PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SL OVENSKO P B j M O B J E Leto 2. Štev 289 - Cena 4.' lire Poštnina plačana v gotovini OIGV. £03 Udlia m c Spedizione in ahbon. postale TRST, nedelja, 12. maja 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1 - L Tel, it. 93806 93807, 93808. Rokopisi ae ne vračajo Prebivalstvo Julijske krajine, ki je v tej vojni dalo nadčloveške žrtve za obrambo svojih pravic in za zmago nad skupnim sovražnikom, kliče tistim, ki mislijo, da morejo odločiti o njegovi usodi: držite dano besedo! Najmočnejši argument Danes je znano vsemu svetu. da etnični, zemljepisni in gospodarski argumenti govore v Prid zahtevi vsega prebivalstva Julijske krajine. Strokov-n^ki> ki so imeli nalogo, preučiti dejanski položaj in so zato prišli med nas, so v svojih Poročilih morali v glavnem pridati točnost in resničnost na~ Sla trditev, kljub temu, da ni-So pri razmejitvenih predlogih Postopali več kot strokovnjaki, temveč kot politiki odnosno Pod vplivom določenih politič-interesov. Toliko, kar se tlce strokovne ali znanstvene Plati ameriškega, angleškega ln francoskega predloga. Komaj se je poleglo navdu-s®nje, s katerim je naše ljudstvo sprejelo Medzavezniško °®isijo, v upanju, da bo pred-vagala pravično rešitev našega *vljenjskega vprašanja, že se P°]avljajo poizkusi barantanja ? uašo zemljo. Oropati nas ho-ceJo naših pravic, ki ne po-izdajstva, v korist tiste raave, ki je z nacistično Nem-^30 korakala vse do trenut-a> ko je nadaljevanje vojne a strani.Nemčije že pomenilo arjavni samomor. . Kako povsem drugačno mne-3® bi si «strokovnjaki» ustva-, * 0 našem vprašanju, če bi .* živeli med nami takrat, ko ^ fašistična Italija pljuvala v 'Sta slovenskim otrokom, zla-t* pa bi se njihovo «str oko v-mnenje spremenilo, če bi ‘ J Wed nami takrat, ko je ase ljudstvo zgrabilo za orož-*®‘ Takrat bi se jim bil odkril Pravi etnični značaj Julijske rajine. Ugotovili bi bili na mah, cja je v j-eh krajih Ita-‘Ja tujka, da se je tudi po ka-PitUlaciji fašistične Italije njen JPliv čutil le preko banditskih 0rmacij»X. Mas, Guardia Ci-Jca> itd., da je italijanstvo j.^sta in Julijske krajine le to-150 italijansko, kolikor pred-tavlja fašistične postojanke acionalnega zatiranja in na-aljnjega prodiranja na Bal-Razen tega ni mogla Ita-J? v naših krajih povedati ..^esar. Skratka: v naših kra-',h pomeni Italija nečloveško Vstopanje, brutalnost, poniže-anje Slovanov, narodno zati-in gospodarsko izžema-ter uničevanje, požiganje, streljanje najzaved-e3sih sinov našega naroda in , ^no — kulturno smrt. S ta-*1EjU sredstvi je Italija «uprav-Julijsko krajino. In na , načine je širila med tu-W- e prebivalstvo sadove & ?vatisočletne kulture. Ce radi drugega ne, bi že to sa-n°. dejstvo zadoščalo, da se a.*'ji ne dovoli dostop niti na Jnnanjši košček naše zemlje, el ? to še ni vse. Tistim, ki Julijske krajine razloču-, J° med fašističnp in demo-Sa^ Italij°- bl zastavili če7° eno vprašanje: dobro, lin v Pogledu Julijske krasila to <*rž*’ vprašamo: kje je krat ^em°kratična Italija talil i/ se je na ozemlju Ju-e krajine vodila borba Protj Jugoslovansko ljudstvo enoglasno zahteva pravično rešitev pripadnosti Trsta in Julijske krajine naeifašističnemu okupa- ker .^arod, Beogvad, 11. Tanjug. — Predlogi ameriških, angleških in francoskih strokovnjakov za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo so povzročili globoko ogorčenje med ljudstvom vse Jugoslavije. Iz vseh delov države prihajajo poročila o protestih proti tem nepravičnim predlogom. Delavci in nameščenci beograjskih tovarn, podjetij in ustanov so imeli včeraj in daaes veliko število protestnih zborovanj. Preds Savniki delavcev in nameščencev so v svojih govorih pou- j darjali, da stoji delovno ljudstvo Beograda krepko na strani svojih bratov v Trstu in JK in da vztraja skupno z vsem delovnim ljudstvom Jugoslavije dosledno na pravični zahtevi, caj se Trst in JK priključita k Jugoslaviji. Delavci tovarne «Oktobarska Slobodan so brzojavili med 'drugim: »Predlogi angleških, ameriških in francoskih strokovnjakov niso v skladu z narodnostnimi, zemljepisnimi in gospodarskimi dejstvi in nasprotujejo duhu Atlantske listine in zavezniških sklepov o pravici vseh narodov do samoodločbe. Prebivalstvo Trsta in JK je dokazalo z neštetiaii žrtvami v oboroženi borbi proti nacifašizmu ter s soglasnimi manifestacijami pred medzavezniško komisijo, da se hoče pridružiti Titovi Jugoslaviji. To je volja ljudstva Trsta in JK, Slovencev, Hrvatov in večine Italijanov. To je volja ia, zahteva jugoslovanskih narodov, ki so se složno bori'i z zavezniki proti nemškim in italijanskim napadalcem. Zahtevamo, da se ta volja spoštuje ni Georges Protestne brzojavke so poslali | v interesu pravice, resnične demc-Svetu zunanjih ministrov v Pa~iz. | kracije in trajnega miru-* SZ brani pravice zavezniške Jugoslavije ki je dala tako velike žrtve za zmago nad fašizmom iate takrat> ko so na tem ozemlju operirale le e-^uS°slovanske narodne v° vojske in je Tito- družilo slovanske in i-Tali^ke antifašistične borce, tij Italije v Julijski kraji-* bilo. Julijska krajina je k 3e nekaj stotin faši-li z •*> so do včeraj sodelovalo '®®ci, menjalo uniforme. hes j , iia Italija in ta še da-Pa in ?lVa. besni, pljuje, prete-Gorip; . antifašiste v Trstu, ki ,ln Pulju. Druge Italije, ski k .. bila uvožena, v Julij-ip a^Ini ni, je nikoli ni bilo VSetUf ne bo. ®°Živer x bl »Strokovnjaki* stva j1’,.. bi borbo prebival-?r°ti krajine in Trsta Uainj .acifa^izmu preživeli med ■ tto? jVS* ar8unaenti, ki ho-vijo, t,; 6 govore za Jugosla-^ovj j .Se Jim pokazali v čisto „ 1- Spoznali bi najmoč--10 je to je borbo, ki V°^ilo v 0 Julijske krajine ®ke ** dolga leta italijan-\ ■ iiji ?aci-'e Proti fašizmu in sn’i0 Parizu vzbuja somo vtis, da so se anglosaške deZele podale na konferenco štirih velesil, potem ko sta se Ze poprej sporazumeli o glavnih vprašanjih, s čimer sta računali na moZ-nest uresničenja svojih namenov. Proti pravičnim in utemeljenim predlogom drugih zavezniških de- j v Italiji. Zel postavljajo Amerikanci in Britanci svojo tezo, ki jo narekujejo zelo ozki interesi in ki nimajo nit skupnega s ciljem mednarodne varnosti in trdnega miru. Taktika, ki so jo uporabile delegacije anglosaških dežel med konferencami v Luzemburški palati, obstoji v po-po’noma določenih postopkih, ki naj prisilijo druge delegacije, da bi sprejele sklepe, ki so jim bili diktirani. Gouin sprejel jugoslovansko delegacijo Pariz, 11. — Dopisnik Tanju-ga iz Pariza poroča, da so podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj, pomočnik zunanjega ministra dr. Aleš B. Aiay (Francija), i Baebler, jugoslovanski velepo- George Exintar!s (Grčija) polkovnik V. Savko (Sovjetska zveza), John I. Goshie (Združene driave) in dr. Sloven Smodlaka (Jugoslavija). Admiral Elery Yv7. Stone je predložil svetu poročilo o S3da-njem razvoju političnega položaja E senhowerjeve izjave slanik v Washingtonu Sava Ko sanovič in jugoslovanski veleposlanik v Parizu Marko Ristič včeraj popoldne obiskali francoskega ministrskega predsednika Felixa Gouina. Ustvarjalna sila jugoslovanskih narodov Beograd, 11. - Tanjug — Maršal Tito je danes zjutraj odpotoval iz Beograda v Zagreb, kjer bo prisostvoval otvoritvi tretjega kongresa USAOJ-a. Ob vsej progi Beograd-Zagreb so maršala Tita pozdravile velike ljudske mnorice, ki so se zbrale na vseh postajah. V Slavonskem Brodu je maršal Tito odgovoril na pozdrave ljud-sčva in s?jal med drugim: «Na poti skozi Slavonijo sem videl lepo Franciia