S«. 37.
V Trstu, v soboto 8. maja 1X86.
EDINOST®
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.

■ KIHNOH r« zizhaja 2 krat na tednu vsako artdo iu sabata o n^ludtm. Cena za vs « Loto prilogo Til . aa polu leta 3 gl. ROkr,, m čutrt let,a t gl. T & kr. — Sama prl-ogas ane I. gl. SO kr *a celo leto. — Posamezne Številke ne looivajo pri opravtiiitv . lil Vt.-allfcan v Trati po S» lir., v Boriol in v A^uvlčlni no a-. — SarofiHinc, rekta-acije m inseratn prejema Opravnlitva, vla Torrente, »jUva tlakama«
lifvi m\
Val dovtti ae pošiljajo Uradalftva »vla Tarraata« »Nuova Tlpografiaji v»ak mora biti ^ankiran. Rokoplat b*ez posebne vrodnolrti ae ne vračajo. — I*urat\ (razne vrate naznanila in ponlanice) ae zaračunijo po pogodbi — prav cenć; pri kratkih oglaalh z drobnimi črkami br pladnje za vsako haaedo 2 kr
Naš notranji položaj.
Važna dela čakajo državni zbor, ki se je stoprv te dni sešel. Pred vsem pojde zato, da ae sprejme postava o zavarovanju delalcev proti nezgodam. Ta postava jo velike važnosti, ker kaže, da je postal tudi delalski stau enkrat deležen posebne skrbi države. Ali pri tej postavi sami ne more ostati; temveč bode treba, da naša država misli Se na druge zaleve delalskega stanu. Po vse) Evropi gre denes glas, da je potreben tudi četrti ali delalski stan svojega zastopa v parlamentih.
Kder velja občno volilno pravo brez posebnega cenzusa, tega skoro ni treba ; ali v parlamentih, v katerih 80 zastopaui posebni stanovi, se potreba skoro satna po sebi kaž", da ima tudi delalski stan vsaj primeroma majhno Število svojih zastopnikov v parlamentu. Ustavnost in parlamentarizem je nastopek veče inteligencijo in doletnosti ljudstev; to ljudstvo obstoji iz raznih stanov, ki vsi morajo sodelovati v dobrobitjo države; kakor drugi stanovi pa mora dandanes tudi delalec hitro napredovati, in vidi sp, da tudi napreduje. Uprav glede na ta napredek postajajo interesi četrtega stanu vsak dan veČi in nujnejši, to pa terja samo ob sebi, da je tudi delalec specijalno zastopan tam, kder se delajo zakoni. Na Ogrskem, kder je napredek na niži stopinji, nego pa v našej polovici drŽave, začela se je uže mogočna agitacija za to, da bode tudi delalski etan zastopan v parlamentu; ako pa se onkraj Litave pojavljajo take potrebe, naravno je, da se tu<li v našej državnej polovici bode moralo misliti na kak primeren zastop zadnjega stanu,
in JT tem bi se tudi najbrže zajezila kaka nenaravna in nevarna gibanja delalcev, katerim je treba na vsak način poprej v zobe pogledati, nego se začnejo razvijati. To je državniško.
Lepo je, da se parlamenti sami trudijo v reSenju važnega delalskega praSanja; toda Se lepše bi bilo, ko bi se delalcem samim dala tudi prilika, da se izjavijo o lastnih težnjah in potrebah. Zarad tega menimo, daje potrebno, da je tndi zadnji stan vsaj borno zistopin v skupnem parlamentu. Previdenje delalcev v slučaju nesreče bode torej važna zadaČa našega parlamenta v tem zasedanju.
Ali Se važnejša zadaČa parlamenta bode obnovljenje nagodbe z Ogersko. Ko se je pred 10 leti v drž. zboru obravnavala enaka zadeva, takrat so Ogri tadašnjej ustavovernej veČini nebratsko stavili svoje pogoje in ta večina, ki se j« tistikrat uže čutila na jako slabih nogah, mirno je prijela pogoje Ogrov, akopram bi bila kaj rada oponirala in marsikako naredbo prenaredila. — Gotovo je tudi, da je nagodba od leta 1867 Madjarom jako ugodna in preugodna, in da ne bi bilo v našej državnej polovici narodnih bojev, težko bi šlo tako gladko s terjatvam Ogrov. Ali političen položaj v našoj državi je uže tak, da je treba priznati Ogrom, kar oni brezobzirno na drugo polovico drŽave zase uvi-devajo za najbolj koristno.
