Poitnlna olatana v gotovini Leto LVIII. V Uubliani, v sredo, dne 5 marca 1930 St, 53 1. izdaja st. 2 oir Naročnina Dnevno izdaja » krilimo« JugosUtllo mesečno sta Din polletno uo Din celoletno 3UO Din za inozemsivo meaecno 40 Din nede»l*Ko izdalo ceiole.no v Juge Slavili 120 Din, ze Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l slotp. petli-vrsia mali oglasi po 150 «n ZD.veCM Ofllasl imel 45 mm vlSinc po Din 2-SO, veliki po 3 in 4 Dli», v uredniSkemdclu vrstica po Ш l>ln п Pn većiem o [\nrocnu pcpu-'i Izide ol> i iîjuiraj rasen pondeljKa in dneva do prazniku uieaaMiKo /e v Kopttar,evi UJirJ št. 6illi КокорШ se ne vračalo, actranktrana pismo seseipre/emofo -«- L roanl&tva rele/on št. 2OSO. upravništvo št. 232S Slovenska pepelmca Letošnja predpustna statistika izkazuje lako nenavadno visoko število pustnih prireditev, zabav, plesov in maškerad, da pomeni kljub dolgemu predpustu tudi za nas Slovence, ki smo znano veseli ljudje, izreden rekord. Kar daje minulemu predpustu posebno obiležje, je okoliščina, da so z našo veselo razpoloženo pre-stolico Ljubljano v prav izdatni meri tekmovala tudi podeželska mesta in celo manjši kraji si štejejo v ponos, da so priredili po nekaj plesnih in maškeradnih večerov. Predpustni čas ježe tak, da marsikoga požene preko ojnic. Po letošnji p/edpustni bilanci pa bi se dalo sklepati, da je ves naš narod krepko udeležen na predpustnem norenju. Bodisi kakorkoli. Značilno pa je, da se lo dogaja v času, ko se pri velikih narodih kaže baš nasprotni pojav. Pred kratkim smo čuli, da so morali v Parizu — da, v veselem Parizu, kjer poje cestna popevka, da je vsak dan nedelja, da so morali torej v Parizu zapreti celo vrsto veseličnih lokalov, ker ni bilo obiska. Nekaj velikih varijetejev in kinodvoran bodo •spremenili v druge, koristnejše prostore. Ista poročila prihajajo iz Nemčije. V Berlinu je propadla cela vrsta razkošnih nočnih lokalov '.n barov, ki so izkazovala sijajen promet v prvih omotičnih povojnih letih, a so postajala tem bolj prazna, čim bolj je ljudstvo prihajalo k sebi. Le mi mali narod Slovencev si očividr.o lahko še vedno privoščimo neomejeno rajan je. Sicer smo skozi stoletja veljali za skromen in celo ubožen narod — kaj, da se je tako hitro na bolje obrnilo naše narodno blagostanje? Morda gre res enemu ali drugemu boljše, a kolikor mi vemo, jih je še več lakih, katerim gre slabše. Da, lahko rečemo, da že dolgo ni bilo toliko resnične, čeprav prikrivane bede med nami, kakor jo je danes. Treba je iti samo nekoliko med ljudi, obiskati podstrešna in podtalna stanovanja, pomudili se v delavskih kolonijah, pa tudi v naših kmečkih domovih. Na vsak korak naletimo ua pomanjkanje, da se mora samemu ljubemu Bogu smiliti. Kako mora na vse te reveže vplivati, ako vidijo na vseh oglih le vabila za nove veselice in zabave, ako slišijo le o razkosryh toaletah in brezumnem razmetavanju denarja, a njim in njihovim otrokom primanjkuje najpotrebnejšega za vsakdaujo hrano in obleko. Tako ne-socialno ravnauje premožnejših slojev um-Ijivo vzbuja nezadovoljstvo in odpor slabše oblagodarjene družbe. Ne le poedinci, tudi javnost, tudi družba bi morala imeti svojo vest in svojo moralo. Zgodovina nas uči, da se sicer tako brezskrbno veselje včasih jako slabo konča. Marsikdo bi sicer utegnil pripomniti, da pri veseljačenju tudi lako zvani nižji sloji prav pridno sodelujejo. Ne bomo trdili, da se tu in tam tudi to dogaja, kar pa je le dokaz, da je pri nas še vedno v veljavi stari rek: enkrat z betom, enkrat s psom iu ki dokazuje, da nam še zelo veliko manjka do one resnosti in samoobvladanja, ki označuje dozorele narode. Naš narodno gospodarski položaj nam torej nikakor ne dovoljuje tako brezskrbnega razveseljevanja. Še mnogo bolj porazna je moralno-kulturua bilanca. Svoje dni smo v zimskih mesecih imeli večer za večerom koncerte, predavanja, kulturne prireditve. S ponosom smo smelo sanjali o naši matuški Ljubljani kot o jugoslovanskih Atenah ... Letošnjo sezono pa se ljudje skoraj pobijajo /.a vstopnice raznih kinoatrakcij in rokoborb. Povejmo si odkrito: Kulturni barometer med nami se ne dviga, ampak leze opasno navzdol. Z raznim kulturnim šundom se je publika po-mehkužila in razeartala, da tečnejše kulturne hrane ne prenese več. Naša javnost je pogreznjena v nekako brezbrižno omotičnost, ki je značilna za začetek propadanja. Lahko bi rekli: mladina je naše upanje. Da, mogli bi lako reči, ko se ne bi bali, da se bo naša mladina le preveč naučila od starine. Kaj neprimerno se nam zdi, da se pod palrouanco gotovih društev prirejajo šolsko organizirane otročje maškerade, ludi zadeva, na katero pred svetom lahko vzamemo patent. Mislimo, da bo mladina najbolje vzgojena, ako bo poznala predvsem tislo radosl iu veselje, ki napolni srce po izvršenem delu. Tako delajo iu vzgajajo resni, veliki narodi svojo mladež. Tako moramo delati ludi mi, ako nočemo, da se bo usoda tako poigrala z nami, kakor se ni i igramo s svojo narodno usodo in bodočnostjo. Te misli so se nam koncu pustne sezone vsilile pod pero. ker bi radi doprinesli svoj delež k ozdravljenju naših kulturnih razmer Cpruva j« L Kopuar/CL'i ul.àt.O j- Секош' raCun: Liubliana àjtei. IU. tn tO.3-19 sa tnseiate, Satalcuoiit.73b3, Zgorel) št. J9.011, Vrana tn Ttunai št. 24.747 Izjava Sergeja Varšava, 4. marca. d. Naše prvotne vesti, da je izjava zastopnika moskovskega patriarha, metropolita Sergeja in štirih drugih članov ruskega episkopata v bistvu sovjetska potvorba, se zdaj potrjuje ludi z amerikanske strani. Ko so sovjeti objavili prvo izjavo metropolita Sergeja, češ da se cerkev v Rusiji ne preganja, je bil učinek v javnosti tako negativen, da so sklenili aranžirati drugo. Kajti v prvem intervjuvu sovjetskih žurnalistov s patriarhom so bila vprašanja tako zahrbtna, odgovori pa tako preplašeno pretresljivi, da so čitatelji takoj vedeli, da imajo opraviti z izjavami, ki so jih sovjetski trinogi tako rekoč z revolverjem v roki od škoiov izsilili. Zato je tiskovni urad ljudskega komisarijata za zunanje zadeve obvestil zastopnike inozemskega tiska v Moskvi, da naj sami sestavijo vprašanja na patriarhovega namestnika, na katera bo leta v osebnem sprejemu odgovoril. Nekaj ameriških dopisnikov jc v to privolilo. Sèl, ki so ga poslali s svojimi vprašanji naprej v preprosto leseno hišico, v kateri Ser-gej v največji preprostosti stanuje, najprej od sovjetske straže, ki noč in dan stoji pred hišo, ni b\! puščen v hišo, dokler ga ni prepričal, da jc stvar dovoljena od ljudskega komisarijata. Ko so prišli pozneje novinarji sami po odgovor, je bila straža odpoklicana. Metropolit jc sprejel inozemske časnikarje v ornatu z mitro na glavi. Sedemdesetletni starec jim je izročil mašinopisni odgovor v treh izvodih, sam ust-meno pa ni dal nobenega odiiovora, dasi so ga ; žurnalisti zelo prosili. Dejal je le, da nima no- j bene druge pravice, kakor da jim izroči od j sinoda sklenjen pismeni odgovor. Po kemaj ' petih minutah je svečenik, ki je bil navzoč pri tem žalostnem sprejemu, sporočil, da je raz- j govora*-, konec. Izjava je očividno izsiljena po strašnih razmerah. Sicer se pa za njenimi vrsticami marsikaj lahko bere. V glavnem je vodila Sergeja želja, da ne bi cerkvi nanesel v tej strašni pcrsekuciji šc večjega zla Zato ni prav, če emigrantska duhovščina odslej naprej za nesrečnega patriarhovega namestnika, ki je naj- I večji inučenik, noče več moliti. Kar tiče sovjete same, naj navedsiun samo I še to, da je v Ukrajini zdravnikom prepove- i i dano nuditi duhovnikom zdravniško puinoč, ! ako mestni sovjeti mislijo, da so kuitrarcvo-lucionarjil. Takim duhovnikom se ne smo niti J dostavljati osebna pošta. Sicer pa je Stalin sam v svojem brzojav- ! nem odgovoru na vprašanje ncwyorskega 1 dnevnika Г-.vening World dcmantiral Rykova in pu ostale sovjetske izjave, da se cerkev \ Rusiji ne preganja- . Sovjetski diktator jc namreč z datumom od 26. februarja doslovno in brutalno odkrilo poslal ameriškemu listu sledeči od;.». - • or (ki smo ga sicar že priobčili, a ga vsled njegove značilnosti objavljamo šc enkrat): »Komunistični stranka ne sme napram verstvi: r.:-.7zeti nevere! stališča. Bori se zoper verske predsodke, ker brani znanost, verstvo ps nasprotuje znanosti. Seveda preganjano duhovščino k;y je vcrslvo istovetno z nazadnjr.štvom. Obžalujemo samo ris šc nismo utegnili co ;::.'.;.(njcp,a ugonobiti vseh duhovnikov vseh veroizpovedi!« Berlin. '! marca. n. Loka! - A.nzeiger« javlja i/ Moskve da je \ zadnjem času množica vernikov nr„iruj:o!ila Sergija, ko je v cerkvi stopi' pred oitar, izžvižgala in klicala: Izdajalec! Judež! Strahopetec! Hotela ga je celo napasti in mu s p rs strgali .dati križ. Sergij jc moral takoj zapustili ccrkev. Kakor znano, jc Sergij pred kratkir.-. branil sovjete ored očitki, da preganjajo kristjane. — Po vsej verjetnosti tu napad organizirali komunisti. Bombni atentat v Pkoiu i ubil, 8 težko in 9 lahko ranjenih Belgrad. 4. marca. AA. Na dan 3. t. in. ob 18.30 v času, ko je bilo največ ljudi na idici, so neznani storilci vrgli skozi okno hotela »National« v Pirotu bombo in takoj nato dve drugi bombi na ulico pred hotelom, kjer se je sprehajalo mnogo meščanstva. V hotelu je bilo ranjenih 9, na šetališču pa 16 oseb, vse iz vrst meščanstva. Izmed ranjencev so jih morali 8 prepeljati v bolnišnico, ostale pa so samo obvezali in jih spustili domov. Od onih 8 je ena oseba podlegla ranam, in sicer Vlada Mitič, ključavničar iz Pirota. Zaradi velike množine ljudi in nastale panike je atentator lahko pobegnil iz mesta proti bolgarski meji. Po dosedanjem poteku preiskave jc gotovo, da so atentator ali atentatorji preoblečeni v bolgarske komite. Belgrad, 4. marca. k. Vest o atentatu v Pirotu je napravila v vseh tukajšnjih krogih zelo težak utis. Dosedaj ni preiskava dovedla do drugega rezultata, kakor do ugotovitve, da gre za atentatorje iz vrst bolgarskih komita-šev. To dokazuje tudi to, da so zločinci po izvršenem krutem činu zbežali čez mejo v Bolgarijo. Jasno je, da bo od rezultata preiskave odvisno naše nadaljnje postopanje. Tudi ta atentat dokazuje, kdo vedno in stalno moti mir na Balkanu. Kadarkoli jc dosedaj prišlo do tega, da se med obema slovanskima sosedoma na Balkanu urede razmere in se bližamo prijateljski in mirni atmosferi ter prisrčni zvezi, vedno so skušali ma-kedonstvujoči to preprečiti. Za časa jjrve pi-rotske konference so ubili v Pirotu generala Mihajla Kovačeviča. V pričetku druge konference so izvršili atentat na mednarodni vlak v Caribrodu. Kljub temu niso uspeli in v Sofiji je prišlo do sporazuma, ki je dajal največje nade na nadaljnji razvoj razmer med obema sosednima državama. Sedaj so poskusili, da naknadno preprečijo nadaljevanje sporazumnega dela in izvršili grozen atentat, da bi ponovno spravili obe vladi v nasprotje. Ta atentat je tem bolj obsodbe vreden, ker je bil naperjen na mirno prebivalstvo, ki je vedno z veliko radostjo pozdravilo vsako zboljšanje medsebojnih odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo. Baš vsled tega pa tudi jugoslovanska javnost tem odločneje pričakuje, da bo bolgarska vlada nastopila z vso odločnostjo proti nevarnim in neodgovornim elementom, ki rušijo mir na Balkanu. Komunistične priprave za 6. marc Tudi v Ameriki boljševiki na de lis Berlin, 4. marca. n. Berlinski komunisti se kljub prepovedi glede demonstracij zelo pridno pripravljajo na internacionalni bojni dan brezposelnih, ki se jc ua konferenci komunističnih zastopnikov iz Nemčije, Francije in Nizozemske v Diisselclorfu določil na dan 0. marca. Policija je seveda ukrenila vse potrebno ter sc na pred-sedništvu berlinske policije zatrjuje, da se 6. marca ravno tako ni treba bati, kakor se ni bilo treba bati demonstracij 1. februarja. V Oppelo-vih tovarnah v Riisselsheimu pri Frankfurtu, kjer so komunisti pred kratkim poskušali izvršiti puč, se hujska delavstvo k novim akcijam. Zahteva se, da delavci postavijo oborožene delavske obrambne čete. Kulinarična razstava v Belgradu Belgrad, 4. marca. k. Belgrajska sekcija ženevske zveze hotelirskih in gostilničarskih uslužbencev je danes priredila v Belgradu v nedavno otvorjeni luksuzni restavraciji Kleri-ges kulinarično razstavo. Razstava je dosegla zelo lep uspeli in je pokazala na visoki stopnji stoječo belgrajsko hotelirsko industrijo. Razstavo so obiskali zastopniki trgovinskega in poljedelskega ministrstva 1er drugih glavnih ustanov, kakor tudi številno občinstvo, ki se je zelo pohvalno izrazilo o razstavi. in ker se bojimo, da se predpust raztegne na celoletno sezono. Newyork, 4. marca. r. Za 0. t. ni. se pripravljajo velike demonstracije komunistov. Za te demonstracije se pripravljajo ameriški komunisti zelo podrobno in imajo tudi tozadevne zveze z inozemskimi komunističnimi organizacijami. Newyorska policija je dognala, da so :;e vršili v nedeljo trije komunistični zaupn'.ški sestanki, na katerih so se izdelali načrti /a demonstracije. Newyorska policija se pripravlja na energično ukrepe, ter polaga osobilo pažnjo skladiščem eksploziv, iz katerih .so komunisti dosedaj odnesli preko 100 zabojev dinainita. Policijsko ravnateljstvo je izjavilo, da bo postopalo tako energično, da bodo demonstracije že v kali zatrte. Romanje v Lourdes Zagreb, 4. marca. r. Priprave za romanje v Lourdes so v polnem teku. Dne 7. julija odpotujejo romarji iz. Zagreba in sicer preko Benetk, Milana, Vérone. Ventiinille. Nizze. Toulousa v Lourdes 1er se vrnejo preko Ta-raseona, Schamberie, Turina- Padove in Benetk v Zagreb. V Lurdu bodo od 11. do 14. julija. Vsi se vrnejo v Zagreb še pred pričetkom velikega evharističuega kongresa v Zagrebu. Stroški znašajo 2500 Din za vožnjo v 111. razr. železnice, preskrbo v hotelih in trikratno dnev no hrano Vsak udeleženec dobi legitimacijo. Prijave se sprejemajo do I. junija in ii mora biti priloženo 1000 Din kavcijo. Jugoslovanska odposlanstvo k MIasairykovèm svečanostmi Belgrad, 4. marca. AA. Danes ob 12.20 je odpotovalo posebno odposlanstvo naše kraljevine v Prago, da .--./deluje pri svečanosti 80-letnice predsednika češkoslovaške republike Tomaža Masaryka in dn mu čestita v imenu Nj. Vel. kr.dja in kraljevske vlade. Na čelu delegacije so minister za pravosodje Srskij:, general Voji uha re.-nicu, kar >o nam '^volili povedati o dogodkih in dogovorih v Rimu in liurliiui sami prizadeti državniki. Kljub lemu pa smo morali čiiali, da je bila uupovodanu interpelacija v rimskem parlamentu proti tenden-■ioznemu i neresničnemu poročanju nagega ča.