proslavlja zavezniško zmago Pariš, 11. AFP. — Vsa Francija j obdelana polja. To je za nas živ-fco proslavila jutri 12. maja zmago ] ljenjske ya1:nosti. Po zaslugi mo- London, 11. VZN. — General Ei- zaveznikov nad nacistično Nemčl- j gočnega delovnega zanosa vseh senhower, ki potuje po Pacifiku, jo. Ob tej priliki bo velika voja- j slojev na^e dežele, po zaslugi dej- je dar.es izjavil v Tokiu novinar- ška parada pod «Arc de triomphe*. ; stva, da je obdelana vsaka ped zemlje, lahko brez strahu gledamo v bodočnost. Vem, da nas čak3 še mnogo de. da, toda mnenja sem, in tudi vi je, ' ki bodo predvsem namenjene biv-1 ste lahko prepričani, da bo vse, V svojem pozdravu maršalu Titu je Vladimir Nazor poudaril veliko vesalie, ki ga čutijo zagrebški meščani ob prisotnosti mars’ala Ti. ta v svoji sredi. Maršal Tito je poudaril, da je izredno srečen, da je lahko obiskal Zagreb, na katerega ga kot nekdanjega meščana vežejo mnogi spomini. Na trgu pred postajo se je zbrala velika množica in navdušeno pozdravila maršala Tita. Sprejela g® je z vzkliki: «Živela zveza slovanskih narodov!», «Trst je naš!», «Istra je naša!». Slovanska zveza Praga, 11. AFP. — Kakor poroča radio Praga, je bila danes na zaključnem zborovanju kongresa vseslovanskih odborov, odobrena Zveza vseh Slovanov. Zborovanja so se udeležili predstavniki Rusov, Cehoslovakov, Jugoslovanov, Bo.- so nadaljevali preučevanje i-javo. V< kočljivem vprašanju ita- Italijanske kolonije Anglija zahteva vamštvo nad Cirenajko Pariz,_ 11. AFP. — Včeraj popol- mislek preden bo podal dokončno garov in LuZiških Srbov. Včerajšnja seja zunanjih ministrov Pariz, 11. AFP. — Danes se je ob 11. uri po francoskem času, pričela tajna seja Sveta zunanjih ministrov, ki je trajala do 13.05. Ob 16.30 se je pričela nova privatna seja Štirih zunanjih ministrov. Sestanek posvetovalnega sveta za Ital'jo Rim, 11. VZN-ANSA. — Včeraj je bil 52. sestanek posvetovalnega odbora za Italijo pod predsedstvom zastopnika Združenega kraljestva sira. Noela Charlesa. Udeležili so se sestanka kot čla- GOVOR MARŠALA TITA Slovanski preporod največja nevarnost silam mraka TiTO s Od vsega začetka voine smo se zavedali, da vodi Nemčija vojno v prvi vrsti za uničenje Slovanstva jem, da je treba Zjružene narode . Vojaške parade se bedo udeleži postavni na stopnjo, da bodo' mo- i; ameriški, ruski in angleški od-gli delovati na tem, da se svet ne! delki. Ogromne tribune bodo po- spusti v drugo vojno. | stavljene na trgu «Place d'E‘.o'le», «Naša naloga — je dejal napraviti človeško modrost enako j š;m bojevnikom in članom sindi-: kar rečemo in obljubimo, izpolnje- njegovi razdiralni zmožnosti.* | kalnih organizacij. j no. Nikoli se ne .bomo umaknili pred nobeno oviro v naši odločnosti, ustvariti boljs’e življenje in lep^o bodočnost. Vedno smo verjeli v ustvarjalno silo naših narodov, toda priznati moram, da v pričetku niimo pričakovali, da bo ta ustvarjalna sila zajela tako široke množice, kot se sedaj dogaja. To je prav tista pripravljenost, ki jo sedaj mi občudujemo pri naših narodih in ki smo jo doslej poznali samo v. SZ. Ne občudujemo je le mi, ampak vsi ma-rodi sveta. V nobeni drugi deželi niso vneme in potrebe po graditvi vsega, kar je bilo razdejanega, in do ustvarjanja bolj-e bodočnosti, razumeli tako hitro in vzeli za tako resno. No. beno ljudstvo ni tega bolje razumelo kot narodi FLRJ. To je dokaz, da imajo naši narodi zaupanje v novo Jugoslavijo, da so spoznali, da v njej lahko vsak narod brez strahu pred zatiranjem drugih dela in napreduje.* Vlak, v katerem se je vozil maršal Tito, je prispel v Zagreb ob 13 uri. Maršala Tita so pozdravili predstavniki hrvatskega sabora na čelu z Vladimirjem Nazorjem, hr-vatski ministrski predsednik Baka-rič s člani vlade, predstavnice AFZ Hrva'ke, zagrebškega mestnega odbora in drugi. vprašanj, o katerih se doslej niso lijanskih kolonij je torej zaznamo-mogli sporazumeti. Najprej so na- ! vati jas.no željo po njegovi rešitvi, čeli vprašanje kolonij. Molotov je ! To vprašanje ni bi.o nikakor ve-predlagal, naj bi bil sprejet fra.i- zano na druga, kakor sta vpraša-ceski predlog. Ta načrt je pcedvi- ' nje Trsta in Dodekaneza. deva!, da se prepusti sami Italiji j V teh vprašanjih je imel Svet varušlvo nad njenimi bivšimi ko- manj sreče in ni bilo mogoče zbli- lorujami seveda pod nadzorstvom organizacije Združenih narodov. Nato je povzel besedo Bevin, ki je zahteval, naj se Cirenajka postavi pod angJešKP varuStvo. Poudaril je, da je imel med vojno Tobruk tak pomen kot ga je imel Stalingrad in naglasil potrebo, da se zagotovi varnost mednarodnih prometnih zvez. Bevin je s tem pristal na to, da se Tripolitanija postavi pod italijansko varuštvo.' Molotov je nato zahteval, da se mu da čas za pre- Beograd, 11. Tanjug. — Predsednik predsedstva narodne skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar je priredil včeraj zakusko na čast češkoslovaškim državnikom, na kateri je bil in po mnogih zmagah ne more biti poražena, kljub vsej tehnični o-premi in sili neimikega imperializma v soglasju s svetovno reakcijo. Ves ta čas in skozi ves naš boj navzoč tudi maršal Tito. Na zaku- smo vidieli pred sabo podobo naše ski sta imeia dr. Ivan Ribar in ministrski predsednik Fierlinger na- gav velikega brata — ZSSR. Naravno skozi vso našo borbo in pitnici, v katerih sta poudarila po- v najtežjih urah nismo videli pred men pogodbe o prijateljstvu in | sabo samo podobo našega velikega vzajemni pomoči, ki je bila podpi- ! brata ZSSR, temveč tudi podobe sana med Jugoslavijo in Ceškoslo- naših drugih slovanskih bratov, vaško. j Na koncu zakuske jfe spregovoril maršal Tito m dejal med drugim: »Slišali smo že nekaj napitnic, ki so izrazile ono trdno prijateljstvo, ki druži narode Jugoslavije in Češkoslovaške. Dovolite mi, da izrečem nekaj besed o našem veJikem bratu, ki ga tukaj nihče ne predstavlja, in katerega podporo , in zaščito čutimo ob vsakem koraku. Med največjim trpljenjem, ki ga pozna človeštvo, ko je šlo za biti ali ne biti, ko ni bilo samo vprašanje, ali bo mekl mali narod izginil z zemeljskega obličja, temveč je obstajal tKdi problem rešitve reda na sve. Od vsega začetka vojne smo se zavedali, da vodi Nemčija vojno predvsem za uničenje slovanstva, kajti slovanstvo se je pojavilo kot nova sila in slovanski preporod je bil največja nevarnost silam mraka, ki so se bale Slovanov, nosilcev nove kulture in novih socialnih oblik. Mi pa smo se zavedali velike nevarnosti, ki se J« zgrnila nad nami in smo dali vse, kar smo mogli dati». Poglobitev prijateljstva med jugoslovanskimi in češkoslovaškimi narodi Beograd, 11. Tanjug. — Včeraj je ministrski predsednik češkoslovaške vlade dr. Zdenek Fierlinger sprejel delegacijo Cehov in Slovakov v Jugoslaviji. Delegacijo je vodil ing. Pavel Vrbovški, v njej pa so bili Jan Gaspar, major jugoslovanske armade Josip Vojaček in Andrija Siratski. Ministrski predsednik Fierlinger je odgovoril na pozdrav delegacije tu za^sto'prihodnjih let, v tem ča-Mn pozval delegate, naj svetujejo su mi tukaj v Jugoslaviji nismo bili uničeni, nismo bili poraženi, čeprav smo bili okupirani; toda čutili smo se neverjetno močne in silne, ne zato, ker smo močni, temveč ker smo imeli vero v prihodnost, ker smo Imeli na severu mo-1 v>ne Jugoslavije, gočnega brata — ZSSR. Beograd, 11. - Tan'ug — Sinoči Imeli smo neomajno vero, da je češkoslovaški ministrski pred-ZSSR ob takih težkih pretresljajih sednik dr. Zdenčk Fierlinger s vsem Cehom in Slovakom v Jugoslaviji, naj nadaljujejo delo za poglobitev prijateljstva in enotnosti z jugoslovanskimi narodi in naj skupno z njimi delujejo za gospodarsko obnovo svoje nove domo- svojim spremstvom odpotoval iz Beograda na Češkoslovaško. Ob odhodu so se poslovili od češkoslovaške delegacije člani jugoslovanske vlade, notranji minister Rankovič, finančni minister Sreten Zujevič, zunanji minister Stanoje Simič, minister za rudarstvo Bane Andrejev in šef generalštaba jugoslovanske armade general Koča Popovič. Beneš odlikoval jugoslovanskega ministra Sim ča Praga, 11. Tanjug. — Predsednik Češkoslovaške republike dr. Beneš je odlikoval jugoslovanskega zunanjega ministra Stanoja Simiča z redom belega leva prve stopnje za zasluge za češkoslovaško republiko. ?r*tlesla^na* °b°ro?.ena vstaja ,v°bo k° pričakovane V1 Priziva11 temu argumen‘ <^oalavi^e. razmejitve med i.