MOSCAHSKA
SKUPNOST
1. maj - praznik delovnih ljudi
VI. LETNIK
V'
GLASILO ObO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLIE
MAJ
5. ST.
Dan rnčadosH
Oas, v katerem živimo, J® pravzaprav naSa vell-i mladost;' vse značilnosti mladostnega poleta, vedrine in ^enehnjh prizadevanj, da bi
bilo
vse v nas in okoli nas čim
■vpse in boljše, nosi s seboj, n zato je prav, da to našo ve-nn0 in resnost hkrati, da na-*e dosežene uspehe in želje ’ novem povežemo v maju naš praznik — praznik vseh Vj* ~ v DAN MLADOSTI. Saj s_ naš praznik praznik naših znanj, uspehov in napredel« Praznik vsega lepega in peškega - PRAZNIK MLA-
Mladi ljudje skupno z osta-■Jni delovnimi tovariši prav “daj razsojajo v delovnih or-j^n^acijah o svojih uspehih, jš^onih v tekmovanju za 'fi produktivnosti in v šolah ri doseganju učno-vzgojnih s,1H>trov.
blla<ij s,, zavedamo, <la ži-. n>« v fcasu in družbi, ki se jasno odločila z vsemi sila-1 ustvarjati nove družbene čen°Se' NaS razvoj je dinami-nih	ekonomskih, družbe-
t^ 'n kulturnih premikov,
nosi <la n,K*‘ posebno prilož-ski /‘il afirmacijo in vsestran-razvoj mladega rodu. Pos^h nji ^an mladosti ima Ura/ en P0“darek, ker ga n- nniemo v letu, ko praz-ditve,1°, 2U' obletnico osvoIki-ko ' Praznujemo ga v času, cln. ^ spominjamo preteklih line ,V’ v kateri je na sto-, n,*adih ljudi — skojevcev nvj Ruvalo življenje, da lahko .ših u^nes uživamo sadove na-Tež!i/CV M svobodo, okvir S<<‘ naš'h proslav bo v ter b oW‘in‘‘ >n aktivov ZM Veku°i,l>?Svc^eno mlademu člo-Posebe 01 <elov'l' osebnosti, še naše j! Va.bot soustvarjalcem abdobi.! oii8tWne obupnosti v
'SOJ'
skupnosti Naša prizade-na tem, da bo-kot tudi
tivu ji, 'ulili, da se v kolek-
t4‘ Pa bom«U£i n‘'kaj <,0Kaia: Uspeli ni, dosegli, če bomo lev; yi., *' °B *e znanih priredi-"Malih ^l- '/J<>‘ov. športnih in br^lav ,, nu>vanj. festivalov, Zbližali	<1('l,,vnim ljudem
^reJmej«	ki naj *a
lamaineg , ko‘ svoioKa. tradi-^ našel.; ifuboznijo do Ti-boiu	n arod noosvoImh!il -
1 ■ uspehov v povojni
^berile tudi:
rSIstavORMAUzi-
•	Na« a STANjk - 2. STR.
pdblisk^ nova re-
„ J ,KA„ »‘OSLAN-
sRrdp0,AIj ,z svoje % OR,Sk ~ 4 str.
_ Tlll R o SENOŽE-
•	OBC* sTR.
^OM^1 ,1R| DBUJ IN
% >rnik ‘ >stk
•	*	» ST«2 Jl,U-
•natpca. R
- ST« CA.I -

3. IN 12. UOANKA
graditvi in drugih velikih uspehov naše skupnosti.
V	luči praznovanja jc pomembno omeniti Titove besede na VIII. kongresu ZKJ, ko je v svojem referatu poudaril nujnost zbliževanja delavske, kmečke in šolske mladine. To pa bomo dosegli s skupnimi zleti, z obiski šol v podjetjih in na vasi, s skupnimi razpravami in množičnim praznovanjem dneva mladosti.
V	občinskem merilu pravkar potekajo intenzivne priprave na praznovanje. Vsia mladinska vodstva že pripravljajo programe; prav tako pa tudi organizacije, ki je v njih vključena mladina; Počitniška zveza. Ljudska tehnika. Zveza tabornikov. Društvo prijateljev mladine, občinska Zveza za telesno kulturo, občinski svet ZKPO in občinski komite ZMS.
Okvirni program navedenih organizacij za mesec maj je naslednji:
V	okviru tedna Počitniške zveze (od !). do 16. maja) bodo množični izleti mladine posameznih družin PZ. Istočasno bo tudi razstava njih dejavnosti na panojih pred občinsko skupščino, v kinu Triglav bodo predvajali barvne diapozitive o dejavnosti PZ pod ge-slov: ►►Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil!«' ter se udeležili skupaj z mladinskimi ekipami tradicionalnega pohoda Po poteh partizanske Ljubljane.
V	nedeljo 16. maja. popoldne bo revija mladinskih pevskih zborov osnovnih šol naše občine, in sicer v osnovni šoli Ketteja in Murna.
Učenci osnovnih šol, pripadniki JLA in Avto-moto društvo bodo izvedli medobčinsko štafeto na relaciji Litija—Polje — Moste —Ljubljana Center in dve lokalni občinski štafeti s Pugleda do osn. šole Ketteja in Murna in z Janč do osnovne šole Polje.
Sredi maja bodo pionirke in pionirji zaključili kurirčkovo pošto. Prav tako bodo sprejemi pionirjev v ZM vezani na kulturne prireditve in izlete in bodo od 10, do 24. maja. V tem času bo izvedenih dvoje množičnih atletskih prvenstev za dclavsko-kmečko in šolsko mladino v vseh panogah atletske dejavnosti. V okviru ljudske tehnike je predvidena parada mladih talentov na vseh področjih tehnike. V tem času bodo končajta tudi športna tekmovanja spomladanske občinske lige v malem nogometu in odbojki.
Oti 23. do 30. maja bo odprta razstava likovnih izdelkov pionirjev in mladincev osnovnih šol, gimnazije, SCTP in likovnega kluba v VVZ Angele Ocepek.
Osrednje in zaključne prireditve za mesto Ljubljano pa bodo 25. maja v športnem parku inž. Stanka Bloudka v Tivoliju.
Kljub temu, da letos ne bo strnjenega enotedenskega praznovanja, lahko sklepamo, (hi bodo naše prireditve ustvarile pruzmi&k« ozračje, U ve v be-
sedah ne da povedati, da je naš čas prav zares ena sama mladost, ki ima vse značilnosti nenehnega poleta in nosi s seboj naš pomladni dan mladosti.
Zato naj izkoristim to priliko in čestitam tovarišu Titu k njegovemu in našemu prazniku, h katerega praznovanju se pridružuje tudi mladina naše občine v mladostnem poletu delovnih ljudi socialistične Jugoslavije in mu kliče:
Se dolgo ostani med nami in še dolgo nas vodi, dragi maršal Tito’
Ivan Kuhar
Prvi maj, praznik delovnega ljudstva vsega sveta, praznujejo delavci mnogih dežel. Nekje svečano in svobodno, v mnogih deželah še vedno ilegalno. Na prvi maj delovno ljudstvo pregleda svoje vrste, rezultate svojega dela, se okrepi za nove boje, nove zmage v boju proti kapitalističnemu izkoriščanju, v boju za lepše življenje, v boju za zmago socializma in socialističnih družbenih odnosov.
Letošnji prvi maj praznujemo v jubilejnem letu ob dvajsetletnici zmage. Ce se bežno ozremo na nekatera pomembna obdobja preteklosti, je prav, da se spomnimo na boj delovnega ljudstva v predvojni Jugoslaviji, ko so delavci svoj prvi maj praznovali v pogojih kapitalističnega izkoriščanja pod nadzorstvom in ob preganjanju žandarmerije in policije.
V obdobju narodnoosvobodilnega boja smo prvi maj praznovali s puško v roki v boju proti okupatorju in domačim izdajalcem, v boju za novo Jugoslavijo — za tako Jugoslavijo, kjer bo prvi maj legalni praznik svobodnih de- ^ lovnih ljudi. Leto 1945 je prelomnica v praznovanju prvega maja. Od tedaj dalje delovno ljudstvo proslavlja 1. maj v svobodni družbi, v kateri smo izbojevali odločilno bitko delovnega človeka in utrdili
njegovo vodilno vlogo. Usodo življenja imamo v svojih rokah >delo je postalo edino merilo družbenega in ekonomskega položaja slehernega posa-meznika.
Vse pridobitve, za katere je dalo življenje na tisoče ljudi, vse rezultate dela naših delovnih ljudi v povojni izgradnji, zakonitosti razvoja, zapisane v ustavi, v programu ZKJ, sklepe VIII. kongresa ZKJ in V. kongresa ZKS, vse to moramo čuvati in uresničevati v vsakodnevni praksi. Spričo doseženih uspehov pa ne smemo prikriti pomanjkljivosti in slabosti. Delati moramo še bolje in še več, zato da bo naš delovni človek živel bolje, zato da bo prvi maj njegov praznik, praznik dela in boljšega življenja.
Zato proslavimo letošnji prvi maj tako, da se ozremo na prehojeno pot, proslavimo ga pripravljeni, da ustvarimo še boljše pogoje za delovnega človeka, zet nadaljnji razvoj socialističnih družbenihh odnosov, v znamenju bratstva in enotnosti, poštenosti in tovarištva, proslavimo ga v znamenju dvajsetletnice svobode in dela v socialistični družbi.
Srečen prvi maj vsem občanom!
OBČINSKA SKUPŠČINA IN OBČINSKI ODBOR SZDL LJUBLJANA MOSTE - POLJE
iT'
Vsem občanom in defoimim koCektivom taple čestitke
k prazniku dela in dnevu zmage
občinska skupščina in družbenopolitične organizacije Ljubljano Moste-Polje
■ r i?-'r
... v iv'.	-
' • - V
■* '■
Cimprej normalizirati stanje!
Občinska skupščina Ljubljana Mostc-Polje je na seji dne 19. 3. 1965 obravnavala poročilo sveta za kmetijstvo in gozdarstvo o poslovanju delovne organikacije Agrokombinat — Emona. Podjetje namreč izkazuje za leto 1964 poslovno izgubo 362,000.000 dinarjev. Na tej seji skupščina še ni dokončno ukrepala, ampak je sklenila, da se do dokončne odločitve izplačujejo članom tega kolektiva minimalni osebni dohodki. Delavski svet je zaradi tega prosil občinsko skupščino, naj ponovno prouči stanje v podjetju in presodi primernost takega sklepa.
Na izredni seji dne 8. 4. 1965 je občinska skupščina ponovno razpravljala o stanju v Agrokombinatu — limoni. Navzoči so bili tudi člani centralnega in obratnih delavskih svetov te delovne organizacije. Podlaga za razpravo je bilo poročilo sveta za družbeni plan in finance in poročilo delavskega sveta Agrokombinata — Emone.
Delavski svet AE ugotavlja, da je podjetje zaključilo leto 1964 s 362,957.000 dinarjev izgube: poleg tega pa ima podjetje še nepoknit zahtevek v vd&iini 162,000.000 dinarjev iz razlike v ceni mleka v letu 1963. Ljubljanske občine so se obvezale pokniiti ta znesek, vendar do dneva izredne seje
8.	4. 1965 tega niso Storile.
Delavski svet AE ugotavlja, da so vzroki za Itako Stanje dvojne narave. Prvi so zunanji in nanje kolektiv in organi upravljanja nimajo posebnega vpliva, drugi pa so notranji.
Kot najpomembnejše zunanje vzroke navaja delavski svet AE naslednje:
1.	v drugi polovici lanskega leta so močno narasitle cene živine in krme, ker le-teh ne kontrolirajo zavoda za cene. Podjetje je zato zaprosilo za višje cene mesa in mesnih izdelkov, kar pa je bilo odobreno šele v decembru mesecu. Prav tako je podjetje zahtevalo od Ljubljanskih mlekarn višje cene za mleko, ki pa tej zahtevi niso mogle ugoditi, ker so dobile dovoljenje za povišanje prodajne cene mleka šele marca letos.
2.	Podjetju je bila odqJ>re-na maloprodajna marža 10 %, čeprav imajo trgovska podjetja za enake artikle višjo maržo.
3.	Z dohodkom iz izvoza je podjetje pokrivalo del izgube pri prodaji mesa na domačem trgu. Zaradi rastočih potreb domačega trga pa je podjetje omejilo izvoz in pri tem izgubilo pri 200 tonah mesa 95 milijonov dinarjev.
Od notranjih vzrokov, ki so odločilno vplivali na slab poslovni uspeh podjetja, pa našteva delavski svet AE predvsem naslednje:
1.	Glede na neenakopravni ekonomski položaj posameznih panog je bil sprejet tak pravilnik o delitvi čistega dohod-ka in osebnih dohodkov, da posamezni obrati niso bili stimulirani za doseganje čimveč-jega čistega dohodka. Centralni delavski svet je določal enotne planske cene za obračune med obrati, enotne obračunske postavke, določal planske normative za proizvodnjo itn. Vse to je povzročilo nezainteresiranost obratov za finančni rezultat.
2.	Ker je navedena menila proizvodnje in delitve določal centralni delavski svet, so se organizirale močne centralne službe.
3.	Sistem delitve osebnih dohodkov strokovnim službam pri upravi podjetja bi moral biti stimulativen in temeljiti na Vloženem delu, vendar ni bil tak niti za upravo, deloma tudi ne za obrate.
4.	Zaradi velikih in hitrih investidiij niso mogle biti najbolje izvedene tehnološke rešitve. Zato niso bili doseženi predvideni ekonomski rezultata, kar je oviralo poravnanje celotnih anuitet za investicijske kredite, ki so bili v mnogih primerih odobreni pod neugodnimi pogoji (npr. odkup zemlje in meliiorizacije 15 let).
Delavski svet AE mani, da
so za večjo sprostitev notranjih rezerv .potrebni naslednji ukrepi:
1.	V poslovanju med obrati je treba uvesti obračunavanje izdelkov po tržnih cenah in ta-
ko doseči delitev osebnih dohodkov na podlagi doseženega čistega dohodka. S tem se spremenijo dosedanje pristojnosti pa tudi vsebina dela centralnega in obratnih delavskih svetov. Spremeni se obseg dela upravnih služb, kar terja spremembo organizacije podjetja.
2.	Delitev osebnih dohodkov, ki morajo biti v bodoče odvisni od doseženega čistega dohodka, narekuje drugačno rešitev materialne zainteresiranosti strokovnih delavcev in služb, kjer naj bo polno uveljavljeno načelo nagrajevanja po delu.
3.	Podjetje bo dokončalo vsa začeta investicijska dela, za katera so odobrena sredstva.
Z novimi investicijskimi gradnjami pa bo podjetje pričelo šele tedaj, ko bo imelo dovolj svojih sredstev za plačilo obveznosti im za razširjeno reprodukcijo.
4.	Celotno podjetje in posamezni obrati morajo preusmeriti proizvodnjo v ekonomdč-nejše proizvode. Podjetje že uvaja nekatere izboljšave v proizvodnji,' kar naj bi vplivalo predvsem na znižanje stroškov za reprodukcijski material im na povečanje delovne storilnosti.
Delavski svet predvideva za posamezne vrste proizvodnje nasledhje ukrepe:
— rastlinsko osnovo je treba preusmeriti na donosnejše poljščine. Podjetje uvaja setev koruze za zrno, pridelovanje semenskega krompirja in proizvodnjo lucemine moke.
— V pridobivan ju mleka podjetje tudi v prihodnjem letu ne predvideva pozitivnih rezultatov. Glavni razlog je manjša molzmost krav zaradi dvomesečne karantene ob pojavu slinavke konec preteklega leta. Izboljšanje predvideva podjetje šele v naslednjih letih s selekcijo živine in z izboljšanjem krmljenja.
— Ugodnejši finančni rezultat pri reji pitanega goveda namerava doseči podjetje s prodajo po tekočih tržnih cenah. Podjetje bo znižalo materialne stroške za krmo, kar bo pocenilo kg prirastka za ok. 72 dinarjev.
— Obrat perutnine je v preteklem letu posloval pozitivno. Ozko grlo predstavlja le dotrajana oprema 'klavnice s premajhno zmogljivostjo klanja in hlajenja. Zato je podjetje začelo že lansko leto rekonstruirati klavnico.
— Maloprodajna mreža (prodajalne mesa) je zeključila lansko leto z izgubo 66,000.000 dinarjev. Podjetje je že konec lanskega leta v sporazumu z občinami sklenilo ukiniti nekatere poslovalnice. S tem bd ne bil zmanjšan obseg prodaje, ker bo v preostalih poslovalnicah večji promet. Povečana bo tudi Storilnost dela, zmanjšani pa direktni stroški. Od 70 poslovalnic jih namerava podjetje obdržati le še 29.
— V mesni industriji bo podjetje skrčilo asortiment proizvodov, in to zlasti suhomesnatih (izdelkov in konserv. Obrat mesne industrije bo v letošnjem letu dosegel pozitivni finančni rezultat zaradi ugodnejših odnosov med nabavno ceno živine in prodajino ceno mesa in mesnih proizvodov. Podjetje namerava tudi bolje izkoristiti zmoglljivosti klavnice. S prehodom na manjši asortiment proizvodov bo podjetje zmanjšalo število zaposlenih im povečalo produk-tivnost.
— Podjetje bo povečalo kooperacijsko rejo piščancev, plemenskih telic, pridelovanje mleka in krompirja.
— Podjetje bo znatno povečalo izvoz, kar bo omogočila večja proizvodnja v obratu mesne industrije. Izvozili bodo tudi več plemenskih svinj. Na boljše rezultate izvoza bodo vplivale tudi znatno višje cene na zahodnem tržišču.
— Delavski svet je zmanjšal planirano kvoto osetanlih dohodkov za 5 % in se zavzel za večjo ekonomičnost poslovanja, ki naj se odraža v večji produktivnosti dela in boljšem izkoriščanju rezerv, zlasti mehanizacije.
Zaradi takega stanja in zavedajoč se resnosti nastalega položaja, je delavski svet prosil občinsko Skupščino, naj še enkrat prouči problem izplačila osebnih dohodkov in se znvzn-
SKLEPI
1. izredne seje občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 8. 4. 1965
Skupščina občine Ljubljan Moste-Polje je na 1. izredni seji obeh zborov dne 8. 4. 1965 razpravljala o stanju v delovni organizaciji Agrokombinat - Emona.
Na podlagi informacije sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, sveta za družbeni plan in finance, poročila delavskega sveta Agrokombinata - Emone in razprave je skupščina sprejela naslednje sklepe:
1.	Razveljavi sc sklep 31. skupne seje obeh zborov skupščine Ljubljana Moste-Polje z dne 19. 3. 1965 o izplačilu minimalnih osebnih dohodkov delavcem in uslužbencem delovne organizacije Agrokombinat — Emona.
2.	Osebni dohodki naj se članom kolektiva izplačujejo po določilih pravilnika o delitvi osebnih dohodkov do 31. 6. 1965.
Delavski svet naj ponovno analizira vzroke za nastalo izgubo in če ugotovi, da bi nastalo izgubo lahko preprečili ali vsaj omejili odgovorni in strokovni uslužbenci, mu skupščina priporoča, da le-tem omeji osebne dohodke do 30. 6. 1965, ko preteče rok za izvršitev ukrepov po sanacijskem elaboratu.