-o-visj.i. Tudi kancelar Schober jc bil hud nu neko časopisje-, ki tla je podtikalo njegovemu jioiova-nju v Rim posebue namene, naperjene proti — tretjim, in ti trel'i so — pred vsein 1 Jugoslavija. Toda to neko časopisje, ne izhaja v Jugoslaviji. Schober ga ima bliže, doma na Dunaju in tudi v liajhu. — še pred odhodom kancclarju z Dunaja v Hitu so mu dajali znani duuaj.~ki listi marSruto do .Mussolinija. Kar nc morem sc prečudlti, da jugoslovansko časopisje ui objavilo znamenitih člankov nekaterih takih listov, tako n. pr. -Die Hoimr.l . ki >je glasilo Heinnvehra, poleni posebno . Fieihi'il . ki jo vodilni glasnik vsega heimweh-ruv>kega gibanja, in končno glasilo Landbundn lixtrablatl . Ti listi so bili soglasno prepričani, Ia pot Schobra v Rim ni samo izpolnitev neko formalnosti. marveč da ima globok pomen. Ako bi '-lo res samo za lo, da se sklene pogodba, kakršna .i. pr. žc obstoji med Avstrijo in Češkoslovaško, tedaj bi pač ne bilo treba tolikega slavja in ro-potanja, kakor ga vidimo ob tej priliki. Ali tu gre za veliko več, gre za novo orientacijo avstrijske zunanje politike. Freiheil je bila jako gostobesedna in je poved "la, da je vse naperjeno proti Muli nntanti, v prvi vrsli proti Jugoslaviji. — Zakaj niso pošteno desavuirali dunajski oftclelni krogi pisanja tega lista? Rajhovsko časopisje pa jc brezobzirno pisalo o — tajni pogodbi med Avstrijo in Italijo. Iu celo poteni, ko je Schober z govorom v dunajski Con-cordiji. ožigosal tisto neko časopisje.', so rajliov-ski listi vzdrževali svoje trditve o tajili pogodbi. Pisanje rajhovskega časopisja nam je le v do-:,az. da vendarle ni bilo v naprej polnega soglasja med Avstrijo In Nemčijo o potovanju v Rim, kakor je gostobesedno trdila -Freiheiit . Rrdi torej konstalutjemo, da karkoli bi a bo prijateljstvo mogoče, ki si ga bolj žele Italijani nego Nemci. — ln za to tlane.s gre, okoli lega vprašanja se suče velik del italijanske politike. Mi pa imamo vse razloge, da razvoj te politike pazno zasledujemo. Nekaj dni poteni 'je šel Schober v Berlin. Ali ni značilno dovolj dejstvo, da se o tej poti niti približno ni toliko pisalo, kakor o poti v Rim. Med Nemčijo in Avstrijo je glavno vpraš uje — An-schluss. Toda čudno je, da so liavzkrižnosti interesov tako velike, da doslej niti trgovske pogodbe ni med obema državama, kakršne so skoro z vsemi ostalimi bližnjimi iu daljnimi sosedi. Z načelom enotne zakonodaje so že precej napredovali, ali trgovskega dogovora še ni. Šele po vrnitvi Schobra iz Berlina se resno razpravlja o tej pogodbi. In pri tem moramo pripomnili, da je Nemčija med vsemi državami t*jvečji odjemalec avstrijskega blaga. Lani je kupila v Avstriji približno toliko, kolikor Češka in Ogrska skupaj. S tem potovanjem v Berlin je dr. Schober dosegel znatno jioinirjenjc zaradi potovanja v Rim. V Berlinu so verjeli, da v Rimu ni bilo nlkake tajne pogodbe. In da bo še bolj jasna ravna linija avstrijske zunanje politike, jc bilo žo Imu sklenjeno. i treba zapomniti. Dalje treba upoštevati, da nn Dunaju in Berlinu mrgoli laških novinarjev, ki imajo nekateri znamenita imena politiškega slovesa. Na Dunaju jili je kar — šestnajst, ki nimajo mnogo novinarskega posla, kajti zn fašisliško časopisje bi zadoščala dva. Vsi pa po Dunaju sijajno nastopajo, inter-vjuvnjo ves zapored, hodijo na vse možne čajanke, du jen sami čajanke in iščejo zvez, zvez. Sprva sicer leïko gre, kajti lu ni ravno ugodno polje /..i simpatije z Italijo, ali polagoma dosegajo uspehe. y. Izjava Tardieu%eve vlade Paria, I. marcu, n. Tardieu je med tem časom sestavil vladno izjavo, s katero se bo novi kabinet jutri predstavil zbornici in senatu. Kakor sc cttje, sc izjava omejuje na znanih pet točk, ki jih je Tardieu predlagal radikalni socialistični stranki glede notranjega premirja iu ki jili je označil kot najnujnejše naloge poslovnega- kabineta, tu je proračun in reforma davčne zakonodaje, londonska konferenca, ratifikacija Voiuigovega'načrta, ženevska pogajanj« na carinsko premirje iti snarsko vprašanje. Kar sc liée zunanje politike, nI priča' ovati senzacionalnih izjav. Nu finančno- 1 političnem polju pa napoveduje Tardieu razne reforme in presenečenja. Zastopnikom listov je izjavil, da je njegov program izrecno gospodarskega in finančnega zuučaja. Finančno ministrstvo Ima nalogo, da sodeluje v najožjem stiku s produktivnimi silami. Nova vlada je pripravljena k načelni relormi vsega zastarelega francoskega davčnega sistema. Londonska komlerenca Loir'on, '4. marca. (AA.) Davi so se sestali v Saint Jâmeski palači vodje delegacij ua pomorski razorožitveni konferenci, Francijo je zastopal francoski poslanik Fleuriau. Ta sestanek je bil določen prejšnji teden, ko se je računalo, da se bu francoska delegacija vrnila v London ln da bodo vodje delegacij lahko ra pravljali o poročilu odbora strokovnjakov glede metode določitve pomorske tonaže za države zastopane na konferenci. Poročilo vsebuje načrt za določitev vrste kategorij vojnih ladij. Ta načrt smatrajo za kompromis med angleškim in francoskim stališčem v vprašanju omejitve tdhaže vojnih ladij. Strokovnjaki predlagajo za glavne kategorije oklopnice, ladje-matiee za letala, križar-! ke z več ko (5 palčnimi topovi, križarke s šesl-' palčnimi topovi, rušilci in podmornice. Za Francijo iti Italijo bodo lahke križarke in rušilci predstavljali eno samo kategorijo. Poročilo strokovnjakov o ladjah, ki ne spadajo v nobeno kategorijo, je istotako končano. Tudi v vprašanju posebnih ladij se je dosegel zadovoljiv napredek. () nekaterih načelnih vprašanjih bodo sklepali vodje delegacij. Problem hunianiziranja vojnih operacij podmornic proučujejo Se vedno strokovnjaki. O nekaterih vprašanjih v zvezi s lem problemom so ra/.uravljale . noči delegacije brit-skega imperija. Pariz. t. marca. n. Tardielt in Briand sta imela r' razgovore s francoskim delegatom Massigliejem, ki je z letalom dospel iz Londona. Francoska delegacija odpotuje v London v četrtek pod vodstvom Brianda. Tardieu pa bo samo za dva dni v soboto odpotoval v London. Povodenlska hatastrola v Franciji Vedno več,i obseg kaiaslrole — Ce?a meslu pod vodo — Uion ia 24 hudi Pariz, 4. marca. A A. Poplave v ravnini okoli Beziersa postajajo katastrofalne. Mnogo vasi v departmanih Carne in Lot je pod vodo. Osrednji del mesta Mcntauban je popoinoma izoliran. 20 hiš sc je porušilo. Predmestje in spodnji clcl mesta sta popolnoma pod vodo. Prebivalci so se rešili na strehe hiš, kjer čakajo pomoči. V Castresu takisto ne pomnijo tako hude in velike popiave kakor je sedanja. Mnogo hiš se jc podrlo. Nekaj tvornic jc popolnoma uničenih. Gmotna škoda je ogromna. Voda jc odnesla en avtomobil, na katerem so bili potniki, ki so vsi utonili. Ves telefonski in brzojavni promet v vsem denartmanu je prekinjen. Veliko število farmarskjh družin je v nevarnosti. Število žrtev še ni moči ugotoviti. Kakor poroča list Echo de Paris , je samo v Castresu utonilo 20 oseb. Pariz, i. marca. A A. Havak:: javlja i/. Toulouse, da pokriva vodovje več vasi. V Ma-zametu je povodenj popolnoma uničila pokopališče 1er uničila nad 100 hiš. Sest reševalcev pogrešajo. Na kolodvoru v Montaubauu stoji nad en meter vode. Valovje in stvari, ki jih nosijo reke, onemogočajo priti na pomoč nekaterim odrezanim hišam, katerih prebivalci obupno kličejo na pomoč. Do/.daj je bilo nemogoče določiti število človeških žrtev. Pariz, L marca. n. V južni Franciji postaja katastrofa poplave vedno večja. Vse reke, ki izvirajo v Pirenejih, so zaradi nenadnega lupljenja snega narastlo za 6 do 0 metrov. Vode so narastle tako hitro, da se niso mogli ukreniti nobeni varnostni ukrepi. Mesto Perpignan ie danes popolnoma odrezano od svela. Okoli in okoli mesta so porušene vse cesie in že-iezuiške proge. Mesto Casires ie popolnoma pod vodo. Voda je izpodkepala več hiš. Do sedaj je znano 22 smrtnih nesreč. Prehrano prebivalstva oskrbujejo z vojaškimi kuhinjami in pekarnami. V Toulousu je voda preseneiila 000 delavcev v državni tovarni za dušik. Dosedaj delavcem niso mogli poslati nobene pomoči, ker voda preveč dere. Vojaštvo je skušalo zgraditi velik splav, katerega pa je voda takoj razbila in odnesla. Pri tem sta utonila dva pionirja. V' lsle sur Tarnu je voda razdrta elektrarno. Tudi kraji Bion, Nauze, Supiar, Moustier in Bouriapte so popolnoma odrezani od sveta. Prebivalci so zbežali na strehe in zastonj kličejo na pomoč. Pri Montaubami je plaz zasul lokomotivo in lender osebnega vlaka. Strojevodja in kurjač sla se še pravočasno rešila. Prekinjena je železniška zveza med Niines in Cetles. Zadnji vlak je na odprli progi obtičal v vodi. Voda je dosegla že sedeže v vagonih, ko sta končno dve pomožni lokomotivi potegnili vlak na varno. Vlada je odredila obsežno pomožno akcijo. Minister za javna dela je s strokovnjaki odpotoval v poplavljene kraje. Silen padec tečajev na ionrfons^i borzi London, 4. marca. r. Tečaji na londonski borzi so včeraj strahovito padli. Takega padca ne pomnijo 30 let. Posebno so padli tečaji gramofonskih tvrdk, ki .iinajo zgube okrog 3 milijone fuutcv. Tečajna vrednost delnic gramofonskih društev, ki se je povprečno cenila na 39 milijonov, je padla na 12. Lr narode v človeško celoto." .1 ' . Jutro", ki je tudi poročalo o tem Masa-rykovem nagovoru na otroke, je vse te citirano besede izpustilo. Po Icj ugotovitvi je vsak komentar odvoc. Dva atentata v SofiH Sofija, 4. marca. AA. Dane» ob 13.30 je bil v Sofiji ubit zûani protàgerovist Yasil Tun-dev, urednik Vardara : ter eden najbolj znanih bolgarskih književnikov. Rodom je iz Be-sarabije, njegova rodbina pa živi v Stari Zagori. Ž njim vred je bil ubit njegov osebni tajnik Stojan Dtmitjw Stojanče, ki je zapustil pet otrok. Oba «Ia bila ubita od zadaj z vet streli. Umor je bil izvršen v ulici Hinska med rumunskim poslaništvom in univerzo. Morilci trije po številu, so bili takoj aretirani. Tundov in Dimitrov sta ležala na kraju umora pol urt zaradi preiskave oblasti na licu mesta. m statut B m šiva narodov Ženeva. L marca. A A. Odbor, ki dela iu prilagoditvi odredb pakta Društva narodov i odredbami pariškega Briand - Kellogovegv pakta za p jtavitev vojlle izven zakona, je nt svoji včerajšnji seji proučeval vprašanje sankcij za primer kršitve mednarodnih obvez j strani članov Društvu narodov. Švedski minister zunanjih zadev Un d en je predlagal, de se členi pakta Društva narodov ne izpremene in da bi se bilo treba zadovoljiti z vnešenjeni Briand-Kellogovega pakta v uvod pakta Društva narodov. Britski delegat Lord Cecil, ki so ga podpirali francoski in poljski delegati, je bil proti Undenoveuut predlogu ter je bi' nato predlog zavrnjen. Werner ni bil časnikar Pariz, 4. marca, ? Ha vas«: poroča, dn no pariško-jugoslovansko poslaništvo, združenje jugoslovanskih novinarjev in pariška jugoslovanska kolonija izjavili, da je njim popolnoma neznan ubiti Josip Werner, ki se je izdajal za jugoslovanskega časnikarja. Vesli iz države Novi Sad, 4. marca. r. Vodno stanje na Donavi je tako padlo, da se jc moral ustaviti ves rečni promet. Na nekaterih mestih znaša globina vode le 1.5 do dva metra. Ker so rad* pomanjkanja dežja upadle tudi Sava, Tisa, Vrbas, Bosna in Drava, preti opasnost, da bo Donava še bolj upadla. Zagreb, 4. marca. r. 16 t. m. na dan glavne skupščine jugoslovanskega nogometnega saveza se bo odigrala v Zagrebu revanžna tekma med zagrebško in belgrajsko reprezentanco. Zadnjič je zagrebška reprezentanca v Belgradu podlegla belgrajski reprezentanci z 4 : 0. Ta tekma se pričakuje z velikim zanimanjem. Osijek, 4. marca. r. V Osijek je dopotoval Stjepan Scktilic iz Našic, ki je našel pri Ro-žegi važno rudo, ki vsebuje 70 do 90 odstotkov žvepla in fosforja. V Osijeku je predložil kos rude priznanim strokovnjakom, G. Seku-lić se že dalje časa bavi z iskanjem rud ir trdi, da jc nušel v Bosni zlato žilo, noče p' povedati, na katerem mestu. Osijek, 4. marca, r. Pred nedavnim časom jc osiješki časnikar Pero Ljubič pokrend akcijo, da naj se njegov tednik ^Država in narod razširi v dnevnik. V to svrho je poskušal pridobiti osiješke denarne kroge, kar pa mu ni uspelo. Split. 4. marca. r. Splitski policiji je uspelo aretirati sina zagrebškega draguljarja Raj-čeviča, ki je v družbi z neko zagrebško gospo odnesel svojemu očetu 5000 Din v gotovini in 100.000 dinarjev v draguljih. Policija je našla pri njem vsoto SO.(KH) Din. Zagreb, 4- marca. r. Danes zjutraj so našli na dvorišču gostilue Marktišič na Samobornki cesti obešenega Tvaua FJeischUaekerja, 40 11 -1 starega iz Svetega Jurija v Sloveniji, izvršil jo sainoumor. Bil je velik alkoholi«!. Neposrednega razloga samoumora niso mogli ugotovil', vili. Nove podrobnosti o uhnzilzncn neki £2 Nc«jork, -I ivtva. n. Odvetnik u«dvojvodr Vi Marije Terezije je državnemu pirivdniku .