^je ln Italijo in vpra-Jske kr ..ne Pripadnosti Ju-rlo.^ime ne more biti J6 bilo že odloče- VsP^o-osvobodilni bor-, str?kovnjaki» so tu zinilo zaUfStT? je trpelo, r>- je> borilo se in CiNejo n”68 zahteva- da se bin », JeKove pravice, če Atla5fQt10vila’ ki vse-tska listina, niso DEVET! MAJ Moskva, 9. - Tass — Akademik Evgen Tarle jo v članku pod naslovom «-Devcti maj», ki ga je objavila «Krasneja Zvezda* napisal: «Mi sodobniki se moramo oddaljiti nekoliko od 9. maja 1945., da bi mogli razumeti vso svetov, no zgodovinsko važnost tega datuma. Celo sovražni evropski in ameriški listi so večkrat .zrekli prepričanje, da bi se v najboljšem primeru končala vojna na zapadu neodločno, če bi se Rdeča armada, potem ko je pognala sovražnika iz ozemlja Sovjetske zveze, ustavila na svojih državnih mejah. , ; Mi vemo, da je pojava letečih bomb na koncu vojno vlila Nem- cem upanje na odlo0'. Ze spomladi leta 1945. so se angleški reakcionarji trudili na vse krip-Ije, da bi dokazali potrebo sklenitve miru zs reditev Londona od popolnega propada. To je bilo rečeno takrat, ko je bilo še vedno 5/6 nemških oboroženih sil vezanih na vzhodni fronti in ko so hitlerjevske tolpe vrgle geslo: ponovitve leta 1918 ne bomo nikakor dopustili.* Res je, ponovitev leta 1918 ni bila dopuščena, toda predvsem zaradi Rdeče armade. «Ko se je Rdeča armada približala Odri, sem spoznal, da smo zgubili vojno*, je dejal Goering na nUrnberžkem procesu. V pri. meru nemSkc teritorialne integritete na vzhodu bi ne vodil poraj Nemčije na zapadu do resničnega poraza, ker bi nemški imperialisti pričeli energične priprave za tretjo svetovno vojno. Toda Sovjetska zveza ni tega dopustila. Zlom hitlerjevskega imperija je postalo dejstvo ogromne zgodovinske važnosti. 9. maja 1945. je prenehala mora, ki je tekila Rusijo in Evropo celih 75 let. Kakšne so pa bile nade, ki so odvijale kolovodjo berlinskih roparjev in njihovih pristašev ob njegovem zadnjem dihu? Goebbelsovi in Hitlerjevi epigoni ter njihovi tajni privrženci v Nemčiji in tujini so še danes, eno leto potem, polni nad, ki jih je izrazil Goebbcls 23.. aprila 1945 v zaklonišču «Reichskanzlei» naznanjajoč, da bodo izbruhnili spopadi med Rusi in Amerikanci. Fašisti vseh vrst pa se ne mo-rejo potolažiti vsled uničenja s /ojih bistvenih sil, sil hitlerjev- ske Nemčije. Toda Sovjetska zveza, ki je rešila človeško civilizacijo, se dviga kot trdnjava med ruševinami. Sedaj nas čaka o-gromna odgovornost ne Samo za nas same, pač pa tudi za ves svetovni napredek. Mi ne grozimo nobenemu, ne kažemo nobenemu pesti in niti z njo ne udarjamo po mizi. Mi nimamo nikake potrebe, da bi udarjali s pestjo, ker tudi brez tega vsi vedo, da Je pri nas vse v redu. Sprejemamo prvo obletnico 9. maja, najsijajnejši dan v naši zgodovini, ne samo g ponosom zaradi preteklosti, pae pa tudi kot zagotovilo za prihodnost in z zavestjo, da bomo sledeč po poti, ki nam jo je začrtal Stalin, postali vsako leto močnejši in ščitili t vso čuječnostjo sadove naše neumrljive zmnge proti vsem napadom.* žati Ze zavzetih in večkrat poudarjenih stališč. Nato je Bidault načel vprašanje reparacij. Postavil je spet svoj kompromisni načrt, ki ga je že zagovarjal in v katerem so ozračena italijanska dobroimetja, s katerimi bi mogla Italija plačati svoje dolgove. Molotov je naglasil, da je sto milijonov dolarjev, ki bi po njegovem mnenju morali biti določeni, res samo simboličnega pomena ter du imajo sile, ki so bile žrtve napada, moralno pravico do reparacij. Bevin je dejal, da se bo po njegovem mnenju dalo rešiti tudi vprašanje reparacij, če so že bila rešena druga vprašanja. Vprašanje je torej, kot se zdi, na dobri poti. Obravnavali so tudi vprašanje demilitarizacije francoskc-italijan-ske meje, kot jo je zahtevala Francija. Byrnes je postavil določene pripombe. Smatra, da bi ta ukrep mogel privesti do podobnih ukrepov na drugih področjih, kar bi bilo manj opravičljivo. O vprašanju Tende in Brige še ni bilo predloženo poročilo strokovnjakov. Strokovnjaki prav tako še vedno obravnavajo vprašanje italijanske mornarice. Štirje ministri niso na popoldanski seji govorili o mirovni konferencif ki je tvorila predmet jutranjih debat. V petek zvečer je bil vtis ta, da je Svet štirih prijel do odločilne faze, ko so se Angleži in Rusi prvič zbližali v vprašanju, ki je velike važnosti. Ameriško stališče do francoskega načrta glede italijanskega va-riis.vd, ki so ga že sprejeli Rusi, je ša negotovo. Byrnes je zahteval pojasnila glede trajanja varuštva, ki bi bilo poverjeno Italiji. Kot je znano, pa je bil ta načrt prvotno načrt samega Bjrrnesa v začetku septembra 1945. Sele 8. septembra, ko je bil že ameriški zunanji- minister na kro. vu ladje, ki ga je peljala v Nemčijo, je ameriška delegacija zamenjala svoj načrt v načrt mednarodnega varužtva. To stališče so zavzeli tedaj, ko je Bevin doznal, da bo Molotov zahteval varuštvo za svojo državo. Zaradi tega se zdi verjetno, da ne bo v primeru sporazuma med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo v tej zadevi ameriška delegacija podala nikakih ugovorov. Opazovalci smatrajo, da bo v primeru sporazuma Sveta v temeljnih vprašanjih, v vprašanju kolonij, Trsta in Donave, enoglasno sprejet Byrnesov načrt, da bi bil že sedaj določen datum konference 21. držav. Dejstvo, da je bil kolonialni pro. blem postavljen na novo podlago, ne da bi bil vezan na vprašanje Trsta, kot je to Molotov pred tem iredlagal, omejuje možne kompenzacije za ostala vprašanja, ki jih je je treba rešiti.. Vprašanje Trsta bi moglo biti re-ieno kot funkcija Donave in Srednje Evrope. Vprašanje popravka meje med Tripolitanijo in Tunizcm hodo obravnavali, ko bo določena lsoda Tripolitanije. Brezpomemben naslov London, 11. Reuter. — «Times* objavlja danes kratek uvodnik o vprašanju monarhije v Italiji in piše, da je doseglo kraljevanje Vik. torja Emanuela «svoj neslaven konec*, za kar je bil čas ie davno poprej. »Danes stopa kralj star in diskreditiran iz zgodovine*, dodaja list. cTimes* govori nato o regentu Umbertu, ki Je prevzel «naslcv brez veakega pomena*. Obnovljena elektrkna centrala v Zadru Zadar, 11. - Tanjug — V Zadru so obnovili električno centralo in celotno električno omrežje. Obnovitvena dela so izvedli z materia. lom, ki se je zdel neuporaben. Dokončali so ta dela 1. maja. Zadrska elektrarna lahko oskrbuje ves okraj z električnim tokom. Vse mesto in ekraj bosta imela sedaj električno luč. Letovišče za de’ovno ljudstvo Ljubljana, 11. Tanjug. — V Sloveniji bo novo državno podjetje «Turist hotel* otvorilo pet novih hotelov s 500 posteljami. Hoteli so na blejskem Jezeru, v Svetem Križu nad Jesenicami, v Rogaški Slatini, Radencih in Dobrni, v samih znanih