3.	Skupščina priporoča upravnemu odboru rezervnega sklada gospodarskih organizacij te občine, da odobri delovni organizaciji Agrokombinat - Emona pro-ccntualni delež posojila za pokrivanje poslovne izgube iz leta 1964 skupno z občinami mesta Ljubljana in občino Domžale.
4.	Sklepi pod 1., 2. in 3. se sprejmejo s pogojem, da se na podlagi informacije delavskega sveta Agrokombinata - Emone in načrta sanacijskih ukrepov izvršijo vsi ukrepi, ki jih je na seji sprejel centralni delavski svet delovne organizacije Agrokombinat -Emona.
5.	V zvezi z dvigom produktivnosti dela in finančno učinkovitostjo poslovanja priporoča tukajšnja skupščina zmanjšanje števila zaposlenih v Agrokombinatu-Emoni za 10%.
Istočsno je treba urediti sistem nagrajevanja predvsem v smislu odvisnosti od finančnega rezultata in primernejše razdelitve skupne mase osebnih dohodkov na posamezna delovna mesta.
6.	Celotno gospodarsko poslovanje Agrokombinata -Emone naj se usmeri na končni aktivni finančni rezultat najmanj v obsegu, ki je predviden v načrtu sanacijskih ukrepov, tj. v višini 322 milijonov dinarjev.
7.	Delavski svet naj skupno z vsemi obratnimi delavskimi sveti in strokovnimi službami ponovno prouči investicijsko izgradnjo na podlagi že odobrenih kreditov in jo uskladi z ekonomsko utemeljenostjo.
8.	Vse ukrepe za odstranitev notranjih vzrokov negativnega finančnega poslovanja in za aktiviranje notranjih rezerv je treba izvesti do 30. 6. 1965. Po tem datumu mora delavski svet Agrokombinata - Emone predložiti tej skupščini poročilo o izvršenih ukrepih.
9.	Komisija službe družbenega knjigovodstva, ki opravlja revizijo zaključnega računa za leto 1964, naj svoje delo razširi tudi na organizacijsko-tehnoioško in kadrovsko področje. V ta namen sc v komisijo vključijo:
Emil Dolčič, pomočnik sekretarja za kmetijstvo republiškega sekretariata za kmetijstvo;
Franc Rejc, predsednik občinskega sindikalnega sveta;
inž. Božo Alič, načelnik inštruktorsko-analitske skupine za gospodarstvo pri upravnem organu tukajšnje skupščine.
10.	Delavski svet Agrokombinata - Emone mora predložiti tukajšni skupščini obračun za 1. tromesečje 1965 takoj, ko bo izdelan.
11.	Gradivo, ki je bilo predloženo skupščini v obravnavo, in sklepi, ki jih je skupščina sprejela, se morajo poslati vsem skupščinam občin mesta Ljubljane, skupščini občine Domžale in mestnemu svetu Ljubljana.
me za hitro pokritje izfiutoe, tor bi omogočilo oadaTjW)C normalno iposilovainje podjeltaa-
Deflavslci svet se je zavezat, da bodio vsi samouipraivna or' gami v podljettjiu s strokovnimi službami storili vse, tor je v mjiihovi rr.*3čli, da se bo stanja normaliziralo. Uresničiti na-morava ukrepe, ki naj 1» boljšali, stanje v podjetjte* vsem pa bo redno obveflčS* občinsko skupščino.
Nov odlok
o krajevnih skupno-stih in njih območjih
Na podllagii 1. in 2. člane 2^ koma o prenehanju veljavno®* splošnega zakona o stanovanj' sikih skupnositiih (Uradtoi h® SFRJ št. 31/64) in 26. čiri14 statuta občine Ljubljana ste-Podje je občinska na Ljubljana Moste-P«®^ ^ eni zadnjih sej obeh zfrjv/, sprejela odllok o potrditvi dk pov o ustanovitvi krajcvi^ skupnosti in o določitvi nj“*r vih območij.
Potrjeni so siklepi zborov, livcev o ustanovitvi krajevn skupnosti din o določitvi Vih območij!:	^
1.	Sklep o ustanovitvi 10^ jevne skupnosti Moste, ^j, jo ustanovili volivci vol*®* onolt št. 1, 2, 3, 4, 5, 6. ^ jj
Območje krajevne skupn ^ obsega volilne enote 1, 2,
5,	6, 7;	.
2.	Sklep o ustanovitvi jervne skupnosti Zelena J ^ ki so jo ustanovili volivci ^ Mirnih enot štev. 8, 9, lU’
12, 13.
Območje krajevne. skup* ^ obsega volilne enote 8,
11, 12, 13;	.
3.	sklep o ustanovitvi ^
jevne skupnositi Jarše, kJ ustanoviti volivci volilu111 štev. 14. 15.	„00*
Območje krajevne sknP obsega volilni enoti 14, .
4.	sklep o ustanovitvi ^
jevne skupnosti Kodie|'jeV top so jo ustanovili volivci 40 mih enot štev. 37, 38,	^
Območje krajevne »kup jj, obsega volilne enote ’
39, 40;	, )cr*'
5.	sklep o ustanovd-v1^ # jevne skupnosti Ve‘v®e’O|lilnl0, jo ustanovili volivci
enot 29, 30.
Območje krajevne SK obsega volilne enote 2 ,
6.	Sklep o ustanovit^ ^ p jevne Skupnosti Zalog, ustanoviti volivci volu
19, 20.
Območje krajevne ■	^o;
obsega volilni enoti 1 > jci*'
7.	sklep o ustanovil ^ jevne skupnosti Zad^ voh1' so jo ustanovili voh
nih enot štev. 17, * '
Območje	krajevne	• lg.
obsega volliilinii enoti ; . jer«
8.	sklop o ustanovi jo * jevne skupnosti Zad'r<%i4l«llP jo ustanovili volile
enot štev. 25, 26, 2 ' vupn^.
Območje krajevne «.27; obsega volilne enote ^
jo ustanovili v<>l1	m
enoto štev.	23.	altUP11
Območje	krajev	- 3;
obsega volilno	^
K). Sklop o
ijovne skupnosti	vd
ko jo uatenovMi v	^
enoto 24.	. ^RuP"1
Območje kraje 24; obsega volilno i(jVj RrJ jo 11. sklop o ustan^ ^ no skupnosti
ustanovili volivci	>
^Območje
Vzpodbudne razprave komunistov v Agrokombinatu-Emoni
‘®e decembra lani je orffani-^■ija Zveze komunistov v Agrokombinatu — Emoni res-h« razpravljala o stanju v Podjetju in o problemih, ki so Ovirali hitrejšo uveljavitev
samoupravljanja, stimulativ-Pejšo delitev in boljše gospodarjenje.
&ve in vestranske razprave Pa so se še posebno razvile le-Po občinski konferenci ZK. Po,eg sestankov sekretariatov Vseh osnovnih organizacij v AE so bili organizirani tudi razgovori po ekonomskih enotah, na katerih so sodelovali tudi nečlani. V kritičnih razpravah so komunisti opozarjali na številne pereče probleme, ki so se Pogativno odražali v upravlja-Pjo gospodarske dejavnosti ko-oktiva. Ti problemi so ovi-rali tudi večji razmah neposrednih proizvajalcev pri iska-PJP notranjih gospodarskih re-®^v> kar pa je za sanacijo sta-Pja zelo pomembno.
Množica kritičnih pripomb *p sugestij, danih pri navedc-P*" razpravah, se nanaša predvsem na:
centralistično urejeno ‘Pravljanje, pri čemer imajo P^lavski sveti ekonomskih enot P°drejeno vlogo:
°rganizacijo in vodenje j<‘tja, ki vsebuje elemente »nrekcijskega vodenja:
. neurejeno poslovanje in sistem nagrajevala, ki ne stimulira strokov-vfT niti neposrednih proiz-Cev pr' odkrivanju notra-gospodarskih rezerv; vit« doslei slabo in neučinko-va	komunistov	pri rešc-
živi^1 Problemov v delu in v,Tenju podjetja.
Ve^ vse dosedanje razpra-*av«.,ko,nbinatu 80 ‘'ut* močna •klcev 1 neposrednih proizva-Ptatu^’ z dopolnitvami v sam. U r-agotovijo osnovnim pri,!'11,Pravnim enotam večje tjvnJ)Jll0sti ter da s stimula-IkHlkJN'-,n sistemom delitve do-inhs,-a,!n osebnih dohodkov za-esirajo proizvajalce za
ekonomičnejše gospodarjenje.
Strokovnjaki v podjetju večkrat nimajo stika s proizvodnjo, tako da njihovo delo ne daje vedno adekvatnih rezultatov v lastni proizvodnji. Zato sodijo komunisti, da bi mo-
ši interes neposrednih proizvajalcev za reševanje gosposkih in družbenih problemov v poslovanju Agrokombinata — Emone.
DNE 18. APRILA STA BILA IZVOLJENA
Naša dva nova republiška poslanca
Volivci 59. in 61. volilne enote so v nedeljo, 18. aprila, izvolili za poslanca republiškega zbora Borisa Butino in Slavko Šemrov. Objavljamo rezultate volitev:
rali strokovnjake, ki delajo v					g 8 11			
raznih službah, na upravi ne-posredneje soočiti s prakso ter	rt	2	«		ili	11			Glasovalo	
jih nagrajevati po doseženih		II i		i o	TD o i % 1 : 'z Tl		za kandidata	
rezultatih v ekonomski enoti ali obratu, za katerega delajo.	m i		i i'1				I.	U.
Kolektiv je o osnovnih pro-	59 Zadružni dom Moste	511	487	—	23	95,3	464	
blemih podjetja slabo infor-	VI. gimnazija	451	407	—	8	90,2	396	
miran. Večkrat so zelo važne	KS Vide Pregare	589	539	2	40	91,9	501	
odločitve sprejete v ozkem	KS Vide Pregare	«65	617	3	17	93,2	603	
krogu ljudi. Tako tisti, ki kas-	KS Vide Pregar	711	641	—	13	90,2	628	
sneje prevzemajo in gospoda-	Gostilna Triglav	S29	766	1	37	92,5	730	
rijo z novimi Yrednotami, ne	Gostilna Na razpotju	377	353	—	13	93,6	340	
morejo vplivati na smotrnejše	Titov dom	630	557	14	3	90,6	56«	
vlaganje in tehnološke postop-	Titov dom	487	458	—	17	94	441	
ke, ki niso vedno dovolj pre-	Osn. šola Vide Pregare	629	580	—	29	92,2	551	
izkušeni.	Osn. šola Vide Pregare	490	478	—	23	97.6	455	
Komunisti v razpravah go-	Rožičev® 1 a	731	695	1	51	92,2	645	
vorijo še o vrsti nerešenih	Rožičeva 1 a	542	481	2	35	89,1	448	
vprašanj, kjer se skrivajo ve-	Osnovna šola Jarše	755	724	—	19	95,9	705	
like notranje rezerve, ki jih	Osn. šola Jarše	735	722	—	19	98,2	703	
kljub težavam objektivnega značaja ne smejo zanemariti.	Gostilna Lovše, Šmartno	497	458	8	57	93,8	40»	
Komunisti nadalje ugotav-	S k u pa j	9.629	8.994	31	404	93,4		
ljajo. da večkrat niso sledili dinamičnemu gospodarskemu	61 Zadr. dom Zadobrova	757	722	—	12	»5,4	507	20S
razvoju. Niso pravočasno rea-	Zadr. dom Zadobrova	647	634	—	17	97,1	452	165
girali in reševali problemov,	Zadružni dom Zalog	827	765	2	56	92,7	513	198
ki jih je razvoj porajal. Zato	Osnovna šola Zalog	539	500	—	24	92,8	345	131
se danes srečujejo z velikimi	Zadružni dom Dolsko	325	281	—	76	86,4	137	68
težavami.	Laze	152	145	2	20	96,7	89	38
Poudarjeno je, da samo re-	Osnovna šola Senožeti	181	157	—	16	86,7	106	35
gistriranje problemov ne po-	Vinje	104	93	—	28	59,4	39	26
meni tudi njihove rešitve. Za-	Klopce	71	59	—	4	83,1	48	7
to morajo ZK, druge politične	Križevsika vas	95	88	2	11	94,7	62	17
organizacije in samoupravni	Besnica	106	105	—	18	91,1	72	15
organi intenzivno stremeti, da	Janče	228	214	—	20	93,9	143	51
bodo sprejeti sklepi tudi ures-	Prežganje	234	228	—	10	97,4	46	172
ničeni.	Javor	140	140	—	16	100	82	42
Dosedanje razprave in kri-	Kašelj	667	645	—	6	96.7	492	147
tično ocenjevanje svoje prakse	Gašperlin — Vevče	467	437	1	21	93,8	289	128
je vsekakor vzpodbudno in ka-	Upr. zgradba Vevče	567	553	—	27	97,5	299	227
že pripravljenost kolektiva, da	Kraj. urad Polje	«76	623	—	•	92,2	447	170
konstruktivno sodeluje pri re-	Stara šola Polje	840	808	—	7	96,2	525	276
ševanju ugotovljenih proble-	Slape — Studenec	629	610		36	96.1	337	237
mov. Zato bo potrebno sedanjo iniciativo komunistov še	Skupaj	8.252 17.881	7.814 16.808	7	431 835	94,7 94.0		
nadalje razvijati in doseči šir-	Enoti skupaj			38				
Sestava svetov občinske skupščine
na	skupščina Ljublja-
^ Moste-Po|jc je na ^ 7ad.
»d|ok' J °beh zborov sprejela 'Svetov0 Usla,,°vitvi in sestavi ‘dublč,« °u^|nske skupščine
Za ana
Vrši]n,?^rav|ianje politično-iz-zadfv • in no*taterih upravnih "Pravi i'" •Za ‘tružbeno samo-katera	na P*dročjih, za
Ustanovl^n,.Pristo*11-	bili
met; ^ industrijo in pro-
in ir*?vino- K us ti ii-
3- -vet *urizcm
darstvai; metiistvo in guz-
S. sv‘et	°brt:
SVe« za delo:
6.	svet za družbeni plan in finance;
7.	svet za gradnje in urbanizem;
8.	svet za komunalno gospodarstvo;
9.	svet za zdravstvo;
10.	svet za socialno varstvo:
11.	svet za vzgojo in izobra-
12.	svet za kulturo in telesno kulturo:
ževanje;
13.	svet za notranje zadeve.
Svete skupščine sestavljajo člani, ki jih izvoli občinska skupščina izmed odbornikov in izmed drugih oseb in člani, ki jih delegirajo vanje najvišji samoupravni organi delovnih in drugih organizacij.


*****•••••••••••••••••••••••••••••••••••#••••••••••••••••»••••••••
pOMRKDN,STVO Msk je SPREJELO 2E VEC PRI-Gi BRaGI EDe NASIX)VA našega glasila, mno-SKa SK 1 NAMRBC MENIJO, da ime mošcan-OBsEr.,lJPN08T NK USTREZA VEC DANAŠNJEMU • 1 ' IN PODROČJU DELA V OBČINI MOSTE-POIJE.
Zato razpisujem«
natečaj
*A NOVO IME NAŠEGA LISTA.
, ^aJbo4 kp
Pošlji?:.	bo nagrajen z 10.000 dinarji. Prcd-
na naalov Meščanska skupnost. Ob Ljubljanici 42/11.
UREDNIŠTVO
Trgovina Mercator na Zaloški cesti št. 22 se je preselila v moderne prostore v novi stavbi nasproti poslopja občinske skupščine. Prav je tako, da napredujemo tudi tu, občan je postrežen bolje. hitreje, kulturneje ...
Kultura! Nasproti izpraznjenega lokala na Zaloški cesti št. 35 že dolga leta domuje ljudska knjižnica Moste. Prav tako že dolga leta nam je jasno, da so ti prostori za knjižničarke, ki c njih delajo, za deset in deset tisoče obiskovalcev ,za knjige in za delo z njimi — milo rečeno — skrajno neprimerni. Na to sta naša javnost in vodstvo LK Moste že večkrat opozarjala. Opozarjala med drugim tudi glede na možnost rešitve v pravkar izpraznjenih prostorih Mercatorja. Sicer bi bila ta rešitev prav tako začasna — dokler ne zraste nov družbeni center nasproti stavbe občinske skupščine, vendar bi bilo tako mogoče, da
1.	bo osebje knjižnice delalo vsaj v znosnih razmerah;
2.	knjige ne bodo propadale kot v dosedanjem prostoru;
3.	ljubitelji knjig si jih bodo lahko sposojali v kulturnih prostorih;
4.	bralci bodo ne samo lahko sami izbirali knjige na policah, ker
bo tu mogoče mnogo bolje uresničiti načelo prostega pristopa, temveč si bodo knjige lahko izbrali že tudi v katalogih, ki sedaj izpolnjeni nerabni leže eden mh drugega;
5.	verjetno se bo v novih prostorih našel tudi kotiček za bralnico, kjer bi si izposojevali lahko v miru in takoj ogledali tudi revije, razne priročnike in periodiko ipd. — to je v sedanjih pogojih nemogoče;
6.	v takih prostorih se bodo knjižničarke lahko posvetile bralcem — posebno mlajšim — in jim več svetovale, se z njimi pomenile, jih vzgajale — sedaj imajo glede na delovne pogoje za enega bralca le 3 minute časa;
7.	tu bodo možni tudi upravni, skladiščni in stranski prostori — o teh sedaj skorajda ni mogoče govoriti;
S. LK Moste bo lahko kot matični zavod v polni meri prevzemala tiste dolžnosti, ki jih kot matični knjižnici gredo;
9.	v te prostore si bodo lahko hodili izpopolnjevat svoje knjižničarsko znanje volonterji vseh drugih manjših knjižnic;
10.	vse to bi s preureditvijo in novo opremo (ki jo bo moči kasneje prenesti v družbeni center) stalo ok. 8 milijo-
nov dinarjev (oprema sama ok. 6 milijonov).
Treba je samo jasne odločitve: LK Moste naj se s svojimi 22.000 knjigami in 30.000 obiskovalci na leto seli prek ceste v prostore, ki jih je izpraznil Mercator, in to sedaj, ko so prostori še nerazporejeni in nezasedeni. Sredstva bodo več kot dobro naložena, saj se bodo desettisočem bralcev lahko pridružili še novi in novi — naši občani se bodo lahko še intenzivneje vključevali v proces, katerega cilj nam je vsem skupen: široko razgledan človek socialisti čno-humanistič-ne družbe. In temu cilju lahko strokovno, kulturno postrežena knjiga prispeva svoj veliki delež.
K
Vloga komune pri razvoju kulture
Na to temo je bila pred nedavnim prva letina delovna ■konferenca občinske zveze kiullturno-pirosvetnih organ iza-cij. Tudi naši bralci so lahko skozi vse leto opažali živahno razgibanost kulturnih osnovnih organizacijskih enolt. Na konferenci pa je bilo mnogo odkritega iskanja na vprašanje: Kako z jasnih izhodišč čim-globlje prodreti v zavest kar največ občanov? K temu posredujemo nekaj misli predsednice Marje Cerkovnik:
Nismo kritični do' materialne osnove, tudi ne bi bilo umestno	kritizira ti	materialnega
blagostanja. S predsodki bi obremenili vse tisto, kar naj delovnemu človeku Olajšuje življenje in mu omogoča, da se bolje počuti, da bolje dela, da je mobilnejši, da lahko bolje gospodari s časom. — Biti pa moramo kritični do pojmovanj, ki vnašajo zmedo v koncepcije ciljev socialistične družbe. V stremljenjih • k tem ciljem fee združujejo enakovredno mnoge komponente, od katerih je kultura prav ena od izredno in enako pomembnih, kot je materialna osnova.