PraSanje je torej, kako se bo letos reBilo to obnovljenje dualistične sisteme. — Ako se ne motimo, imati tudi ta pot vladi, naša in ogrska, va-jete popolnoma v rokah.
V rainisterijalnih krogih je stvar dognana; na parlamentarne kroge pa dojde zdaj pritisk iz visoČine. — Ni
PODLISTEK.
Pogled na zvezdnato nebo.
Predavanja g. šolsk. insp. Sinkoviča v delal podp. društvuj.
('Dalje. Glej štv. 33.)
Kamor koli se obrne Človeško oko po nebu, nikjer ni nič stalnega, vse se pre-miče in teka. Zvezde nepremične« ali stalnice so prav tako malo nepremične kot premičnice. Ole sestave se premik ijo okoli drug1 h sestav, samo da ne potrebujejo eno, ali 100, ali 1000 let, da se enkrat okrog njih zasučejo, ampak več miljonov let. Ven lar pa prosto oko tega premikanja ne vjdi, in tudi skoz daljnogled se premikanje na zapazi tako hitro, ampak je k temu treb i več Ča<a. Zvezde, katere danianes ■vidimo, ne vidimo na istem mestu, na katerem so, ampak na istem, kj*r so bile pred 10, 100, ali 1000 leti. Mi vidimo na nebu samo minolost. Kako zvezde dane« na nebu stoje in kako one svetijo videli bodo ft* le naši potomci, ko mine 10, 100 uli 1000 in več let. M »goče je, da je le katera zvez la pred 1000 leti zgubila svojo svetlobo, t. j. da je ugasnila, a njeno. poprejSno svetlobo še ven iar vedno vidimo.
V vesmiru je za nas najvažnije toltite. Ono mm je tako blizo, da ga moremo od vseh nepremičnic mijbolie proučavati. Solnce daje naši zemlji t iplino in pro-vzročuj«, da morejo živali živeti in rastlin« rasti. Solnce nam napravlja dan in noč, leto in zimo. vzdiguje vodo v oblake it i. Ako bi solnce otemnelo, takoj bi zginile
brez pomena prebližanje neke frakcije fcvstrijsko-nemškega kluba k vladi. — Nemci sami so se tega strategičnega ovinka poslužili v očividni namen, da ne bi Slovani za svoje pritrjevanje k dualističnej nagodbi tirjali kake visoke cene in tudi v kup ne dobili kake koncesije. — Ministerstvu pa je ta strategiČni obrat prav dobro prišel in brž ko ne ga je vlada sama tudi po-spelevala.
Čehi so uže davno dali razumeti, da bodo stavili pri tej priliki nekatere popolnoma opravičene terjatve, ali ofi-cijozni listi so jim uže jasno dali razumeti, da ne pojde. Pomenljiv je v tem obziru govor, katerega je te dni govoril dr. Rieger v Pragi, v nekem shodu volilcev, kateri shod, tako se vsaj vidi, je bil sklican v namen, da ima dr. Rieger priliko govoriti toliko češkemu narodu, kakor tudi vladnim krogom, o politiki čeških poslancev v drž. zboru. — Mož je tako zmerno in spravedljivo govoril, da spravedlji-vejše ni mogel; priznal je celo prednost nemškemu jeziku; toda ob enem izrekel, da se ta jezik nikoli ustavno ne prizna kot državni jezik; ob enem pa je odgovarjal tistim glasom, ki so zanikavali vsako koncesijo češkem kraljestvu glede te„ra, da bi narodna banka ustanovila v Pragi posebni oddelek s primerno dotacijo in da bi so na hankovcih tiskala vrednost v raznih jezikih avstrijskih narodov.
Rieger je jako grajal no le iz narodnega, temuČ tudi iz gospodarskega stališča postopanje narodne banke, češ, najsolidnojšej trgovini in obrtniji v Avstriji odteguje sredstva za razvoj, akoprem je banka imela na češkem dosedaj najmanj zgub in kar se tiče bankovcev, izrekel je, da je
Se Kossuth na svojih bankovcih spoštoval enakopravnost jezikov.