mineralnih zdraviliščih ali letoviščih. Otvoritev teh hotelov bo omogočila delovnemu ljudstvu, da bo moglo prebiti praznike ** slovenskih letoviščih. Vsa plodna zemlja bo obdelana Ljubljana — «Tanjug» — Vsa plodna zemlja, ki doslej ni bila uporabljena za poljedelstvo, mora biti obdelana v skladu z gospodarskim načrtom in krajevnimi okoliščinami. Ta sklep je uveljavilo predsedstvo SNOS-a s posebnim zakonom o obveznem obdelovanju zemlje v Sloveniji. Ce kdo sam ne obdeluje svoje zemlje, jo mora dati v najem, in če tega ne stori, bodo to napravile ljudske oblasti v njegovem imenu. Fašistični kriminalci na pohodu «Civilla» * Tovarišica Clorinda Čonti je povedala sledeče: 1. maja okoli 14. ure sem bila v ulici XX. Settembre. Dva petnajstletna in eden štiri-najsletni pobalin so se mi pridružili in zahtevali, naj odstranim znak. Na pomoč mi je proihitel neki mladenič, ki je šel ravno mimo. Neka skupina pa ga je surovo napadla. Prišla sta dva policista, ki sta napadenega aretirala. * Tovariš? Bizjak Stanislav je povedal sledeče: V kavami Venezia, v ulici XX. Settembre, so se fašistični študentije na dan 1. maja zjutraj pripravljali za skvadristične pohode. Ovijali so v robce zelezne boksarje. Drugi dan so se v isti kavarni hvalili o svojih »podvigih* prejšnjega dne. V isti kavarni je neki fašist pokazal zastavo z zvezdo, ki jo je 27. marca strgel na sedežu SIAU. * 1. maja so se tov. DuiJan Grilanc. Albert Svetlič, Zorko Grilanc, An. ton Milič in Helena Gravner vračali s telovadnega zleta s skupino pionirčkov. V ulici Carducci so jih napadli italijanski fašistični pretepači. Tov. Dušana Grilanca so meč .10 pretepli in mu grozili z nožem. Pionirja Karla Pegana so udarili po glavi, tako da je bil ves krvav. * Tovariš Guerrino Bean je prišel na prvomajski telovadni zlet iz Tržiča z dovoljenjem ZVU. V bližini postaje ga je napadla skupina fašistov. Najprej so ga pretepli, nato so mu vrgli .kamen v hrbet. Priskočil mu je na pomoč neki partizan, ki ga je spremljal do Doma pristaniških delavcev. + Ko je 30. aprila šla po mestu povorka z baklami, so v bližini kina Massimo začeli italijanski šovinisti lučati na udeležence baklade kamenje. Tovarišico Palmiro Macchi je zadel velik kamen v čelo. Odpeljali so jo v bolnico. * Tovariš Boter Giordano je povedal sledeče: Dne 29. aprila sem bil z desetimi drugimi tovariši pred krožkom Tomasi. Bilo je okrog 8. ure zvečer, ko je skupina petdesetih italijanskih šovinistov skušala vdreti v krožek. Videl sem, kako so ti fašisti pretepali nekega tovariša. Tekel sem mu na pomoč. Fašisti so se zagnali name in nekdo me je z železnim bnkperjem udaril po tilniku. Prii.i so na pomoč drugi tovariši in posrečilo se mi je zbezati. Tudi tovariša, ki sem mu prihitel na pcmoč, so fašisti udarili po obrazu z železnim bokserjem. * 1. maja so blizu prostorov tržaškega MOS-a fašistični pretepači napadli tov. dr. Kukanjo, ki je nosil v gumbnici telovadni znak. Eden izmed teh fašistov, ki je govoril z južnjaškim naglasom, ga je udaril v obraz in se nato odstranil. Tov. dr. Kukanja je nato zahteval od agentov civilne policije, ki so bili priča prizoru, naj fašista aretirajo. Policisti pa tega niso napravili. * Tovariši Santo Scaramuzza, Luciano Miani, Giovanni Cattonar, Fiore Trevisan in Stefan Pernarčič so na dan 1. maja okoli 14. ure k"ii po ulici Carducci. Pred njimi je tila skupina garib.ildincev. Italijanski šovinisti so garibaldiace zasramovali in pljuvali. Omenjene tovariše so isti fa»isti' napadli, jim strgali rdečo zvezdo iz gumbnice in jih nato do krvi pretepli. * Tovariž Sergio Pizzignak je povedal sledeče: Okoli 11. ure dne 1. maja sem IM s skupino garibaldin^ev proti Ponterosso. Tam so nas italijanski šovinisti napadli s kamenjem. Ko me je zadel večji kamen, sem stopil nekoliko vstran. Za seboj sem zaslišal glas: »vigliacco d’un 3'ciavo*. Obrnil sem se in zagledal Čerina, ki me je udaril s kijem po glavi. Od udarca se mi je zavrtelo v glavi. Čerin me je nato prejel za roko in me porinil proti skupini šovinistov, ki so nosili trikoloro. Ti so me začeli pretepati -in eden izmed njih me je udaril z železnim boksarjem. Nato so me vrgli na tla in sem se onesvestil. Vsega okrvavljenega so me hoteli nato vreči v kanal, moji tovariši pa so mi priskočili na pomoč in rne prepeljali v bolnico. Iz bolnice so me pozneje prepeljali v Dom pristaniških delavcev, kjer sem ostal v oskrbi. * Tovariš Pahor Renato, ki se je že v tej vojni dve leti boril kot garibaldinec v. Sloveniji, je povedal sledeče: 1. maja sem prišel v Trst, da se udeležim praznovanja 1. maja. Na borznem trgu sem videl večjo skupino fašističnih pretepačev, ki so pretepali nekega delavca. Nisem mogel prenesti takega divjaštva in sem posegel vmes, da branim tovariša, ki Je bil sam proti petim. Prišli so agenti civilne policije, ki so pokazali svojo «nepristranost* a tem, da so me začeli pretepati 8 kiji. Znaki od teh udarcev se poznajo še danes. PRIMORSKI DNEVNIK _ 2 — 12. maja 194J* Ob prekopu poslednjih ostankov tov. Jožeta Srebrniča Sklonimo glave v počastitev velikega sina naše primorske zemlje Tov. Srebrni? je eden od tistih borcev za pravice Ovčjega naroda ki so vse življenje trpeli, in na pragu svobode ki bi jim edina prinesla zadoščenje za vse muke, žrtvovali le svoje življenje. Saj svoje življenje Jb žrtvoval tov. Srebrnič prav za prarv že mnogo prej. Vse njegovo življenje, od rane mladosti pa do zadnjega zdihljaja, ko je Izdihnil sredi noči v valovih svoje ljubljene Soče, s karabinko ob strani, kot partizan na drzni poti sredi okupatorskih postojank, vse to življenje •neomajno zvestega borca Je bilo ena sama žrtev. Ze kot mlad študent, po kon. Sanem oficirskem tečaju v avstrijski vojski, se je odpovedal pridobljenemu činu poročnika, ker v skladu s takratnimi načeli socialno - demokratične stranke kot njen član ni hotel postati oficir, Pozneje je moral zaradi siro-mašnosti prekiniti pravne 5tu-dijs na graški univerzi. Postal je mizar kot njegov oče. Opustil je tudi to in se posvetil obdelovanju majhnega očetovega posestva. Ze takrat ga J« vzljubilo solkansko in vse goriSko delavstvo kot svojega naJzveJtejšega in najsposobnejšega političnega delavca in ga fte posebno spoštovalo, ker je bil kot intelektualec eden izmed iz. redno redkih, najzavednejših, ki %o se posvetili delavskemu napredku In se brez takrat le posebno ukoreninjene razredne na-dustosti uvrstil v družbo preprostega ljudstva. Prisiljen zaradi prilik j« moril tov. Srebrnič ob izbruhu vojne v avstrijsko vojsko. Sel pa je kot navaden vojak in že v prvih dneh po prihodu na fronto pobegnil s trindvajsgtiml tovariši v rusko ujetništvo. Kot zavednega delavskega borca ga vidimo v Rusiji še med udeleženci socialistične revolucije. Tu se Je prekalil tov. Srebrni«' v zavednega bol-ševika, ki je videl v oktoberski revoluciji, kakšna je pot do ures. nirenja socialistične oblasti. Prepojen s temi idejami se Je vrnil v domovino In postal kmalu eden najbolj priljubljenih voditeljev komunističnega gibanja v Julijski krajini, ki se je razvilo po razcepu social - demokratske stranke iz njenega levega krila. Izvoljen je bil kot poslanec na komunistični listi, branil interese delovnega ljudstva v Rimu, dokler ni s svojimi ostalimi tovariši po Mussolinijevi uredbi totalitarnega fašističnega režima nastopil golgoto zapora in konflnacije. Sedaj je romal tov. Srebrnič Iz konfinaclje v konfinaeijo, iz zapora v zapor. 