Kultura se nam zdi večkrat luksuzno področje, in to predvsem ob dejstvu, da materialna osnova še ni tako izoblikovana, da ne bi bil dobrodošel Sleherni dinar, ki ga prislužimo za otipljive dobrine, za Vidne proizvode in rezultate. Zato se maramo vprašati: Kje naj se otipljivo, materialno izraži kultura v komuni ? Kakšen naj bo dejanski, življenjski, praktični učinek negovanja in spoštovanja vrednot naše nacionalne in svetovne kulture? Kje je primarno mesite kulture in v katerem predelu življenja mora biti dnevno prisotna?
Pravimo, da je kultura najintimnejši dčl človekove zavesti; tisti del, ki se najelemen-tarneje izrazi v vrednotenju mnogih življenjskih pojavov, v občutku za mnoge probleme, ki so sestavni del življenja in ki jih je treba ne sama formalno, po službeni dolžnosti, zaznavati, marveč tudi člo-vešk občutiti, da bi imela prizadevanja za njihov razvoj ali rešitev bogatejši, predvsem pa trajni učinek.
Naj bom konkretna: kadar npr. prikazujemo problematiko otroka, še vedno naleitimo na bolj ali manj formalen odnos do tega problema. Tu ne mislim naše občine, za katero vem, da je v njej v tej smeri mnogo dragocenih prizadevanj. Omenjam pa to kot problem splošnega, tudi še ne dovolj kulturnega vrednotenja. Vprašali boste — po kakem ključu povezujem otroka in kulturo kot področje. In vendar soidim, da ljudje, ki so spoznali, doumeli vrednote na področju kulture, jih pristno spoštujejo in negujejo, morajo prenašati te vrednote tudi v življenje. In zato ljudje na višji stopnji kulture ne morejo prenašati, da je nekdo ogrožen in — najmanj lahko prenašajo to ob otroku. In ko so na ustrezni stopnji kulture ovrednotili problem in posledice, lahko samo še aktivno in prizadeto pripomorejo k praktičnemu reševanju
Ali drug primer:	Delovni
človek, ki je prisoten v istem prostoru kot dobra recitacija, dobra slika, Haydn, Čajkovski, pristna narodna, pesem ali najboljši dosežki kulturnega delovanja v komuni, bo v zavesti, da mi potrošil svojega čast ob litru, marveč za dobrino, ki sicer ni otipljiva, zaži-
vel bodoče dni z večjo in večjo ■sposobnostjo vrednotenja življenja in bo s tem svojim notranjim elanom« posredno ali neposredno bogatil okolje, v katerem bo preživljal svoj čas. To pa se seveda izrazi tudi v njegovi storilnosti, pri delu in v resnosti do dela.
Vloga kulture v komuni je torej v tem, da prebuja v ljudeh pozitivne sile, zmožnosti vrednotenja, trajno spoštovanje vrednot — vloga komune do kulture pa je v tem, da vrednoti to področje kot eno najvažnejših pri osveščanju človeka. Zato so prizadevanja za višjo stopnjo kulture tudi važna politična prizadevanja. Nikakor ne gre za neko formalno, abstraktno prepevanje, deklamiranje, slikanje ipd. — marveč gre za to, da se razumevanje teh vrednot izrazi tudi v. kvalitetnem vrednotenju naših vsakdanjih človeških problemov in v oživljanju načel socialistične družbe v vsakodnevni življenjski praksi.
Občinski odborniki so izvolili iz svoje srede:
PODPREDSEDNIKA
OBČINSKE
sktjpSCine
Polde Maček ml. je bil rojen 1. 1828 v Zadvoru pri Ljubljani. Ze kot dijak se leta 1941 vključi v NOV, leta 1942 pa je odšel v partizane.
Za svojo požrtvovalnost je bil odlikovan s spomenico. Po osvoboditvi je bil uslužbenec oddelka za zaščito naroda, kasneje pa uslužbenec sekretariata za notranje 'zadeve.
V Ljubljani je dokončal visoko politično šolo in je član občinskega komiteja ZK.
Kako si zamišljate delo podpredsednika v naši občini v zvezi z občinsko skupščino in občanom?
Kot podpredsednik občinske skupščine Moste-Polje želim, da bi čim širši krog občanov sodeloval pri uresničevanju in reševanju problemov prek vseh mehanizmov — posrednih in neposrednih — naše demokracije. Da bi to sodelovanje zagotovili, je potreno zagotoviti .javnost na vseh področjih dela; poleg tega pa moramo tudi informirati našega občana o delu in življenju v naši občini. Vse to lahko zagotovijo sredstva za obveščanje: tisk in radio.
Zdi pa se mi, da je eden od važnih členov obveščanja v odnosu občinska skupščina — občan in obratno prav občinski odbornik, ki naj s svojo aktivnostjo posega v vso živo problematiko delovnih odnosov. Cim širša bosta samouprava in sodelovanje, tem manj bo pomembna občina kot organ oblasti.
Glasbena šola Moste-Pol je vključuje v svoje delo tudi glasbeno vzgojo osnovnošolskih otrok po sodobnih metodičnih načelih. Na sliki: pedagoginja GS Moste-Pol je vodi glasbeno uro v 1. razredu osnovne šole Vide Pregare.
PREDSEDNICO ZBORA DEL. SKUPNOSTI
Inž. Nataša Krivčenko-Dr-žaj, rojena 1. 1938, diplomirana inž. kemije, in šefinja laboratorija v Tovarni kleja. V tovarni in nasploh v občini je aktivna politična delavka in odbornica Mestnega sveta. Članica ZK je od 1. 1958. Leta 1963 je bila po izvolitvi v občinsko skupščino izvoljena za predsednico zbora del. skupnosti, letos je bila na to mesto znova izvoljena. Na vprašanje, kako gleda na delitev osebnega dohodka v podjetju je odgovorila:
»V kemični industriji so proizvodni procesi dokaj komplicirani in niso vedno tako opazne snovne spremembe, kot pri ostalih industrijskih panogah. Izjemo tvorijo mogoče tiste panoge kemične industrije, kjer z umeša v an jem ali podobnimi operacijami vodimo proces do finalnih artiklov.
Zato so pogoji upravljanja na delovnih mestih v kemični industriji običajno težji, kot v
ostalih industrijah, kajti kemični procesi ne dovoljujejo odstopanja od pogojev proizvajanja. Tako na delovnem mestu direktni proizvajalec ne pride toliko do izraza, kot npr. v kovinski ipd. industriji, kjer njegova ročnost neposredno vpliva na končno obliko predmeta in na njegovo kvaliteto.
PREDSEDNIKA OBČINSKEGA ZBORA
Bojan Kardelj, rojen 1. 1922 diplomirani ekonomist, je direktor in glavni urednik glasila OBČAN. Član ZK je od 1. 1945. V svojem dosedanjem 2-letnem mandatnem obdobju je bil predsednik obč. sveta za šolstvo, sedaj pa je bil izvoljen za predsednika občinskega zbora. Od 1. 1963 je član Mestnega sveta. Ob izvolitvi je za naš list izjavil: Biti član samoupravnih organov občine ni Lahka in neodgovorna naloga. Pri opravljanju funkcij se človek srečuje z mnogimi upravičenimi željami, ki naj
bi bile čimhltreje uresničene; objektivne težave pa mnogokrat onemogočajo njih izpolnitev. Važni pa so tudi subjek-tivni faktorji, ki so ob teh željah prenapeti ali pa gluhi zanje.
NOVE KNJIGE V EK MOHM« od 15. III. - 15. IV. IMS
Gavro Altman:	Politika mera*"
vrščanja po Kairu. Antologija alžirske književnosti, Rahli Ran*’" vol:	Modra rokavička, Vrance
Bevk: Izbrani spisi, 11. knj., wa" Bratko:	Teleskop, Ciciban bere
1965, Miguel de Cervantes Saavedra :	Bistroumni plemič don ki-
hat iz Manče, 1., 2. del, Vera Čapljina: Beli medved Fomka, late" klapedlja likovnih umjetnostl. l"3 knj., Jože Grom: Gobe, Giovaami" no Guareschi: Don Camillo in PrP-pone, Matevž Hace: Ljubezen ki orožje, Homor: Iliada, Ivan Jedre-mov: Skrivnost temnega planeta« f., 2. del, Boro Kostanek: Crd«’ mimogrede, Janko Kotnik: Slovco sko-tlalijamski slovar, Marij*1 Kramberge: VlsoSka kronika, ko Kranjec: Otroci, čigavi ste? vest o dobrih ljudeh, Milenko M* kovič: Enotnost in odnosi v nt narodnem delavskem In progre^v nem gibanju, Joe Matošič: Hbd* remek-djela svjetske erotske 11“ bavne literature, Medicinska en klopedija, 1.-8. knj., Ivan Min^. Bolečina podoživetega,
Neumann: 01ympia, Lev Nlku"”] Maršal Tuhačevskd, Branislav N šič: Sumljiva oseba. Pokojnik, »•* le Pavlin:	Spomladanski mra»«
Lojze Penič: Prihova in njena okolica v NOB, Petdeset basni Ivan® Andrejeviča Krilova, Luigi dello: Izmena, Tone Seliškar. dijanci in gusarji, Henrik Sien wicz: V puščavi in goščavi. Go) ^ Subotič: Crkva svetog DlmitrU8 Pečkoj patrljaršiji, Leopold su^ dolčan: Velikan in Pajac,
Sušič: Danilo, Gustav SUih: lj6^' el aktivni soudeleženci pri last® oblikovanju. Jože Šircelj: ^e*\. bonton, Lucijan Marija Nauk o instrumentih,
Škerlj:	Angloško-solvenskl
Janez Švajncer: Ulice brez Uu ni, Draga Tarman: Novice )z ^ rave, Tehnička enciklopedij®'^ kn., France Tomšič: venski slovar in Thomas ”
O času in reki, 1., 2. del.
možnosti l,re^ lUeb
Kot predsednik sveta za šolstvo sem imel z vsemi temi tendencami dovolj opravka; moram pa reči, da se je ob vsesplošni spremembi gledanja družbe npr. na šolstvo in na izobraževanje v zadnjih dveh letih spremenilo stališče občinskih družbenih služb, ki so v
okviru elanih
v prvi plan.
Proces razumevanja teh služb sc je torej že * ^ Sedaj pa so na vrsti ltl<1 nyji,
lektivi in posamezniki v ag da to družbeno razumcV -
to svojT
ga ucia, na scveoa
dejanske materialne nU?* v bi-občine, ki vsaj letos his® stveno boljše od lanskih.
opravičujejo s kvaliteto sV ga dela, pa seveda uposp^jj
Nikdar zadovoljen
VIHARNIK:	PA — NAJ KUPUJ® V
»NO, DANES SI PA TI NAVADNIH TRGOV1'
KISLEGA OBRAZA, PRI-
NAH!«
ŽABAR:
»VEDNO SI BIL IVIA'^ NAIVEN, PRIJATELJ V ' HARNIK — KJE
JATELJ ŽABAR. PA MENDA TUDI TI NE PREŽIVLJAŠ REFORMO?«
ŽABAR:
»HUJE, HUJE... Z ŽENO SVA BILA V NOVI SAMOPOSTREŽBI - RAZBURJANJA NI BILO NE KONCA NE KRAJA. TRDI, DA JE VSE DRAŽJE KOT V DRUGIH TRGOVINAH.«
VIHARNIK:
»ZATO PA SI LAHKO SAMA POSTREŽE ALI
V MOSTAH SPL .bGo-KAKA DRUGA VINA?«
Seminar za mlade družbene delavce
V začetku aprila je OfoK ZMS organiziral tridnevni seminar za mladinska vodstva “ttivov ZM. Seminar je izvedla delavska univerza Ljub-ijana MostoPolje, in to s kva-TOetmmi predavatelji — druž->eni delavci naše občine. Se-manarja se je udeležilo 29 mla-<*ir'k in mladincev. Namen se-^'inarja je bil utrditi raven Janija pri mladih in jih opomniti na problematiko, s kate-no morajo bilti seznanjeni kot mladi družbeni delavci.
Semdnarisiti so se seznami s problemi, s katerimi se vsak dan srečujejo v delovnih organizacijah, šolah ali na terenu. Ker je ObK ZMS pri de-tu ugotovil, da nekaiteri mladinski funkcionarji nimajo pre-Sleda o delu ZM, je posvetil tuda predavanju o vlogi in na-gah ZM največ pozomositi. riavzoče je seznanil z vsemi organizacijskimi, vsebinskimi m kadrovskimi oblikami dela 5“*- Izhodišče za to pa je bilo Pomembno gradivo: I. repu-Mišika konferenca ZMS, VII.
Zopet se nam je približal ds, ko bodo šolska vodstva s občinskega komiteja IV1S sprejemala ruišc pionirje duadinsiko organizacijo.
Vsa vodstva osnovnih šol na Področju ntiše občine so se v čil 1PJ5prave zelo resno vklju-hi °®n0lVi osebnih stikov razgovorov lahko ugotovi-rm ’ c'1 Pripravljajo ob spreje-vu ^dlturna srečanja, pohode znamenite zgodovinske kra-
Prireditvi 'Z NOV' ‘n »p/V^rive, vezane s srečanji
‘dftdanjih borcev. Vsa ta pri-
^dvanja šolskih vodstev so
na ?na P°''lvaiIe. saj temeljijo
da bi ta dan ostal bo-
mladincu čimdlje v
plenum OK ZMS in teze za konferenco ZMJ. Prav tako so bili navzoči seznanjeni s pomenom VIII. kongresa ZKJ, V. kongresa ZKS in z načeli konkretnega prilagajanja dela ZM pri uresničevanju sklepov in zaključkov obeh kongresov.
Precej časa je bilo namenjenega osamosvojitvi in afirmaciji dela aktivov ZM, posebno po ukinitvi OK ZMS. S tem v zvezi so namreč aktivi ZM postavljeni pred še odgovornejše naloge in opravljanju svojega dela. Prav to pa narekuje tudi krepkejšo kadrov-slko politiko v ZM, kar pomeni konkretno usposabljati mlade z oblikami, ki jih ima zamišljene posamezni aktiv ZM ali ObK v svojem programu.
Ob zaključku pa naj se zahvalimo vsem delovnim- organizacijam, ki so s polnim razumevanjem poslale mlade na seminar in tako omogočile čimvečje sodelovanje na pod-ročju izobraževanja.
Neposredne priprave na sprejeme bodo dosegle svoj vrhunec v luči praznovanja tedna mladosti in 20. obletnice osvoboditve. Letošnji sprejemi bodo namreč od 10. do 25. maja. Nadaljnja prizadevanja občinskega komiteja ZMS temeljijo na tem, da bi bodočega mladinca čimbolje seznanili z zgodovinskim razvojem Zveze mladine Jugoslavije ter mu nakazali pomen dela organizacije ZM.
Novosiprejetim mladincem želimo obilo delovnih uspehov pri nadaljnji graditvi naše socialistične družbe.
Ivan Kuhar
Šahovske prireditve pionirjev in mladine osnovnih šol naše občine postajajo že tradicionalne. Vsako leto dvakrat se srečajo in pomerijo med seboj: ob 29. novembru v počastitev rojstva nove Jugoslavije in na spomladanskem prvenstvu, na katerem zberejo najboljše ekipe za nadaljnja tekmovanja.
Letošnjega spomladanskega, prvenstva se je udeležilo 18 ekip z 72 šalhisti z osn. š. Sostro, Javor, Zalog, Polje, Jarše, Vida PPeganc dm Kat/te-Mum.
Prireditev, ki jo je organizirala Zveza prijateljev mladine naše občine skupaj z vodstvom šole Kette-Mum in ostalimi sodelujočimi šolami, je bila doibro pripravljena.
V borbenem ozračju so bili doseženi naslednji rezultati:
—	mlajši pionirji:	1. mesto
osn. š. Jarše, 2. mesto osn. š. Vida Pregare, 3. mesto osn. š. Kette-Murn;
—	mlajše pionirke: 1. mesto osn. š. Javor, 2. mesto osn.
š. Jarše, 3. mesto osn. š. Kette-Murn;
—	starejši pionirji: 1. mesto osn. š. Sostro, 2. mesto osn. š. Jarše in 3. mesto osn. š. Ket|te-Mum;
—	starejše pionirke: 1. mesto osn.' š. Sostro in 2. mesto osn. š. Polje.
Ekipe, ki so dosegle prva mesta, so prejele prehodne pokale, diplome in šahovske garniture, drugo- in tretjeplasira-ne ekipe pa diplome in šahov-ske garniture.
Šahiranje je priljubljena igra za mladino in je na šolah naše občine kar 10 šahovskih krožkov. V njih sodeluje ck. 360 šahistov. Ta igra ne zahteva dragih rekvizitov, potrebni so le vodstvo, prostor in primeren čas, da se otroci lahko udeležujejo šahiranja. Če bi šole to poskrbele, bi prav gotovo pritegnili k tej igri še večje število obrok, prireditve in srečanja pa bi bila še bolj množična.
Branka Jadek
Ivan Kuhar
Posedaj pionir - odslej mladinec
Partizanski odred tabornikov črni mrav
t'tttt?rl,Ttr10 le mnosim
TUlc.V naSi obclni de
nadvSe°r„,!anlzuoi3a- W J Stevan aktivnlm delom
<aC(Lme<? najb^ -
Samvost „ So večJi sk
bomUf, Pa zbuia med
kajti V S1°venljl. Sa,
<JrURleBraV naS odred Castru Zapnvr«io osv(
onota r"' ki «a >«
Casjn, labornlskl c red »J:	naslova Parti
banj , ° bbl zel<> ves trna i/rifno Ponosni.
Upamo Hrlkazan v ‘onr
n° osvoji. Ba b°m0 U ^ obTa^ h1' USta
V	naSl - ' raborni Vato PUbUkl- Za se Mn0Ki Rodovino in
budje,
Usioge lzPolnjujeJo basih v baS1 družbi, !e »avm CUlP°Uclariti
le Pov/oi-i 1 nUSe °rRa PrcdVoJt;;'a ,V!k' dobr v, da v	Skavtov in
V	(,bS4i	n'lacle
m°vine	na&o scela:
bobobego	,se ne bo<
"basati rn d<' a bi bodo Vo svojm^arere tež t ^ iC11Jov tn st.
kl ^a bltr; apoprtjett
^rosna.	‘u<u z«o k
^bblsi,,, burnost t
blu ^ HrSablzaetja ,
w v'"‘” °b	s
Po-	razvoj s , WJo nu,
>'bon ^t n 11 Jo
oL Jr
naravo, kar še posebno velja za naše gore, kajti te bi lahko zaradi malomarnosti in lahkomiselnosti ljudi prt trganju gorske flore In uničevanju favne ostale povsem brez Življenja in bi obenem izgubile ves svoj čar, lepoto in privlačnost. Zato je poglavitna naloga tabornikov In planincev, ki imajo organizirano posebno službo GS (gorska straža), da z opozorili in vzgojo odvračajo ljudi od takega vandalskega početja.