-po.. il podrobne podalke o jirodaji nakita, ki ljiu jili jo poslala dunajska policija. Agent Tovvnshend je slal nadvojvodinji dne 18. februarja iz Chicago iek za 7270 dolarjev, obenem pa ji jo sporočil, ti,- jo ostanek 5J.730 dolarjev pridržal za kritje sv.'jh stroškov. Kupčija jn bila sklenjena II. febrtm-jj. dasi je ravno prejšnji dan dospela v London baronica ISisenmeuger z novim pooblastilom nadvojvo-dinje, katera je pooblastilo agent« Tovvnsliendn 20. Januarja jifeklifila. Samo zavarovanje nakita z; transport je stalo S"00 dolarjev. Srasno deianje blazneža Pari*, 4. marca. n. Posestnik Pumns v/. Ar. lesa, kalereiou se je radi dolge bolezni omriifi, um, jo z lovsko puško ustrelil svojo ženo. ko mu je z nnijmliljšini otrokom ? naročju prišla nasproti. Nato je ustrelil šc laščo. ki jo prihitela ženi ua pomoč. Prihltcl jc tudi tast, nakar so jo med tastom in posestnikom začel hud boj in je Dumas jKitcni pobegnil k sosedu, ki gu pa ni spustil v svojo hišo. 1 Dumas je ualo skočil v vodnjak iu utonil. Kazni za pijance Pitancem po novem kazenskem zakonu trda prede Doslej zelo običajni zagovor: »nič ne vem, se ne spominjam, ker sem bil popolnoma pijan,* ki smo ga pogosto čuli v sodni dvorani, bo, čeprav je resničen, redkokral pripomogel obdolžencu do cilja — oprostitve. Novi kazenski zakon je še v veliko večji meri poskrbel za varnost pred pijanci. Sicer določa § 22. k. z., da ni odgovoren, kdor ob času, ko je storil dejanje, ni mogel pojmovati narave in pomena svojega dejanja ali po tem pojmovanju ravnati vsled skaljene zavesti, o kateri govorimo pri vsakem znatnem motenju zavesti, ki more imeti svoj izvor tudi v zastrupJjenju z alkoholom, kokainom itd. V takem slučaju je krivda izključena in mora sodišče obdolženca obtožbe radi kaznivega dejanja, ki ga je storil v takem stanju, oprostiti. Če pa je bilo vsled takšnega stanja pojmovanje narave in pomena dejanja ali možnost ravnanja temu primerno pri storilcu ob času storitve dejanja bistveno zmanjšano, pa mora sodišče storilca obsoditi, vendar mu smo kazen omiliti po svobodni oceni. Toda, če državni tožilec storilca ne obtoži, ker je storil kaznivo dejantje v stanju nevračun-Ijivosti, povzročenem po pijanosti ali, če ga sodišče od obtožbe radi kaznivega dejanja, storjenega v takem stanju, oprosti, pa more državni tožilec storilca obtožiti radi pijanosti po § 166. k. z. Kazni radi pijanosti. Po tej zakoniti določbi se kaznuje z zaporom Cd sedmih dni do enega leta ali v denarju od 25 Jo 10.000 Din, kdor se z uživanjem močnih piijač ali opoji naklepoma ali iz malomarnosti tako upi-jani, da postane nevračunljiv in stori v takem stanju kaznivo dejanje, ki se preganja po službeni dolžnosti. Ne preganja se torej storilec radi pijanosti same, ampak le tedaj, ako je v takem stanju storil kaznivo dejanje. Po naključju nastalo opitje ni kaznivo Kdaj se je storilec napil naklepoma, kdaj iz malomarnosti in kdaj po naključju, mora seveda presoditi sodišče. Za pijance pa je uvedel novi zakon tudi »zavod za zdravljenje pijancov«. Če sodišče ugotovi, da je storilec pijanec t. j. oseba, ki je bolestno nagnjena k uživanju alkohola, sme odredili, da se odda v zavod za zdravljenje pijancev, v katerem ostane najdalje dve leti, a sodišče ga sme izpustiti tudi prej, če sporoči uprava zavoda sodišču, da je ozdravljen. Sodišče more oddati pijanca v ta zavod bodisi, da ga obsodi radi kaznivega dejanja, ki ga je storil v pijanosti nli pa, če ga vsled nevračunlji-vosti oprosti. V prvem primeru se odda storilec v zavod za zdravljenje pijancev po prestani ali odpuščeni kazni, če pa je bil vsled nevračunljivosti oproščen, pa tedaj, ko postane sodba pravomočna. Zavod za zdravljenje moških pijancev se je ustanovil v posebnem oddelku bolnišnice inove zgradbe kazenskega zavoda v Lepoglavi, za ženske osebe pa v posebnem oddelku bolnišnice ženskih kazenskih zavodov v Begunjah in Požarevcu. Sodišče pn more odrediti zoper pijanca tudi lo zaščitni nadzor, če spozna, da ta zadošča. Zaščitni nadzor je v tem, da se zaščitenec čuva zoper nevarnost novih kaznivih dejanj, da se privadi poštenemu življenju in da se mu olaçSa gospodarski obstanek. Sodišče izvršuje nadzor po svojih pomočnikih, ki jih izbira izmed državnih in samoupravnih organov, potem izmed članov društva za zaščito otrok, podpiranje odpuščenih obsojencev in izmed privatnikov, ki so voljni to dolžnost prevzeti. Zaščitni nadzor ne sme biti daljši od treh let. Prepoved obiskovanja gostiln je nado nobene javne korporacije, nobenega društva v Ljubljani in njeni bližnji okolici, ki lii ne bila zastopana pri tem sprevodu! Zbirališče je ob četrt na 19 pred Mestnim domom, kjer bodo reditelji razvrstili sprevod. Med sprevodom bodo igrale štiri godbe. Prosimo тве korporaeije in društva, da sporo-Ee, če se udeleže slavnostnega sprevoda in s kolikimi člani vsaj do četrtka 6. t. m. do 17 popoldne ia naslov: Rasto Pustoslemšek, podpredsednik Ju-goslovansko-češkoslovaške Lige, Knafljeva ul. 5-II. Prepričani smo, da se bo našemu apelu z navdušenjem odzvalo vse naše narodno občinstvo. V Ljubljani, 4. marca 1980. Širši narodni odbor za Masarvkovo proslavo. 60 i i ljubljanskih gasilcev Jubilej ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo praznuje lelo." 00 letnico svojega obstoja. Če bi hoteli pisali o ogromnem delu, ki ga je društvo izvršilo v teku 60 lel v dobrobit mestnega in okoliškega prebivalstva, bi pač morali napisati celo knjigo. Da so bili člani društva vedno pripravljeni žrtvovati tudi svoje življenje v blagor svojih someščanov, nam pričajo nešteti grobovi junakov, ki so padli v boju z ognjem. Društvo proslavi svojo OO letnico v dneh od 1. do 4. avgusta 1930. Istočasno se vrši v Ljubljani tudi Vseslovanski gasilski kongres. Za izvršitev točnega programa tega kongresa je JGZ določila v prvi vrsti funkcionarje ljubljanskega gasilnega društva in ljubljanske gasilne župe. Tudi društvo samo je na svojem občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo, dne 2. t. m. določilo program za proslavo 00 letnice. Izvolilo si je na tem občnem zboru tudi nov odbor, ki sestoji iz načelnika Josipa Turka, posestnika in obč. svetnika; poveljnika Milko Bojana. industrijskega uradnika; poveljnikovega namestnika Franjo Mežeka, mestnega uradnika; tajnika Kngelberla Gosliša, mestnega uradnika; I. blagajnika Stanko Pristovška, poštnega uradnika; II. blagajnika Karel Blatnika, obrtnika in odbornikov: Tone Hojana, privatnega uradnika; Cirila Goričana, mestnega uradnika; Alberta Lavrenčica, industrijskega uradnika in Jankola Vidmarja, strojnega stavca. Za poveljnike čel so bili na predlog društve- po lepša 4)a s ELIDA CREME DE Ig) CHAQUE HEURE Ta krema medle barve daje teintu nežni izgled alabastra. Ona je tajnost vsake kraljice lepote. Rabi jo vsako uro, ker je zmeraj nevidljiva, toda vedno deluje. Sen c sveti, nc maže. Elida C r e m e de Chaque Heure nega poveljnika imenovani: Tone Hojan, Ciril Go-ričan in Maks liane Za zasluge, ki si jih je stekel za društvo ljubljanski župan g. dr, Dinko Pue, se ga je imenovalo za društvenega častnega člana. Novi odbor, ki ga v večini tvoiijo samo mladi in agilni gasilski delavci, si ja nadel nalogo, da še v teku lega leta preskrbi društvu vse še potrebno moderno orodje, tako potrebni trenski avto, plinske maske itd Opozarjamo na to že sedaj meščanstvo, v prepričanju, da bo nudilo društvu pri lem svojo popolno pomoč. Mesto v pokoj — v grob Murska Sobota, 3. marca S 1. marcem je prevzel tukajšnji Dobrayjev hotel kol najemnik g. Alojzij Taflik. Ob prevzemu hotela je prišlo tudi do izmene nekaterih uslužbencev. Pred odhodom teh je priredil g. Dobray za osebje poslovilni večer Udeležila se ga je tudi 52 letna Ana Gijôr.k, ki je bila celih 27 let kuharica v hotelu. Kakor ostali je bila tudi ona dobro razpoložena in sicer tem bolj, ker je že težko vršila službo in si je želela pokoja. Pojedina se je precej zavlekla. Kuharica Ana se je precej pozno vlegla k počitku. Gotovo je zaspala z mislijo, da ji naslednje jutro prinese zaželjeno svobodo. Tega jutra pa ni dočakala. Ker dolgo ni prišla iz sobe in ludi na ponovno trkanje ni bilo nikakega odziva, so domači brez vsega nadaljnega šli v sobo. Ana je ležala v postelji. Bila je mrl va. Takoj so poslali po zdravnika, ki je ugotovi! smrt vsled srčne kapi. Nepričakovana usoda dolgoletne kuharice je vzbudila po vsem trgu splošno sočutje. K zadnjemu počitku jo je spremljalo mnogo ljudi. Za turško romantiko v Sarajevu Sarajevo, 1. marca. Na naši čaršiji (trguj zasledujejo zlasti trgovci z domačim iu orientalnim blagom vesti o letošnjih najavljenih številnih obiskih tujcev in turistov. To je popolnoma razumljivo, ko vemo, da napravijo trgovci te stroke najboljše kupčije v tujski sezoni, medtem ko v ostalem delu leta prodajo le zelo malo, ker ni kupcev, ki so v 99% tujci. Naša čar-šija se zelo veseli prihoda turistov in je zanimivo zvedeti za vse predloge, kako bi se dvignila tujska industrija pri nas. Nekoliko bolij znanih in uglednih trgovcev je podalo vse mnenje o tej stvari. V glavnem so vsi islega mišljenja iu sicer, da bi morala država, zlasti pa občina vršili čim večjo propagando v inozemstvu za romantične lepote Bosne. Sarajevski trgovci zahtevajo dalje, da se uve de redni avtobusni promet med Sarajevim, Dubrovnikom in Splitom, zakaj mnogi tujci, ki pridejo iz Zagreba v Split, le redkokdaj pridejo ludi do Sarajeva. Železniška zveza jo preokorna in tudi ni preveč udobna, ker ni spalnih vagonov, jedilni vagoni pa se šele grade. Dalje obžalujejo Sarajevčani, da v Sarajevi ni nobene prave bosanske kavarne več. s pravlfu starinskim bosanskim orodjem in opremo. Vse sarajevske kavarne so se pričele bolj ali manj modernizirati, pojavili so se razni jazz-bandi, nikjer pa ni več čuti zvokov šargije in saz , sla-rili in priljubljenih glasbil Bosancev, pri katerih je prebil marsikateri Sarajevčan lepe večere in sa njaril. V Sarajevu bi bilo Ireba urediti tako ka- Guy de Maupassant: Baritec Stari Chicot, gostilničar v Eprevilleu, ne-Ugnan, trebušen in rdeč veseljak pri štiridesetih letih, ki je bil videti zelo zloben, je ustavil koleselj pred hišo stare Magloire. Konja je privezal za kolec pri plotu in stopil na dvorišče. Njegovo posestvo se je namreč dotikalo starkine zemlje, po kateri se je krčmar že dolgo željno oziral. — Najmanj dvajsetkrat jo je že hotel kupiti, toda stara Magloire se je trdovratno upirala. »Tu sem se rodila, tu bom umrla I« je govorila. Starka je pred vrati lupila krompir. Imela je že dva in sedemdeset let, bila je vs;. zgrbljena, suha in upognjena, toda neutrudljiva kot dvajsetletno dekle. Chicot jo prijazno po-treplje po rami in sede na stolec poleg nje. »No, mati, kako kaj živite? Zdravi ste?« »2e gre, hvala Bogu. In vi, boter Pro-sper?« »No, da, no, da, sem pa tja me kaj prime, sicer pa ni take sile!« »Tako, tako. Dobro!« Potem je molčala. Chicot jo je gledal, kako je končavala svoje delo. S sključenimi obvezanimi prsti, ki so bili okoreli ko noge morskega raka, je kakor s kleščami pobirala sivkaste gomolje iz košarička in jih naglo obračala v roki, da so se dolgi olupki vili izpod ostrine starega noža, ki ga je držala v drugi roki. Ko je bil krompir ves rumen, ga je vrgla v vedro z vodo. Od nekod so druga za drugo prikoracale tri pogumne kokoši prav do njenega krila in pobirale otrebke ter nato s plenom v kljunu kar se je dalo urno zbežale. Chicot je bil ko na trnju, plašno se je oziral okoli sebe kot bi imel nekaj na jeziku, pa mu ne gre iz ust. Končno se je odločil: »Mati Magloire, povejte vendar...« »No, kaj pa, s čim vam morem postreči?« »Radi posestva namreč, ali mi ga res še vedno nočete prodati?« »Tega pa ne! Kar pustite ga iz misli! Kar sem rekla, sem rekla! Ni vredno dalje govoriti o tem!« »Ampak, mislim, da sem pogodil, kako bi se poravnala, da bi bila oba zadovoljna s kupčijo! »Kako?« »Lejte! Vi mi sicer prodaste posestvo in hišo, a vendar vse šc nadalje obdržite! Ali vam ne bi bilo tako po volji? Boste videli, da imam prav.« Starka jc prenehala lupiti in izpod srše-čih obrvi ostro pogledala krčmarja, ki nadaljuje: »Bom povedal, kako mislim; vsak mesec vam na svojem koleslju sem prinesem trideset srebrnih novcev po sto sousov. Drugače pa se ne bo nič spremenilo, da vam rečem, prav nič. Vi ostanete na svojem in se vam nc bo treba nič brigati zame in nič mi nc boste dolžni. Ne boste imeli drugega dela kot od mene sprejemati denar. Ali ste sedaj zadovoljni?« Pogledal jo je z veselim obrazom in se ji dobrohotno nasmehnil. Starka ga je nezaupno motrila, da bi prepoznala, kje jo hoče ujeti. Nato je vprašala: >Jaz bi že bila zadovoljna; ali vi, kaj ostanete potem brez kmetije?« »S tem si nikar ne belite glave!« odgovori gostilničar. Vi ostanete v hiši, na svojem, dokler vam bo dal ljubi Bog živeti. Meni daste samo kratko potrdilo kakega notarja, da za vami vse pripade meni. Otrok tako in tako nimate, nečaki vam pa tudi niso preveč na srcu. Ali vam je všeč tako? Vse svoje imetje obdržite, dokler boste živeli, in jaz vam bom dajal vsak mesec trideset srebrnikov po sto sousov. Vse je le vam v dobro!': Starka je bila presenečena. Gostilničar jo je prijel na pravem mestu. Začne preudarjati in odgovori: Saj ne rečem, da je ne bi prodala. Samo nekoliko bi rada premislila vso stvar. Pridite tja drugi teden, se bova šc potem natančneje pomenila. Takrat vam boni že lahko odgovorila, kako mislim.« Stari Chicot je odšel zadovoljen kakor kralj, ki si je osvojil kako državo. Magloire pa je ostala namišljena. Ponoči ni mogla spati. Štiri dni jc omahovala sem in tja. Slutila je pač, da ji vse to najbrž ne bo prineslo nič dobrega, ali še močnejša je bila misel na trideset lepih in zvenečih srebrnikov, ki se bodo mesec za mesecem stekali v njeno denarnico brez vsakega truda kot bi padli iz neba. Zmagal je pohlep. Odšla je k notarju in mu povedala vso zadevo. Notar ji je svetoval, naj sprejme Chico-tijevo ponudbo. Le namesto trideset srebrnikov po sto sousov naj zahteva petdeset, ker, čc precenimo njeno posest, jc vredna najmanj 60.000 frankov. Če živite šc petnajst let, jc govoril notar«, vam tudi tako Se vedno nc bo izplačal več kot 45.000 irankov. Starka je kar zadrgetala ob misli na pet- deset srebrnikov po sto sousov, ki bi jih dobivala vsak mesec; toda še zmerom se je obotavljala, češ, lahko pride še tisoč stvari in zahrbtnih namer, na katere človek ni nc pomisli, in do noči jc izpraševala in izpraševala. ker se ni mogla odločiti, da bi šla Slednjič jc vendar velela notarju, naj naredi pismo •. in ko je prišla domov, se ji je motalo v glavi kol bi bila popila štiri vrče prvega mošta. Chicol jc prišel, da bi izvedel, kako se jc odločila. Starka pa se je dala dolgo prositi ir zatrjevala, da ne mara prodajati, v resnici pa sc jc bala, da nc bo hotel dali petdeset srebrnikov po sto sousov. Ko ji pa le ni dal miru, jc naposled povedala, koliko zahteve. Gostilničar jc razočaran poskočil in se zaklel, da toliko nikakor nc da. Da bi ga pregovorila, začne starka pripovedovati, da vendar ne more več dolgo živeti >Kaj, saj lako in tako nc bom živela več ko pet ali šest let. Ctijle, sedem križev imam žc in ni dosti upanja za prihodnost. Zadnje no čsem mislila, da bom proč! Tako mi jr prišlo slabo, da sem sc komaj privlekla do postelje.« Chicol pa se ni dal ugnati. »Bežite, bežite, stara grča, saj ste še trdni ko cerkven stolp. Najmanj deset lel boste še dočakali in prej boste vi mene za kopali ko jaz vasi« Nato sta se šc cel dan pogajala. Stark-' pa nikakor ni hotela popustiti, zato je mora^ krčmar nazadnje lc pristali na jictdcsct src brnikov. Drugi dan sta podpisala listino. In stara Magloire je zahtevala deset srebrnikov napitnine .,. (Konec prihodnjič.) OD DEŽJU. VE I Ril № SNEGU NI VE A- Vctor ln slnho vreme, mrzlotn iu vlažnost odvzemalo Vaši ko/.i traiuo 'u kolo važue hranilne sestavino ve*eira /.ruku. Tu Vas vnruio MVKA-(IRKM K prod neugodnimi vremenskimi vpliv). - Sninu NIVKA-CKEMK vselili le KUCKHIT. - Ta ol.varnjo nežno kotno stanlèle osušeni.i in preprerl nastuinnje cub tnrntr. Г>оао po llin .">'— S'— lil'— iu 2J'— Tube pn Diafl'— iu 14'— MVE.V-l 1ÎKMK pvouikuo v ku>.o iu ne oslavlju bloška. Razpoïilialnica za Jugoslavijo: Jusiolov P BEIERDORF C- Co d. z o, z. Ma'ibor — Meljska cesla 56 Ljubljana varno s preprogami in bosanskim posod jem - in vsem i- ilim. kakor pravijo Nemci: eeht bosniseh umi tilrkisch . Nekateri trgovci pravijo ludi: 'K» pride tujec v Sarajevo, mu ni mar za to, da bi šel na korzo. On hoče videl i čaršijo iu čaršijsko življenje. Treba bi bilo prepovedati moderniziranje Carême z novimi zgradbami v slogu, ki ga ima 9t) odstotkov č.iršijskih 'r;{ovin iu delavnic. Kaj :iaj i 11 ■. \ Nemec ali Anglež od gledanje rolojskib oklepov. On je pred njimi pobegnil. On hoče videli kaj takega, česar še ni nikoli videl. Sarajevo je edina oaza, v kateri še klije orijeiitalno življenje in tega, kar vidi tujec v Sarajevu, ne more videli nikjer več in niti v Turčiji ne. Zato -iiio proti vsakemu moderniziranju čari i je in za ohranitev starega sloga in starih običajev.