1939 se je zato po povratku iz lionfinacije odločil za beg v Jugoslavijo. Toda pclfaši-stični rf&im karagjorgjevičevske Jugoslavije ni bil nič boljši od Mussolinijevega. V Ljubljani so ga takoj zaprli in 1940 so ga že prepeljali v postojnske zapore, fašistom v roke. Po dveh letih zapora Je meral nato zopet v koncentracijsko taborišče. Tu je ostal do zloma Italije, nato pa Je lz taborišča na otoku Ventoten-ne pridal domov in mesec dni nato ga že najdemo v partizanih. Tov. Srebrnič je za časa svojega dolgega zapora napisal tisoč strani dolgo zgodovino Slovencev, ki pa a« je žal Izgubila pri neštetem romanju od policije do policije. Vse trpljenje pod fašističnimi valpti ni moglo streti tov. Srebrniča. Kot šestdesetleten partizan je še vedno svež v vseh naporih, odpornejši od mnogih mlajših, s svojo požrtvovalnostjo in večno dobro voljo vsem vzgled. Tak je prišel junija 1944 na volitve v Brda, da kot član pokrajinskega odbora prisostvuje temu važnemu koraku k ptrditvi ljudske oblasti na zapadnem Primorskem. Z veseljem je šel na naporno in nevarno pot, brez oklevanja se je odločil na tvegani povratek čez Sočo, ker ga je čakala onstran nujna konferenca. Narasli valovi Soče, ki Jo je kot izurjen plavalec že toliko krat preplaval, so ga tokrat premagali. Z njim sta padla dva druga čislana borca našega osvobodilnega gibanja — tovariša Krajc ln Filip. Sr«:di nemških zasedb so se morali zaupati nevarnemu čolniču iz gumija. Klic dolžnosti Jim je bil močnejši od strahu pred nevarnostjo. Padli so kot borci, tik pred svobodo. Naslednjo pomlad, ko so zopet cveteli sadovnjaki v Brdih, ko Je vso Soško dolino prešinil en sam val radosti — osvobojeni smo — takrat Solkanci niso več mogli sprejeti svojega ljubljenega voditelja med osvoboditelji s hribov. Vse življenje Je čakal tov. Srebrnič na one trenutke. Nei križem rok in ne s hlapčevsko upognjenim tilnikom. Neprestano je z vsemi svojimi silami sodeloval v borbi za veliki dan. Zato ga ne moremo in ga ne smemo pozabiti. Tov. Srebrnič in njemu podobni so nam svetli vzori in vedno živi spomini strahotnih tragedij, brez katerih ni poti v svo. bodo. Strašna je ta cena. Zato se klanjamo spominu tistih, ki so jo poravnali z lastnim življenjem za srečnejšo prihodnost nas vseh. Bliža se konec šolskega leta Kaj p« ukrepa iolaka uprava na slovenski gimnaziji za izboijianle učnetfa uspeha ? Niti dva meseca nas ne ločita več od zaključka šolskega leta na slo. vonski gimnaziji v Trstu, Zdaj ob koncu leta se bo videl uspeh,vsega truda in učenja dijakov ter dela profesorjev. Videl se bo uspeh dela v prvem šolskem letu na slovenskih čolah po dolgih letih fašizma. Naravno bi bilo, da bi se šolska uprava zdaj Cim bolj pozanimala in potrudila, da pomaga učencem k čim boljšemu učnemu uspehu. Naravno bi tilo, da bi skušala nuditi čim večjo pomoč dijakom, ki po tolikih letih zopet hodijo v slovensko /olo, in ki morajo obenem nadomestiti toliko zamujenih let v času borbe. Vendar 3e ne sliši in ne vidi prav nič od tega. Ravno nasprotno! Zdi se, kakor da hoče šolska uprava na slovenski gimnaziji namenoma zanemarjati Izboljšanje šolskega pouka ter izven-iolske pomoči dijakom. Sp pred velikonočnimi' prazniki so imeli dijaki vsaj za najnujnejše predmete (latinščino, slovenščino, italijanščino) brezplačne, iz-venšolke tečaje po dvakrat na te- Obsodba generala Esposita in pajdašev VderaJ se J« pred izrednim porotnim sodlščom končala razprava proti generalu Espositu ln ostalim oficirjem. Preden pa je sc>dlšče izreklo sodbo, je odv. Turola v dolbem zagovoru branil gen. Esposita, Affattatija, polk. Bugllarella, dr. Ruzziera in polk. Giarratana. Višek predrznosti je dosegel v za. govoru Esposita. Dejal je, da ni dovolj dekazov za obsodbo. General Esposito ni le rešitelj Trsta, temveč je s svojim ravnanjem preprečil, da niso mogli Nemci zapleniti ogromnih količin materiala. Predstavil ga Je celo kot prostovoljnega talca, ki Je najbolj trpel jx>d okupatorjem. General Esposito j« poStenjak, ker Je ljubil svoj Trst, se zanj žrtvoval, mu pomagal in ostal na svojem mestu. Ni zbežal kot drugi generali, ki bi se danes hoteli prikazovati kot partizani. Po zagovorih se je sodni dvor umaknil in po štiriurnem posvetovanju razglasil sodbo. Obsodil je: gen. Esposita na 30 let, gen. D'Aquina na 12 let in odsotnega polk. D'Amore na 15 let ječe ter vse tri na izgubo državljanskih pr»vic in tri leta policijskega nadzira po. prestani kazni. Polk. Pirilla, podpolkovnike Oiar-ratana, Bugliarella, Benedcttija, i .adnika oficirske zveze Affattati-;i, kap. Oarbone, Wondricha ln Itnzziera pa je sodišče oprostilo ali 1 :>!x>Inoma ali pa zaradi pomanjka-i Ja dokazov. Vse pa so oprostili od obtožbe i, iaj-bo'JSa propaganda, kdor jo podpira, podpira tudi propagando. Kje je Vzrok za dekadenco n®-Uh prireditevt Vzrok je t) impro-iHztciji, ki Jo vrtijo včasih ljudje, ki o glasbi nimajo pojma. Danes dobi to in to druStvo od tega odbora pismo sledeče vsebine: Pojutrišnjem bo v dvorani... miting (ljudski koncerti. Val zbor bi imel dva nastopa, po 3 toeke. Sporočite nam nemudoma nusla-i* pesmi, da bi dali lahko spored, v tisk. Računamo z taiim sodelovanjem, delajte udarnilko_. Priznam, da je lak način se. stav'janja programov kar moč den. Tako so lahko vsaj deloma nadomestili zamujen čas ter izravnali razločke med učnim načrtom gimnazij, v katere so hodili pred vojno in sedanje. Ti tečaji so bili dobro obiskani. Todg pred veliko nočjo jih je šolska uprava ukinila, ■—r le italijanski je Se ostal. (!?) Čemu? — so se spraševali dijaki. Toda pravega odgovora niso dobili, le to so jim dejali, da so bili tečaji premalo obiskani. Bilo je ravno nasprotno, kajti tečaj slovenščine in latinščine »ta bila znatno bolje obiskana od italijanskega, tako da se je tudi neka profesorica; ki je na teh tečajih poučevala, pohvalno izrazila o njihovem delovanju. Jasno je, da je tako ravnanje Izzvalo ogorčen protest dijakov, ki ao to tudi izrazili v svojih pismih ravnateljstvu. Vendar ipa Je bilo potrebno nekaj tednov, preden 9« je ratnateljstvo odločilo, da zopet ustanovi tečaje in sicer le enkrat tedensko. In še to je bil le odlok na papirju, kajti tečaii še ni‘.i danes niso ponovno začeli s svojim delom. Do konca šolskega leta ni več daleč. Naši dijaki morajo premagati le mnogo težkoč, da bodo Izboljšali svoje uspehe. Razan tega, da ni iz. venaolskih tečajev, je tudi pouk v šoli marsikdaj tak, da mu dijaki ne morejo slediti in zaostajajo. Šolska uprava slovenske gimnazije ne sme dopusMti, da bi tako stanje trajalo še naprej. Stvar nas vseh: dijakov, staršev in vsega prebivalstva J6, da poskrbimo za to. Primorsko ljudstvo Be ni zato borilo za slovenske šole, da bi se v teh šolah dijaki ničesar ne naučili. Matere in očetje niso dajali zato svojih sinov in hčera v šolo. da bi »e tu zanemarjal njihov pouk in kulturni dvig. Vprašanje ureditve pouka in pomoči dijakom na slovenski gimnaziji je nujno ln treba ga Je uredili takoj. V nasprotnem primeru ima lahko to stanje ob konou leta težke posledice. Julijski sindikati izdajajo delavski razred 10. t. m. so se sestali direkttvni »ve« vseh. strok, touornijfcl odbori in pododbori ter zaupniki, ki so zavzeti svoje stalliče proti Jitlijskim sindikatom z naslednjo resolucijo: SkupSi'ina svetov vseh strok, tovarniikih odborov In pododborov ter zaupnikov, ki so se zbrali 10. maja, je po poročilu tov. So-lierifa o akordnih sperreunimih v popolnem soglasju s predstavniki kovinarjev izjavila, da odločno nasprotuje, da M predstavniki omenjenih strok skupno razpravljali z zastopniki Julijskih sindikatov bodisi v pogajanjih o akordnem delu bodisi