Čeprav je naš odred eden najstarejših in najštevilnejših v Ljubljani, ne more vključiti v svoje vrste vseh zainteresiranih mladih ljudi, posebno s spodročja Polja in Sostrega. Zato bo nujno, da v prihodnje razširimo našo organizacijo tudi tja. Toda to je ob sedanjih razmerah, kljub veliki požrtvovalnost naših članov, ki mnogo svojega prostega časa porabijo za delo v organizaciji, skoraj neizvedljivo.
In kje so vzroki, da se mladina ne more v polni meri vključtU v organizacijo? Teh je mnogo, toda omenil bi samo najbolj kritične: prostorska sUska. Odred že vrsto let nima lastnih prostorov, kjer bi lahko shranil svoje šotore, postelje in ostalo opremo, svoj arhiv, knjižnico, prostorov, kjer bi imeli člani sestanke, starejši pa kljub-ske prostore. Brez dvoma bi naše delo v opremljeni taborniški sobi dosti lažje steklo in bi bilo gotovo uspešnejše, kot pa Je v razredih osemletke, katerih se Je mladina že naveličala, ker Jih med sestanki obdaja nekakšno neprijetno šolsko ozračje. Hnzrodi so prosti Sele v večernih urah, zato Se tako navdušeni starši godrnjajo in ne vidijo radi. da njihovega otroka zvečer ni doma. 2e večkrat smo izrazili željo, da bi dobili primernejše prostore, toda za deva nikakor ne pride do zadovoljive rešitve. Sedaj smo ob po-
moči Socialistične zveze Novi Vod-mat dobili skupaj z mladinskim aktivom sobo v Bohoričevi ulici; vendar s tem problem še ni rešen. Sestanke Imamo lahko samo dvakrat na teden, mi pa bi za svoje številne člane potrebovali vse dni v tednu. Poleg tega za gospodarstvo, arhiv in knjižnico še vedno ni primernega prostora, člani pa imajo sestanke še vedno v vočei> nih urah na osemletki. Drugi problem je inventar, ki je star že okrog 12 let, poleg tega pa je bil zaradi pomanjkanja prostora nameščen v zelo slabih, navadno kletnih prostorih in je zato že zelo dotrajan. Ze lani se Je pojavil problem pomanjkanja (ležišč 'lin šotorov, zaradi česar se mnogi naši člani niso mogli udeležiU taborjenja. Vsi bomo morali po svojih močeh pomagati, da se tudi letos ne pojavi Isti problem, tako da bodo lahko vsi naši člani deležni lepega življenja pod platneno streho.
Kljub tem težavam je bilo naše delo v preteklem letu zelo plodno in uspešno. Med semestralnlmi počitnicami smo organizirali zelo uspelo zimovanje na Visokem v Poljanski dolini. Tu so naši člani ob čudovitih snežnih razmerah In prijetni družbi preživeli za vse prekratek teden počitnic in sd nabrali dovolj moči za šolo. Med letom pa je bila naša najbolj aktivna in uspela dejavnost tekmovanja. S številnimi ekipami smo se udeležili skoraj vseh tekmovanj In uspeh seveda ni izostal. To nam pričajo tudi osvojeni pokali, priznanja in nagrade, ki so jih dobili naši tekmovalci. Ob pogledu nanje se tekmovalcem kaj kmalu razveže jezik in takoj začno pripovedovati razne zanimive dogodivščine, kl jih res nikoli ne zmanjka, ali pa o mrzlici, kl se Jih je polastila pred startom. Za nas nedvomno najpomembnejša je zmaga ženske C-ekipe (1H-20 let),
ki je na republiškem orientacijskem tekmovanju osvojila naslov republiškega prvaka za 1. 1964 in se tako uvrstila kot zastopnik Slovenije na zvezno orientacijsko tekmovanje v Črno goro V okolici Lovčena. Tudi tu naša dekleta niso odpovedala. Pokazala so vso svojo izkušenost, rutiniranost in so kljub slabim klimatskim pogojem zasedla odlično 2. mesto.
Omenim naj še uspehe drugih ekip. Na tekmovanju za Cičov Memorial sta ženska in moška ekipa B-kategorije (16—18 let) odnesli prvi mesti; na republiškem mnogoboju pa je moška B-ekipa zasedla 2. mesto. Z uspehom smo se udeležiU tudi nekaterih manj pomembnih tekmovanj.
Med poletnimi počitnicami je 25 naših članov odšlo na tabor Bratstva In enotnosti v Makedonijo (Ohrid). Meseca avgusta pa smo priredili dva uspela tabora v RAb-nem pri Bledu, kjer je kljub premajhni kapaciteti taborilo mnogo naših članov. Na taboru smo Imeli tudi goste iz Svloe ,ki so pri nas ostaU nekaj dni. Z njimi smo navezali prijateljske stike In Rdeči sokoU — mladinci socialdemokratske stranke Iz ZUrieha — so nas povabili na tritedensko bivanje v Švico. Povabila smo biU zelo ve-seU in se že sedaj pripravljamo na to zanimivo potovanje.
Slovesno smo proslaviU vse važnejše naše praznike. Za svoje člane smo priredUl dve čajanki; s prihodom dedka Mraza za mlajše, s plesom pa za starejše.
Vsi člani partizanskega odreda Črni mrav upamo, da bomo v prihodnje prav tako aktivni In uspešni, kot smo biU dosedaj. S pridnostjo in požrtvovalnostjo, ki smo ju pokazali v preteklem letu, nam bo to prav gotovo uspelo.
MUNI
Iz gejzirov
PENTLJA ZA PUNČKO
Cesta je prašna. Ze dolgo ni deževalo. Za okni zdolgočaseni obrazi. Na križišču moški z vozičkom. Rdeča luč na se-maforu.
Stebričasta sivina se vedno znova podaljšuje: stresem jo, da komaj slišno ugasne na politi mizi. Preveč začudene oči imam. Mogoče zaradi tekočine, ki je zarisala na mizo razvlečeno krivuljo. Potem rišem s prstom po plošči, kot bi hotela narisati pentljo. Veliko, rdečo pentljo. Za Bebino punčko.
Z Žanom sta zadnjič kupila plišastega medvedka. Za njuno punčko. Potem sta se dolgo vozila po mestnih ulicah. Zan je gledal, kako brisalca enakomerno brišeta šipo. Kot misli. Beba pa je sedela spredaj z medvedkom v naročju in mu pripovedovala, da bo njena punčka prav taka, samo da bo imela resnične oči in usteča, čisto droban nosek in majhne prstke. Gumba namesto oči pa sta ostala nema. In ni je motilo, da je šepetala z ustnicami tik ob plišastem ušescu.
Po mokrem asfaltu so švigali avtomobili; bilo je veliko luči. In dež je padal nad mestom.
Ze dolgo se ne pogovarjava, vsa se je skrila za strani časopisa; na čelo ima počesane resice — zelo ljubko — do so njene tako velike oči videti še večje.
Sedaj se povsod pogovarjajo samo o Bebi. Vseeno ji je zdaj. Blizu sedita starejši ženski, sklonjeni nad revijo. Na mizi sta dve skodelici kave.
Čisto sam je sedel nekaj miz stran. Gledala sem ga tudi, ko je Beba že umolknila. Roka se je oklepala kozarca, črna. Go-tovo zelo topla. Razmišljal je o barvi. Preveč je pil. Potem se je zasmejal, zelo hrapavo in toplo tudi. Najbrž bi vedno jokala, če bi se tako smejal.
Pa nisem. Navadila sem se na njegov smeh. Tako mi je približal svojo deželo sonca. Tudi na tople, črne dlani sem se navadila. Poletje nama ie pomagalo, da sva prisluhnila šepetu trav. Smejal se je. Naskrivaj je opazoval svojo roko v beli roki svetlolaske. Luči so malce zamižale ali pa zeleno zasvetile. Razmišljal je o barvi. Mogoče ne več sam. Rekel je, da so svetlolaske čudne- bolj kot one temne, bolj negotove in se veliko sprašujejo, če lahko ljubiš samo v temi in kadar čutiš ob sebi telo. Rekel je, da prehitro postaneš ženska.
Takrat sva se veliko pogovarjala o liudeh. Nosila sem sonce v očeh in ljudi tudi.
*
Stala sem na peronu. Sedel je čisto pri oknu. Gledala sem vlak, ki bo kmalu odpeljal, ker se nisem hotela srečati z očmi, vedela sem. kaj razmišlja. Barv že dolgo nisem več ločila.
Potem se je nepregledna gmota trudoma zganila. Jutri bo v>lak že v deželi sonca. In poletje se bo odpelialo z njim. In smeh tudi. Pa dlani.
Mogoče bom spet mislila, da lahko jočem ob onem smehu.
Potem sem tekla. Nisem se hotela ustaviti. V izložbenem oknu sem videla oči; sonce v njih je ugasnilo. Iskala sem ljudi.
»
Z Bebo vedno seditm tukaj. Pravzaprav bi morali poiskati kaj drugega. Vseeno mi je zdaj. Sašo bo spet pozen. Zamudila bova predavanje.
Pri sosednji mizi sedi majhna punčka s pentljo v laseh. Vse punčke bi morale nositi pentlje. Tudi Bebina.
Potem cesta jutri ne bo več tako prašna. Rdečo luč na se-maforu je zamenjala zelena.
SONJA
Vas šteje nekaj nad 250 prebivalcev. Pridni so in delavni, pečajo se s poljedelstvom, živinorejo in sadjarstvom. V vojni je vas izgubila 13 ljudi.
Dnevno se vozi na delo ali v šolo od 90 do 100 delavcev in uslužbencev ter 16 dijakov.
Vas je dobila električno razsvetljavo šele leta 1953.
Vaščani so vse drogove za električni vod dali sami in jih sami tudi postavili; precej pa so prispevali tudi v denarju.
V vasi imajo lepo osnovno šolo.
Potrebe kraja pa so vsako leto večje in zahtevnejše. Najbolj jih težijo most, ce-
sta do njega z obeh stranii vodovod, prostor za kulturno delovanje...
Čas pa bo misliti tudi na večji in sodobnejši trgovski lokal iltn...
Senožeti - najvzhodnejši del naše komune
GRADNJA MOSTU PREK SAVE IN CESTE Z NASIPOM OD SENOŽETI DO JEVNICE
V zimi 1956/57 so volivci in člani SZDL Senožeti na pobudo članov Ljudske tehnike na zboru volivcev predlagali gradnjo mostu prek Sa-
ve in izvolili odbor, katerega predsednik je bil član odbora Ljudske tehnike Senožeti.
Prebivalci Senožeti so z delno pomočjo okoliškega prebivalstva ta most gradili dobre dve leti. S pripravami so pričeli že v zimi 1956/57 in ga septembra 1959. leta dogradili.
Gradnja mostu je zahtevala od vaščanov mnogo vztrajnosti in fizičnih naporov, pa tudi velikih materialnih in denarnih samoprispevkov, saj je bilo investiranih vanj skoraj 12 milijonov dinarjev. Priznati pa moramo, da je bil tako velik most zgrajen poceni, in vendar zelo kvalitetno. Skupnost je prispevala skoraj 7 milijonov dinarjev, več kot 4 milijone pa so prispevali v materialu in denarju — poleg več tisoč prostovoljnih delovnih ur — Senožečani in okoliško prebivalstvo.
Most ima za naše razmere kar velik razpon, saj meri med nosilnima stebroma na obeh bregovih Save 72 m. Poleg te lesene viseče mostne konstrukcije je na desnem bregu zgrajenega še 18 m betonskega mostu. Celotna dolžina je 90 m.
Turisti, ki se pripeljejo iz Ljubljane do postaje Jevnica in so namenjeni na nad 700 m visoki Miklavžev vrh na levem bregu Save v smeri Moravč, gredo tja prek tega mostu.
Most je lepo grajen in okolici v okras. Prebivalstvo vasi Senožeti je na ta objekt upravičeno ponosno. Za Senožeti je
bila to v septembru 1959. leta velika delovna zmaga.
Kljub temu uspehu pa je problem premostitve celotnega področja, ki ga tu poplavlja Sava, še vedno nerešen. Stoje pred novo in težko nalogo, ki je v zadnjih treh, štirih letih sami brez družbenih finančnih
sredstev niso uspeli rešiti. Od mostu prek Save do železniške postaje Jevnica je namreč nad 150 m široko področje, ki ga narasla Sava vsako leto enkrat, dvakrat ali trikrat za teden dni poplavi.
Preko tega področja so Senožečani s prostovoljnim delom in z nekaj deset tisoč dinarjev zgradili skoraj poldnig meter visok gramozni nasip in cestišče. V nasip so vgradili štiri cementne kanale za odtekanje narasle vode s premerom enega metra in ga utrdili z močnimi koli ter opleti! z vrbovino, ki naj bi se vrastla v nasip in ga obvarovala pred rušenjem, ko Sava prestopi bregove.
*
Kako narasla Sava opravi s takim nasipom in cestiščem.
nam zgovorno dokazuje slika. Nasip nad cestiščem je bil že dvakrat obnovljen in popravljen, vendar ga narasla voda vedno znova poruši. Senožečani so prepričani, da je odgo-
vor na to samo eden: na področju, ki ga redno preplavlja narasla Sava, je nujno zgraditi nasip primeren tej okolnosti.
V	zvezi s tem je bil na pobudo KO ZB NOV Jevnica in Senožeti, volivcev in članov SZDL obeh imenovanih naselij ter Velike vasi in Ribč izvoljen nov 11-članski gradbeni odbor za gradnjo ceste Jev-nica-Senožeti z nalogo, da organizira dograditev mostu oziroma cestišča z nasipom tako, da bi bila dela do jeseni že zaključena.
Pri tej veliki delovni akciji je predviden prispevek okoliškega prebivalstva s prostovoljnim delom pa tudi sodelovanje mladinske delovne brigade, ki jo organizacijsko že pripravlja občinski komite LMS Litija.
Zaključek del je predviden v mesecu septembru. Tedaj naj bi praznovali tudi 20. obletnico zmage in osvoboditve izpod zavojevalcev nemškega in italijanskega fašizma. Na področju vasi Senožeti in Jevnica je namreč med NOV prek Save vodila glavna kurirska pot, ki je povezovala štajersko področje in okolico Kamnika z Dolenjsko.
Most in cestišče bosta služila več sto delavcem in uslužbencem, ki se dnevno vozijo na delo z vlakom v Ljubljano, vse okoliško prebivalstvo pa bosta spominjala na slavno preteklost, ko so tu hodili kurirji dnevno prek Save, v vsakem času in v vsakem vremenu v čolnih, kadar teh ni bilo, pa so Savo tudi bredli. To je tudi kraj, kjer so hodile prek Save naše udarne brigade, odredi in bataljoni.
Namen te delovne akcije je jasen: še v letošnjem letu slaviti delovno zmago in z njo praznovati 20. obletnico osvoboditve! Zato je prav in nujno, da prj teh delih in pri organizaciji proslave sodelujejo vse tri občine, to je Litija, Domžale in Ljubljana Moste-Polje, saj so na ta prehod vezani prebivalci vseh treh občin.
Dokažimo, da smo vredni današnje družbene ureditve z novo delovno zmago in proslavimo spomin na našo preteklost med NOV, ki smo jo z žrtvami drago, res drago plačali Za večjo enotnost in boljše življenje naših ljudi naj nam ne bo žal sredste.v, truda in naporov.
V	SENOŽETIH GRADIJO
Ze dalj časa v Senožetih težko pogrešajo vodovodno omrežje, ki bd jih v vseh letnih čašah oskrbovalo z dobro pitno vodo. Posebno v letnem sušnem času vode vedno primanjkuje jn jo morajo voedti
iz Save alii celo iz bližnjih in daljnih potokov — kolikor tudi ti ne usahnejo.
Kljub velikim potrebam pa doslej vaščanom ni uspelo zgraditi dobrega vodovoda, organizirati za to potrebno akcijo in dobiti denar.
Ob novem leitu je bil izvoljen za gradnjo vaškega vodovoda nov gradbeni odbor, ki že kaže, da se bo lotil te težke naloge odločneje ta bolj organizirano.
Načrti so že pripravljeni. Tudii jama, kjer bo novi skoraj SO-kubični rezervoar, je že skoraj izkopana.
Vsi uporabniki bodočega vaškega vodovoda so sklonili, da bodo prispevali zanj vsak ,po 150 delovnih ur ta 100.000 dinarjev. Prti tej gradnji sodeluje tudi naša skupnost ta je pri občinski skupščini Ljubljana Moste-Polje predvidenih poldrug milijon dinarjev.
Za letos so vaščani s tem prispevkom zadovoljni in se obvezallli, da bodo z razpoložljivimi sredstvi skušali kar največ napraviti.
...IN IGRAJO!
Dolga tradicija je, da v Senožetih mladi in starejši vsako zimo postavijo na oder eno ali dve igri.
V vasi ni prosvetnega društva. Ko pride zima, se navdušeni igralci zberejo, izberejo igro, ki jo nameravajo igrati,
Mimogrede pa nekaj besed o prostorih, v katerih se učij°» igrajo in se sestajajo.
V gasislkem domu — tu namreč vse dogaja — so takoj po vojzni sami napravili oder. s prostovoljnim delom in bre* denarnih sredstev. Ta oder J* zdržal skoraj polnih 20 let. vaji nekaj dni pred letošnjo premiero pa se jc kar na pcm prelomil. Časa za P1-0' mišljevanje ni bilo. Prijeli s" za delo in v dveh kratkih P®' poldnevih oder pripravili nastop. Da pa bo mera P^_ nejša, naj dodamo šc na*s'k,, nje: ves prostor za odrom sl ži trgovskemu podjetju .j, cator za skladišče alkohom\ in brezalkoholnih pijač lpk Ob vsakokratni predstavi . bili igralci zadolženi za no količino vskladiščenega *’ ga. In to je edini prostor, so ga vseskozi po vojni rahljale vse družbene or^,jf-zacijc za sklicevanje mno® _ nih sestankov in sej raznih < ^ borov. Edini prostor, ki . imajo, je šolski razred. 1*’ L, je prostor, ki naj bi 20 1® JJJ, vojni služil predvsem sv°> namenu, to je za pouk S0* veznih otrok.	.
Tu bi bila potrebna vS$ manjša denarna sredstva- . tem je* bilo govora tudi na njem zboru volivcev.
Morda bi pa kazalo	.
viti kulturno društvo ah ^ kaj podobnega! — Tudi o
in že se pričnejo učiti. Pri igrah sodelujejo mladinke od
14.	leta starosti pa do 55 let starega kmetovalca, ki jc še vedno eden najbolj vnetih igralcev .
V letošnji sezoni so naštudirali komedijo Ženitvena zmešnjava in jo dvakrat igrali doma, z velikim uspehom pa so tudi gostovali pred polno dvorano v zadružnem domu v Jevnici.
ie
so igralci med
pravljali. — v	vsckin
jasnem okviru hi , |0vflt* ..
kor lažje kulturno	^
^toTsfatHudTpotre^
že priUf^^tr®^; usi š® kako m-
Občani pri delu in doma
Uprava gostinskega ^djetja Moste, Pokopa-liša 15. Upravnik Dušan Petrovič Je bil bolj redkobeseden.