« Končno zahtevajo Sarajevčani tudi lo, kar je pri tujski industriji samo ob sebi umevno: da so hoteli iu vs.i prenočišča vedno v najboljšem redu iu čistoči, -/i» -ai. če se tujec dobro ne prespi, t lidi nima v . i,jo, .t:>. bi kaj kupoval na čaršiii. Gozdni požar v Ponovičah Litija, -t. marca. Včeraj popoldne po osebnem vlaku je pričelo goreli v tako zameni ravbarskem grabnu: takoj jiri železniških ;airipah, četrt ure od gradu Pono-viče. Upravitelj banskega veleposestva gosp. Rupel j jo takoj alarmiral sosede in poljske delavce, ki so v najkrajšem času pogasili gozdni požar, ki да jo najbrže zanetila lokomotiva osebnega vlaka. Skoda ni prevelika, ker ie tu že večkrat požar uničil g..,: I' . v.sade ln tod raste povečini grmo-.-'e. Koledar Sreda, 5. marca: Pepelnica. Janez, Jožef od Križa; Friderik, opat. Strog post. Osebne vesti — imenovanje. Za predmetnega učitelja na državni srednji tehnični soli v Ljubljani je imenovan v 11-2 g. Ivan Tavčar, strokovni učitelj lll-l na isti šoli. „ , 17 r,rcdnj?solske službe. Na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani je imenovan za suplenta diplomirani filozof g. b ranče Vodnik. Iz vojaške službe. Po službeni potrebi je premeščen oii štaba 8. orožniškega polka v Liubba-ni v štab orožniškega polka v Zagrebu administra-tivni kapetan I. razr. Tomo Tonkovič. V Ljubljani je služboval 12 let. Z njim izgubi poveljstvo dobrega organizatorja in izrednega delavca, tovariši ► zornega tovariša, podrejenci pa velikega dobrotnika. Obilo sreče na njegovem novem službenem .iiestu. S pošte. Za pogodbene poštarje (ice) so nastavljeni: \nton 1'etrič v Kotljah. Anica Stantova iri Sv. Petru v Sav. dolini, Marica Jerajeva pri Sv. janežu ob Boh. jezeru, Mara Rovšnikova v Trojanah, Marija Baumanova v Blanei in Marija Miklau-čeva v Petrovčah; za služiteljico 2. skup. Štefanija Pozdiričeva v Beltincih. — Premeščeni so: pogodbena poštarica Zora Benkovičeva iz Trojan v Slivnico pri Celju, pb ur. 11-4 Amalija Pondelakova s kolodvorske na glavno pošto v Mariboru. Leonija Lampičeva iz Celja na ljubljansko glavno pošto in Vida Kušarjeva z glavne pošte v Ljubljani v Radovljico: zvan. '3. skup. Vinko F.rste z ljubljanske glavne pošte v Žužemberk in služ. 2. skup. Iv. Krav-car iz Žužemberka ua glavno pošto v Ljubljani. Služ. 2 skupine L. Meznarič v Hrastniku je stopil iz pcšine službe, izkušnje za vodstvo pogodb, pošle je napravila .Milka Bračunova. Novi gfobovi ■*■ Franc Drobnič. Umrl je 4. marca v Veliki Stari vasi pri Grosupljem obče spoštovani g. hrane Drobil'č. lesni trgovec in jx>sestnik, bivši več-k ni župan in ob:, odbornik na Grosupljem 1er oče sp' ino znanega, in priljubljenega ljublj. zdravnika g. dr. Drobr. i č a. Pokojnik j„« bil vzgleden kršč. mož ter mnogoletni naročnik Slovenca«. Pokojnik je bil *vr co let. Ostalim nase odkritosrčno sožaije. -j- V Ljubljani je umrl znani Rudolf M ii 11 e r. hotelir pr: Lloydu- na sv. Petra cesti 7. Pogreb bo v četrtek ob 3 popoldne. N. p. * m.! Mala kronika *k Kdor je pozabil izpolniti položnico, ki je bila priložena nedeljskemu ->S!o-venciis v poravnavo nadaljnje naročnine, naj lo siori č'mpreje. Oilliknvnnje danskpsa kralja. N . Vel. kralj Aleksander j- podelil Nj. Vel. danskemu kralju Kristijanu X. red Karagjorgjeve zvezde 1. razreda. Ur Prestaro 80 letnice predsednika relw«lnva-ške republike ц. Ma-arvka pro-tavi Radio Ljubljana v četrtek C. inarca ob 17.30. Slavnostni govor govori g. konzul Ressel, na kar zaigra orkester fehoslovaSko drž. himno. Malček častit;, v češkem zika g. predsedniku Masarvliu, nato -ledi slavnostni koncert s solo spevi. Vse točke programa -u vzele i7, čehoslovaške gta-bene literature. Ob 19.50 bo prenos iz. Prage slavnostne predstave Libuša . opera v 3. dej., kp. Ii. Smetana. V petek 7. marca bo prenos baklji.de in slavnostnega govora, ki ga bo imel župan dr. Puc izpred mestnega magistrata. -fr Odgovor Jutru,. Na neresnice, iznešene v napadih »Jutra« z dne 2. t. m. iz Konjic, bom odgovoril sodnijskiin potom. — Arhidiakon Franc Tovornik, naužupnik in dekan v Konjicah. if Zel lais ne pride v Jugoslavijo. Kakor znano, se je čudodelni zdravnik Valentin Zeileis v Gailepachu bavil z. mislijo, da bi napravil v Mariboru oziroma če bi mu tam oblasti prepovedale, v Zagrebu ali v Belgradu podružnico svojega pro-slulega gallspacbškega podjetja. Kakor poročajo sedaj iz jiopolnoma zanesljivih virov, ne bo nič iz lega načrta, ker jugoslovanske obl sli nočejo dati dovoljenja za Zeileisov institut. Zeiteis ne more nili v češkoslovaško niti v Jugoslavijo, nili v Nemčijo. if Kdo ji utopljence i Savi. lz Litije: Poročali smo. da so železniški delavci potegnili 28. februarja iz Save pri Gornjem Logu neznanega samomorilca. Sedaj se je ugotovila njegova identiteti. Samomorilec je na travniku pustil srebrno uro 1er delavsko knjižico, glasečo se na ime lîn-lol; Martin, rojen leta 1802., pristojen v občino špi-talič, okraj Kmnnik V delavski knjigi je bilo še 40 Din. Pokopan je bil na pokopališču v Hotiču dne 3. inarca ir Zopet nož. K notici pod tem naslovom v Slovenskem listu od 3. inarca t. I. bodi opomnjeno, da Albert Schlegel. delavec iz Kamnika, ni bil ranjen v roko pred ccrkvijo v Mengšu po službi božji, ampak v gostilni, ki je oddal'cna od cerkvc več kot četrt ure' Ranil ga pa je fant iz sosednje občine, ne pa Mengsan. ic Lov na dražbi. V četrtek dne 17. aprila t. I. ob 9 sc bodo pri okr. načelstvu v Ljubljani v sobi štev. I ua javni dražbi oddali v zakup lovi občin Vič, Medvode in Horjul za čas od 1. junija 1930 do 31. inarca 1935. Dražbeni pogoji so ob uradnih urah pri ckr. načelstvu vsakomur na vpogled. ■ir Uradna lista VI. žrebanja dobilkov loterijske 2'A%-nc državne rente za vojno škodo, izvršenega dne 15. februarja 1930 je odjavljeiia v uradnem listu — priloga k kosu letnika I. z dne 3. marca 1930. V Uradnem listu kraljevske banske uprave dravske banovine st. 36 od 3. marca t. I. jo objavljen -Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita pripravnikov 11. in III. kategorijo, v re-serlu ministrstva za notranje posle«, dalje »Naredba o službenih razmerjih, dolžnostih, področju in pooblastitvah za strokovno, administrativno in pomož- Kaj bo danes? Drama: Zaprlo. Opera: Magdalena. SentjaKobska sola; Predavanj« g. Jerice Ijanove o zelcnjadi. Ob 8 zvečer. Lekarne: Nočno službo imajo Mr. Sušnik, Ma rijin Irg 5 in .Mr. Kurall, Gosposvetska cesta 10. Pomlad prihaja! Gostovanje Tegernseerjev. Zem- ij) Someščani! Due 0. in 7. marca |930 se vrši v Ljubljani slavnostna proslava 80 letnice rojstva velikega prezidenta bratske češkoslovaške republike. Vabim Va9, da razobesite v teh dneli na vseli svojih hišah državne zastave 1er se v velikem številu udeležite svečanih prireditev in manifestacij. — Župan: Dr. Dinko Puc, 1. r. 0 Postne pridige v stolnici bodo pričenši s petkom, 7. marca, vsak petek v postu točno ob pol 8 (pol osmih) zvečer. Govoril bo stolni kanonik ilr. Mihael Opeka o šesti iu deveti zapovedi deka-loga: Ne prešuštvu j! — Ne želi svojega bližnjega žene! © Pianist Ivan Noč je brez dvoma eden najbolj nadarjenih jugoslovanskih pianistov, ki si je pridobil svoje dobro ime in sloves tudi že izven mej naše kraljevine. Njegovi programi izpričujejo v vsakem pogledu njegovo muzikalno in tehnično znanje ter so na višku sedanje dobe. Noč obvlada z isto lahkoto klasični kakor tudi moderni program. Posebnost njegovih koncertnih sporedov tvorijo klavirski koncerti muzikalnih genijev Liszta. Beethovna in Caikovskcga. Noč nastopi v Ljubljani v ponedeljek, dne 10. t. m. na jubilejnem koncertu Matičnega orkestralnega društva z Lisztovim klavirskim koncertom v es-duru. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. I O Veliki plakati po mestu javljajo, da bo v ponedeljek, dne I0. t. m. pomemben in važen simfonični koncert v Ljubljani, S tem koncertom, ki se vrši pod protektoratom ge. Gabrijele Semčevc, soproge našega bana, se bo proslavila 10 letnica plo-donosnega in uspešnega delovanja orkestralnega , društva Glasbene Matice. Program izvaja orkester, ki sestoji iz članov orkestralnega društva, gojencev drž. konservatorija, opernega orkestra in godbenikov Muzike dravske divizije. Kot solist nastopi g. Ivan Noč, koncert dirigira L. M. Škerjanc. Predprodaja se žc vrši v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah. RESTAVRACIJA HOTELA »UNION« Danes najboljše in najfinejše Oglejte si ravnokar došle no-oosli A.<$ E. Skabernè Ljubljana ШВЕ v veliki izbiri. — Bok pivo! K. RIST. * Pri težkočah v želodcu, gorečici. zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku -,a ietra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti povzroč' čaša naravne »Franz-Josef« gri-nčicc točno poživljenje v zastali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo --'Franz-Jose'«-vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. »Franz-Josei« gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. postopati z vinogradniki, ki žele prevoziti svoi pridelek vina za domačo potrebo iz občin, kjer ni njih stalno prebivališče«, »Odločba, da ob izvozu vina ni treba zavarovali valute« in »Odločba glede 20% kronskih priznanic. izdanih izven mej današnjega državnega ozemlja« Narodne. Zbirka slovenskih narodnih pesmi za moški, mešani in ženski zbor, priredil prfo. M. Bajuk, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pesmarica nudi tO narodnih pesmi v preprostem prav narodnem slogu, kakoršen je 'as'en samo Ba llku. Zato pa naš narod njegove narodne pesmi lako rad poje. Svedok temu je, da so njegove narodne pesmi doživele že več izdaj. Zbori, ki si želijo nabaviti večje število njegovih narod pesmi, naj stopi io v dogovor z založništvom. Pričujoče Baiukove narodne pesmi vseiu našim zborom prav toplo priporočamo. Cena izvodu Din 14. -k Izredni občni zbor Zveze šoferjev Slovenije se vrši v celrtek dne 0. t. in. ob 20 v gostilni Novak. Rimska c. šl. 19. Člani sc pozivajo, da se občnega zbora točno in polnoštevilno udeleže. k Zdaj je čas za ribje olje. Dobro se še spominjam. kako smo se kot mali otroci vsako zimo knrirati z ribjim oljem. Posiavili smo se pred mamo lepo v vrsto in polna žlica ribjega olja, ki smo ga morali použili, je skoro vsakemu nakremžila prej tako zadovoljen obraz. Razumljivo jc. da tudi matere ne silijo najraje otrokom takih slaščic«. Ako )e dete zdravo, mu ni treba ribjega olja. Kakor hitro pa popusti tek ali če zboli otrok za pogostim katarjem, mrzlico ali za oteklimi žlezami, tedaj ie ribje olje dobrodošlo. Znano pa je, da mnogo ljudi ribic olje zelo težko vživa. V takih slučajih naj sc takoj za oljem vzame malo čaja ati čokolade. Ako tudi to ne pomaga, naj se jeinije inesto ribjega olja •Jemalt« prašek. 2 do 3 velike žlice Jcmaltu dnevno zadostuje. Priporoča se, da se kura z ribjim oljem ali Jemaltom izvede tako. da ga jemlje otrok 2 do 3 mesece, toda ne zaporedoma, nego v presledkih. Za vsakim mesecem jemanja, naj bo nicsec presledka. Ako se poleg tega skrbi tudi za sveži zrak iu dobro hrano, kakor tudi za nego lelesa, tedaj lahko upamo, da nam bo otrok zimo srečno prestal. Dr. Hp. 4r Pozor! Fino s čebulo marinirane ruse '25 Din kg nudi tvrdka »Riba«, Ljubljana, Gradišče, od danes dalje. Poslužite se ugodne prilike. Riba-. Banes no §MT 0 Oddaja ribolova v mestnoш ribniku poti , Tivcliiein. Ker je najemna doba ribolova oziroma | gojitve ribarstva v mestnem ribniku pod podturn- j skim gradom (Tivoliiem) potekla, bo oddal mestni magistrat ribolov, oziroma gojitev ribarstva v najem na dražbi. Dražba bo 10. marca ob 12. v mestnem gospodarskem uradu. Dražbeni pogoj i so ua vpogled vsak dan ravnotnm med običajnimi uradnimi urami. j 0 Vreme v Ljubljani je bilo včeraj dopoldne mirno in oblSčno, pozneje se ie zjasnilo in je pihal prece:šen veter. Najnižja temperatura je bila 3.0 C, čez dan jc narasla na 12.6 C 1er je bilo prav lepo pomladno vreme. Barometer 772.S. 0 Racija. Vsak teden vsaj enkrat ima ljubljanska policija navado, da preišče in pregleda razne ljubljanske brloge in prenočišča polepinskih iu vla-čugarskih tinov. Pri raciji v noči na torek je aretirala nenavadno število teh ljudi in sicer osem žensk, vseh sumljivih tajne prostitucije in pa štirinajst moških. Z ženskami se bo zgodilo, kot po navadi: deloma bodo oddane v bolnišnico, deloma pa na sodišče. moški pa bodo morali vsi na sodišče, kolikor jih ne bo policija že sama izgnala iz Ljubljane. © Pustni maček. Temeljitega pustnega mačka bo imelo poleg onih 20 pijančkov, o katerih smo poročali, že včeraj, še sedemnajst drugih, ki so bili ovadeni v nedeljo in v ponedeljek deloma zaradi ka-Ijetija nočnega miru, še več pa zaradi izgredov in pretepov v javnih lokalih. Skupno bo radi pustnega vecet:ačenia moralo plačati precejšnje globe 37 vinskih bratcev, med katere jja niso všteti še vsi tisti, ki bodo padli stražnikom v pest v pepelnični noči. 0 Dve tatvini. Točilec restavracije ••Zvezde« Anion Završau ie prijavil, da mu je izginila iz njegove sobe v Kazini nova moška obleka, vredna 2000 Din. — Prof. Radovanu Prosenu ie nekdo odpeljal dragocenega psa vrednega 2500 Din. RC9COBORBE Hotel ; Union — danes v sredo ob 8.15 zvečer ŠTIRI VELIKE BORBE Šotler, I.jubliana proti Budrus. Mazurija Doberl, Celje proti Mrna, Slovaška VELIKA RORBA Eguatore, Italija proti Wchram, Nemčija NAPETA ODLOČI! NA BORBA Johnson, Afrika proti Kop, Jugoslavija Vstopnina: 10, 15 in 20 dinarjev Maribor v restavracijo in klet Zvezda ! Jedila bodo razstavljena in p. n. obiinstvu na vpogled od 17 do 14. V restavraciji in kleti svira prvovrsten I orkester. — Priporoča se Fran in Rozi Krapeš. Posodo za husunfo j lito, emajl, ali aluminijasto, jedilno orodje kakor I ludi vso drudo kuh. onremo izberete naiutfodnele 1 pri „Jehlo". LiuDJtana. sum i ir$ □ Boljši sn učni uspehi ob zaključku drugega tromesečja na tukajšnji humanistični gimnaziji. Na podlagi tozadevnega statističnega gradiva je mogoče ugotoviti napredek za osem odstotkov. Pet dijakov je bilo izključenih. Napredek glede učnih uspehov ol) zaključim drugega tromesečja zaznamujejo tozadevni .statistični pregledi tudi na nekaterih drugih tukajšnjih srednješolskih ln strukovno-šolskih zavodov. □ Ljudsko Jtihauir. V mesecu februarju je bilo v Mariboru 05 rojstev (37 m. ter 24 ž.) 1er 60 porok. V stolni župniji je bilo 5X rojstev (28 in. ter 30 ž.) ter 0 porok; v frančiškanski župniji; 10 rojstev (3 m. in 7 ž.). 