ob vseh drugih prilikah. Saj Julijski sindikat dejansko izdaja deUnvskt razred. preprost. Ne utrudi, ne slovi prevelikih zahtev. Vsaka tipkarica ga lahko aeafavi. Se odborovih sej ni treba. Zakaj pa imamo druttoa in muzikantef Vpralam tOi>ariSe, ki so to vabilo, bolje rečeno nalog odposlali, ali se za vedajo, kaktno Škodo so s to zahtevo storili t Ne, tega brez dvoma ne vedo. To je priblilno tako. kot M Jaz pisal odboru pismo te vsebine: Dragi tovarili/ Pojutri- Injem nameravam izdati propagandno broluro, obsegajočo 6 pol. Računam z vaiir* sodelovanjem-Potrebujem 6 člankov (3-\ pole). PoSljite takoj naslove, da bom mogel sestaviti kazalo. Delajte u-darniSko— Ali je tistemu pripravljalnemu odboru znano, da je tnba pri naših zborih večkrat tedenske vaje, da se naučijo eno samo pesem t Ali mu je znano, s kako teikim srcem in s kakSntm odporom gredo pevci in pevovodje na oder, ker vedo. da bodo morati in/titi občinstvu vodo ne pa i+ not To ne velja le za zbore, to Slovensko narodno gledališče za Trst In Primorje sicer: v Postojni danes, dne 12. t. m. popoldne »Raztrgance*, zvsčer cVdovo Rošlinko*, v Idriji dne 14. t. m. »Raztrgance*, dne 15. t. m. »Vdovo Ro»linko», v Cerknem dne 16. t. m. »Raztrgance*, dne 17. t. m. »Vdovo Rošlinko*, v Sv. Luciji ob Soči dne 18. t. m. »Raztrgance*, dne 19. t. m. »Vdovo Rošlinko*, v Ajdovščini dne 21. t. m. »Raztrgance*, dne 22. t, m. «Vdovo Rošlinko*, v Vipavi dne 23. t. m. »Raztrgance*, ln v Sežani dne 24. t. m. »Raztrgance*. Cene povsod: sedeži 40 lir, stojišča 20 lir. Gostovanje prosvetnega društva „Vesna“ Danes 12. t. m. ob 16. uri bo prosvetno društvo «Vesna» iz Sv. Križa pri Trstu uprizorilo v Pliskovici na Krasu dramo v treh dejanjih »Svet brez sovraštva*. Udeležite se te prireditve polnoštevilno. ZPP Bazovica Danes 12. t. m. ponovi ZPP Javni ples na prostem. Vabljeni vsi! ZPP Repentabor-Dol Danes 12. t. m. priredi Zveza primorskih partizanov Repcntabor. Dol zabavni veotr na prostem. Začetek ob 15. uri. Prispevki so namenjeni vojnim sirotam. Slovensko planinsko društvo priredi danes 12. t. m. svoj 3 Izlet iz Trsta na Artviže (816 m). Odhod ob 9.22 uri dopoldne z vlakom iz postaje Sv. Andrej, povratek okrog 21. ure. Hrana iz nahrbtnika. Vabljeni vsi planinci! Republikanska socialistična stranka Danes 12. t. m. ob 10.30 bo priredila v kinu Alabarda strankina sekcija za kulturno zborovanje, na katerem bo prof. Narciso Smidi-chen govoril o »Boju za obstoj*. Kulturni krožek „M. Kraljič1* Odgovornost ZVU je neizpodbitna za vse neofašistične izpade proti ljudstvu, ako tega ne prepreči takoj z ostrimi merami, katere bi morala sicer že davno podvzeti Izzivalno in podlo obnašanje reakcionarnih elementov ter pasivno - katero tolmači ljudstvo kot pri-stransko-zadrianje organov ZVU ob napadih raznih udarnih tolp CLN-a na nezaščitene otroke, žene in starčke, ki so mirno in disciplinirano manifestirali po mestu ali pa se v manjših skupinah vračali z manifestacij, je izzvalo silno ogorčenje tržaJkega delovnega ljudstva Prvi maj je delavskim množicam in tiv-aškemu ljudstvu na splošno zelo pri srcu. Saj ni le dan, ko delavci vsega sveta glasno izpričujejo svojo pravico do življenja, dostoj- Danes ob 20. uri zabavni večer človeka, ln svojo neomajno kot po navadi. I voljo, osvoboditi se kapitalistične- OD TIR IIG LAVA IDO JADRANA Prelet o-oriobču lemo Ravnateljstvu tržaškega radia Z te večkrat omenjenimi odredbami so bile slovenske kulturne oddaje v trlaSkem radiu skrajšan« na 1 uro 15 minut dnevno. Te oddaje se vrSe vsak dan od 19 do tO. ure. Do spomladi je bilo oddajo Se mogoče postulati, ker je ljudstvo svoje delo do te ure večji del končalo, čim pa je bil uveden letni čas ter se je ura pomaknila naprej, je po-slulanje slovenske oddaje skoraj nemogoče. Velik del naSega ljudstva, kateremu so te oddaje namenjene, opravlja (tli pa končava v tem času Se delo na polju ter zato ne more posluSati oddaje. Podobno pa je tudi z drugimi sloji naSega prebivalstxxu Ker smatramo, da oddaje niso namenjene .some sebi, marveč ljudstvu, apeliramo na direkcijo, da prestavi slovensko večerno oddajo na ka-snejSi čas. Slovenski poslušalci Radia Trst. Loijer ;Zahvala Rdečega krila I TukajSnji odbor Rdečega krila Jugoslavije se tem potom, tudi v imenu AFZ, najtopleje zahvaljuje britanskemu Rdečemu kritu, ZVU in Švicarskemu konzulatu za izkazano skrb jn udeleibo pri sprejemu 100 Jugoslovanskih o-trok. ki so dne S. t. m. potovali s sanitetnim vlakom skozi Trst t- Švico. Ravne pri Štjaku SVEČANOST OB TRETJI OBLETNICI POŽIGA VASI Nekoč prijazna kmetska vasica j* danes vsa v razvalinah. Iio greš po vasi v tihi mesečni noči, čuti#, kako j» to bridko. Stari, 0'rrneli zidovi štrlijo nemo v srak. Odprtine v njih zevajo srepo proti jugu in se rogajo dvatisočletni kulturi. Dne 16. t. m. todo minula 3. leta, odkar so fašistični razbojniki pridrveli v vas, jo oropali In požgali. Tedaj so poleg enajstih prebivalcev sosednje vasi ustrelili v Rasi &'e enega talca. Od 71 prebivalcev so jih aretirali 18, 8 pa odposlali v »bataljone speciale*. Po razpadu Italije, to je po lapustu aretirancev in ujetnikov, je 16 fsntov in mož odšlo k partizanom. Od teh Je eden pndel, več drugih pa je bilo ranjenih. Ob prvi obletnici poiiga vasi so pionirčki ‘ in pionirke priredili lep miting. Sami so pripravili kratke prizorčke iz naše borbo sami so uredili prav vse potrebno. Letos se va.”ani pripravljajo na svečanost ob 3. oblotnici pomiga vasi. Priro. dili- bodo velika kulturno prireditev. Na večer pred 16. t. m. bodo nad vssjo Migali 18 kreiov ki bodo spominjali na 18 gorečih hiš. Svečanost ob 3. obletnici to v nedeljo 19. t. m. ob 14. uri. Bor)ana PROSLAVA 1. MAJA Vsi zavedni va&čanl *o slovesno praznovali 1. maj mednarodni praznik delovnega ljudstva in obletnico naae osvoboditve po Jugoslovanski armadi. Naslednjega dne so va-Ski reakcionarji, to je bivši ovaduhi ljudstva in kolaboracionisti šli v cerkev. Na polovici sv. maše pa so raz zvonik Izvesill zavezniške zastave in domobransko zastavo. To. da njihovo veselje ni trajalo dolgo. Kmalu je piU*el v vas gospod gu. verner Iz Kobarida in vprašal, kdo Je dovolil isobtsi‘1 na zvoniku tsko zastavo. Nekateri so mu odgoro-rili, da je to dovolil župnik. Zato je g. guverner dal poklicati župnika Ožnjaka, obenem pa Je ukazal takoj e>d»traniti zastavo lz zvonika. TOVARIŠICI COK DORI V SLOVO Ze zopet Je bil utrgan pomladni cvet, usahnilo je mlada življenje. Komaj dobro leto dni Je minulo, odkar sl se živa rešila lz krempljev Colottijeve bande in vrgla z vso vnemo na delo. Kje ni bilo Tvojih pridnih rok? Ti, pridna razairje. valka našega tiska, marljiva pevka in telovadka. Brez Tebe ni bilo nastopa, izleta, vaje, sestanka, manifestacije. Vedno si bila z nami. Ko. liko malodušja si odpravila s Tvojim vzglcdnim nastopom! Vneto si se pripravljala za 1. maj ali kruta bolezen Te je priklenila na posteljo in ko »i videla slike telovadnega nastopa, si s solzami vzkliknila: «A11 v Beograd moram iti!* Da, Sla bos, Dora, z nami, saj si bila vedno med nami. Vedno bodemo mislili na Tete, Tvoj duh bo med nami in mi s Teboj! Danes zvečer, ko Te bodemo položili na katinarskem griču k večnemu počitku, so bo lonjerska mladina zaklela, da ne bo popustila v borbi za svobodo naB*e domovine in za one visoke ideale človeštva, za katere si se tudi Ti borila. Naj Tl bo lahka zemlja slovenska, draga Dora, in »večnaja Ti pamjat!