Pred nedavnim sc Je Več gostinskih obratov ^družilo v skupno podrtje. Ali so nastale kakšne spremembe v kolektivu?
~ Predvsem organiza-®ijskega značaja. To je razumljivo, saj združu-te naše podjetje štiri go-srune m sicer: Pod Ur-. .0m> v Zadvoru, v Poln*. . S1°ka na Pokopa-*ski ulici. Uslužbencev "as j« prek 30 Najbolj m vescl, da so organi !amoupravljaf,ja dosegli e lepe rezultate.
Kakšne težave imate Pri delu?
^ glavnem sem z elom zadovoljen. Pro-Cmi našega podjetja "a so značilni za vse gostinstvo, Zelo težko je »niti mlade delavce, saj delo gostincev dokaj aporn« in delamo prek Ur dnevno.
nost?SC “ prihod'
NaJ
Vs»em eno darim pred* ^"ski dl,prav vsi Koda bi r, ^C avci želimo, la mmi5* oMina d«>l>i-obratf Kostinskl tetami	kapaci-
SUC'Soti0bstoieče^
"avljati ii^10 stare. Ob-
ie.	skoraj ne ka-
^asu	'»trezajo niti
"‘ti Potrebam.
Berete Msk?
^rem.^0 štcvilko pre-*adovoljcn V8< bino sr-m
Na pripravljena vprašanja seim že po prvem vprašanju »pazalbil«. Direktor osn. šole Sostro AMbert Šibil je sproščeno spregovoril o problemih, s katerimi se srečuje pni svojem delu; kot da bi se nalašč pripravil za ta razgovor;
Ker na vsem desnem bregju Ljubljanice ni ustreznega telovadnega prostora, nam predstavlja pouk telesne vzgoje naj večjo težavo. Pocaimli se sankamo in smučamo, kadar pa dežuje, imamo telLovaidhe ure v premajlhnih učilnicah, kjer se praktično ne da nič opraviti. Posledice teh neugodnih pogojev se kažejo tudii v razmih telesnih hibah ottrok, saj so pni zadnjem zdravniš-
kem pregledu ugotovili 42 % skirivljeniih hrbtenic in podobnih telesnih okvar. V šoli sii nabira znanja 426 učencev iz Sostrega in okoliških krajev. Pouk imam v dveh turnušlili, tako da so proštom ves dan popolnoma zasedeni. Pomanjkanje prostora nam povzroča resne težave, saj ne moremo organizirati niti dopolnilnega pouka za slabše učence. To je tudi eden od važnih vzrokov za slab uspeh v nižjih razredih (46 % učencev ne dokonča šolanja v 8 letih), kar znižuje Itudi celotni učni uspeh šole. Kljub težkim pogojem za delo brez ustreznih tehničnih pripomočkov, pa je naš učni uspeh v povprečju enak učnlim uspehom v Občini nasploh. Na šoli imamo šolsko zadrugo in športno družino — ta zaradi pomanjkanja prositorov razvija le namizni tenis in šah. Novinarski krožek izdaja svoj list Vesno, Id izide dvakrat letno; ob 20-letnioi osvoboditve pa bomo izdali še posebno številko. Tudi dramatska sekcija je precej akttlijvna, saj pripravi vse šolske proslave in vsako lato uprizori najmanj eno igro. Imamo tudi harmonikarje, ki se kar dobro uveljavljajo pri društvu Svoboda Sostro.
Ko sem odhajal, je še pristavil: Poudariti moram, da je šola izredno močno povezana s celim okoljem. Učitelji se poleg svojega pokli:enega dela angažirajo tudi v družbenem življenju naše skupnosti. Zelo dobre rezultate smo dosegli z uvedbo redhih govorilnih ur in z večjim številom rodilteljskiih sestankov. Na vseh zborih volivcev zavzemajo problemi šole osrednje mesto. Iz Obstoječih prostorov smo uspeli ob vseisitranistai pomoči krajevne skupnosti in občinskie Skupščine — ki ji moramo izraziti vse priznanje — urediti v šoli električno napeljavo, sanitarije in. nabavlitd novo pohištvo. Odprt problem je le še telovadnica in nove učilnice za približno 300 otrok, ki bodo, ko bo dograjen gradbeni okoliš, Obiskovali našo šolo. In pa, seveda: vzgojlno varstvena ustanova! Upam, da bomo probleme čimprej rešili.
Sekretar v Kemični tovarni Moste nas je napotil k inž. Stanetu Podgorniku: »Mnogo vam bo lahko povedal o našem in svojem delu, o načrtih ...«
In res:
— Čeprav sem v tovarni šele leto dni (12 let sem delal v Šibeniku in Titogradu), sem z delovnimi. uspehi zelo zadovoljen. Moje delo je
davnim smo staro tovarno zapostavljali, sedaj pa smo spoznali, da brez nje ne bo novega obrate.
Kako pa ste s prostem časom?
— Imam ga zelo malo. Dopoldne delo v tovarni, popoldne doma razni načrti in programi. Seveda posvetim
neposredno zvezano z organizacijo tehnične službe, z modernizacijo starega obrata in z gradnjo nove tovarne yulo-na. Perspektive razvoja so zelo ugodne. V septembru bomo končali gradbena dela, v oktobru pa že montažo strojev. Če ne 'bo prišlo do zastojev, bo poskusna proizvodnja stekla že aprila 1966. Se pred ne-
precej časa otrokom. Starejša hčerka obiskuje že osemletko, treba ji je včasih pomagati pri nalogah, če je v zadregi. Le ob nedeljah si nekoliko oddahnem, z družino grem na izlet ali pa na nogometno tekmo.
Ste navdušeni za nogomet?
— Da, navijam za Olimpijo.
JOVO BORENOVIC, transportni delavec v Javnih skladiščih
»V Slovenijo sem prišel pred 6 leti kot sezonski delavec. Moja prva in edina zaposlitev je v Javnih skladiščih. Od takrat pa do danes se je zame in za tiste, ki so ostali v podjetju, marsikaj spremenilo.
Spiva smo delavci iz Bosne živeli v slabih razmerah, saj je bila skrb za delavce iz drugih republik po vsej Sloveniji minimalna. K temu, da se danes gleda na delavce in Bosne drugače, pa smo .prispevali tudi sami, saj sta najboljše spričevalo naše delo dn življenje, ki smo ga morali v marsičem spremenite. Tako mene im še mnoge moje tovariše nihče več ne uvršča med tiste, 'ki v Slovandjd samo prezimijo dn menjajo zaposlitve.
Podjetje mi je omogočilo, da se izobražujem in sem v tem Času napravil izpite za kvalificiranega transportnega delavca, voznika viličarja in gasilskega podčastnika. Nameravam pa končate tudi osnovno šolo. Slovenskemu jeziku sem se privadil dn mi me dala več težav.
Ker imam družimo v Bosni, je tudi moja majvečja skrb im gojim skrito željo, da bi ženo im oba otroka preselil v Slovenijo — ko hi idohil skromno stanovanje.
Kot član upravnega odbora in delavskega sveta imam pogled v poslovanje in problematiko podjetja. Zavedam se odgovornosti dana samoupravnega organa im skušam s svojimi pripombami čdmveč prispevati k reševanju problemov im vodenju podjetja.
Za majske praznike odpotujem v Tramošlnjo, kjer živi moja družina.
MOŠČANSKA
SKUPNOST
kroniko
KORISTNO SODELOVANJE
Svet za gozdarstvo, lesno in papirno industrijo pri zvezni gospodarski komori pripravlja obisk posebne strokovne delegacije v Romuniji. Delegacija si bo v Bukarešti ogledala inštitut za celulozo in papir ter obiskala eno izmed sodobnih tovarn sulfitne in sulfatne celuloze. V zvezi s tem potovanjem sta UO Združenih papirnic Ljubljana — obrat Vevče in papirnice Količevo sklenila, da ju bo zastopal inž. Djor-dje Maširevič, strokovnjak za celulozo in papir na inštitutu v Ljubljani.
GASILSKI TEČAJ
V PE Vevče so pred kratkim zaključili s tečajem za izprašane gasilce. Udeleženci so se seznanili z. organizacijo gasilstva, s sredstvi in z opremo pri gašenju in z vsemi pre-venitivnimii ukrepi požarne varnosti Jože Mihelič je predaval o gasilstvu, o prvi pomoči pa Julka VahaboVič. Tečaj za gasilske srojnike je še v teku.
SOLA ZA ŽIVLJENJE
MI. aktiv Saturnusa .je priredil v okviru svojega programa dela vrsto poučnih predavanj pod naslovom Sola za življenje. Predavanja, ki so zelo koristna in zanimiva za mladega človeka, pripravlja delavska univerza Moste-Polje. Doslej so imeli že dve predavanji, in sicer o oblikovanju osebnosti, o značilnostih mladostne dobe, o oblikovanju značaja in o lepem vedenju. '
.....
lili■■■■MMnilMIiaB Hill
GREMO V KINO — GREMO V KINO — GREMO V FILMI, KI SO NA SPOREDU MESECA MAJA
KINO TRIGLAV
1
i
I
Od 1. do 3. ameriški barvni CS film BRAVADOS, od 4. do 5. bolgarski film NOC PRED TRINAJSTIM, od 6. do 7. domači film SKUPNO STANOVANJE, od 8. do 10. ameriški barvni film RIMSKA POMLAD GOSPE STONE, od 11. do 13. ameriški film MOJA DRAGA KLEMENTINA, od 14. do 16. ameriška komedija FRA DJAVOLO, od 17. do 18. domači film PRVI MEŠČAN MALEGA MESTA, od 19. do 21. francoski VV film ZADNJE ČETRT URE, od 22. do 24. ameriški barvni CS film APRILSKA LJUBEZEN, od 25. do 26. sovjetski barvni CS film POEMA O MORJU, od 27. do 28. poljski film KO BI BILA LJUBLJENA in od 29. do 31. ameriški barvni CS film LEV.
KINO VEVČE
Od 1. do 2. francosko-italijanski barvni CS film TRIJE MUŠKETIRJI L del. od 2. do 3. francoski VV film ZADNJE ČETRT URE, od 5. do 6. domači film TRIGLAVSKE STRMINE, od 7. do 9. francosko-italijanski barvni CS film TRIJE MUŠKETIRJI II. del, od 12. do 13. angleški film MOŽ, KI NI ODNEHAL, od 14. do 16. švedski barvni film ALI SO SE ANGELČKI, od 19. do 20. sovjetski film SVEJK v RUSIJI, od 21. do 23. angleški barvni CS film PLAMEN NA ULICI, od 26. do 27. nemški film DOKAŽITE ALIBI in od 28. do 30. ameriški barvni film VOHUN NA POVELJE.
KINO ZALOG
Od 1. do 3. italijanski barvni CS film SEDEM IZZIVOV. od 8. do 9. ameriški barvni CS film POT V SREDIŠČE ZEMLJE, od 15. do 16. iemški film RDEČI KROG, od 22. do 23. angclški barvni film POD OKRILJEM NOCl in od 29. do 30. ameriški barvni film PONOSNI UPORNIK.
NIIMMmiMIIMM».HIMMHBOTIHimiaBBMailllMHIIIH<Ma»lltlMI<M««ll .............................
1
I
i
I
I
j
KOLINSKA
TOVARNA
HRANIL
Ljubljana
se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in vsem oSčanom	za 1. maj
DVIG PROIZVODNJE
V	Satu rn usov em obratu EE Zalog so tamefljlilto izboljšali organizacijo dela v težnji, da bi či mbdlj dvignili iprodzvod-nljio v prvih treh mesecih v ■primerjavi z lanskim letom. Tako so v januarju in februarju proizvadHi za 237 milijonov dinarjev več kot lani v istem času. Zasluga za to gre vsem članom obrata, ki so opravili povprečno na mesec 6.200 nadur. Seveda je število nadur preveliko, vendar je to posledica prevelikega števila odsotnosti — povprečno 33 oseb na dan.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Od 1. do 31. marca 1965 se je priselilo na področje matičnega urada Moste 194 ljudi (95 moških in 99 žensk), odselilo pa se je 143 občanov (80 -j- 63). Živorojenih je bilo 19 otrok (11 + 8), umrlo pa je 18 občanov (10 + 8).
V	območju matičnega urada Polje se je priselilo 85 ljudi
Judi v Vlastah somapa-stceina tc^aaina
X začetku preteklega meseca se je Moščanoin uresničila dolgoletna želja, ki so jo narekovale velike potrebe po modernem potrošniškem centru v središču naše občine: veletrgovina Mercator, poslovna enota Špecerija, je odpral novo samopostrežno trgovino in bife v Proletarski ulici nasproti poslopja občinske skupščine. Sodobno urejena samopostrežna trgovina, v katero je vloženih 160 milijonov din, obsega 250 m2 prodajnega prostora, v kletnih prostorih pa so še veliko skladišče in dve hladilni komori. Istočasno so bile zaprte Mercatorjeve prodajalne "-klasičnega tipa« na Pokopališki 3, Pokopališki 12, pri tržnici in špecerijski oddelek na Zaloški 22. Nekdanjo trgovino na Pokopališki 12 bodo preuredili v mlečno restavracijo, medtem ko bodo na Zaloški 22 še naprej prodajali galanterijo in pletenine z napako, dokler ne bodo uredili nove trgovine z industrijskim blagom, ki bo v I. nadstropju nad novo samopostrežno trgovino.
(48 + 37), izselilo pa 60 (30 + 30). Živorojenih je bilo 57 otrok (31 + 26), umrlo pa je 13 občanov (9 + 4).
Na področju matičnega urada Dolsko sta se prijavila 2 občana (0 + 2), odselili pa so se 3 (1 + 2). Živorojeni so bili
občan (0 + 1).
Število prebivalstva v občini na dan 1. aprila 1965:	.
Moste 22.286 (lO^+ll ^J’ Polje 14.460	(6.966 +
Dolsko 1.382 (663 + 719). ***' pa j 38.128 (18.131 + 19.997).
Sols&a mladina piše
Pionirji in mladinci naših šol tudi letos nadaljujejo z že kar lepo tradicijo izdajanja svojih glasil. Bera je sicer doslej nekoliko skromnejša in v uredništvu za letošnje šolsko leto še nič ne vemo o Mladih dnevih, glasilu pionirjev osn. š. Polje, ne vemo, če že izdajata glasili popolni osn. šoli Sostro in Jarše; vendar velja posvetili pozornost že številkam, ki jih je doslej dobilo uredništvo na vpogled.
OSNOVNE ŠOLE
Osnovnošolci šol Ketteja in Murna in Vide Pregare so izdali v letošnjem š. letu eno oziroma dve številki svojih glasil (Iskrice in Prva brazda). Že ustaljenemu programu — spremljanje aktualnosti, spominske pripovedi staršev iz dogodkov iz NOV, boljše šolske in domače naloge na šolske teme, živalske zgodbe (prevladujejo v Istoricah), pesemski prvenci (tudi več v Iskricah), popotni in počitniški zapisi, Življenje izven šole nasploh (več v Prvi brazdi) itn. — se letos pridružujejo sestavki o sitikih z mladino doma in na tujem (Prva brazda), del Prve brazde pa je sploh posvečen življenju in delu pionirske in mladinske organizacije na šoli, športu, JPI itd., kar je vsekakor razveseljiv napredek. Medtem ko v Iskricah izrazito prevladujejo pri-
spevki šolarjev iz prvih letnikov, je v Prvi brazdi ta sestav prav obraten in kaže temu dejstvu posvetiilti na obeh šolah vso pozornost.
V Prvi brazdi izstopajo literarni prispevki Mete Annej-šek Nesrečne pike, Zdenka Lapajneta Radijski prenos bitke, Petra Prebila Oreh in Jožeta Trošta Noč ob belem dnevu. Vprašanje, ki si ga je zastar-vtila učenka 8. b (zakaj se mi ■podpisala, kot vsi drugi?) v pesimi Bodočnost pa se razrašča v širše vprašanje, ko piše: Lenobno sedimo, se nič ne učimo. Kaj z nami bo? Kaj? V tovarni se boš ti ponašali? Saj drugega doseči pač ne moreš . . .!?
Zunanja oprema liidtov, predvsem Prve brazde, je boljša kot lani. notranja je lanski enakovredna. Ni pa jasno, zakaj je v kolofonu Prve brazde stavek: Delo nadzoruje ... Kaj se gredo učitelji nadzornike — alli bi naj bili predvsem mentorji ali celo tovariški sodelavci pri težnjah za oblikovanjem tovrstnih sposobno ti našega mladega rodu?
GIMNAZIJA
Meščanski gimnazijci so letos uresničili večletne obete in dali polog umetniških poskusov dostojno mesilo tudi problemski m prispevkom in poročilom iz življenja in dela njih mladinske organizacije, krožkov itn.; težijo pa tudi v širšo
Iružbano problematiko (o . . tih potih, Večer afriške hrt ■ Križankah, film, Stiki z d» limii aktivi ZMS itn.).
V pesemskem delu Je jonjbiko misel žuipamčičcvs^ igilašeino zapela Alja o:1 ivljenje); v proznem d'QllUJ^-zsftopa poleg svojstvenega P pevka Dunje (Ne Jo&l ,7tja Tbn), zlasti Sonjina P® lc, a punčko. Avtorica kaže lak čut za drobne vžgi o1' a, katerega sicer bolj le a.mo, kot čutimo, bolj anj kot za neko lin ost ne pa kot življem,. Itaamdlko. V to vnaša a' ^ a doživetja, ki kažejo ^ antkarjansko melanholiev ^ se micšek življenju — ‘n. .V‘ vživ-ion ja že z vso resnostjo .j,, j ja tudi v njegovi isakdanjositi (Ce c Drj.po^
pregiovore). Avtoričina
ed dokazuje skrb >+ • zrar/. in stavek, beseda J oa, a in nešablonska., . vefl|illfle tri ih kažejo Gej'z,',n. jg^i-
topnjo odgovornosti	jo-
m im do sloga po«'m
WaiVCW’	kaže vid^t
Oprema pa ne Kaze
ega napredka in ve •+ pri7-0' liti o tem, kako bi ra' le vanj a dvignili na
■en.	»oba:
Se obrobna opart . ^ le'
‘rva brazda kot Ge) nC h os precej obsežni ^crat 11 * * kaailo raje izhajati v la manj straneh •
Ob 20. obletnici osvoboditve
Zbamik že jutifal
O zborniku smo nekajkrat že pisati. Vendar prihaja na n-aše uredništvo vedno več vprašanj in raste interes, kako je a zbornikom, kdaj Im izšel ipd. Zato smo povprašali glavnega in odgovornega urednika Poldeta MAČKA ml. — Poldača o stanju priprav. Takole je potekal razgovor:
1- Kdaj lahko pričakujemo, da bo zbornik izšel?
Čeprav smo z oddajo tipkopisa v tiskarno nekaj zakasni-u, upam, da bo Janez LAJEVEC držal besedo in bo skup-!!° s kolektivom Železniške tiskarne pripravil zbornik do občinskega praznika občine Cjubljana Moste-Polje.