0 smrtnih slučajev (7 m. in 2 ž.) 1er 20 porok; v inagdulenski župniji 24 rojstev (15 m. in t) ž.). 37 smrtnih slučajev ((24 tn. In 13 ž.) ter 24 porok. Iz. evangeljske občine: 2 rojstvi. 2 smrtna slučaja ter I poroka; iz pravoslavne cerkveno občine: 1 rojstvo □ Skoraj: živa liaklja. V Žiei v Slov. goricah bi se kmalu pripetila težka nesreča. 561etna pre-vžltkariia Marija Holar je razbila petrolejko; pri tem ji je petrolejka padla na obleko, ki jo pričela goreti. Usodepoluo se. je jet ovijali ognjeni obroč okoli nesrečnice, ki je vsa preplašena je,la vpiti na pomoč. Domačim sc je sicer posrečilo, dn so jk>-gasili ognjene zublje, ki so vsebolj objemali ne-srečnico; zntlobljene ope w t ne un su tako težko, da ic nieno stanje zelo resno. □ Vedno bližje razjasnit) e. Y nedeljski številki .«ino poročali o najdbi trupla 23tetnegu lesarskega pomočnika Franca И ter na, ki so ga v petek potegnili pri dupleškem brodu iz Drave. Sedem tednov je zakrivila globina Dravine struge skrivnostnost njegove usode. Trenolno je prevladovalo mišljenje, da gre za samomor, ki bi ga naj bil jio-kojni Štern izvršil s tem, da je iz brvi v Koroškem predmestju skočil v objem Draviiiih valov. Tekom preiskave pa se je dognalo, da se je Štern usodnega večera nahajal v družbi dveh moških 1er neke ženske, katere identiteta jc ugotovljena; rezultati preiskave kažejo, da gre najbrže za umor iz maščevanja. Zanimiva okoinost je, da jo štern. ko so ga izvlekli iz Drave, imel spredaj nekaj zob zbitih. Pokojnikov oče ter druge njegovi znanci ter v poštev prihajajoče priče izpovedujejo, da je hit Štern zelo marljiv iu trezen fant in izključujejo možnost, ila bi bil Štern izvršil samomor. Ker so varnostne oblasti obema moškima, s katerima je bil usodnega večera v družbi, že na sledu, se v zvezi s skrivnostno usodo jiokojnega Šterna napovedujejo zanimiva razkritja. Г'ј Obrtna pravic» se ,je izdala v toku mesecu februarja sledečim tvrdkam oziroma obrtnikom: F. Koren, pek, Smetanova 51; It. Bobič, čevljar, Prešernova 1; .1. Peteln, stanmirslvo, Orožnova 1; It. Ligofsky, trg. ■/, mešanim Metrom, Državna 24; E. Peteln, vulkaniziranje gumijevih izdelkov, Kopališka 8; .1. šapec, godec. Beograjska 24; M. Fran-gescli, trg. z. vinom, Gosposka 11; I. Sprinčnik, godec. Magdaleuska 117; Prva . mariborska tovarna metel in ščetk N. Minibek. Pobrežka 20; R. Ver-tiovšek. trg. s kolesi in šivalnimi stroji. Tržaška 52; A. Liajsek, trg. /.mešanim blagom, Knuikopa-nova 11; Tvrdka Turati, prevzemanje obutje v svrho oskrbe i »opravila, Aleksandrova 7; O. Bruder-man, klepar. Mlinska 3; S. Markovič, trg. agentuwi in komisija. Gosposka 40; 1. Schmidinger, urar, Kopitarjeva 6; F. Majcen, čevljar, Vojašniška 0; A. Pečenko, trg. z modnim blagom, Vetrinjska 24; I. Wagner, šivilja. Slovenska 29; J. Benčič in A. flrimi In r, čevljarja. Frankopattova 8; A. Prede, pek, Jezdarska 5; K. Koreni, godec, Delavska 6; R. Drexler, tapetni k .Ruška 3; Mariborska mestna občina, prevažanje oseb na i>rogi Maribor-Sv. Peter □ Na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko tukajšnje Borze dola: 7 kuharic. 12 služkinj, 2 jio-strežnici, 3 sobarice. S vzgojiteljic, 2 varuški, 2 bolniški postrežilici, 4 hotelske sobarice, 2 natakarici, 7 delavk, 2 šiviljski vajenki, l trgovska va-jenka, 2 likarici ovratnikov, 12 viničarjev, 3 ma-jarji, 10 hlapcev, 1 kamnosek, 1 mizar, 1 vrtnar 2 kovača, 15 čevljarskih pomočnikov, 1 j>ek, 1 mli nar, 2 slaščičarja, 1 sedlar, t kolar, 2 kovaška, 'i kleparska, 2 pekovska in 3 čevljarski vajenci. □ Akademska kongregacija. Drevi v Alojzijev! cerkvi redni sestanek -Vsi gg. s od ali uljudno vabljeni. □ Obrtno pravico so igubili: K. Jager, trg. и drvmi in premogom, Židovska 4; R. Flori jan. "izdelovanje kosmetičnih ter kemično tehničnih preparatov. Meljska 50; S. Kenda, trg. z. inotocikli, motorji 1er njih sestavnimi deli. Trg Svobode 0; K. Pečenko, trg. z. modnim blagom, Vetrinjska 24: R. Kisi, mizar, Vetrinjska Ki: Ji. Witzmann. trg. agentura in komisija, Gosposka 40; J. Novak, čevljar, Jezdarska 8; 'I'. Lasič, mesar. Glavni trg; M Sicherl. trg. z mešanim blagom, Stritarjeva 5; 1. Jvočevar, čiščenje stanovanj, Cankarjeva 14; 'A. Bender. izdelovanje s-odavice. Taborska 4; štajerska gospodarska zadruga Ljudski dom , trgovina z vinom na debelo, Ruška 4 ter R. Baumgartner, trg. s finim sadjem, Aleksandrom 40. П K življenju so zbudili 31letncga k ročaja Franca 1)., ki se je bil obesil v svojem stanovanji! v Magdalenski ulici 31 in ki .so ga domači našli ob vstopu v njegovo sobo v nezavesti. Franc 1). boleha na težki živčni bolezni 1er je dejanje očividno izvršil v trenutku duševne zmedenosti. П On v Avstrijo, svedrovci v njegovo stanovanje. Zasebnik Fridsvik Skrabl iz. Taborske ulice 8 se jo po enotedenskem bivanju v Avstriji vrnil v Maribor ter doživel ob vrnitvi nemalo razočaranje. Izkazalo se je, da so med tem udrll svedrovci v njegovo stanovanje ter odnesli listnico s 1400 Din in raznega blaga, perilu ter obleke v vrednosti 3500 Din. Za tatovi poizvedujejo. Celje Na prihodnjem prosvetnom večeru, i;i se vrši v ponedeljek dne 10. marca ob S /.večer v Domu v Samostanski ulici, predava glavni tajnik ljublj liske Prosvetne zveze g. Vinkn Zor o znamenitih pasi jonskih igrah v bavarskem sulli Obérant-inergiiu. Predavaje bodo spremljale lepe skioptič-no sliko. Vstopnice po običajni ceni se dobijo že danes v Prosvetnem tajništvu nn Cankarjevi c. 4. C Najlepšo jni.-mo zah.no je med številnimi pUfthlhni prireditvami v Celju priredilo Katoliško prosvetno društvo « svojim pestrim večerom proSI. ponedeljek. Publika je to v polni meri priznala in je ie davno prc.l pričelkoni pokupila vse razpoložljive sedeže v dvorani. Bil pn je to res animiran večer, kakršnega Celjani morda doslej še niso doživeli, Vse točko pn grama sd bilo izvedeno brezhibno in sprejele ■/. me-toiua enlu/.ijn-iičnini prl-гшшјеш. Kočevje Koiicim-I. V soboto zvečer se je vršil v dvorani hotelu Trst koncert, ki ga je priredila novoustanovljeni; Vincencijeva konferenca v Kočevju. Na koncertu je nastopil znani dunajski virluoz nn geslih g. Igo Drucker popolnoma brezplačno. Na klavirju ga je spreinljalh nadarjeni klavirist. šesto-Solt i Mirko Tros' iz znane Trostove rodovine. Program Je bil nadvse bogat in pester. Umetnika sta izvajala Čajkovskyja, Drdlo, Beriota, Dvoraka in druge. Najbolj je ugajala Schuberlovii: Ave Marija. Poleg legit programa je g. Drucker dodal nekaj proizvajanj ua saksofonu Vse točke so bile izvedene prvovrstno ,za kar sla žela umetnika vsesplošno odobravanja in polivalo, da sla morala celo nekaj točk ponovili. Gosp. Drucker ju je bil izročen po predsedniku krasen lovorjev venec, Troulu p-1 lep ( lui. Koncerl ie bil za Kočevje poseben glasbeni dogodek. Dvorana je bila dokaj zasedena, vendai? le z ozirom na dejstvo, da gre dobiček za dobrodelne namene, veliko premalo zasedena. Obžalovati moramo tudi dejstvo, dn ni hotel nihče r i ta večer posoditi klavirja, dasi posojajo ob drugih koncertih prav radi. .le že res listi rek, ki pravi, da ima vsaka dobra stvar svojo sovražnike. Vincencijeva konferenca, ki se je ustanovila pred par meseci tudi v Kočevju pod predsedstvom sodnega svetnika g. dr. Matije Lavrenčiča, je že v par mesecih obdarovala številne potrebne v iznosu več lisoč dinariov. Kdor socialno čuti, Ia bo gotovo spremljal s pozornostjo delovani'e 'e konterence in ga tudi gmotno in moralno podnrl. Lep večer v Marijinem «lomu. Vodstvo meščanske in osnov ne šole 1er otroškega vrtca je priredilo v nedeljo 2. marca lep dramatični večer. Dvorana v Marijinem domu je bila nabito polna, lako da so morali mnogi oditi. Zalo bo vodstvo ponov ilo igre v nedeljo f) marca istolnko ob 3 pop. -.Čudodelni zdravnik, igrica naših malčkov je nadvse ugf.inlii iu dokazala, koliko se da napraviti iz še ne šoloobvezne dece. Drama: Knznovana gostoljubnost, ki so jo priredile, gojenke meščanske šole. je uspela zelo dobro. Občinstvo je spreielo vsa izvajanja zelo toplo iu je hvaležno vodstvu Marijinega doma za lep užitka polni večer. Litra Tradicijonclui pustni kurzn v Litiji. Zo v polpreteklih časih, ko je v Litiji pro-cvilaln le mala obrt in rudarstvo v okolici, je bil litijski trg znan po svo'eni vedno originalnem karnevalskem korzu. Po .stari šegi so najprej poselili na pustno nedeljo Litijo sosedje iz, šmartna, pripeljalo so je v Lilijo vse kar leze ino gre iz šmarlna na vozovih, obrtniki v prvi vrsti, pestro in groteskno inaskirani. Ta običaj Šmartno se jo v zadnjih letih po vojni popolnoma opustil, zato pa so jo kurentovanje v Liliii dvignilo. Med vojno razumljivo ni bilo no vesolja no ljudi na razpolago za pustni korzo, zato pa se jo, ta običaj zopet vpeljal takoj po vojni in vsak pustni torek so Litjani uživali na res originalnih domisle-kih domačinov. Duša raznih res posrečenih korzov je bil naš domačin gospod 1'eliče, ki pa se jo pred leti preselil v Ljubljano ter lako pozabil nn svojo pustno službo. — Zalo pa je bila Litija lelos nn pustni torek nemalo presenečena, ko se je popoldne razvil na pel ili vozovih originalni pustni korzo, na čelu raufenkirarjev- Franeel, ki so glumili cigano-kotlarje. zasledovane po orožnikih. Originalen je bil ludi nastop zobnega ateljeja (lu se derejo lo zdravi zobje j, kalere sla spremljala l'ai in Patachon. Vodja le grupe je bil domačin Polči. Tretja grupa pa ni prišla na svetlo, ker ji je zmanjkalo potrebnega živega materijala, hoteli so vleči ploh in uganjati druge pustne šale. Litijski trg že davno ni bil luko natrpan občinstva, ki se je izborilo zabavalo in nasmejalo res imenitnim in dobrouspelim dovtipom naših obrtnikov. ki so se ludi letos sijajno našemili. Radio Programi Rariio-Ljubtiana t Sreda, 5, marca. Opoldanski program odpade, 17.30 Koncert radio-orkestra. 18.30 Otroški kotiček, radio-tetka. 19 Pčdobe iz slovenske literarne zgodovine, prof. Fr. Koblar in Franc Lipah, član narodnega gledališča. 19.30 Dr. Stanko Leben, Francoščina. 20 Večer resne glasbe, poje gdč. Mara Pirčeva. 21 Konccrt radio-orkestra. 22 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 6. marca. 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, rcproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov, j7 Dekliška ura, govori gdč. Slavica-Vencajz. 17,30 Masarykova proslava (slavnostno besedo govori g. konzul Resi). 18.30 Dr. Br.hinec, Industrija v svetovnem gospodarstvu, 19 Prenos iz Prage, »Libuša«. 22 Časovna napoved in poročila, lahka glasba. Drugi programi i Četrtek, 6. marca. Belgrad: 18 Koncert zabavne glasbe. 19.30 Slavnostna akademija češko-jugoslovanske lige v proslavo 801etnice predsednika Masaryka. 21.15 Večerni koncert radi kvarteta. 22.15 Zabavna glasba. — Varšava: 12.45 Mladinski koncert varšavske filharmonije. 16.15 Reproducirana glasba. 17.45 Koncerl zabavne glasbe. 19.25 Reproducirana glasba. 20.30 Wagnerjev koncert. — Budapest: 12 Koncert radio kvarteta. 16 Pestra radio ura. 17.40 Operetna glasba. 19.30 >,La Gioconda«, opera, nato kcncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 11 Koncert orkestra. 15.30 Koncert orkestra. 17 Mladinska ura. 20 Recitacija. 20.40 >-Meden«, stara teaterska novost, nalo večerni koncert zabavne glasbe. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba. 12.30 Koncert radio orkestra. 16.30 Mladinska ura. 17 Koncert radio kvinteta iz Torina. 19.15 Večerni koncert. 20.30 Pester koncert, nato zabavna glasba. — Praga: 19 »Libušu«, opera (B. Smetana). — Langenberg: 17.30 Popoldanski koncert. 20 Večerni koncert zabavne glashe. 21 >Ples okrog denarja«, slušna igra, nato plesna glasba. — Rim: 13 Koncert kvinteta, 17.30 Koncert zabavne glusbe. 21.02 »La sonnambula«, opera. — Berlin: 19.35 »Hrabri Kassian., spevoigra. 21 Koncert komorne glasbe. — Kntovic.c: 12.10 Reproducirana glasba. 12 40 Mladinski koncert iz Varšave. 16.20 Reproducirana glasba. 17.45 Koncert zabavne glasbe. 19.05 Literarna ura. 20.30 Večerni konccrt iz Varšave. 23 Plesna glasba — Toulouse: 18.35 Zabavna glasba. 19 Klavirski konccrt. 19.30 Koncert operne glasbe. 21 Večerni koncert simfoničnega orkestra. — Stuttgart: 10 Reproducirana glasba. 16 Popoldanski koncert. 19.30 Koncert na cilre. 20.30 Recitacije. 21 llarlckin , leaterski cnpriccio. 22 Smešni prizori. —• M. Ostrtiva: 11 Reproducirana glasba. 12.30 Koncert orkestra. 17.30 Zborni konccrt. 19 »Libtiša«, opera (B. Smetana). Velike smušhe tekme v Oslu (Od našega posebnega poročevalca.) Oslo, '28. febr. Dnev i velikega smuSkega ledna nam potekajo zelo hilro. Že razne priprave za treninge in tekme vzamejo mnogo časa. Precej pa se zamudi z vožnjo . do terenov in skakalnic, ki. traja skoro pol ure. I lako jo razumljivo, da se jo prv' dan našega nastopa kar naenkrat približal. V sredo zvečer so nam porazdelili .startne številke v pisarni NSF (Norges Ski l'oibund). ki jo jako roprezenlabol. Fu jo zaposlenih lepo število uradnikov. Po stenah vise najvišja odlikovanja, katera je dosegla Zveza po svojih tekmovalcih, izžrebane so nam bil" naslednje ,-tarlue številko za 17 km smuški tek: Srnine! 3, .loško Janša 70, ing. Janko Janša 91. Sperijolni smuški «d; na IJ km je pričel točno po programu ob 1.0 dopoldne. Na slarlu jo bilo Jako živahno. Zbralo se je lepo število občinstvu. V dveh vrstah so sedeli sodniki. Vis-à-vis lie bila postavljena častna tribuna za odlično goste. Tu so se zbrali zastopniki skoro cele Evropo, poleg njih pa najvišje športne osebnosti ■/. Norveške. Nervozno vrvenje jo vladalo pred in v ski muzeju. To so mazali in preizkušali svoje orodje konkurenti. Na vseh sU-anoli so bili postav-Ijeni kino- in fotoaparati. Kol starterja sta sodelovala najslavnejša smučarja: Thorleif Haag in Johan Grôtlumsbraleii. Navzoč je bil seveda 'simpatični norveški prestolonaslednik Olaf. Start sain se 'jc razvijal z matematično natančnostjo. Eden z.a drugim so vrveli konkurenti. Smuške veličino in ino-zemei so bili burno aklriniranl z rezkimi lleljja . Vsega je starta lo Iti tekmovalcev. Posebno pozornost so vzbujuli po svojih malih postavah in odlični tehniki Finci, po belem dresu Švedi. For-luna jo vse favorite stisnila skupaj, lako dn se je takoj v pričel ku vnel silen boj. Tako tc ko smuške proge doslej še ni.-mo vozili. V načrtu je izgledala raz-meroina lahka, saj jo v protilu kazala le 100 metrov višinske razlike. V terenu s" se pu pokazale takoj vse posebnosti norveških tekmovalnih prog: neprestano in odrezano menjavanje smeri ter do konca valovil leron po gozdu. Cel lok je obstojal iz samih prehodov 1er neprestanih izpadov v tele-iii»rk stojo. Radi pomnnjkanjii snega jo štrlelo sredi proge v zrak razno šibovje. ki pa tekmovalcev ni j smelo motili. Vsa proga jo bila zasedena po šte-I vilnili gledalcih, ki so nepre.