1 K; (jliiceitn o In 30 K; Lysoi Lysoform 30 K; kineškl Caj 3 K; Elsa mrCe.nl prašek 15 K: strup za ptdgane in ir.ISi po j in U K, EUGEM V. FELLER, lekarnar Stubica tionia, Ebairg <34, HrvaSsko. fazane, kokoši, kupi v cenah divjočine — »nn,ii-M ti RJE. Brzojavni naslov: VAJDA ČAKOVEC. Interurban telefon štev. 59. 4274 vi— eksport perutnine E. Vajtla, čakovec, inžener Ir. ob astveno poverjeni siavbn tnženoc LJut^ana, Hil*«i)«*a jltr» H t. Sp0Oti«*in« itavhKM |»«(i|otie U b«lon*U«, talv tulirtno.vkl »»dn» igrktib« Izraba vodnih sit. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni sopri g, oče, tiari oče, stric, gospod » Jožef Herzog mestni poduradnik danes, dne 26. novembra ob pol 7. uri zjutraj, po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb diagega pokojnika se vrši v nedeljo 27. nov. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta 16. na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi. Pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 26. novembra 1921. Ivana Herzog, soproga. — Jožko, Ivan, sinova. — Marija, Albina, Ivica, hčerke. — Alojz Fetcher, Franjo Perčinlič, Fritz Hiibner, Rori Heriog, roj. Pire, zeti in sinaha. II! Miki priporoča M. TIC A R, Ljubljana. P]? V <£ na upravo SLOVENCA. ' ' 4304 Tri popolnoma izurjene, samostojno Iz HIllfRE u AmERIKO samo 6 dni. Edino najkrajše črte preko HAVRE, CHERBOURGA in ANTVERPENA v NEWYORK. f m m 1 Naša ljuba mama, sestra in tašča, gospa Julija Sokiič, roj. Pysch je 24. t m. na Dunaju nenadoma umrla. Pogreb ljube pokojnice je bil v soboto ob 2. popoldne na pokopališče Meidling na Dunaju. Maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Ljubljana — Dunaj, 26. novembra 1921. Vida Rataj. roj. Sokiič, hči. — Boris, Ernst, Julijan, sinovi. — Marija Palčič, roj. Pysch, sestra. — Kari P .vseli, brat. — Inž. Janko Rataj, zet. 4338 ?a polnojarmenike sprejme takoj Lesna družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 8. ianjšo HIŠO z vrtom v Ljubljani ali bližnji okolici kupim. Ponudbe pod >Hiša z vrtom« 4327 na upravništvo »SLOVENCA«. Imam nekaj redkih hrvatskih jubilejnih, 29. oktobra 1918, mark na prod ij. Nahajam se samo danes v Ljubljani v hotelu »SLON«. Vpraša I naj se pri vratarju. 4330 FRANJO VALIC. se dobi moka, otro-Cfi ffU »Stil? he, ajdove luskine, zadnje žito in deteljne pleve pri: FRANC POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. 4320 bivši večletni sekundarij deželne bolnice ▼ Ljubljani, elčve-opcrater vseučiliške ginekološke in porodniško klinike prof. Pithe v Pragi, 11 do 12 in od 2, do 4. ure (razen ob nedeljah in praznikih) 8899 GLAVNS TRG 18. srednje velikosti, kupi Kmetijsko društvo v Št. Rupertu, Dolenjsko. 4333 Naznanjamo V6em sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul 25. t, m. v 56. letu svoje starosti v Ptuju po kratki mučni bolezni, preljubljeni sopmg, oziroma nepozabni najin oče, gospod Veko Belšak davčni upravitelj v pokojn. Pogreb se vrši 27. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hišo žalosti, Hrvatski trg štev. 2, na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 5. decembra ob 7. uri ▼ stolni cerkvL Posamezna obvestila se ne bodo razpošiljala. Ptuj, dne 25. novembra 1921. 2ALUJ0CA RODBINA. jsf- Kov osti božičnih in novoletnih razglednic ^ priporoča 31. TIC A R, Ljubljana. ',)% v;: •; •■ 'r,"t. y »jvj >■ '■'■" •> -yj , -r.. . ,;;.. ...... rmm jer Stalno rabimo 15 do 20 litrov mleka dnevno. Ponuditi je takoj na: KAVARNO 5>S L 0 N«. , 1 Detel |no seme zz jTKJTi raiholje SE V UR & KOM P., Ljubljana, iVVolfova uliea 12. Zahtevajte naše tržno (joročilo, ki st vam bo ob vsaki pre-liembi cen brezplačno doposlalo. 42at Centrala: L'ubljana, Rimska cesta 2. M. Kuštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo poln h gumijevih obročev za tovorne automo-bile tovarne Waiter Msrtiny. - Hidravlična stiskamica za mo.itiran e gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, R m-ka cesta 2. - Prevozno pod;etje za prevoz blaga cel h vagonov na vse kra e, za kar ie na razpolago 10 tovornih automob.lov. Podružnice: Ljubljana, Dunajska c. 20, tel. št. 470. Maribor, Jurč.čcva ul. 9, tel. št. 133. Beograd, Knez Mihaj-lova ul. 3.