2. Kakšna bosta obseg in struktura zborni ka, kakšna bo vsebina?
Obsegal bo ok. 350 do 400 strani. Precej prostora smo na-•henili fotografijam in fotoko-PUam različnih zgodovinsko Pomembnih dokumentov. Ne-ateri bodo prvič objavljeni, zborniku bodo naslednji prispevki;
Miroslav Kokalj, Stavka pvskih papimičarjev: Stefa-"Ua Kavnikar-Podbevšck, V olJU je bil med NOV sedež oglasne 13. domobranske če-(avtorica dokumentarno opi-razvoj be-ga na našem jOdrocju in njene zločine na 7V- Urhu); Ivan Frlež, Prve Partizanske enote v okolici Za-in Zadvora in njihova ^»vnost v 1. 1941; Franc Tau-,r- Delavsko izobraževalno Natk.T0 Vcsna v Zalogu in noosvohodilno gibanje v občini Moste: Tilka Ma-ileif , podatkov o razvoju ^ran nih Partijskih tehnik; dei,n<	Moste v našem
gibanju; Marjan koi>,Kri?’ Revolucionarne ideje v Un*stov so se uresničevale dv^akodnevncm l><>ju v Za-Biz-iU-’i ^^trem. Dobrimjah in „0 • ku P**d II. svetovno voj-Ch.n V NOV: I,cPca Kardelj, bi, j*'*1.'	80 nlu biii nevar-
nii ‘fajalski režim namc-Konn,!!f in mo'i prispevek, vloga 'stKnil partija in njena lavvi, v revolucionarnem de-sv*'ni gibanju pred drugo osvohnSn VO,ino in v irarodno-iu 1'','l)llnem boju na področ-^	'i vojne občine Polje.
°ieg tega bo v zborniku
Padlpk	!"i,, žrtev, ki so
‘ernaeiVih U!”r*e v zaporih, in osvohna-i i n' med narodno-vseh k4”110 vojno. Pravim žacijč /n “Pam, da so organi-kovornosl ina ^renu z vso od-Polnitvih'10- stK*elovale pri do-k°v. v k 'n P0Pravkih spis-
nosilce0;"*1' lH’ ludi spi-(Cez 20n CV spememce 1. 1941 • oseb) jn kratki po-
datki o narodnih herojih in vidnejših že umrlih revolucionarjih z našega področja. Stane Zupančič pa je pripravil kratek kronološki pregled nekaterih pregled nekaterih najvažnejših dogodkov v letih 1941 — 1943 na področju naše občine.
3. Ali ste zadovoljni s kvaliteto in kvantiteto prispevkov?
Zaradi dejstva, da ljudje vedno manj vedo in utegnejo pisati |ali tudi pripovedovati
—	zaradi odmaknjenosti dogajanj — sem s kvantiteto zadovoljen; o kvaliteti pa naj spregovorijo predvsem bralci
—	borke in borci, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju. Opozoriti pa želim, da so prispevki večji del le odlomki, prva stopnica k popolnejšim prispevkom za zgodovino delavskega gibanja in NOV na našem področju. Nemogoč« jc v eni publikaciji opisati vse dogodke in na tisoče borcev, ki so sodelovali in prispevali svoj delež k naši zmagi.
K popolnosti lahko prispevamo le, če bomo sodelovali vsi oziroma čimveč nas in če se bomo vedno zavedali, da smo odgovorni, da bo najslavnejše obdobje v življenju naših narodov ohranjeno pred pozabo.
Ta odgovornost nam narekuje tudi dolžnost, da mlado generacijo, ki prevzema zapuščino herojskih borcev, spoznamo z bojem takratne mladine in njenih staršev in da ve, da jc sedanje življenje zgrajeno na stotisočih žrtev in da so dali svoj delež k temu tudi naši občani!
Samo še nekaj: kolikšna bo naklada in kolikšna cena?
To za visi od prednaročil. Vse delovne kolektive In organizacije ZB smo opozorili na edicijo. Njihov odziv nam narekuje naklado v višini ok. 2.500 izvodov. Zbornik bo subven-cioniraal občinska skupščina, od delovnih organizacij pa pričakujemo, da bodo z nekoliko višjo ceno omogočile, da bo za posameznike zbornik kar naj-bolj dostopen in bo veljal le okoli 800 do 1.000 dinarjev. Sicer pa s prednaročili še nismo zaključili in jim sprejema občinska organizacija ZB Moste-Polje, Ob Ljubljanici 42/U.
govor,,'' mi,'u 'n Zgovornemu uredniku lepa hvala za od-vedef1 *n poiasnila- Prepričani smo, da bodo zadovoljili tudi n°s' Vs°h, ki bi želeli zbornik čimprej dobiti v roke.
zdravilo, ki ga ne nadomesti

tovarniški izdelek
^jo dS^Pravlja s po-jen^kal-aih "I1 organizacija, in kra-IlK k™>-
Sjja dobm uspela, S ^Sj^-n-al, orga-ter T	^ m aktivi-
^lavoi- ^ si-
tr>1_2ra'v4*nim porj-
potrebe proil2vajart)i no-
obširna, cki bi
jo lahko izvedla sama organizacija RK. Zato je razumljivo, da je pričakovati sodelovanja vseh organov in družbenih organizacij, ker je krvodajalstvo Stvar celotne družbe.
Sleherni občan lahko slej ko prej potrebuje ikri. Spomnimo se samo nesreč pri delu, v prometu- gospodinjstvu, različnih težkih obolenj itn. Število vsakovrstnih nesreč je zaskrbljujoče in jih s preventivnimi ukrepi še nismo uspeli zmanjšati.
Ne gre samo za neka humanizem, temveč jo dolžnost vsa-
ZDRAVSTVO IN Ml
Piše dr. Boris Mošlkon
Osnove zdrave prehrane človeka
Kljub velikemu strokovnemu napredku glede prehrane človeka se še danes številni ljudje ,hra>n!i|jo nepravilno. Potrebno bo še precej dela v raznih šolah, seminarjih in tečajih. V naši občini prireja Rdeči križ vsako leto številne tečaje, ki so namenjeni tudi pre-
hrani. V teh tečajih pa RK ne seznanja slušatelje le z osnovami prehrane, temveč tudi s higienskim minimumom. Številna črevesna obolenja, ki jim je česlto izvor malomarnost glede na osebno čistočo pri pripravljanju hrane, pomenijo v neki meri zaostalost pa tudi sramoto. Posebno so dobrodošli takšni tečaji na periferiji občine. Številnim gospodinjam je bilo znanje o prehrani družine, človeka posredovano le prek družinske tradicije in se znanje še danes na ta način prenaša na mlajše gospodinje. Zato čestokrat ni znana vne(dnost živil, hrana je enolična in kljub zadostni količini dostikrat pomanjkljiva. V nekaterih šolah naše obči-, ne je možno videvati slabo hranjene otroke, ki imajo česlto različne deformacije prsnega koša in nog. Vse tovrstne deformacije se da preprečiti že v nosečnosti, če bi nosečnice pile dnevno priporočeno količino mleka. Napaka, ki v tem času ni popravljena, se potem vleče vse v delovno dobo in takemu človeku je včasiih težko najti delovno mesto, ki mu pripada glede na okvaro. Rahitične otroke imajo starši čestokrat zapite v temnih hišah, razbite šipe so čestokrat zamenjane s kartoni. Značilnost hribovitih predelov je bogastvo v sončnih, predvsem ultravioletnih žarkih. Ko je cela dolina še v megli, saje npr. na Prežganju že prijetno sonce, ki naznnja dolini tudi lep dan. Pravilna in zdrava prehrana je osnovni pogoj za
življenje in delo človeka. Hrana nudi človeku snovi, ki so zmožne sprostiti energijo, gibanje, duševno delo, lahko, srednje težko, in zelo težko fizično delo. Vse snovi, ki v našem teselu s počasnim izgorevanjem osvobajajo toploto, imenujemo kalorične snovi. Pri težkem delu se temperatura telesa lahko dvigne tudi do 38h C. Povprečna sestava hrane je odvisna od raznih navad, geografskih pogojev, letnih časov, klimatskih pogojev, načina dela, nočnega in dnevnega dela, od spola, starosti človeka itn. Kar se tiče starosti, potroši mladina v dobi rasti dosti več energije kot odrasli. Otroci se npr. več gibljejo, hitro rasitejo. V puberteti je poraba energije tudi večja. Deklice stopijo v to dobo od 11.—18. leta, dečki pa od 13. do 16. leta. V puberteti je poleg drugih Stvari značilno tudi dobivanje na teži in hitra rast. Zena in mož naj se hranita enako, kolikor opravljata enako težko delo, drugače je dnevna poraba hrane pri ženi nekoliko manjša od moža.
Kakšne higienske zahteve postavljamo v prehrani?
Hrana naj bo čista, sveža, brez bolezenskih klic, odgovarjati mora energetskim in specifičnim potrebam (zadosti be-Ijakoten, vitaminov, mineralnih soli), mora biti okusna, prijetnega izgleda in vonja. Predvsem pa mora biti dnevna, tedenska in tudi mesečna prehrana raznovrstna. Vse je lahko porušeno, če hrana ni okusna, kulturno in higiensko servirana, odgovarjajoč sodobnim zahtevam sanitarnih predpisov. V današnjih časih pa ni važno samo strokovno seznanjanje, temveč tudi aktivno sodelovanje vsakega posameznika. Uživanje hrane regulirajo posebni centri v možganih. Razlikujemo občutek lakote, sitosti in apetita. Kadar poste jamo lačni, se začne želodec ritmično v poseebnih valovih krčiti, človek sam pa postane razdražljiv in nervozen. Občutek zadovoljstva pa povzroča sitost; vsako nadaljnje jemanje hrane se nam potem upira. Pod izrazom apetit ne razumemo isto kot lakoto, temveč željo po specialni vrsti hrane. Pretiranost v tej smeri lahko povzroča nepravilno prehrano, npr. nekdo ima apetit samo za meso ne pa za zelenjavo in solato. Kolikor telo sprejete hrane ne izrabi pri dedu, se prične kopičiti v človeku v obliki maščobe — človek pridobiva na teži, pravimo, da se redi. V današnjem času ljudje zamenjujejo hojo in kolo, da bi pridobili na času, z motornimi vozili, ki zahtevajo pretežno sedenje. Zaradi pomanjkanja časa pa za-
nemarjamo šport in izlete. Nekoč je pomenila debelost blagostanje, danes pa glede na Statistične podatke o vzrokih smrti ni razveseljiva niti zaželena. Debelost imamo za dolgotrajno bolezen, ki jo čestokrat tudi zelo težko zdravimo. Preveliko težo bomo brez škode za zdravje znižali takrat, kadar bomo zvišali potrošnjo energije nad sprejemam. Pravijo, da je treba v zdravljenju debelosti delno stradati. Temu pa se sodobni človek težko odpove. Zato ima veliko število shujševalnih diet le začasen uspeh. Osnovni princip vseh številnih diet je hrana z mnogo celuloze, ki daje občutek sitosti, je pa revna na kalorijah. Z ostalo dnevno prehrano moramo Otroku, mladincu, odraslemu, nosečnici, delavcu in starčku nuditi primemo določeno množino energije, ki jo bo telo izkoristilo za delo organov, srca, ožilja, mišično delo itn. Hrana mora vsebovati vsakodnevno zaščitne snovi, ki Sicer ne nudijo energije, so pa za življenje nujno potrebne. Vse hranljive snovi, ki jih človek uživa, morajo biti v nekem ravnovesju — pravimo: hrana mora biti uravnotežena. Da bo družina zdrava, mora vsakdo dobiti dnevno vsaj po eno izmed jedi iz naslednjih Skupin, ki jih delimo v:
1.	beljakovine — to je zvrst hrane, ki telo gradi; sem štejemo meso, mleko, sir, ribe, jajca, fižol, gobe itn.;
2.	hrana, ki daje telesu energijo; v 1» vrsto prištevamo ogljikove hidrate in masti, npr. sladkor, kruh, testenine, sadne mezge, krompir, riž;
živalska mast naj bo zastopana v manjši meri, npr. zmes dve tretjini Olja, ena tretjina masti. To razmerje je postavljeno zato, ker so v masti topni vitamini A, D, E in K; na drugi strani strokovnjaki pripisujejo vzrok poapnjenju ožilja prav živalskim mastem in loju; med olji prednjači ta čas koruzno olje;
3.	hrana, ki telo ščiti: sem uvrščamo vitamine in mineralne soli.
Poleg tega pa mora telo sprejeti še vsakodnevno zadostno količino zdrave, pitne vode, ki ima v prvi vrsti nalogo transporta snovi iz enega dela telesa v drugega. Človek, težak 70 kg, vsebuje 40 lliilrov vode, dojenček pa še več, vse do 75 % celotne teže. Ob tehnični pripravi hrane je nujno upoštevati higienski minimum. V obvezno navado naj preide temeljito čiščenje in pranje rok s postriženimi nohti pred vsakim opravkom s čisto hrano in pred samo jedjo. V sodobnem času lahko predvidevamo tudi zastrupitve s kemikalijami, npr. pesticidi, kolikor sadeži niso temeljito oprani, ali pa na kmetih kronična zastrupljenja s svincem iz glazur lončenih posod, kolikor v takih posodah pripravljajo ali shranjujejo hrano, ki je kisla.
kega zdravega občana, da prispeva svoj delež k temu, da bodo zadovoljivo rešene terapijske potrebe v zdravstvenih ustanovah.
Prav zato pričakujemo letos večji odziv delovnih ljudi v življenjsko tako pomembni akciji, kot je krvodajalstvo — dati na razpolago svojo kri, v globokem prepričanju, da gre za življenje tovariša, občana in v mnogih primerih tudi za krvodajalca samega.
Letošnji načrt odziva krvodajalcev za našo občino je precej višji, kot je bil prejšnja leta — 2.000 krvodajal. dnevno torej po 250. Za odvzem
krvi so predvideni naslednji dnevi: 28. maj, 1., 2., 3., 16., 17., 18. in 22. junij. Kljub višjemu načrtu pa smo trdno prepričani, da ga bomo lahko dosegli 100 %, če bomo v akcijo šli organizirano in z občutkom, da dajemo KRI ZA ŽIVLJENJE!
Cas odvzema krvi na zavodu za transfuzijo (Slajmerjeva Ul.) je kot običajno od 7. do 12. ure.
Od vseh UO, DS in sindikalnih organizacij pričakujemo, da bodo uredili vse potrebno, da med akcijo ne bo prišlo do kakšnih nesporazumov. Ce ima kdo posebne želje glede časa in odvzema krvi, prosimo, da to sporoči na občinski odbor RK Moste-Polje, Ob Ljublja-
nici 42, tel. štev. 316 690, int 2. Na ta naslov sporočite tudi .ime, priimek in tel. štev. tovariša, ki bo določen za povezavo med akcijo. Vse zbrane .prijave, prosimo, pošljite na Občinski odbor RKS Moste-Polje najkasneje do 15. maja s pripombo, kateri dan in ura sta za vašo delovno organizacijo najprimernejša.
Za boljši uspeh akcije v delovnih organizacijah imamo na razpolago tudi predavatelje. Zato prosimo, da nam sporočate, če želite in kdaj bi naj bilo predavanje za vaš delovni kolektiv.
Pričakujemo vsestranskega razumevanja in pomoči, za kar se vsem že naprej zahvaljujemo.

CM
Maks pripoveduje o Pugleški cesti
Z naj večjim navdušeni jem so poslušali novi borci one, ki so ee bojevali že od leta 1941. S S spoštovanjem so jih imenovali »stari borci« in jih vedno silili, naj kaj povedo. Najbolj so jih zanimali potekli bojev, kakšne izgube so bile na eni in na drugi strani, kako so se umaknili in še mnoge druge stvari. Vsaik je hotel vse vedeti. Partizani-bo rci iz leta 1941 ipa so z veseljem« pripovedovali in mlajše s takim pripovedovanjem vojaško in politično vzgajali.
Eden najprijetnejših in najbolj priljubljenih govornikov ob večernih ognjih je bil Maks. Vedno je rad pripovedoval dogodke iz doline še iz pnedaprilske Jugoslavije, posebno je rad govoril o društvu Svoboda, ki je bilo v tem kraju nosilec revolucionarne zavesiti. Maks je bil v tem društvu dolga leta funkcionar in na to je bil res lahko ponosen.
Nekega mrzlega februarskega večera jim je pripovedoval o ustanovitvi in akcijah Pu-glaške čete.
Začel je: »Takoj po razsulu stare jugoslovanske vojske so začeli možje in mladinci, ki so se javili prostovoljno v staro jugoslovansko vojsko, zbirati orožje in ostalo opremo in jo nositi v gozdove.
V Zalogu, Polju, Dobrunjah so bili najbolj aktivni člani komunistične partije, društva Svoboda in naprednih delavskih organizacij. Zaradi aktivnosti v teh društvih so se mo-rail nekateri takoj, ko so prišli okupatorji, umakniti v ilegalo. Ze aprila so Italijani preiskovali pri MazovčeVih v Zalogu, iskali so sinove Albina, Poldeta, Lada in Jožeta, vendar so se ti srečno umaknili. Edini uspeh preiskave je bil, da so zaplenili nekaj hrane. Podobno je bilo tudi v sosednjih vaseh, kjer so najbolj zavedne fante domači izdajalci prijavili okupatorskim oblastem. Leti pa seveda niso čakali doma,
H isto, eden znanih bojevnikov v delavskem gibanju teh krajev (pri njem doma so se že v stari Jugoslaviji stalno shajali člani CK KPS, Franc Leskošek-Luka, Miha Marinko, Aleš Bebler, Ivan Maček in Boris Kidrič), je bil vodja ene prvih partizanskih skupin na tem terenu, le 6 km oddaljenem od Ljubljane. Močan, mišičast, velik kot gora, odločen, samozavesten, neizprosen, a premišljen, je vodil eno prvih enot, ki so stalno hodile prek nemško-italijanske okupacijske meje in opravljala pdlMčne in oborežene akcije. Vsi, ki so ga poznali, so mu nudili vso pomoč. Povsod je imel skrite bunkerje, napolnjene z orožjem stare jugoslovanske vojske, povsod je imel skrite obleke in odeje za novo partizansko vojsko. Zaupali so mu povsod, kajti vedeli so, da je neustrašen borec za delavne pravice in da ne bo nikdar popustil. Ko je poskril že vse orožje, je pošiljal mladince v okoliške vasi, kjer so kupovali vojaške puške po sto dinarjev.
Pri tem delu so mu pomagali tudi drugi, s katerimi so spravljali in skrivali orožje v Za-voftlu, največ pa člani komu-»istlične partije.
Z njim so bili tudi drugi, po svojih junaštvih in odločnosti gnani borci, med njimi Albin, damo iz Smlednika na Gorenjskem, kj se je učil mizarstva v Polju pri Ljubljani.
Njegova majhna, lepa in prožna postava je bila vsakomur mikava, zato je znal navdušiti mladince, ki so ga spoštovali An ljubili kot enega najbrabrejših borcev.