-Inno navduševali tek-! niovalce. Proga je bila odlično markirana. Oranžni trakovi so viseli vsakih 5 do 10 metrov. Radi številnih zavojev jo bilo na progi razmeščenih kontrol. Precej pred startom so bile napote ob smučini vrvi. Na slarlu pa s0 plapolale zastavo slarlfjočih narodov, ki so tvorilo najprimernejši kolorit. Zopet so zmagali Norvežani. Uudstntiien in Brodahl sta rešilo v tem težkem boju prvi dve mesti za Norveško. Vesolje publike nad zopet il i m uspehom io bilo velikansko. Zmagovalca vozita stilno prvovrstno ter obvladata teren sigurno z odlično tehniko. Kol grupa so so sijajno plasirali Finci, ki so po vrsti zasetPi vsa prednja mostu. Soma znano imena: Touno in Marti Lappa-loiuen, Sanrincn, Liikanen. Huttnnen, ltemes. Sami mali topi, do skrajnosti hitri v gibih Nuravnosi užitek jih jo opazovati na delu. Nekoliko so razočarali Švedi. Znani Liudgren se jo plasiral ni 0. mesto. Uterstrom na deseto. Zmagovalec na pet-desetki v Si. Moritzu Iledhud jo zasede! konnij 24. mesto. Premoč nordijskih narodov je bila v tem teku dovoljno dokazano: Najboljši sredujeevropejer se jo plasiral šele kot 35. v času 1 : 29 : 1K Bil je to Švicar Bussmanu. Na 1. srednjeevropsko mesto jo bilo iz različnih strani mnogo aspirantov. Švicarji so jih dobro odpravili. Največ mest sredi tabele imajo zasedenih Nemci, imajo dobro trenirane enakovrstne moči. Poljaki so s šo-lakom tolkli Čehoslovake. Zasedel je 52. mesto, medtem ko jo najboljši Čeh Nëmecky Jos>ef šele 30. (1 uro 32' 13"). Najboljši Italijan Delago jo bil 7«, lik pred bratoma Jankom in Joškotn Janšo, ki sta se placirijta kot SI. (1 uro 40' 30"), oziroma 82 (1 uro 34' 13 ). Teško konkurenco najbolje ilustrira dejstvo, da je norveški olimpijec Stoa šele 02 (I uro 33' 51"), Bronek (Čeh) 03 (1 uro 34' 12"). švicarski prvak Rubi 73 (1 uro 38' 43"). Poljak Metyka 80., medtem ko je slednji dosegel doma sijajne uspehe. Delago pn je bil letos v Davosu drugi! Naši tekinovalri so dali vse iz sebe. Josko je vozil do 9. km izborilo. Nalo pa -i jo na progi v bičevju nalotnil palico, katero jo nato repariral, pri čemur se je prehladi!, nakar mu tje postalo slabo. Vozil je kljub leiiiu dalje, največ radi smeri. Po cilju ga je odnesel Grôttumsbraten v slačilnico šromel jo izstopil vsled starih bolečin v kolenu. Janko in tudi ostala dva so se pritoževali nad težkočo v dihanju. V pogovoru z ing. Ilanssenom se je izkazalo, do je ludi on vedno čulil spremembo zraka. Naši trije repre-zentauti so bili toliko izmučeni, da so takoj po tekmi odšli v sobe ter ležali vse popoldne. Velika umetnost je Iu mazanje smučk. Sneg jo zelo različen, posebno še vsled večkraino mogle. Naši so mazali malo preveč hrapavo. Najvr-i\i specija-list v loj umetnosti .ie slavni Haakonaten, večkratni olimpijec, ki je v loj ostri konkurenci dosegel komaj 20. mesto, kljub svojim B4. lotom. On je ma-zal sinufi tudi za norveško vojaško patrolo. Tako je končal prvi veliki spopad. Sedaj slede senzacije dan za dnevom. Jutri solo skoki, nato najznamenitejša snniška prireditev; HolmenkoIIcnski dnevi, ki obsegajo 17 km in skoke v kombinaciji 1er 30 km tek. Dovoljenje starta na teh prireditvah pomeni za Norvežanu veliko športno časi. Sodelovati morejo lo prvaki okrožij 1er posebno odlični tekmovalci Sijajno organizacijo NSF dokazuje dejstvo, da se časi ua posameznih kontrolah sproti navajajo na cilju ter «In so rezultati posameznikov izračunani žo v par minutah po povratku. Toliko, tla se tekmovalci vrnejo z. železnico v mesto, ve že vso za rezultatu, ki so nabiti po izložbah iu večerni I lisli, ki izidejo ob štirih, so polni slik in nava- j jajo natančne dosežene fuse 1er pliisman. j Ing. Janša. Iz klubov SK Ilirija (kazenska in lahko atletska sekcija). Danes ob 18 trening z» vso igralko v paviljonu. V soboto popoldne oh 17 crcsscountr.v trening. Opozarjam ponovno vso igralke, dn posečajo trening redno in polnoštevilno. — Načelnik sekcije. ! Tenis soki-ija Ilirije. Sestanek rednega članstva. teniške sekcijo bo v četrtek (!. t. in. oh 1N.R0 v knvarni limona L nadstr. Dnevni red: Razgovor o otvoritvi sezono, sestava s akcijskega uaielslva, predlogi članov. — Odbor. Soja linïclstvft nogometno sekcije Ilirije bo danes, v sredo točno ob 18.80 v kavarni Pm^ua. — Nučeluik. cJSepši zobje SARG0V J Naš gospodarski položaj Narodna banka je pravkar izdala svoje poročilo za zadnje četrtletje I. 1929. Uvodom« navaja te-le splošne podatke o gospodarskem položaju v zadnjih I veh mesecih I. 1929: Г -.url d jem tromeseiju 192!) je bil zabel": i/i znaten dvig gospodarske aktivnosti v Jugoslaviji, ki jc bit povzročen )>o delnem vnovtenju letine, '/.nitritna poteza, ki kaše na ver jo ai, i vnosi gos/n >-ilarsheçia življenja v velikem povečanju izvozu, je povzročilo, da je bila naša trgovinska bilanci< /. 1921) aktivna zu 327 milj. l)in, dočim pa je bila bilanca za I. 192H izkazovala deficit 1391 milj. Din. Med drugim je železniški promet presegel številke, dosežene v istem tromesečje teta 1928. Rudarska produkciji' je bila znatna in posebno je narasfl» /.redukcija premoga, kar kaie, da sta bila lako industrija kakor promet živahna, llrezposelnost. vpo-šlavujoč vedno veliko število obvezno zavarovanih delavcev, je bita manjša, kakor v prejšnjem Iro-mesečjv. Čeprav se je gospodarska aktivnost lako povečata, vendar ne more bili govora o večjem zboljšanju splošnega gospodarskega položaju, ker je donos postov majhen zaradi neugodnega razvaja cen kmetijskih proizvodov. Težavni položaj kmetijstva. naše najvažnejše produkcijske /mnoge, se je moral slabo odrazili v drugih panogah našega narodnega gospodarstva, posebno pa v Iri/ovini, ki v nekaterih krajih vi mogla priti iz depresije., k: se jubilej dcinacc cktportnc Irvdkc. V le:u 1905, v dobi hudih narodnih bojev, je prevzel mladi, a podjetni in delavni trgovec g. Stermccki, zapuščen trgovinski prostor v Celju, v katerem je več prednikov drug za drugim bankrotiralo. S solidnim delom in modernim vodstvom jc dvignil g. Stermccki svojo ir.ajluio trgovino, ,v kateri sla bili začetkoma zaposleni samo dve osebi, vedno višje in višje prezidava'!, dozidaval, vpeljaval vedno nove predmete in oddelke, tako, da je nastala ena najmodernejših, z vsem konfortoni urejena trgovska hiša cele Jugoslavije, kakršnih je najti »le v največjih mestih za-padnih držav. -- Notranji prostori današnje trgovske palače so izvršeni po načrtih, katere jc naredil stavbni svetnik Keller z Dunaja žc za prvo prezidavo leta 1924, fasada in vse drugo pa je izvršeno po načrtih arhitekta g. Costaperarie iz Ljubljane. — Zidarska dela jc izvršil g. Oologranc, centralno kurjavo v vseh prostorih ^-Obnova« iz Ljubljane, električno dvigalo tvrdka Werlheim et Co., z Dunaja, vodovodna, električna in druga dela pa so izvršili domači obrtniki celjski. — Veletrgovina R. Ster-mecki, ki zaposluje okroglo 100 uslužbencev, slavi pravkar 25 letnico svojega obstoja, njen lastnik in ustanovitelj g. R. Stermccki pa 40 letnico, odkar je vstopil v trgovski slan. K jubileju čestitamo tudi mi in želimo tej domači tvrdki mnogo poslovnih uspehov v bodočnosti. Odprava konkurza: Cular Ciril, Novo mesto; Choriusky Karel in Edita, veleposestnika v G. Radgoni (vsa masa razdeljena). Nova delniška družba. Kr. banska uprava v Liubl'ani je dovolila Ivančiču Josipu, trgovcu s kon-fekc. blagom, in tovarišem ustanovitev delu. družbe »Univerzal«, trg. in ind. d. d. Zlasti se bo pečala z manufakturno trgovino. Glavnica znaša ! milj. (ua 1000 delnic po 1000 Din nom.). Ustanovni občili zbor družbe se vrši 18. marca ob 18 na Krekovem trgu. Uprava šteje 0—12 članov, nadzorstvo 4. Borza Dne 4. marca П30. DENAR Danes beleži devizni trg v splošnem slabejše tečaje. Promet je bil srednji. Narodna banka je intervenirala v vseh zaključenih devizah, Ljubljana. (V oklepaj ili zaključni tečaji.) Amsterdam 2277, Berlin 1353.50—1356.50 (1355), Bruselj 791.24 bl„ Budimpešta 992.88 bi., Curih 1094.40 -1097.40 (1095.90) Dunaj 798.50—801.50 (800). London 275.52—276.32 (275.92), Newyork 56.58—56.78 (50.63), Pariz 222.20 bi., Praga 167.77-108.57 (163.17), Trst 297.54 bi Zagreb. Amsterdam 2273.25—2279.23, Berlin 1353.50—1356.50, Bruselj 791.24 bi., Budimpešta 992.88 bi., Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 798.50— •SOt.30, London 275.92 Id., Newyork 30.35 -50.75, Pariz 221.20—223.20, Praga 107.77—.168.57, Trst 296.465—298.465. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal danes 4.54 milj. Din. Belgrad. Berlin 13.5350—13.5650, B.usclj 789.73 -792.7-1, Curih 10.9440—10.9740. Dunaj 805.77-809.99, London 275.52—276.32, Newyork 56.58— 56.78, Pariz 221.20—223.20, Praga 107.77—163.57, Milan 296.40—298.40. Curih. Belgrad 9.1275. Amsterdam 207.03. Atene (i.71, Berlin 123.58, Bruselj 721.30. Budimpešta 80.573, Bukarešt 3 08 Carigrad 2.3, Dunaj 72.95. London 23 17. Madrid 62, Nevvvork 518, Pariz 20.20. Praga 15.34, Sofija 3.75, Trst 27.125, Varšava 38.05. Kopenhagen 138.05, Stockholm 139.10. Oslo 138.00. Ilelsingfors 13.03. VREDNOSTNI PAPIRJI V Ljubljani jc bilo danes zaključeno 7% Bler. pos. po 83, 7% inv. pos. in dolarski papirji so bili v Zagrebu zaključeni po višjih tečajih. Agrari so Ovrstejši. Bančne in industrijske delnice so ostale neizpremenjene. Ljubljana. Vse samo ponudbe slov. post. plač. 83-83.50 (83), Celjska pos. 170 den., Ljudlj. kred. 125 den., Praštediona <>40 den., Kred. zavod 170 den., Strojne 75 den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den.. Sešir 105 den., Ruše 250 -2o0. Zagreb. Drž. pap.: 8% BI. pos. 02.75—93, 1% BI. pos. 82.75-83.25, (82.50 82.75. 83), vojna škoda ar. 403—403.50 (403). kasa 403 403.50 (404. 403). termini r marec 402.50—404 (403), april 103.50 405. 1 dec. 409—-411, 7% inv. pos. 83.50-84 (33.50), agra- : ri: 51-53. - Bančni pap.: Obrt 35- 37 (35, 36). Union 208 deti., Poljo 05-07, Hrv. 50 den., Kred. kaže v povečanem številu I;onkur:o0.s Po uvodu o administrativni reformi se poročilo peča s poslovanjem Narodno banke, o čemet smo imeli slalno priliko porocaii. Glede denarnega Irga navaja poročilo, da so se v -zadnjem IroHieeečju dobrclmeljo bank pri Narodni banki zvišala otl 200 na 27S milj. Din. Ravno lako pri Poštni hranilnici. Krediti, dani po Narodni banki, pa neizrabljeni, so znašali koncem 1. 1929 41% napram 30.5% v 1. 1928. Devizni trg izkazuje nazadovanje tečaja Promet borz. je znašal v tem troniesečju 1778 milj. Din, kar pomeni napram prejšnjemu četrtletju povišanje za 210 milj. Din. Hranilne vloge pri banki so so zvišale otl 11.095 na 11.790 milj., v celem letu cd 10.328 na 11.790 milj. Din. Tudi Državna hipotekama banka izkazuje zuutno povečanje zaupanih ji tujih sredstev, kakor ludi posojil. Državni dohodki so našali v zadnjem tronie-fiečju 1929 3500 milj., ker pomeni napram isti dobi I. 1928 napredek zo 013 milj. Din. napram prora čunu pa so bili dohodki za 450 milj. Diu viš.ii. Ta veliki prebitek je pripisovati velikemu naraščanju dohodkov cd neposrednih davkov, ki so pre končili za 450 mili. Din vsoto, ki je bila določena v proračunu. Železniška statistika izkazuje, da je bilo lani na državnih železnicah nalovorjenih 1,700.507 vagonov napram t.023.190 vagonov v 1. 1928. 101 dcu., Jugo 87.50—S8 (87.50, 88), Lj. Kr. 125 d. Med j mi. 00 tien.. Nar. 85C0 den.. Prašted. 930-035, Srpska 163 den., Ženi. I37- M0. Ravna gora 45 den., liîno 163 den., Kat. ?0 den. Ind. pap.: Gutlmant 135-19» Nasice 1000 bi., Slavonia 200 den., Nar. šum. 40 bi., Slavcks 84-8o (85—84), Danica 105 -110, Drava 267—295, Sečerana 385-390, Osj. Ijev. I. št. 8 100—110. otrobi pšen. buč. 80—85. Tendenca slaba. Promet 159 vag. nii(Iiui|ieštii. Tepdenca zelo mlačna. Promet živahen. Pšenica marec 19.40—19.55, zaklj. 19.30— 10.53. maj 20 30—20.03 zalili. 20 35—20.80. oktober 20.20 22 68, zaklj. 20 31-20.82. rž marec 10.80. mai 11.15-11.05. zaklj. 11.23-11,20, okt. 12.47—12.98 zaklj. 12.57—12 38. koruza maj 12.05—12.25 z-ikL 12.03 -12 0(1. julij 12.40—12.05. zaklj. 12.40—12.41 tranzit maj 11.80. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilu tvrdke Iu! vard Saborsky et Co„ Dunaj.) Na prosti trg ie bik pripeljanih 7631 pršutarjev ili 2050 speiiarjèv, iz Jugoslavije i535. Na kontumačnem Irgu je bilo M' pršutarjev. Cene so bile: za špeharje najbolišc 2Л8 1. 2.27- 2.35, II. 2.15 -2.25, za kmečke 2.15-2.35, za pršutarje 2.10 2.60. Speharii so bili za 5 do 8 grošev dražji, pršufarji pa. so uduo obdržali cen prejšnjega tedna. f .es Na ljubljanski borzi sla bila zaključena 2 vag hrastovih (ramov, Tendenca mlačna. Ponuja sc: vag. parj. bukovine 27—60 mm. I—4 m, od 14 cm dalje, jelove in smrekovo deske raznih dimenzij, madrieri, hrastovi frizi, hrastovi bouics, hrastov-remeljni, hrastovi plohi, hrastovi sprinl-frizi, hrastove letve, ncobrobljena češnja, bukovi chevron,, bukovi tesloui, hrastovi doticllcš. Hoptuyjevo desetletnico so na Madjarskem slovesno praznuvm.. tNa sliki vrnimo xiortn>ia v ralski uniformi pred častno četo. Ogromno deio kat misijonov Kongregacija za širjenje vere jc pravkar zdala novo uradno statistiko o stanju katoliških misijonov. Naslov knjige je Missioncs cat.holicae in je pisana v latinščini. Delo je v zadnjih 50 letih večkrat izšlo, vendar pa obsega zadnja knjiga mnogo čisto novih odstavkov. Štetje je vzeto po stanju iunija 1927 Nova knjiga nam nudi gotovo najpopolnejšo statistiko katoliških misijonov, kar jih jc dosedaj izšlo. Avstralija in Nova Zelandija sicer spadata v delokrog kongregacije za širjenje vere, vendar pa v tej statistiki nista navedeni. V ostalih ozemljih so tedaj našteli junija meseca 1927 46.174 članov misijonskega oseb-ia in siccr 12.952 duhovnik iv, 5110 bratov in 28.112 sester. Ti so razdeljeni na 374 cerkvenih okrožij v 81 deželah in pri 51 različnih narodih. Škofo\ so našteli 281. apostolskih prefektov 91. Od duhovnikov je 8038 misijonarjev in 4305 domačih duhovnikov. Za 609 duhovnikov ni podrobnejših podatkov. Od bratov je 1314 domačih in 3222 iz tujih dežel, za ostanek (574) manjkajo podatki. 11.399 sester je rojenih v domačih krajih. 13 929 pa je tujih misijonskih pomočnic. Za 2784 sester ni podatkov o narodnosti. Od misijonskega osebja je tedaj 25.189 oseb iz tujih krajev, 17.C18 domačinov, za 3967 oseb ni znano, odkod so. Od lajiških pomočnikov je 51.507 katehi-stovr 38.679 šolskih učiteljev, 25.684 krstni-kov. V mnogih misijonih posvečajo lajiki le del svojega časa apostolalu. Prvič poroča ta knjiga o misijonsko-zdravniškem osebju. 