* Lonjerska mladina. Prireditev na Konkonelu AF7, iz Konkonela ima danes 12. t m. ob 16.30 kulturno prireditev. Sledi prosta zabava. Koncert v Sežani V nedeljo 19. t. m. ob 16.30 priredita prosvetno društvo »Sežana* in škorkljanski pevski zbor «Emil Adamič* iz Trsta v kino dvorani v Sežani godalnl-pevskl koncert. Prosvetno dmStvo „Trlglav“ v Tržiču Prosvetno društvo »Triglav* obvešča vse članstvo, da »e bo danes ob 15. uri vršilo v društvenih pro- XXIX bonov stT 53 do 58. Tl bo- l peCst etorih. mesečno predavanje. Vablje* ni vsi! Prosvetno društvo t1Jadran“ v Ronkih Prosvetno društvo «Jadran» iz Ronk obvešča vse članstvo, da bo v nedeljo predavanje kakor vsak mesec in sicer ob 15. uri v prostorih ljudskega doma. Vabljeni vsi! TRST Enotni sindikati Sindikat nam eSčCscev tovarne jute. Vse delavce tovarne jute in konoplja v Trstu vabimo na obini zbor, ki bo v torek 14. t. m. ob 19.30 v prostorih v ulici Imbriani 5. Sindikat nameščencev spalnih vozov. Ker je pričakovati skorajšnjo obnovitev linij družbe spalnih vozov, ki bodo vozili na vzhod, v Avstrijo, na MadJInrsko In foško, kar bo zahtevalo zaposlitev občutnega števila persona'a, vabimo brezpo-selno in svoj čas odstavljeno osebje, naj se zjlssi na novo ustanovljeni sindikat spalnih vozov, ki ima svoje prostore v ulici Imbriani št. 5, soba it, K. Pevski koncert društva "Slavko Škamperle,, Prosvetno druStvo «Slavko Škamperle* ponovi dne 15. t. m. v ljudskem domu pri Sv. Ivanu svoj pev. skl koncort. Prosv. društvo „F. Marušič" Prosvetno društvo Franjo Marušič v Rocolu uprizori danes ob 20. uri pri Lovcu F. S. Finžgarjevo ljudsko dramo v treh dejanjih ^Razvaline Uvljenja*. Kulturna prireditev pri 5v. M. M. Spodnji Danes 13. t. m. bo pri Sv. M. M. Spodnji — Ravte-Vrh-Montebel. lo — gostilna »Bako*, kulturna prireditev. Začetek ob 15.30. Nastopijo domači pevski zbori: moški »O. Rota*, (»Prolctar*) po velikih uspehih na proslavah v aprilu in maju, mladin. dr. »Zmaga* in domači pionirji. Po prireditvi ples na prostem. Domača godba. Vabljeni! Prireditev v Barko vi ah Prosvetno društvo v Barkovljah vabi vse Barkovljane, da se polnoštevilno udeleže današnje prireditve, ki bo na prostem pri Rumeni hiši. Spored vsebuje petje, deklamacije in dve Igrici šolske mladine. Cisti dohodek prireditve je namenjen otroškemu vrtcu. Pričetek ob 17 uri. Od 20 do 24 ure bo prosta zatava s plesom. Zabavni večer v Kolonji Danes ob 18.30 uri bo v Kolonji pri bivši šoli na odprtem zabavni večer kot navadno. Umetnostno • obrtni tefaj Vsi oni, ki so se prijavili na umetnestno-obrtni tečaj, naj se v sredo 15. t. m. ob 17. uri zglasijo osebno v ulici Carducci 6, I, soba 19. Vsakdo naj prinese s seboj kak svoj izdelek. Prebrana Izredna delitev olja za delavce. Jutri 13. t. m. se prične izredna delitev olivnega olja delavcem, ki bivajo v tržaški oblici. Blago se bo moralo dvigniti pri trgovcih, kjer so delavci vpisani za sladkor. Pri tem se bodo morali prizadeti ravnati po sledečih navodilih: 1. delavci pri teikih in najteifih delih: morajo predložiti prehranjevalnemu uradu v ulici Malcanton 3 ali pri podružnicah na Opčinah, v Rojanu in na Proseku živilsko izkaznico marec-junij in izkaznico za dodatek osnovnih živil za isto dobo t. Vsi drugi ročni delavci: morajo predložiti omenjenim uradcin živilsko nakaznico za ma-ec-junij in delodajalčevo izjavo o vrsti posla, ki ga delavec opravlja. Za vse skupino se bo delilo blqgo nn odrezke XXVII, XXVIII-Jn bodo morali imeti posebni občinskega urada. Obrok znaša 2 dl r.a osebo. Zigo-sun^e Sivl'skih Izkazalo lyi po sledečem redu: v ponedeljek 13. črke A-C, torek 14. od D-K, s-eda 15. od L-O, četrtek 16. od P-R. v petek 17. od P-Z. Cena je po 250 lir za liter. Rok poteče 31. t. m. Dobra srca F. K. Trst daruje 100 lir za sirote padlih partizanov, 100 lir za brez-, n:selne delavce. Nogometne tekme med podjetji V sredo 15. t. m. ob 17.30 uri bo v T.lifcu med reprezentanco delavstva podjetij CRDA v Trstu in reprezentanco delavstva podjetij CRDA v Tržiču nogometna tekma. "Med odmorom in po tekmi bo tekmovanje v lahki atletiki, štafeta 4 x 100 in vlačenje vrVi. ga Jarma in izkoriščanja, temveč Je tudi obletnica osvoboditve naSe pokrajine od nacifašistiČnega okupatorja. Delavci so se tega dvojnega pomena 1. maja globoko zavedali in «o korakali na čelu vsega resničnega demokratičnega tržaškega ljudstva po mestnih ulicah, ki nosijo povsod pečat njihovega dela in znoja. Mirno in dostojno so korakali po mestu. Na večer pred prvim majem je njihove ogorele in odločne obraze osvetljeval sij bakel, simbol plamena bodočnosti, prvega maja pa so strnjeno in svečano korakali za svojimi rdečimi zastavami. Niso se ozirali na drhal, ki je tulila na gosposkem korzu in histerično pljuvala na borce, temveč samozavestno stopali v mogočni povorki. S tem svojim obnaša, njem so vsemu tržaškemu ljudstvu, nasprotnikom in svetu pokazali svojo moč, samozavest, dostojanstvo in disciplino. Toda ljub vsemu temu se je krajevna reakcija, ki so jo okre MOS za Trst poslati ZVU protestno resolucijo, pri čemer je izrazil zg°) ogorčenje demokratičnega ljudstvfc ki ga predslavlja. Prav tako potuho, kot lahko P®* meni taka izjava, neofašistični* izivačem je dal tudi »Giornale & leato* s tendencioznim poroča nje® o proslavi 1. maja, ko je P'_ da so naše povorke tvorile mnoz.<* Leti divjaško in v fašističnem slogu iz cone B. znašala nad našimi delavci in nad našim ljudstvom, kateri so po tolikih letih zatiranja, žrtev, muk in trpljenja proslavljali ta veliki dan. Naše garibaldince, junaške borce za svobodo našega ljudstva, so opljuvali, našo deco in ženo psovali in pretepali, naše delavce in najboljše antifašistične borce napadali t noli ln drugim orodjem, tov. Ravnikarja, iskrenega in poč enega demokrata, zahrbtno umorili. Ogorčenje vsega našega ljudstva z"radi teh dogodkov pa se je vpričo ppsivnega in pristranskega zadržanja odgovornih organov ZVU še boli stopnjevalo. Vse ljudstvo namreč ve in je trdno prepričano, da je meglo priti do teh dogodkov, izzivanja in zločinov samo zato, ker tudi Zaradi vsega toga so se predstavniki večine ti^aškega lavstva zbrali na skupščino, r®*’ pravljali o omenjenih dogodkih W o bodočem zadržanju ter odloč®0 protestirali proti izzivanju reakcij* in pristranosti ZVU. Izglasovali 30 protestno resolucijo, naslovljeno * ?olk. Bowmana, s katero poz>va^ ZVU, naj ukrene vse potrebno, se podobna izzivanja ne bodo v pona-vljala. Opominjajo ZVU, da j* bodo morali delavci sami t>ra ’ če oblast ne bo sposobna brani demokracijo, svobodo misli in n1® nifestacije ljudstva in delavcev dežele. Ce bo ZVU še nadalje dopuščala te fašistična provokacije, P® de nanjo vsa odgovornost za m0-rebitne posledice. Okrožni SIAU za Goriško zahteva i ZVU naj ne dopušča provokacij! velja za vsak nastop. Ni na **-metni/ca, ki bi mogel braz pripra-iVr stresati iz rokava, ako pa to metnika, ki bi mogol brez prlpro- , tnetnik ima spoštovanje pred publiko, ker se zavtda, da opravlja pomembno delo s tem, da pri• dobiva ljudi za umetnost. 