Oba, Risi o jn Albin, sta bila že v predaiprilskl Jugoslaviji divja lovca in sta zelo dobro ipoznala zaloške in pugleške gozdove. Njun strel je bil zanesljiv zadetek.
Ta dva sta hodila vsako noč okoli slovenskih kmetij in dvigala narod k uporu. Uspeh nd bil majhen. Ljudje so dobivali vedno večje zaupanje v slovenske borce, ki so takoj po napadu Nemčije in Italije zgrabili za orožje in se bojevali proti okupatorju.
Skupno sta uganila marsikatero pogumno. Tako sta nekega dne odšla v patruljo proti Pečarju, da bi prekoračila tedanjo vsiljeno nemško-italijansko okupacijsko mejo. Za hruško na sto metrov daleč sta zagledala nemškega obmejnega stražarja. Skrila sta se za grm in počakaal, da je Stopil izza hruške. Ko deblo ni več zakrivalo moža, sta izstrelila vsak en naboj in nemški obmejni stražar je najprej v groznem vpitju obeižal pod drevesom, potem pa za vedno utihnili. Vzela sta mu puško, obleko in čevlje. To je bjl eden prvih strelov iz partizanske puške na okupatorjevega vojalka v Sloveniji. Ta je povzročil med sovražniki preplah. Italijani in Nemci so okrepili obmejne postojanke, v Okolico pa pošiljali močnejše patrulje.
Ena prvjih partizanskih čet na Dolenjskem je bila ustanovljena trinajstega julija 1941 v Zadvonskih hribih. To je bilo neposredno po italijanski raciji v Zadvoru 12. julija, ko so hoteli Italijani prijeti vse člane društva Svoboda. Na spisku so imeli nad sedemdeset ljudi iz Dobrunj in dvaintrideset iz Zadvora. Osvobodilna fronta je za to izdajstvo zvedela in poslala v Dobrunje in Zadvor Lojzeta Nusdorfer-ja, ki je obvestil člane Svobode in mojo ženo ter jim naročil, da se morajo takoj umakniti.
V večernem mraku 12. julija so Italijani obkolili hiše ljudi, ki so jih imeli na seznamu. Dobili so jih samo de-vetnajšt. Nekateri niso bili obveščeni, drugi pa so bili ne-rodlrai jn se niso pravočasno umaknili. Bilo pa je tudi nekaj pomot. Italijani so jih opazili šeel pozneje, ko so ugotovili, da niso aretirali pravih oseb.
Ze podnevi tega 12. julija smo se komunisti in člani Svobode domenili, da bo dne 13. julija zbor vseh onih, ki bodo šli v .partizane. Na zbor nas je prišlo štirinajst. Po posvetovanju smo Sklenili, da je najbolje, če izvolimo komandirja in politkomisarja z dviganjem rok. Pepe Mojškrič je predlagal za komandirja Feliksa Vidergarja, a za politkomisarja Franca Kocjančiča. Predlog je bil soglasno sprejet in tako je postal Brko komandir, ker je bil v stari jugoslovanski vojški podoficir in jle imel za seboj vojaško znanje, a Stani politkomisar, ker ga je poznala vsa dolina kot sla tega predanega komunista.
Razen teh štirinajst borcev, ki so ostali v Pugleški četi, je bilo tudi nekaj takih, ki so se ob raciji sicer umaknili, a jih Italijani niso zasledovali. Zato so se vrnili na tesen in tani
nadaljevali s političnim delom.
V	četi smo se porazdelili v skupine. Ena skupina je dobila nalogo iti po orožje, druga po opremo, tretja na sestanke, ki jih je organizirala Osvobodilna fronta v vaseh. Proti večeru nas je bilo v taborišču v zadvorskem »Pokurenku« osem« oboroženih mož s puškami, munioijo in mitraljezi. Pomaknili smo se malo više na svoje prvo taborno mesto sredi Molnika, kjer je ostala četa trj tedne.
Naloge nam je ponašal Jože Mojškrič, star politični delavec, doma iz Dobrunj pri Ljubljani, ki se je že v zgodnji mladosti vključil v delavsko revolucionarno gibanje in se kmalu razvil v pravega re-voucionarja-komunalsita. Bil je ustanovitelj delavskega prosvetnega društva »Svoboda« v Dobrunjah, organiziral je pevski zbor, godbo, knjižnico, dra-matski, športni in šahovski odsek. Uspeh njegovega dela se je pokazal takoj v začetku narodnoosvobodilnega boja, ko je organiziral Pugleško četo in stalno agitiral za odhod borcev, članov OF, v partizane.
V prvih dneh bivanja na Pugledu je ujela patrulja naše čete čevljarja Pepeta iz Vod-mata in Vikija, ki sta se hotela prek hribov prebiti k partizanom v Bosno. Nista si mislila, da bi že deset kilometrov iz Ljubljane naletela na partizane. Takoj sta se prepričala, da je najbolje, če ostaneta v naši četi, pot do Boeme se jima je zdela predolga. S seboj sta nosila ogromne nahrbtnike rezervne hrane, predvsem konserv za več kot štirinajst dni. Z veseljem sta vse odložila lin sprejeta sta bila v našo četo.
Tako se je naša četa iz dneva v dan večala in kmalu narasla na dvajset in več borcev.
V	četi sprva ni bila organizirana partijska organizacija. Vsem je bilo jasno, zakaj se bojujemo ni bila potrebno, da bi se komunisti še posebej menili med seboj. Naloga vsakega posameznika je bila skupna naloga. Vsak dan smo prebrali radijska poročila z vzhodne fronte in vso literaturo, ki smo jo dobivali iz Ljubljane preko Jožeta Moj-škriča in Dušana Kraigherja. Literaturo smo dobivali tudi od svojih zaupnikov iz Dobrunj, Podlipoglava in Sostrega. Sele čez dva meseca smo organizirali partijsko organizacijo, ki je še bolj utrdila politično in vojaško delo v četi.
Prvotno smo imeli v načrtu napad na postojanko Podlipoglav in na prosvetni dom pri Sv. Lenartu ter na postojanki v Dobrunjah in Zadvoru. Toda borci naše čete, večidel doma iz teh krajev, so se bali, da ne bi Italijani preselili njihovih domačih. Teh postojank zato nismo napadli, namesto tega pa smo sklenili likvidirati kovača iz Zadvora in njegovo ženo, ker sta izdajala. Ta dva sta stalno prigovarjala italijanskim oficirjem in podoficirjem, kako prav je, da so odpeljali slovenske fante v internacijo. Za to akcijo so bili določeni Albin, Ludvik, Brko, Bubenj, jaz in še trije drugi tovariši. V hišo smo vrgli eno defenzivno, eno ofenzivno in ono dimno bombo, zažgali smo tudi hišo, pogorel pa je samo hlev. Dimna bomba je eksplodirala v hiši in zameglila ves prostor ter omotila kovača in ženo. Italijani pa so ju po 'našem umiku rešili.
V tem času, ko smo se pri-pravljali na akcije, je Ristova skupina, ki je delovala ločeno, ustrelila 18. julija obmejnega nemškega stražarja. Razjarjeni Nemci in Italijani so se domenili, da bodo zaradi tega organizirali manjšo ofenzivo na sektorju Zalog—Podlipoglav do Pariške reke in uničili partizane, ki postajah vedno aktivnejši.
Dne 30. julija je tam okoli kar mrgolelo Italijanov. Z vseh strani so se pomikale prolij Sentpavlu, Pugledu, proti okupacijski meji in Panški reki dolge kolone.
Naša četa ni vedela, da pripravljajo Italijlani skupino z nemškimi enotami proti nam manjšo ofenzivo. Tega dne so se zgodaj zjutraj premaknili v doljno k vodi. Četrt ure potem, ko smo prišli na novo mesto, je že javil stražar, da je slišal italijansko govorico. Vsi smo mislili, da so geometri, ki so v tem času merili teren. Sešit oboroženih mož s puškomitraljezom je šlo proti robu Pogleda jn kmalu ugotovilo, da je na vrhu vse zeleno Italijanov. V jutranjih urah je bila popolna tišina. Padel ni niti strel. Položaji v dolini so bili slabi, zato smo se začeli pomikati proti grebenu Pugleda, kjer smo postavili zasedo, da bi četa laže sprejela boj. Čakali smo dobro uro. Nenadoma smo zaslišali za robom Pugleda ropotanje. Prisluhnili smo in čakali, kaj se bo iz tega izcimilo. Gorše je javil, da je pod robom vse ,polno Italijanov. Pomaknili . smo se proti Sentpavlu, kjer smo zopet naleteli na Italijane, vendar nas ti niso opazili, Teren na tem robu je bil za nas mnogo slabši, zato smo se pomaknili na prejšnji rob in čakali izida. Ob enajsti uri dopoldne so svojo ofenzivo zaključili.
Celo izza zamreženih jetniš-kih oken so prišli novi borci naravnost v našo četo.
Tedaj se nam je priključil tudi Ludvik, ki je vse dotlej zbiral orožje. Dne 26. julija so borci naše čete, v katero so prišli še Daki, Dalmatinec Mate, Špan, Ljubo Šercer, napravili novo akcijo. Italijanom so postavili zasedo na poti med Lipoglavom im Šmarjem, kjer je redno hodila italijanska patrulja.
V	tem času se je vodstvo dirja smo izvolili Šercerja, a čete spremenilo. Za koman-za komisarja Slavka Židame-ka. Zgoraj omenjeno akcijo je vodil Šercer. Neustrašeni Šercer je postavil zasedo in ko se je približaevala italijanska kolona z mulami, jo je nameraval sam, oborožen le s pištolo, iz neposredne bližine ustaviti in pozvati sovražnike, naj se predajo. Preden pa je prišla kolona v zasedo, se je partizanu Španu po nesreči sprožila puška. Italijani so se razbežali po gozdu ter vsevprek streljali. Dva sta se skrila celo pod mulo, ki je nosila hrano v postojanko. Akcija ni uspela, v koleno pa smo ranili enega Italijana.
V	tem času sta prišla v četo tudi Aleš Bebler in Boris Kidrič ter odredila, da jih gre konec avgusta iiz čete, ki je štela tedaj že 56 oboroženih partizanov, polovica na sektor Mokre—Krva peč.
Prišel je tudi Milan Majcen, ki pa je krenil prek Mokirca na Dolenjsko. Iz naše čete so odšli čez dva dna borci, ki niso bili vezani na teren okoli Podlipoglava.
V večernih urah, ko je bilo dovolj časa za spoznavanje, so se oglasili sitari »Spanci« in pripovedovali razne zanimive stvari. Vsi smo jih z največ-jlm navdušenjem poslušali. Bebler je spomnil Dakija na borbo v španski državi jamski vojni. V pogovore sta samo bežno omenila tamkajšnje boje.
Daki ni bil govornik, ob misli na Španijo pa se je navdušil; obraz se mu je razlezel v prijeten nasmeh in z očmi je vabil' borce okoli sebe.
Nepričakovan dogodek pa je prekim/iil Dalkijevo pripovedovanje. Iz Ljubljane je prišel Andrej Kumar, ki nam je prinesel novih nalog. Sporočil nam« je, da so se Italija1™ umaknili iz Podlipoglava in to postojanko zapustili. Novico smo sprejeli z radositjo.
Avgusta in septembra smo mnogokrat odšli prek okupacijske meje in sežigali žito, ki so ga imeli pripravljenega Nemci za transport v Nemčijo. V tem času smo taborili ra Kižlovki pod Razori; spet nas je bilo čez 30 borcev. Prihajali so predvsem iz Ježice, P°' Ija in Zaloga.
Ko je 14. oktobra zapadel sneg, smo začeli razmišljati e
bodočih nalogah. Premaknil11 smo se nazaj na Pugled. To pa smo dobili nalogo, naj g1'e" mo minirat progo pri Lazah. V tovarni Vevče so nam napravili »coklo« za iztirjeni6 Prišil smo na progo, nastavil1 »coklo«; kmalu za tem sta pr*' peljala dva vlaka. Vlak, ki J® vozil proti Zagrebu, je zaivo®1 na »coklo«: malo se je zasrij' tilo« in nič dirUgega. IzvOoh smo še drugo akcijo na vlak vodil jo je Stari med Zald#*’; in Lazami. Tudi tokrat niša10 imeli uspeha. Ko smo se vrb1'
11 v taborišče, nas je tu že t*' kal Tomaž in nas odpeljal rt‘ Kremenjak.	.
Tako je pripovedoval o življenju in akcijah Pugl^ čete v lotu 1941. Borci so g® . velikim zanimanjem posl11®8 in njegove besede kar vpij81; Zdaj pa zdaj je kdo PaS0(’" vmes s kakšnim vprašano® in Maks je vsem dobrodas111 odgovarjal. Se dolgo v noč J bilo slišati ob ognju memo, polglasno kramlja™

		

Jože Mekinda -
^jiedo'
Pohod II. grupe o™. 94 na Štajersko, str.
				
Vsem sodelavcem, naročnikom in firalcem
prazniške pozdrave za 1. maj in 20. oblet-
eiico osvoboditve
Tokrat:
Športna elita naše občine
Precej je športnikov naše obCine, o katerih redno pišejo dnevni ■n športni iasopisi. V MsK smo o njih redkobesednejši in pišemo več o tistih, njihovi rezultati ne pridejo na strani športnih časopisov in gojijo šport le iz osebnega zadovoljstva. Takih mlajših in starejših je mnogo in pišemo torej več o množičnem športu, ki konec koncev tudi ne sme biti anonimen. No, tokrat pa le poglcj-mo' kako je z elito športnikov. Poglejmo s svojini, moščanskim •česom in povejmo, kaj je in kaj ni dobrega pri njih, kako so se Pripravili za letošnjo sezono, kaj vse se jim obeta v prvenstvenih bojih in sploh — kdo pravzaprav so naši najboljši športniki.
SLAVUa — plavanje
Plavalci so vso zimo trenirali v bazenu VSTK na Kodeljevem in v 'koritu« na kopališču Ilirija, Dveletno delo trenerja Janeza Gašpe-''iaa že rodi sadove. Prav letošnjo Pomlad jim cveto najlepše cvetke: ha republiškem prvenstvu (zimskem) za pionirje in mladince so osvojili 2 prvi, eno drugo in 5 tretjih mest. Poleg Cvetkoviča in , obide, ki sta tak naslov osvojila '■e lansko leto, so letos to dosegli 6 Lorbekova, Cerarjeva in Jur-htan. Ko pa bodo zaplavali v do-thačem bazenu (upajo, da bo to že sredi maja) bodo pogoji za tre-hing Se boljši kot pozimi in ni heskromno upati, da bodo letos Priigrali vodilno vlogo v II. re-Publišm ligi, Se posebej na re-Publdžkem prvenstvu.
SkAVIJA — nogomet
Havno pravi čas je, da pišemo * Poljskih nogometaših, kajti nji-ovi zadnji rezultati so res vredni ®hiembe. Tako člani kot mladinci, ^ se v prvih spomladanskih ko-Ir republiške lige bliskovito j/^Peli s petega na drugo me-t ’ 'tier so se sedaj oboji prav ” usidrali. Tembolj smo pri ta Veseli uspeha mladincev, kajti jj. ^Pa .le sestavljena res zgolj no tl°mae!ili igralcev — kar je v je eorhetu kar redkost. No. treba čla !>rizruit'1' da opažamo tudi v ekipi čedalje več doma-8ralCev- Kje je vzrok takega regnltetheKa dviga? Nedvomno v lrba delu z mladino. Slavlja je v e ciali fasa najboljše pionir-mor;,i.I'JUbl'iani' razumljlvo se je Pesti ' ';i lcVa'"teta sčasoma preje to tUdl na starejše ekipe. Saj Prav tiravzaprav naravna pot, če-
ne ravno
najkrajša. Seveda
ekira, ^,Tlerno tudi mimo trenerja "udii-i <>?’a	in duše kluba
a,Ja Puharja.
SLAV1JA - hokej
Jo seztm^'1 *° zopot zaključili svo-Publifikii' 7 civema naslovoma; re-Pl1Vakov' mla<"n*kih in članskih na h OKtal ni pa v njihovih vltri-^ežavnih' lani pOborjeni naslov tega so m rn'ac"ns'<'h prvakov — zanu t, 'orali letos oddati Parti-borii zji ''0sradu- ki si ga je pri-
taka za.i,?rl0n° h1'20- Sedal Jih
T **> POatek' W pa
da tln,	Predolg, če noče-
3o Prlborip 1'aslednJe leto no uido-Geni naslovi.
m 6 zopet _
°Vanovcev naJfeč po zaslugi °* v prv ’ "odo košarkarji le-kafev- Sicer P1“nu sP,>r»nih navl-in' 3 kašarkPa imam° v občini ava	klube: Siovan
SKa drugollgaša:
PARt'2An
Jera v	h1118	Jama
k^'nlmnllkupini 16 “8d-
(In ni'	11150	ravno
v»i V koftarki ,0bolaJ° letos več. Udobje i® namreč tekmo-pom,a7,k° kot 'tnietlar-Senlkih ^ začne	V 0SLalih
nua^'" d’'-l°m ^‘"ovanje z je-“banslum	*n Konča	s spo-
^t^^enske
no prvenstvo. Trener članske ekipe Ivan Jernejčič upa, da bosta oba (Peter Jeglič in Drago Stre-kelj) z uspehom nastopala tudi v članski ekipi. Razen omenjenih dveh pa bosta okrepila letos klub še bivši igralec Ilirije Vašelj in Most Cerkvenik. S tako ekipo bodo prav gotovo lahko med najboljšimi v svoji skupini.
PARTIZAN Moste
je letos zelo oslabljen. Se lami je igral vodilno vlogo v zahodni skupini republiške lige, bil je tudi že član I. slovanske lige, letos pa bo precej daleč od takih uspehov. Kar trije igralci so odšli v JLA, Cerkvenik k Zeleni jami, Lesjak (nekdaj najboljši strelec) pa je prenehal z aktivnim nastopanjem; krona vsemu pa je odhod na od-služenje roka trenerja Marjana Slane, ki je ekipo tako uspešno vodil celih 7 let. Marku Čučniku, ki je prevzel sedaj ekipo, ne bo preostalo drugega, kot da bo za nekaj časa še sam oblekel dres. Tako se bodo letos Moste krepko bojevale za vsako točko in bodo z uvrstitvijo sredi prvenstvene lestvice lahko kar zadovoljni.
SLOVAN - košarka Beograd, polfinaisit pokala evropskih klubskih prvakov z najboljšim strelcem Evrope Koračem na čelu, je odšel z igrišča poražen od lani zadnje ekipe I. zvezne lige ljubljanskega Slovana. Lani brez točke zadnji, so letos že kar na začetku pobrali prvi izkupiček in to proti štirikratnim državnim prvakom. Karkoli se bo v tem prvenstvu še zgodilo, bo to le ostalo največje presenečenje letošnjega državnega prvenstva v košarki.
Vendar vseeno vprašanje: Naključje ali plod dela?
NL dvoma. Zimsko prvenstvo je pokazalo, da to ni več neizkušena ekipa, čeprav z istimi igralci. Uvrstitev v polfinale je več kot lep dokaz za to, saj so zmagali tudi nad Lokomotivo, Zadrom in Radničklm.