226 zdravnikov in S55 izprašanih bolniških strežnikov deluje v misijonskih bolnišnicah. Skupno katoliško prebivalstvo misijonskih dežel, ki so podrejene kongregaciji za širjenje vere >naša 13,345.373. V Evropi (posebno v Skandinaviji) je 1.041.399 omenjeni kongregaciji podrejenih katoličanov, v Indiji in Birmi jih jc 2.172.340, v francoski Indiji 1,237.339, na Kitajskem 2,373.677. na Japonskem 206.754, v Afriki 3,202.993, v Oceaniji in malajskih državah 596.534. v Ameriki 2,280.541. Od junija 1926 do junija 1927 je zrastlo število katoličanov na kongregaciji podrejenih ozemljih skoro za pol milijona (479.955). V misijonih so našteli 45.826 cerkva in kapel, 6100 teh cerkva jc tako velikih, da gre vanje lahko 500 in več oseb. Velikih semenišč je v misijonih 105 z 2495 bogoslovci, malih semenišč pa 206 s 7476 učenci. Številke o redovnih novicijatih ■o žal tako nepipolne, da si ne moremo napraviti splošne slike. Katehistovskih šol jc 638 s 14.896 kandidati, učiteljišč pa 156 z 8032 kandidati. Sol (od ljudske do vseučilišča) štejejo misijoni 31 *18 z 1,521.710 učenci. V 691 bolnišnicah jc i 'o 1927 oskrbovanih 283.508 bolnikov. Dalje v misijonih 1848 lekarn, 1525 sirotišnic z 81.240 otroci in 299 hiralnic, v katerih je 11 332 starčkov. 14.060 gobavcev oskrbujejo v 81 gobavskih domovih. 134 drugih dobrodelnih zavodov oskrbuje 9966 nesrečnih bolnikov (božjastne, duševno bolne itd ). Misijonskih tiskarn je 164. V navedenih številkah smo podali le mal pregled ogromnega dela, ki ga vrše kiloliški misijoni po vsem svetu. To delo je največjega pomena ne samo za širjenje krščanske vere, ampak tudi prave kulture, izobrazbe duha in pa moralnega življenja. To delo je obenem v največjo korist napredku in dvigu izvenevrop-skih narodov. Prifetis trgovci z dekleti Po dolgotrajnem skupnem delu poljske in ameriške policije sc je posrečilo izslediti in prijeti mednarodno družbo trgovcev z belim blagom V Ameriki so prijeli 6 članov tc družbe, na Poljskem pa 17, med katerimi jc tudi vicekonzul ameriškega generalnega konzulata v Varšavi. Vodja tc tolpe je najbrž neki. V New Yorku aretirani Baskin, ki sc je neštetokrat navidezno poročil, samo da jc svoje «žene > lažje utihotapljal v Ameriko. On je tudi posredoval pri prevozu lažnih potnic iz Evrope v Ameriko, pri čemer mu jc pomagal tudi aretirani vicekonzul. Baskin je za vsako posredovanje zahteval 600--1000 dolarjev. V Ameriškem konzulatu jc žc prej padel sum na vicekonzula Halla. Toda generalni konzul Cole je vanj zaupal, ker jc bil v službi vesten in mu je ta sum tudi sporočil. Tako so mogli te njegove nečedne posle spoznati šele, ko je bil na dopustu. Uradnik, ki ga je nido-mestoval za časa njegovega dopusta, je v njegovi pisalni mizi našel brzojavko, ki jc potrdila sum. Poljska policija jc nato potom zunanjega ministrstva zahtevala, da se izroče vsi krivci. «Praktični» zdravnik. »Ženi trgovca Lisjaka nc bom predpisal nobenega zdravilišča, sicer bi mi njen mož končno niti mojega računa nc mogel plačati.« Milijoni, pridobljeni s pestjo Znano je, kako dobro zaslužijo današnji bokserski svetovni mojstri, zlasti oni, ki žive v Ameriki. Italijanski bokser Carnera je bil do nedavno šc ubog tesar, danes pa je zelo bogat človek. Za dve borbi z Angležem Slri-blingom je dobil 560.000 dinarjev, za dve drugi borbi pa okrog 1,800.000 dinarjev Vsak teden nastopi parkrat v Ameriki in pobije s svojimi ogromnimi pestmi nasprotnika v dveh do treh minutah s knockout, potegne precejšno vsotico in jo spravi. Kakor se vidi iz tega, jc boksanje danes zelo dober posel. Toda nehote se nam vsiljuje vprašanje: Kaj pa počno ti boksarji z denarjem, ki si ga pridobe s svojimi pestmi? V tem pogledu pa niso vsi bokserji enaki. Francozi se še dobro spominjajo sijajnih časov svojega bokserja Georgcsa Carpentiera, ki se je nepričakovano povzpel do svetovnega slovesa. Kjerkoli se je pojavil, povsod so se ljudje kar trgali za vstopnice. Carpentier je zaslužil ogromne vsote denarja, toda ni znal z njim ravnati. Danes je vesel, če mu kaka filmska družba ali varijete ponudi ne baš veliko vsoto za nastop. Šc slavnejši od Carpentiera je bil svoječasno Jack Johnson, ki i je zaslužil ogromno imetje. Začel pa je denar razmetavati in danes je zadovoljen s plačo dirigenta — jazz-orkestra. Dalje znani bokser Ped Lewis, ki si je pred 7 leti v borbah zaslužil 12 milijonov dinarjev, se je v kratkem času znašel v tako slabem položaju, da so ga morali podpirati prijatelji. To pa seveda še niso vsi. So pa tudi bokserji, ki znajo ravnati z denarjem, tako n. pr. bivša svetovna prvaka Dempsey in Tunney. Dempsey, ki je bil v mladosti navaden delavec, si je priboksal 60 milijonov dinarjev. Svoj denar pa je v glavnem vložil v hotele in posestva in nastopa sedaj tudi kot prireditelj boksarskih bojev. Tudi Tunney, ki se je nenadoma pojavil na boksarskem nebu, spada med bokserje, ki znajo trezno ravnati z denarjem. Zadovoljen je s 140 milijoni dinarjev, ki si jih je pridobil s svojimi zmagami. Umaknil se je v zasebno življenje in se poleg tega šc bogato oženil. Toda mnogo večje je število oni bokser-jev, ki so se kmalu po končanem udejstvova-nju v »ringu« znašli v istih denarnih razmerah, kakor so bili prej, če ne še v slabših. — Tudi tu velja pregovor, da denar nc prinese vedno sreče. Bivši perzijski šah Ahmed Mirza, ki je vladal od 1914 tlo 1925, je te dni umrl v Parizu, star 32 let. 496 dolarskih milijonarjev Zadnji izkaz ameriške davčne oblasti izkazuje 496 milijonarjev, pri čemer moramo pomisliti, da v Zedinjenih državah ni šc milijonar listi, ki ima en milijon premoženja, marveč listi, ki plača najmanj en milijon davkov. Ford velja za najbogatejšega. Cenijo ga na 1200 milijonov dolarjev. Za njim pride Rocke-feller, in sicer oče in sin, s 600 milijoni. Sicer bi bil Rockefeller najbogatejši mož v Ameriki, da ni razdal v dobrodelne namene že več kakor 600 milijonov dolarjev. Za temi prihaja bivši državni tajnik Mellon z 250 milijoni, potem pa Astor, Vanderbilt, Morgan, Sinclair itd. V Evropi bi se lahko samo dva bogataša merila z ameriškimi denarnimi veljaki in ta sta vojvoda westminsterski, ki razpolaga s 4t milijoni angleških funtov (11 milijard dinar jev) in Bazilij Saharov s 25 milijoni angleški! funtov (okrog 7 milijard dinarjev). Saharov a je pridobil svoje premoženje edino le z do-bavljanjem vojnega materijala v svetovni vojni. A ludi Šved Ivar Kreuger, kralj vžigalic jih ima pod palcem. Državam posoja denar it te mu odstopajo monopol na vžigalice. Deve' držav na evropski celini mu dolguje težke milijone. Boj za svetovno prvenstvo v boksu. Dne 27. februarja se je vršila v Miami (Florida) borba med Američanom Sharkey-jem (na levi) in Angležem Scottum (na desni). Zmagal je Sharkey, ki se bo moral 26. junija v New Yorku boriti z Nemcem Maksom Schmelingom za svetovno prvenstvo. < 1 -O N« Ot— <= Д M 0-1 o. O! UJ _J • -ji i N CZ "o »C 2. t' —iS J 1- 3 crG I _ ■S «t I J. нЈ ^ o u Zl г-ч ,- •*" > ■= E јјш — .S u a,Uc c N — Tf —: SCO N^Ž - O a œ - N Sfl 11 «ige«Ž tr . M ~ r^ = c — Si f> u ^ 'Z Sq-5U: 1 i o E «r c ■Ct > ; i- 3 N -, — O I , •a- Sc S> -r > o- * o <« c- v n oi * — O I .O C 3 !- Ig?!"-' Eas 1/3 z je t—. N m ^ V ' S . ïr O ■"03 •S « jd ~ « O -J j- er O t>J * O- oj r-, — Léo Gerville-Réache: 2 S Xeppelinom okrog sveta K ograji hangarja, te aeronautične katedrale, sili množica ljudi in ga napolnjuje z navdušenim hrupom. Moj Bog!« se domislim. Ali so pač spravili mojo prtljago v kabino?« Ernst, Ernst, kje imaš mojo prtljago?« Tili in poskočen dečko, ki streže na krovu, takoj izgine v notranjščino, jaz pa še vpijem za njim: Dobro poglej, če je v kabini štev. 3. Matin«, ob spodnji postelji.« — Ernst se kmalu vrne in pravi, da je vse v rctlu. Kar oddahnem se. Povedati moram še, da se nam je takrat, ko so nam vzeli prtljago na krov, zdel, kol da je en del nas samih že odietel. In kako stroge predpise smo imeli glede prtljage! Vse kar bo presegalo 20 kg, ostane v hangarju,« tako so nam zabiče-vali. V resnici pa ni bilo tako hudo. Tehtali so tako, da mi nismo bili zraven, najbrže zato, da ne bi bilo kakih prerekanj, a nam je bil uprav radi tega čas ča-kanja jako mučen. Vsak se je namreč bal, koliko in kaj bo moral pustiti v Friedrichshafenu, ker je vsak imel na vesti večje ali manjše prekoračenje teže, z izjemo morda majorja Iselina iz Ziiricha, ki mu je bila skrb za obleko deveta briga. Končno so pa vzeli na krov vso našo prtljago brez izjeme, celo ono naše ljubke, sopotnice gospe Hay, ki je imela s seboj nič več kot 12 oblek in 6 plaščev. Prišlo je povelje, naj se vkrcamo. Vrv, ob vratih letalske lope, ki nas je ločila od nopotnikov in ki je služila predvsem zato, da se v zrakoplov ni prikradel kak »zastonjkar«, se je močno napela zaradi navala ljudi, ki so hoteli še zadnjič seči v roko ali objeti tega ali onega izmed odha'ajočih ... Nahajamo se ob vznožju visokih lesenih stopnic, j ki vodijo v lepo zračno ladjo. Kapitan von Schiller ! in restavrater« Kubisk pregledujeta ob njih velike vozne listke, ki smo jih kupili pri Hamburg-Amerika Linie. Ko vstopimo, se takoj vsi spravimo k oknom obed-nice. Dvesto mož, zaposlenih pri s-Luftschiffbau«, prime za vrvi zrakoplova, medtem pa mečejo iz zrakoplova vreče z balastom, deset po deset. >Grof Zeppelin« se rahlo ziblje in še dotika podstavkov. Zadaj praznijo vodne rezervoarje, ki šume kakor slap. Na dano povelje začno pazniki potiskati ljudi nazaj. V hrup in vrvenje množice zadoni nato rezek pisk. Hrup v trenutku utihne. Moštvo se polasti zrakoplova in zdi se, kot da nosijo na ramah fantastično telo tega zračnega velikana. Delavci stopajo hitro, množica tik ob njih, a od solza težki mahajoči beli robci jih samo še bolj priganjajo. Zp jo zrakoplov zunaj na velikem prostoru pred hangarjem, odkoder se bo čez par minut dvignil. Svojo srebrno luč razliva na množico, ki ga j obdaja od vseh strani. Ker ni več čudne plavkaste ! svetlobe, ki je prihajala iz hangarja, ne izgledajo obrazi ljudi sicer več mrliški, toda razburjeni so vsi, in veseli Na svidenje!« so očividno prisiljeni. Tisti, ki oltajajo doma, jokajo, in najbrže tudi ti, moja prijateljica Rozila, ki zastopaš dražest Francije na tem odhodu v nemški zemlji. Pa poglejte obraze onih, ki odhajajo! Ne njih src, ker ta so tudi stisnjena od tajne skrbi, ampak obraze tistih, ki se naslanjajo na okna jedilnice, s kakim veseljem in s kako lahkoto mahajo v pozdrav in slovo. Samo še trdne roke delavcev drže zrakoplov. Kapitan von Schiller je še na tleh; sprehaja se ob zrakoplovu. Naenkrat obstane z obrazom naprej, prekriža roke na prsih in se s skokom požene v ladjico zadnjega motorja. Takoj nato se zasliši pisk, s katerim se začenja naš čudoviti polet. Tega signala ne pozabim nikoli, še vedno mi doni po ušesih. Bil je tako čist in zapovedujoč in ni bil šc izzvenel njegov zadnji zvok, ko smo se sunkoma dvignili visoko pod nebo, ki se je v daljavi že svetlilo. V Božjem imenu! Viharnega klicanja množice vsled ropotanja petih zagnanih motorjev Zeppelina kmalu nismo več slišali. 15. avgusta 1929 ob 4-35 so se dvignili ljudje v zrak, da tem potom poskusijo objadrati svoj planet. In jaz sem bil med njimi! Ta trenutek je velik, veličasten. Nikoli ne bom pozabil zarje tistega jutra, ki je pravkar začelo vstajati nad gozdovi. »Grof Zeppelin«. Naprej, naprej z vso brzino naših cilindrov! Dt Tokia je dolga pot, in Bog ve, kaj nas šc čaka v sovražni in nepregledni azijski stepi! Krasno jutro, v zraku ni niti sapice. Vse je mirno, vse počiva. Le ropot naših motorjev budi iz spanja ptičke v gozdovih, da plašno zapuščajo svoja gnezda. Zrakoplov plove čudovito mirno, nič se ne ziblje, nič ne more zmotiti njegovega veličastnega leta. Sto pet tisoč kubičnih metrov vodika je zaprtih v posodi iz duraluminija, dolgi 236 m. Ta kot srebrt bleščeča se lupina izgleda v jutranjem solncu vsa goreča. Majestetično plove Grof Zeppelin- nad nem škimi mesti in nad nemško zemljo in zdi se mi, da ga dviga in žene samo njeno brezmejno, neugnano častihlepje. V poveljniški kabini pa stoje dr. Eckener in njegova namestnika von Schiller in Lehmann. Na počitek ne mislijo. Leteč nad mesti, odkoder se med zvonenjo mršnjo pozdravi tovarniških siren in hosana-klici nemškega naroda jim žare obrazi veselja in tudi osvete... Ruska duševnost Neumorni Rvgen O i r i k o v je v Belgradu natisnil obsežno rodbinsko kroniko - ■/. naslovom >'01čij dom«. Meri drugimi osebami nastopa tudi niliidt l.jenin, avtorjev vojak, kot gimnazijec tn poleni odvetniški pripravnik. Kol stari narodnik je avtor slejkoprej prepričan, da se bo ruska duša /. notranjo nujo otresla marksizmu, ki jI je čisto tuj : Če pomeni t}og ljubezen, pravico, resnico, jiotem verujem tudi jaz v Boga! je Izjavil jio umoru Aleksandra II. J. 18ft). ( bešeni .Vliliajlov, k! se je imenoval brezverca in tu4alisla . Brezvercev, izvenlionlesijo'iakev, nikoli ne bo na Umskem. Izobraženci so zatopljeni v.misel na socialne reforme, Uoguluši se sramujejo svojega jiremijžonja tn не javnosti oddolžijo s cerkvami, bolnišnicami, muzeji. Preprosti kmetje romajo v oddaljene samostane, izostanejo leta in mesece od loma, da se spomnijo na dušo . Materiotno blagostanje ne moru jiostnli ideal na Huskem. Pravljica o svetom mestu Kitežu, ki jo izgiuilo na dnu Svetlo-jarskega jezera v nižegorodskih gozdovih, da uide onečašfieuju po Tatarili. je izraz najgloblje ljudsko vere. Tisirfi, ki se vedno zbirajo o kresu ob iezeru, so živo prepriCani, da se bo potopljeno mesto zopet Pomembno delo o socializmu V založbi pariške Biblioteke demokratičnega socializma je izšlo rusko delo »Sili sovremeneqa socializma«, kojegu avtor je ugledni menjševik VI. V o j t i n s k i. Pisatelj si je pridobil mednarodno ime kot avlor ogromne statistične enciklopedije Ves svoi v številkah , Zdaj je med voditelji nemške socialne demokracije in je izrabil svojo velike strokovne zmožnosti za delo o teoretičnih in praktičnih sredstvih pa ciljih sodobnega socializma, kakršnega ni dozdaj bilo v svetovni literaturi. Uvodoma so zbrani jako pregledni podatki o sodobnem stanju proletarijata na vsem svetu, o njegovi gospodarski iu politični organizaciji, udeležbi pri državnih volitvah, razmerju med poljedelstvom in industrijo ter slifuih problemih v posameznih državah. Teoretični del vsebuje dokaze o vlogi malega kmeta v bodočoui socialističnem razvoju. Avtor se približuje stališču Benisteiua, Davidu in drugih širokogrutlnej-t>ih voditeljev (dočim stojijo številni nemški pisatelji s Kaulskim na čelu še vedno ua pravovernem marksistovskeoi stališču, da so zgolj delavci poklicani graditi bodočnost). Kmetijska gospodarstva — »mali kulnki jki zauičcvalni sovjetski terminologiji — in kmetijsko zadruge bodo imele odločilen pomen pri nadomestitvi kapitalističnega ustroja s socialističnim. Vendar se nvtor ne zaveda, da pomeni ta ugotovitev popolni prelom z dosedanjimi socialističnimi nauki. V soglasju s tradicijo smatra znanstveni socializem /.a Ideologijo industrijskega proletarijata in dokaj nepričakovano sklepa: Nočem revizijo naših nazorov, temveč samo soglasja •/. naraščajočimi življenjskimi zahtevami. A življenju te Se izvršilo to revizijo in mu avtor --- čeprav nezavedno — sam pomaga, Todu poleg teli modrovanj ostane knjiga Vojtinekega jako koristen, v dose talijem slovstvu edin voditelj skozi težavna vprašanja o sodobnem socialističnem pokretu. „Rja" V Parizu je doživela hl(, in štirj čisto razprodane predstave drama »Rja« mladega sovjetskega avtorja U s j) e n s k c ga. Vsebino tvori niz pošastnih slik iz privilegiranega komunističnega dijaškega doma. Krog, pretep, pomanjkanje in tesnoba izïrpajà njih življenje. Vino, oziroma pesem j>rimisai a ie kratko oozabljenje, Konstantin Torehln. gluvni junak, vplivna ttsebn (.stari boljševik ) izrablja svojo položaj in zapelje ter muči več tovariši« zaporedoma. Predzadnja med njimi se je ustre-lilu. Tako pripoveduje Terehin. A njegova zadnja žrtev slučajno najde dnevnik svoje predhodnice, in odtod je razvidno, da ni imela slednja nobenega namena, da «i vzame sama življenje. Dejanje so konča s tem, da vlomijo po' kliku žrtve preplašeni sostanovalci v Teherinovo sobo, njegova zadnja žena pa kriči: Pusti me! Sicer vse jioveml Povem, da si me hotel kakor njo... Igra tako neusmiljeno razkrinka zverinsko življenje komunističnega naraščaja, du moramo občudovati prizanesljivost sovjetske cenzure, Sicer se je zgodil ta čudež lani, kadar so so dovolile -kritično izjave . Letos je igra na Ruskem prepovedana, dasi jc poprej doživela vec ko 1000 predstav. prikazalo, ko se bodo ljudje skesali svojo sebično.