3e sluga, ki mora oder pripraviti prt d občinstvom, se skrbno obrije, o-Ci*’i čevlje itd. Zakaj pa zahtevate, da gredo ljudje neumiti in neobriti na odert S tem ne ponižujete le umetn*Skega čuta oh činstva, s trm ponitujelg tudi umetnike in umetnost, Da ne bo takih na/>ak, je nuj- „Maticek se zen i" v Gorici V soboto 4. maja j» uprizorilo Dramsko drultvo is Ooriee svo-/o tretja noviteto i) tej sezoni in sicer Linhartovo komedijo v P« tih dejanjih tVesili dan n.'i Sta t'č. Ta Igra, ki jo Ji ti tor priredil po francoskem ori- no potrebno, da sede v odborih, ki organizirajo tafc£uc prireditve, ljudje, ki se na glasbo razumejo, in ki vedo preceniti, kaj Je mogoče storiti in kaj ne. Ukorov, ako ne gro vse tako, kakor so *i zaradi nejtoznanja stvari zamislili, pa naj ne de'ijo pevcem, ampak »cbi. Spoznanje je prvi korak k poboljSanju. (Po »Lj. pravici*) Pripis. Sestavek vtlja tudi za dramske prireditve. Ni dolgo temu, ko je nekdo zahteval od drultva na ivrsi, naj v treh dneh naštudirajo dramsko stvar. Prosimo, nehajte z neresnostjo: i/inalu, datira iz leta, 1199. in je prvi poizkus, uvesti slovensČtno v glcda’ilec ter poleg »Zu/tunom Micke* fistfl igra, ki so jo igrali naSi društ-voni odri po letu l$l/t., ko so st priče.i ustanavljati. Zato je prav, da se posvtti temu prvencu posebna painja■ Dramsko drnStvo je pravilno razumih njen sgodovinski pomen in s tem po- RADIO NEDELJA, 12. MAJ 7 Glasba za dobro jutro; 7.10 branje sporeda v slov. in poročila v slov.; 7.50 pestra jutranja glasba; 10 prenos sv. maiJe iz sv. Justa; 11 nedeljski glasbeni spored; 12.15 verski govor v slov.; 12.30 kmetijsko predavanje v slov.; 12.45 poročila v slov.; 13.15 branje sporeda in reproducirana glasba; 13.30 operna glasba; 14 pregled tedenskih sporedov; 14.15 pregled vesti; 14.20 ottodka oddaja v ital.; 14.40 otroška oddaja v slev.; 17 radijska kronika: nogometne tekme,nato vesela glasba; 18 zbor pod vodstvom dlriRenta Uga Sartorlja; i8.30 plesna glasba; 18.45 športna poredila; 1» »bor iz Dornberga pod vodstvom dlrigonta Hareja Zorka; 19.20 predavanje o telesni vzgoji; 19.30 slovanska simfonična glasba; 20 napoved časa - poročila v slovenščini; 20.30 Mozartova opera: kazalo, da zna smotrno sestavljati svoj program. Vsebina igre so ljubezenski za-platljaji med baronom in hi&tio Neiiko, ki se moti z Matičkom, med baronico in Matičkom, Iti spravlja barona v ljubosumje 1 n ki se konča s tem, da ostane baron osramočen prrd občinstvom ravno v trenutku, ko se je hotel znesti nad ffospo in Matičkom zaradi dozdevne nrzitestobe. Ker Ju igra stara, zahteva Sc prav posebno patnjo režiserja in igralcev. ki jo prav za prav reSujtjo Rrtiser M. B. Je vloiil ves svoj trud t) dfio, le tal, da ni imel sreče pri izbiri igralcev. Motila je tenska zasedba molke vloge in vloga Neiike, katero bi morala igrati mlajSa oseba. Situacije so bile dobro preračunane, kar Je r' tlserjevn zasluga. Prav tako so niegoiyi zasluga vzorna inscena cija in lepi kostumi. K temu bi bilo pripomniti /t to, naj bi ime. 'n igra hitrtfli tem/to ix naj M se pnji.’o. da ne bi bllr vmesna | pav~e predolge, kar je vsekakor | celotni prireditvi samo v Škodo. | Okrožni odbor SIAU za Goriško je dne 10. t. m. naslovil na ZVU pismo, v katerem poudarja, da imajo antifašisti demonstracijo, ki jo nameravajo danes prizoriti pro-fašislični elementi v Gorici, za provokacijo, ki ima namen izzivati vzglcdno discipliniranost in miroljubnost protifašističnega ljudstva. Dalje pravi, da antifašisti goričkega okrožja ugotavljajo, da jih dovoljenje take profašistične demon-, stracile po ZVU žali, da Je to žalitev vseh tistih, ki so padli v borbi proti fašizmu skupno z zavezniškimi armadami, da je za vse to odgovorna ZVU, ki dopušča tako postopanje. Zato antifašisti , goričkega okrožja odločno zahtevajo, da še preprečijo napovedane demonstracije. Odklanjajo vsako odgovornost za posledice, protestirajo proti stališču, ki ga je zavzela ZVU s tem, da daje fašističnim in pro-fašističnim elementom motnost provokacij in incidentov, s čimer stavlja na preizkušnjo miroljubnost protifašističnega ljudstva, ki je bilo in je še danes pripravljeno streti vsako pojavo .fašizma tudi za ceno največjih žrtev. Antifašisti gorlSkega okrožja menijo, da dopuščanje profašističnih provokacij -ali slavne zavezniške armade, ki so prelile potoke krvi za uničenje fašizma. Toda kljub temu~. Včeraj se je vršila v Gorici napovedana demonstracija oziroma bolje rečeno provokacija, v kateri je nekaj stotin dcino.-.strantov kričalo: »Hočemo odpeljane deporti-rance*, in podobno. Skratka vsa demo.nstraolja nekaj stotin izziva^ •čev je slone.a na zahtevi po vrnit, vi nekih »deportirancev*, ki so povrh tega cclo »brez vsake krivde*. Ze same te «zahteve» so za naše ljudstvo provokacija, kajti dobro pomnimo besede maršala Tita, ki jih je v nekem svojem govoru jasno povedal, da v Jugoslaviji ni ncbcnlh deportirancev. Seveda se pn poklici provokatorji CLN-a niso zadovoljili samo s to provokacija, temveč so celo izzivali antifašiste z različnimi psovkami. ZVU je vsekakor vedela, kakšen jo namen demonstracije, ki jo je eljvolila, — saj, kot nam Je znano, je potrebno pri prošnji za manifestacijo ali d< .stracijo vedno navesti namen manifestacije ali demonstracije, ki se ima vršiti. ZVU je bila razen tega r.ajbrže tudi obveščena, da so udeležene! vseh podobnih manifestacij nli demonstracij, katere so organizirali gospodje od CLN-a, ogralali javni red In mir z izzivanjem in napadi na posamezne antifašiste ali manjše grupe. Goriška SIAU je tudi pred de-montracijo opozorila ZVU na mišljenje ljudstva. Vendar jo je ZVU kljub temu dovolila. Morda jo je tako ganilo pismo gospodov škofov Santlna ln Margottija, ki sta v svoji »sveti skrbi* za javni red ln mir napisala znano pismo (povzročila pa sta le nerede), ki se ga je «Giarnale Al-leato* potrudil objaviti v celoti. V tem pismu sta se gospoda namreč tudi na moč zavzemala za »uh0?* deportirance*, čeprav je bilo i'r tovo cbema znano — kakor tu11 najbrže ZVU — kaj je rekel mar" šal Tito. Pa menda nista hotela gesp0^* škofa in ZVU, ki je tako de»o®| st-acijo dovolila, izjavo jug0® vanaktga poglavarja stavljati “ laž? Naj bo kakor koli! Dejstvo i®1 da bi bila ZVU odgovorna za v posledice, ki Dl jih lahko taka ne0* fašistična provokacija povzroC" če so ne bi tudi to pot zadri8 naše ljudstvo mirno in discipU“ rano. Krivde same pa, da je ZVU ^ volila provociranje ljudskih n1® žic, ne zbriše nihee! Izgubil ae Je deček Od doma je odšel Fomasaro & mando, star 14 let, stanujoč Trstu, via Tigor št. 9 — je vcli\, postave, svetlih las, nosi teffln rujavo obleko in jfi trez dokum«0 tov. ^ Pogrešajo ga od 29. aprila J®* Kdor kaj ve o njem, odnosno ga je videl, naj javi upravi msrskega dnevnika*. Odg. urednik DUŠAN HRE? Poizvedbe POTOČNIK ANTON, roj. J4-1 1921 v Hum - Obrež, okraj š«'e pri Dravi, pogrešan v 22. 4. 1944 ob dogodku v ulici « ga. Kdor bi kaj vedel o njenj naproša, naj to javi ženi Potoč« , Dominiki, Via Media 6, Trst. MALI O G L OBLEKO moško, sivo, skoraj D<~%. In par moških čevljev proda. gVi rovina Marija, Via Linfo 38, Ivan. itv* HARMONIJE za pevska « od 20.000 naprej dobavlja Iva.n. J^rl cin, Gorica, Via New York *-* pevmskem mestu. Sprejemajo popravila ln uglaievanje #18 vir Jev -tudi na deželi. ____ STANOVAN1.TE dobl_ mala, ska ali kmečka družina, tudi ^ časno, ln to proti oskrbi ali JvLot' govoru. Naslov na upravi «Prl jjl skoga dnevnika*. Dr. GAETA. zobo/irav^ Izdeluje proteze v Jeklu, zIa*l|;#ra0' čuku ln plastiki. Največja ® gi cija. Sprejema od 10. do 12-1.5. do 19. (Govocl slovcn TRST, via Torre Blonc* 4 ti igal via Carducci) v - €. DE2NI PLAi>u y za moike in 2cnske dobite , krojačnici C1C. (CECCHlN^ Trst Corso 2-H nad. Živinorejci, gospodinje! ' „iie a n gora, »vilo, in volno I* 1 .,0w prede predilnica Via Sctt« tane, it. 6. VABIL. O Z. P. P. V nedel)o 12. t. m. ob 15 uri |avnl PLES <■* prostem v Dolu pri Repeatabru. Na kozarček dobr«£® terana! • Dobiček za vojne airote. - VABLJENI Z. P. P. BAZOVICA Ponavlja dane* 12 t. m. ob 1< vrl javni PLES ** prostem. Čisti dobiček gr» v blagajn« »ve*«1 Vabljeni vsi I