Vendar je ekipa doživela nekaj sprememb, za katere smo pričakovali, da bodo boleče. V JLA so odšli Samaluk, Brišnik in Slana. Pristopili pa so igralci republiških Mgašev: Welbl in Vavpetič od ASK Tivoli in »dolgi« Fabian iz Maribora. Trener Janez Wallas je uspel s trdim treningom in enoletnimi izkušnjami zvezne lige vendarle pripraviti ekipo, ki bo letos osvojila najmanj deveto mesto. Pri tem bodo morali biti boljši od Lesonita, Rabotnlčkega in še enega prekaljenega Ugaša. Kdo bo ta, to bo največja draž tega prvenstva - vsaj za nas.
Ekipa Slovanovih košarkaric je lani Izpadla Iz zvezne lige. To pa igralkam ni vzelo niti najmanj volje do nadaljnjega dela. Pod vodstvom trenerja Jožeta Vertaja se marljivo pripravljajo na tekmovanje v republiški Ugi, kjer ne bodo smele imeti konkurence v boju za prvo mesto. Konec koncev, leto dni Igranja v najvišji konkurenci Jim Je prineslo neprecenljivo rutino, njihova igralka Sonja Goršlč pa je kandidat za državno reprezentanco. Torej le: prvo mc*to.
Delavsko športno društvo Slovan jo iz skromnih začetkov nogome-tata in velikega rokometa, po dolgotrajnem požrtvovalnem delu in v senci najboljših preraslo v eno najkvalitetnejših v Sloveniji. Ni dolgo, kar so se še vsi Slovanovi klubi bojevali za obstanek v svojih ligah (nogometaši so leto dm nastopali celo v podzvezi), sedaj pa je z imenom Slovan povezano le eno — prvo mesto. Kar je slabše, že imenujemo neuspeh. To velja vsem: košarkarjem, nogometašem in rokometašem, dekletom in moškim.
Seveda ne gre vedno tako, kot bi želeli, pa tudi naši konkurenti no spijo. Tako kar kaže, da bomo morali biti zadovoljni tudi z drugim če no celo s tretjim mestom. Vsaj za letos. Pa poglejmo
NOGOMET
Kadarkoli govorimo o nogometu, vedno rečemo še kako besedo tako bolj sami pri sebi, ker verjetno ni dovolj spodobna za javnost. Pri tem tudi Slovan ni izjema. Res ni prav vse vlagati v prvo ekipo, medtem ko so mladinci daleč od najboljših in daleč od tega, da bi obetaU dostojno zameno starejših. Pozabili smo, da je treba nogometaše najprej vzgojiti, saj smo se navadili, da pridejo k nam že Izdelani. Seveda to potem ni domač kader.
Sicer pa Slovanu vsa čast. Po velikih spremembah v ekipi je zopet glavni kandidat za prvo mesto. Na tem se sedaj menjava vsako nedeljo z Mariborčani. Razlika med njimi je majhna in o končnem zmagovalcu še ne more biti govora. Sicer pa, če jim prvo mesto ne uspe letos, ga bodo dosegu drugo leto, saj ni dolgo, kar je prevzel ekipo trener Janez Pi-šek. Da se ekipa uigra in privadi novemu sistemu, je brez dvoma potrebno nekaj časa.
ROKOMET
Kolektiv, ki je največ napravU za popularizacijo svoje športne panoge v občini, je trenutno v majhni krizi, To pa velja le za članske ekipe, medtem ko je delo z mladino odlično.
Članska ekipa še vedno nima izoblikovane strukture. V taki sestavi je bila formirana šele lansko jesen, postava še vedno ni popolna in trener Janez Virk še vedno išče način, kako bi spravil skupaj 15 igralcev z garancijo, da bodo igraU še najmanj dve leti skupaj. Kajti le s sistematičnim delom skozi neko daljše obdobje je mogoče uspeti v eUtni konkurenci, kamor želi. Težave pri tem so res veUke: od aktivnega nastopanja se poslavljata 2muc in Art-nak, dva izmed najboljših slovenskih igralcev In strelcev slovenske lige. Novinec v ekipi, Gregorič, ki je prišel od ljubljanskega Krima, sl je na zadnji tekmi zlomil nogo, največja pridobitev Go-Uč, ki je prišel iz banjaluškega Borca, pa še nima pravice nastopa. V taki situaciji je prvo mesto v republiški Ugi že oddano Slovenj Gradcu, kar pa je za letos celo bolje. Ekipa z igro, kot jo kaže sedaj, res ne bi uspela na kvaUfikadJah, pa bi bila zaman trud in sredstva, vložena v to. Tega se zavedajo in se že sedaj marljivo pripravljajo za naslednjo sezono, ko »se bo moralo odpreti«.
Dekleta so prav tako sredi menjave generacij. Stalne slovenske prvakinje vedo, da tega letos in verjetno še drugo leto ne bodo dosegle. Novi trener Silvo Kristan polaga vse upe v poletne počitnice, ko bo šele lahko začel formirati novo ekipo, ta naj bi bila sposobna po starem uspevati šele čez kako leto aU morda še več.
Pri vsem tem so torej razumljivo vse oči obrnjene v mladince. Trenutno so na prvem mestu republiške lige z mnogo možnosti, da to mesto tudi obdrže in to kljub spremembam v ekipi. Menjava generacij je pri mladinkah vedno manj boleča, kajti za to ekipo je v Mostah res široko zaledje. Porok za uspeh pa je tu-
di trener Lado Cešnovar, ki je doslej osvajal slovenska prvenstva s Slovanovo žensko ekipo.
Pa še kratek pregled, katere večje prireditve bodo letos v naši občini, poleg rednih prvenstvenih tekem:
Konec junija bodo košarkarji Slovan priredM turnir v čast 20-letnioe osvoboditve z mednarodno udeležbo. Z istim namenom bodo julija organiziraU turnir nogometaši
Dne 3. in 4. julija pa bo rokometni klub Slovan priredil mednarodni turnir z udeležbo Dunajčanov in poljskih rudarjev - ekipe Pogon iz Chorzowa.
Sola Polje bo imela 23. maja telosnokultumo akademijo, dan prej pa bo enako priredil v Mostah TVD Partizan Moste; 14 dni prej bo akademija v Partizanu Zelena jama. 25. maja bo velika tolesnokulturna manifestacija pionirjev naše občine s celodnevnim živ-žavom na vseh igriščih naše občine.
Dokaj pester spored za vse, ki so že sedaj navdušeni športni navijači, pa tudi za tiste, ki jih šport doslej še ni pritegnil. Pa tudi dokaz, da so sredstva, ki jih družba vlaga v telesno kulturo, res koristno izrabljena.
Ofjčani pišejo...
IZZIVANJE ALI POZABA?
Pred nedavnim je bila pri cerkvi na Kodeljevem odkrita oziroma obnovljena spominska plošča s posvetilom dr. GREGORIJU ROZMANU.
Kdo je bil g. G. Rožman, vemo vsi, razen tistih, ki za to nikoli niso hoteli vedeti. Naj že bo namen te spominske plošče kakršenkoli, sodim, da je to žalitev spomina vseh žrtev okupatorja in njegovih sodelavcev, med katerimi je bil tudi dr. GREGORIJ ROZMAN. Le dobrih sto metrov od te plošče je spomenik žrtvam iz NOV!
Mislim, da ne bi smeli dopustiti, da bi se javno častile osebe, katerih imena so s krvjo zapisana v naši zgodovini.
Naša država je tudi s katoliško cerkvijo uredila odnose. To pa še ne pomeni, da cerkev lahko vse svoje manifesta-^ cije opravlja na tak ali podoben ?iačin> kot je na Kodeljevem; ljudska oblast pa prav tako ne bi smela dopustiti takih izzivanj.	I. Zupan
Drobne vesti
ATLETIKA
Za zdaj še v organizaciji občinske Zveze za telesno kulturo, ipazmetje pa mordia v obliki kluba, začenja delovati v naiši občini atletska sekcija. Trenerji so študentje VŠTK s Kodeljevega in jih vodi njihov profesor Jože Sturm. Za to je bil že skrajni čas, saj je znano, da je prav v naši občini največ atletskih talentov v Ljubljani, ki jih tudi >dkri-jemo, toda nikogar ni, Id bi jih nato vzgajal. Kaže, da bo Sedaj v redu in da bodo prišli sedaj na račun tudi tisti, ki se navdušujejo za atletiko.
STADION
TUDI V VEVČAH
Končno bodo tudi v Vevčah dobili primerne športne objekte. Ob Ljubljanici, nasproti vevške papirnice so že opravljena zemeljska dela za športni stadion. Ker je za to na voljo tudi nekaj sredstev (čeravno ne dovolj), bo letošnje leto na Vevčah vse živo. Urejajo tudi plavalni bazen, tako da bo do 15. maja že nared.
ROKOMET
Prvo kolo občinske pionirske rokometne lige n; prineslo nobenih presenečenj, če izvzamemo res visok poraz ŠŠD Borec iz Polja (30 :9) v igri z Zvezdo s šole Ketteja in Murna ter obratnega rezultata pionirk obeh šol (0 : 6).
Rezultati I. kola:
Pionirji
Zvezda : Borec 30 : 9;
osn. š. Vide Pregare : Mladost (Sostro) 24 :4;
osn. š. dr. Jožeta Potrča : osn. š. Jarše 14 :12.
Pionirke
Zvezda : Borec 0 : 6;
Vida Pregare ; Mladost 9 :0;
Di". Jože Potrč : Jarše 4 :3.
Drugo kolo pa je prineslo senzacije, ki se dosedaj še niso dogodite v tej ligi. Glavna favorita — Vida Pregare in Zvezda — sta prav katastrofalno izgubila z bolj borbeni-rr>a ekipama, ki jima po znanju sicer še nista dorasli.
Ob odličnih igralcih, ki tudi že po tri leta nastopajo za svoje ekipe, je prav neverjetno, da so taka presenečenja
možna, čeprav je jasno, da so oboji nasprotnike podcenjevali.
Sicer pa je to napravilo tekmovanje samo še zanimivejše, saj imajo sedaj, možnost za osvojitev prvaka (ta naslov je v moški konkurenci osvajala doslej le šola Ketteja in Murna) kar 4 ekipe.
V ženski konkurenci pa dosedaj še ni presenečenj in jih, kot kaže, tudi ne bo. Pač pa je pravo senzacijo v tej konkurenci pripravila ekipa Borca z zmago nad Sostrim z 21 : 0, z rezultatom, ki v tej konkurenci še nd bil dosežen.
Rezultati 11. kola:
Pionirji
Vida Pregare : Jarše 8:11;
Dr. Jože Potrč : Zvezda 13:9;
Borec : Mladost 14 : 9.
Pionirke
Vida Pregare : Jarše 5:1;
Dr. Jože Potrč : Zvezda 5 :1;
Borec : Mladost 21 :0.
NOGOMET
Nogometna ekipa Slavij« je v spomladanskem delu letošnjega prvenstva n. republiške lige — zahodna skupina — dosegla dosedaj same zmage in je sedaj zanesljivo na prvem mestu. Z enakim uspehom v tem delu prvenstva so se povzpeli tudi mladinci na drugo mesto na lestvici.
MOŽČANSKAl
SKUPNOST
Moščanska skupnost, glasilo občinskega odbora SZDL Ljubljana Moste-Polje, izide enkrat mesečno v 4 000 izvodih. Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Bogdan Sturm, tehnični urednik Milan Pritekelj. Rokopise in slike pošiljajte na naslov: MsK, Ljubljana, Ob Ljubljanici 42/11, tel. 317-990 ali 316-690, int. 8. Rokopisov ne vračamo. Tek. rač. pri NB Ljubljana, ObO SZDL Ljubljana Moste-Polje. Moščanska skup. 600-14-608-211. Celoletna naročnina 240 dinarjev (plačljivo naprej), posamezna št, 20 dinarjev. Tiska CŽP. Kočevski tisk, Kočevje.
VODORAVNO:	1. in 131. želja
uredništva ob Prazniku dela; 27. občutek močne boječnosti; 28. kraj ob južnem Jadranu; 29. tuje moško ime; 30. škropivo za sadno drevje: 31. začetnici imena in priimka nar. heroja, po katerem se imenuje železničarsko kulturno društvo; 32. »klopno vozilo; 33. gradbeni material; 35. gozdna žival; 30. jelenje usnje; 37. reka v Italiji; 38. vrsta; 39. ime Tolstojeve junakinje; 40. stranica v pravokotnem trikotniku; 41. slikarska deščica; 43. grška črka; 44. mik; 45. časovni prislov; 40. oblika po-mož. glagola; 47. morska zanimivost; 48. gozdni sadež; 49. naprava za popravilo ladij; 50. studenec; 51. slovenski slikar; 52. vodilni partijski organ; 53. domač praznik; 54. rastlinoslovec; 56. dl-Seča rastlina; 57. naši sosedje; 58. pogača; 59, del roke, značilen za neko vrsto ljudi; 60. zeleni volk; 61. odrezek; 62. ruski atomski znanstvenik: 63. korist; 64. oseba iz Cankarjeve drame Kralj na Betajnovi; 66. vrsta Jedi; 67. umetniški slog fevdalne dobe; 68. prebivalec na severu; 69. žensko ime; 70. avtomobilska oznaka rešklh avtomobilov; 71. dimenzija; 72. kol za vrata v plotu; 73. kratica oi> ganizacije književnikov; 74. vpitje; 75. večji kraj v Posavju; 76. okrajšava za negativno; 77. očka; 78.
trd klobuk, sadež; 79. ptica pevka; 80. obrtnik; 81. vrsta znanosti; 82. lisa; 83. nikalnica; 84. mesto v Grčiji; 85. jugoslov. operni skladatelj (Jakov); 87. trn; 88. mesto v južni Angliji; 89. reka'v Bolgariji; 90. barvitost; 91. glasba; 92. del spodnjih udov; 93. zavita eev za pretakanje; 94. strokovnjak za nego rok; 95. palica, udarec; 96. trenutek; 98. enota utežne mere;
99.	dramsko delo (stara beseda);
100.	sladkovodna riba; 101. ena iz-
med razsežnosti; 103. znamka kozmetične kreme; 105. začimba; 106. pevski zbor; 107. čebelja kraljica; 108. mesto v severni Italiji; 109. zvezna republika:	110. -simbol"
novinarjev; 111. sanje; 112. vrtnina; 113. ptica pevka; 114. zgodovinsko polje v južni Srbiji; 115. tatarski poglavar; 116. nadležna žuželka; 117. dvojica: 118. nočna ptica; 119. posoda za pepel umrlih;
120.	čebelje »skladišče-« za med;
121.	znak za kem. prvino; 122. na-vojnica, rebrača; 123. sosednji črki; 124. japonski plemič; 126. tkalski stroji; 128. nedelavnost; 130. gorski sklop, gmota.
NAVPIČNO; 1. punt, revolta: 2. ime našega heroja, legendarnega komandanta Staneta; 3. žensko Ime; 4. poljska cvetica; 5. druga in deveta črka; 6. kemične spojine; 7. tanke ploščice; 8. žensko ime;
9. ognjenik na Siciliji; 10. poraz pri šahu; 11. gora v Švici; 12. pogojni veznik; 13. tuje moško ime;
14.	Ime proizvodov tovarne Ilirija;
15.	odelenje za zaštitu naroda: 16. latinski svojilni zaimek; 17. zadnja in 14. črka; 18. čuvarji ognjišča pri starih Rimljanih; 19. enako kot 36. vodoravno; 20. začetnici francoske filmske zvezde; 21. rokovnjač, predrzen tat; 22. državna blagajna: 23. stene; 24. kositer; 25. velik gorski vrh; 26. nagel, divji tekoče vode: 44. dijaški izraz za gan; 34. skodelica; 36. zasledovalec; 38. naklep; 40. občina; 41. močna šiba: 42. okence; 43. oblika tejcoče vode; 44. dijaški izraz za »•nezadostno": 45. majhna lata; 47. zabavnost, šaljivost; 48. vrtno orodje; 49. moško ime; 50. šala; 51. nalezljiva bolezen; 52. gora v Bosni, znana Iz NOB; 53. duplikat; 54. vrsta jabolk: 55. nedoločni zaimek, ki ga pravopis ne dovoljuje; 56. strast, nagnjenje; 57. nogometaš Kladivarja; 58. registrirana pravica; 59. rudarsko delo; 60. Južno drevo; 61. žensko Ime; 62. glasbeno znamenje; 63. časovno razdobje; 64. zapisek; 65. brivec, oseba iz znane opere; 67. ljubkovalno žensko ime; 68. umetniško delo; 69. igra obraza; 70. vladar; 72. Finžgarjema drama; 73. priimek dveh znanih slovenskih gledaliških in filmskih igralcem; 75. neobdelan, travnat svet; 76. tovarna kozm. izd. v Leskovcu; 78. ledeniška groblja; 79. prislov mere; 80. izid pri šahu; 81. vrsta posode; 82. enota trdega goriva; 84. elektroda; 8$> povzročitelj kapavice; 88. kraj pri Domžalah; 87. betica; 88. širok maškeradni plašč; 89. sestavni del vijačne zveze; 90. oziralni zaimek; 91. obrok hrane; 92. burja s Karpatov v Srbiji; 94. Mestno gledališče ljubljansko; 95. ime pevke Jurkovič; 96. oseba iz Nušičeve komedije Dr; 97. mamilo; 99. naelektren delec; 100. za-robljenec, prostak; 101. otok v Jadranu; 102. del Ljubljane; 104. okras glave; 105. cepivo; 107. sredozemska rastlina; 108. pogonski stroj; 100. pojav ob obali; 111. moško ime; 112. prašič; 113. nem-
ška pokrajina ob francoski meji; 114. športni čoln; 115. del skeleta; 117. okrasna ptica; 118. krepčilna pijača; 119. železniško transportno podjetje; 120. jezero (nemško); 122. grobo domače sukno; 124. začetnici heroja pod 2. navpično; 125. egiptovski bog: 126. kem. znak za selen; 127. števnik; 128. ljudska knjižnica; 128. znak za berilij; 130. osebni zaimek.
Prva nagrada 5.000 dinarji' druga 3.000 in tretja Z.OOOji^ nar jev. Rešitve pošljite do_3^' maja na naslov:	UredniSt^?
Mošean.ske skupnosti. Ob Ijanici 42/11.	___-
UREDNIŠTVO MSK JE SPREJELO ŽE VEC PRIPOMB GLEDE NASLOVA NAŠEGA GLASILA. MNOGI BRALCI NAMREČ MENIJO, DA IME MOSCANSKA SKUPNOST NE USTREZA VEC DANAŠNJEMU OBSEGU IN PODROČJU DELA V OBČINI MOSTE-POLJE.
Zato razpisujemo
natečaj
ZA NOVO IME NAŠEGA LISTA.
Najboljhii predlog bo nagrajen a 10.000 dinarji. Predloge poti ji te n« naslov MoŠčanska skupnost. Ob I jub-ijaiutv 42/H.
UREDNIŠTVO

Igralca Slovana Peterka in Stražar (št. 12) sta Itfl8
jim košem hitrejša od državnega reprezentanta
iSf'
~Drola«< (Olimpija). Oba sta bila meti najboljtiml 1,8 ob zmagah svojega kluba nad Beogradom in •ar	-
Dopisuite a
Meščansko skupn
ost!