-,li pa poklicali nazaj božje kraljestvo. To so moraii priznali tudi pisatelji realisti, ki su dvomili ■> krščanskem značaju Iniiela-bogonoaca, kakor .'a je naslikal Dostojevski. f«ko piše Irezni opazovalec Čehov v Mojeni življenju': Kljub žganju, uuiazrmosli, slepiirstvu, neizobraženo.sti sem vedno občutil, da ima kmečko življenje neko zdravo Jedro, ki ga pogrešamo ml, izobraženci Kmet veruje, du le rosnuu najvažnejše na svetu, da ne pride nihče s krivico mtprej, in pričakuje vse na svetu ionu od zmage Božjo besede, da prično novo življenje. Tudi zdaj živi ta vera niap*e] Oni, ki so vodili državo poprej', niso razumeli vrednosti tega bisera. Inteligenca jo .smatrala za jx trebilo kmeta uamo izobrazili in narediti nebičnejšega. To se je maščevalo. Prišel jy Lje-niu in i/.raliil vero v božje kraljestvo, pričakovanje splošne pravičnosti za svojo veliko utopijo iu krvavo razdira nje. Toda ljudstvo so že zaveda, da ni kouiu-lijtdifni bodoči raj za kristjane. E Clrlkov (avtor Opuslošenih duš , Med lie-bcm in zemljo-- i n dr.) je nedvomno dober poznavalec ljudsko dušuvnosli in zaslužijo njegova izvajanja jiopolno jiažnjo. Cankar v uhrajinščint Zadnja lanska številka kijevskega časopisa Žilja i revolucija prinaša velikanski bibliografski [»regled vseli prevodov, ki so izšli v letih .1841 do 1029 v ukrajinskih knjigah m listih. Poročevalca Mojisenko in Jašek sta zbrala v celoti 2040 naslovov, Na prvem mestu so nemški avtorji s 103 doli. Slovenci so zastopani z 11 deli in so prekosili samo Spance, Indijce pa Japonce. Med temi enajstimi deli je veliko starejših reči kot n. pr. ?Xaprc-j, za-rtlava Slav;;! ali posamezne Valjavčeve pripovedke. Vendar je treba zabeležili štiri prevode iz I. Cankarja, med njimi ludi Ottnkring« iz. Ljubljanskega Zvona . Najbrž se jo posluževal prevajalec nemškega prevoda (če ga Imamo), ker rabi dosledno nagovore: H en-,1 Friiulein in slično. Л »Vujied« išt. ">) ima nekaj prav izbranih biserov. Najlepši je Materino pismo , ki nas uvede v misterij materinstva, ki .-e obnavlja v svojem plodu. Molila je zame že po svojem nežnem stilu dokazuje, da je umotvor Ksaverja Meška. Materi je posvečena ludi cela stran pesmi. Pod Anliki'ietovim jarmom slika žalostne razmere v Kusiji pod boljše-viškim trinoštvom. Oddelek za gospodinjo ureja skrbna roka. Sploh je Vigred ,- čedaljebolj lina revija za naš dekliški svet. Vrlec in Angelček, fzsin je sedma številka našega najstarejšega lista za mladino, s nrispevlri priznanih literarnih osebnosti iu talentiranih mlajših sot rudnikov. Omenili je zgodbo: Od bojno sekiro do orala, kjer marljiva Lea Fatur v obliki mladinsko povesti živo riše delovanje slovenskega misijonarja Barago med Indijanci severne Aniorlke. Povest iz- d o va n piše o slikarjih hrvaškega vaškega življenja. — Vajenemu poglavarju izseljcništva posveča svojo pozornost I!. Mikullč. — Sledi mnogo le-pni povesil, pesmi, culo glasbena priloga (Sirola- JJezelič: Mol II va) in listek. — Okusno izd trnu knii-ga velja le 20 Din. Naroči jo pti llrv knjiž. dni-slvu sv. Jeronima, Zagreb Trg Kralja Tomisliiva šl. 20. Ljubljansko ftfedalisče Drama: Začetek ob 20 zvečer. Sreda, '> nlnrea: Zaprto. Četrtek, it marca ob 15: DON C A t! LOS . Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Petek, 7. marca: Zaprto Opera: Začetek- ob po' 20 zvečer. Sreda, 5. marca: MAUDALKNAc. Gostovanje To- geniseerjev. Izven, četrtek, C. marca : M AS Ali Y KOVA PROSLAVA. — Izven. Petek. 7. mami: DIH Dii KI DORFlILlLIGEiN,. Oo- slovanjo Tegerpšeerjev, Iz.Ven. Mariborsko gledališče Sreda, 5. marca: Zaprto. Četrtek, (i. marca ob 20: NAŠ GOSPOD /UPNIK . 1'remijera. — Proslava 25-lotnice gosp. Josijia Daneša. t Vsemogočni je poklical k Sebi v lepše življenje našo predobro, ljubljeno mamo, staro mamo, teto Ano Ševar roj. KeHstein dne 27. februarja 1430 v 86. letu starosti. Dne 1. marcu 1930 smo jo položili v rodbinsko grobnico v Zagorju ob Savi k počitku. Za obilno izrazeno sočutje, kakor Številno spremstvo na zadnji poti izrekamo vsem in čast. duhovščini najlepšo zahvalo. Ljubljana-Zagorje, dne 1. marca 1930. Hfnko in Franc Ševar, sinovo, in sorodstvo. Prva celotna tza Društvo sv. Jeronima v Zagrebu. — Poljubno izdani almanah st je že s prvim letnikom pridobil mnogo simpatij, saj vsebuje čez 170 struni velike osmerke izvrstnega in raznovrstnega čtiva. Letošnji letnik ima zopet ogromno gradivu, i/, katerega navajamo le mikaj primerov : Dr. Marijo M a t u 1 i č razpravlja o problemu »Život solii grada« z ozirom na Spcnglerjevo teorijo o propadanju zapada. — Zolo zanimiva jo študija urednika P. Grgca: /Shvačauic raia ii Uijadi i ii niišem narodiiom pjesništvu«. — Di . Djuro A r n o I d objavlja predavanje, ki ga jc pred dvajselemi leti držal o »Jeilinstvcni nariulni kulturi«, iu ki je vprav sedaj posililo zopet aktualno. — Ljub. D j u-rič podaiju sliko o prostozifiarstvu. a Aille Pa- V globoki žalosti naznanjamo pretuîno vest, da je naš iskrcnoljubljeni soprog in oče, gospod KIIIN sprevodnik drž. žel. dne 4. t. m. po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 6. marca 1930 ob pol 5 popoldne iz hiše žalosli Zaloška cesta šl. 33 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. marca 1930. Žalujoča soprog«, sin in ostali sorodniki. v \ TVRDKA HENRIK KIEFFER, tovarna kos in srpov, naznanja v svojem in v imenu svojih nastavljencev žalostno vest o izgubi velcčislanega in nepozabnega šefa, gospoda FRIDERIKU KIEFFER tovarnarja ki nas je v nedeljo, dne 2. marca 1930 prezgodaj za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 5. marca ob ■1 popoldne iz kapelice mariborskega mestnega pokopališča na Pobrežju. Dragemu pokojniku ohranimo čaaten spomin. Sv. Lovrenc na Pohorju, dne 3. marca 1930. Henrik Kieifer, tovarna kos in grpov. h v p fl m v d l«™ vseh ,, IBIîî vrst НуаБШу! kakor: lisice, kune, dihurje ter plačuje m po najvišjih dnevnih cenah. ELIGIJ EBER — LJUBLJANA Kongresni trg štev. 7 — hiša Slovenske Matico. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste spremljali našo predobro, zlato mumico, gospo Marijo Kunst na zadnji poli. - Posebej pa se še zahvaljujemo dobremu gospodu o. kapu-cinu iz Celja in g. organietu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v Celju pri oo. kapucinih in na Rakovniku pri Ljubljani. Sv. Peter v Sav. dolini, 3. III. 1930. Žalufoči mož. sinova in hčerke. 7ahvaia mn°$OJtev''ne izraze iskrenega sožalja v (ltd povodom smrti mojega nepozabnega soproga, brata, strica in svaka, gospoda Josipa Škofca posestnika in gostilničarja za vse poklonjeno lej^o cvetje ter za častno spremstvo, sc vsem prav iskreno zahvaljujem. Osobito pa sc zahvaljujem za častno .spremstvo častili duhovščini, g. županu Alojzu Vavpctiču in zastopstvu občine Smarca, osobju tvrdke Remec & Co., domai-emu gasilnemu društvu ter gasilnim društvom Kamnik, Komenda, in Nevlje. Posebej me pa veže doDnost. da se zahvalim g, di. Juliju Polcu za njegovo požrtvovalnost za čas bolezni mojega soproga in vsem prijateljem, ki so mi stali ob strani. Duplica, dne 4. marca 1930. FRANČIŠKA SKOFIC. MALI OGLASI l/salia drobna vrtl'cn l-ЗО fsin ali vsaka besed« SO par Nalmnnjil cg'as . S I in. Oglasi nat. level vrstic sc rnčunu(o vis».. Za odgovor mimso! Nn vprofkanla l>rcz znamke nc odgovarfamol Dobro vzgojeno dekle IJjJ i ki ima veselje do kuhe, pa mogoče že nekaj zna j .. j in ima veselje do boljše Kot uradnik mestne, snažne hiše, se ali skladiščnik iščem stal- sprejme takoj. Sta dva 10 službo pri solidnem otroka v starosti $ in 7 podjetju Reference na let. Le zdrava, poštena azpolago. Cenj. ponudbe dekleta se vpoštevajo. — na upravo pod »Vesten Naslov v upravi pod štev 2586. na upravo pod št. 2365. Žagar išče mesta pri žagi vene-cijanki, - Naslov v upravi »Slovenca pod št. 2603. Natakarica išče mesto za takoj. Kavcije zmožna. Naslov v oglasnem oddelku Slovenca pod št. 2610. Učenca za sedlarsko in tapetniško obrt takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. — Naslov v upravi »Slovenca» pod št. 2481. Hotelsko kuharico dobro izurjeno, sprejme v stalno službo hotel »Bel-levue«, Ljubljana. Prodajalko iiešane stroke z večletno prakso, zmožno slovenščine in nemščine, sprejme • rgovina W. Zottl, Vojnik pri Celju. Krojašk. pomočnika sprejmem za boljše delo. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Naslov Janko Čemažar, krojaški mojster, Javorje, p. Poljane nad Škofjo Loko. Šteparica dobro izvežbana se sprejme takoj z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« pod šifro »Stalno 2568i, Samo boljši mizar — kot — delovodja sc sprejme, ki je vešč v stavbni in pohištveni stroki ter ie vajen vseh teh potrebnih strojev. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod -Marljiv« št. 2596. Čevljarski pomočnik se sprejme z vso oskrbo v hiši. - Ivan Omahen, čevljarski mojster, Višnja gora štev. 28. Služkinjo za vse išče ravnatelj šole v majhnem mestecu. Znati mora tudi nekaj kuhati. Najraje bi Primoiko ali Kra-njico. Služba stalna, plača po dogovoru, nastop čimprej. Ponudbe pod Takoj» št. 2550 na upravo »Slovenca«. Pouk Šoferska šola I. oblast lconc.. Ćamcrnik, Ljubliana. Dunajska c. 36 (Jugoavtol — Tel 2236 Pouk in praktične vožnie. Stanovanja Opremljena soba za dva gospoda z zajtrkom se odda. - Rožna dolina, cesta XV št. 17. V Kamniku se odda mirni stranki lepo, na novo urejeno stanovanje, pritličje, 2 sobi, 2 kabineta, kopalnica, elektrika, vrt ob vodi, krasen razgled. Informacije pri dr. Bcnkoviču v Ljubljani, Aleksandrova 2, ali Janko Štele v Kamniku. Mlin iščem v najem. Ivanuša, Sv. Križ, Kostanjevica na Krki. Gramofon daljnogled in gojzcrce št. 44—45, kupim. Naslov po- ! ve uprava pod št. 2580. : Kupim nekoliko vagonov suhih desk, smrekovih in jelo-vih za mizarska dela. ter nekoliko vagonov 4. razreda za gradnjo Ponudbe 7. ugodno ceno na Zagreb I, poštni predal 299. Puhasto perje kg po 130 Din in čist beli po povzetju naimani 5 kg Potem čisto belo gosje lit; oo Din razpošiljam puh U o po 300 Din. — ! [Jro/ovič Zagreb llica Kemična čistilna pena НН]1 Svarim pred nakupom navideznega blaga cenih klavirjev! Kupujte na obroke od 400 Din prve svetovne fabrikatc: Bosendorfer, Steinway, Forster, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši (lahka precizna mehanika). Prodaia iih izključno le sodni izvede-I nec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3. Najcenejša izposojevalnica Iščejo se I za izvoz trdih drv iz gozda; proti odslužku se dobavi tudi seno za konje. - Ponudbe na Oskr'o-ištvo Loka pri Žusmu. Poštena snažna dekle v starosti 25—35 let, se sprejme takoj. Znati mora kuhati meščansko hrano in vsa v boljšo hišo spadajoča gospodinj dela. Ponudbe pod Snažna št. 2631 na upravo. Hlapec h konjem priden in trezen, se sprejme. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 2625. Postrežnico za cel dan ali dopoldne, iščem. Naslov v upravi i Slovenca pod št. 2606. Trgovska vogalna cnonadstrop. hiša v Kamniku, Glavni trg št. 37, na najbolj prometnem ; kraju, je naprodaj. Hiša obstoji iz dveh prodajal-nic, 6 velikih sob, kuhinje, jedilne shrambe, pralnice, 4 kleti, skladišča, drvarnice in kopalnice I Ponudbe do 8. marca 1930 na upravo Slovenca pod »T. A.« št. 2426. Šivalne stroje pod najugodnejšimi pogoji (tudi na obroke) prodaja Avgust Pcčnik, Sto-žice. p. Jezica pri Ljublj. Mlekarno dobro vpeljano, prodam takoj. Židovska steza 6. Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, najceneišo in najfinejše Mntek & Mi-keš Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanje ažuriranie, predtiskanie takoi Dežne plašče za dame in gospode, pelerine za dečke in odrasle. tople podloge k dežnim plaščem itd. kupite najbolje v špecijalni trgovini Jančigaj, Tavčaneva Sodna) 1 našo- ti kavarne »Evropa« Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trg št. 32. KriUnii moko m rženo moko trdno .velo, kupiti- telo ugodili, pil X *OLW 1Ј(1П1(«1МА Reslieva cesta 24 Elektropodjetje A. Arhar Ljubljana VIL, Celovška c. 80, prevzema vsaka clektriška dela kot hišne inštalacije, zvoncc. radijo, telefone, popravila vsakovrstnih strojev itd. Točna postrežbal Solidne cenel Sveže najfinejše norveške ribie olie iz lekarne Dr. G PICCO-Ll-ia v LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam. aajbut|šib svetovnih uiamk v veliki Izbiri «elo poceni Najnovejši modeli otroških vo-tičkov od pnprostngu do najfinejšega In Igrata! »oz i čl; t * zalogi Več /jiumk šivalnih strojev najnovejših modelov, deti tu pueuiiiattka Ceniki (ranko. Prodaia ua obroke „Tribune" F. B L., to-rarna dvokole? m otroftklh vozičkov LJUBLJANA, KnrlovHku cesta ŠL 4 Pridobiva te novih naročnikov! kronske bone kupuje v okvirju svoie potrebe po dnevni ceni — ali ne pod 62% Pučko štediona. Osi jek. Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal Požurite se! Fr. Sevcik. UubHana Z