Pri tej priliki pa je Rieger tudi naglaSal, kako težavno je za Slovane sploh in Čehe posebe, kaj doseči v drž. zboru, ker morajo mnogo žrtovati zvezi s konzervativnimi Nemci, ali da pri vsem tem se Čehi radi zatajujejo do skrajne meje, ker njim gre le za obstanek Avstrije, s katero se Cehi popolnoma identifikujejo. Ves ta govor se more smatrati kakor naznanilo o postopanju Čehov v zadevi dualistične nagodbe, in videti je uže iz tega govora, da se bodo Čehi po robu postavljali posebno glede banknega prašanja; ali da pri vsem tem ne pojdejo do skrajne meje in da bodo kolikor le mogoče žrtovali avstrijskej ideji.
Vidi se, da so Cehi to stvar prijeli od pravo strani in nekoliko utegnejo vsejedno doseči, saj je ban-kino prašanje Čisto gospodarska stvar, katerej se ne more ustavljati tudi noben pošten Nemec. Debata v tej ' zadevi v drž. zboru obeca torej jako * zanimivih in podučljivih momentov in je celo mogoče, da boste morali obe vladi, naša in ogrska, v bankinej ' točki nekoliko popustiti, ker na vse ' zadnje je korist vseh dežel, da se ; narodna banka uredi na podlagi ena-; kopravnosti raznih središč, kar pride na korist tudi Nemcem.
(Konec prih.)
z naše zemlje vse živali in rastline, zemlja bi postala mrtva gruda ob lana z ledom, na kateri bi se nič več gibati ne moglo.
R^kel sem, da je solnce 153 mil jonov kilometrov oddaljeno od nafie zemlje. Z t-radi te velikanske oddaljenosti zdi se nam ono tako majhno. Kakor vse zvez le, tako je tudi solnce okrogla obla. Solnce meri od površia do njegovega središča 173.000 ali nad 1 miiljon kilometrov, a vsa solnčna krogla je t ilika. da bi moralo 1 280.000 ta-kh teles, kakor je naša zemlja, stopiti v eno telo, da bi dobli kroglo toliko, kako-je naše solnce. Da si predočite to ogromnost, mislite si solnce popolnoma otlo in v njegovem središči zemljo z mesecem v pravi mu oddaljenosti, pa bi še bilo od meseca do površj i solnca tako daleč ki-kor do zemlje. Pa vendar ni solnce naj vefie telo v ve8miru. Zvezdi Vega je dva-railjonkrat veča o i solnci.Toje tako ogromna velikost, da si o njej uiti sanjati ne moremo.
Da so telesa teška, to stori privlačnost zemlje. Kos mesa. na tehnico ali vago položen, potegne vago navzdol, ker zern-lja meso kakor vsako drugo telo k sebi privlači, in to tem bolj. čim veče je telo. A.li privlačnost solne i je 27lcrat veča od naše zemlje. Glov«k, ki tehta tukaj na zemlji 70 do 80 kilogramov, tehtal hi na solncu 2000 kilogramov ali 40 starih centov.
Kakor vsa nebeška Mesa, premiče se ludi solnce s vsemi svojimi planeti po ves-mirn»in prostoru in preteče v enem letu 50 milijonov milj. Ono Re premiki na nasprotno stran neba o i gostosev<;ev. Solnce je danes v sredi ni rimska c^ste, a dokler bi prišlo na kraj to c*ste, potrebovalo
Govor,
O pravosodnih razmerah v mejni grofiji istrski govoril je poslanec dr. Vite\i6 v državnem zboru dne 13. nprila 1886. tako le:
Visoka zbornical Če tudi se je včeraj iz več ust izrekla želja, da bi konečno
bi 300 milijonov let. Ali solnce ima še eno gibanje, kakor tudi naSu zemlja, Ono se vrti ali suče tu li okolo svoje osi, iu žito potrebuje 25 dni 5 ur in 38 minut, dočun se naša zemlja v 24 urah okoli svoje osi enkrat zasukne.
Vse solnce je popolnom t goreča kropil, katere toplota meri do 200.000 stopinj ali gradov. Iz solnca sije toplota na vse strani neha z jeinako silo in od te topline pri Je na zemljo samo 2,300,000.000 del. Ako bi solnčna krogla bila iz najbolj š-gti oglja, ki bi na enkrat gorelo, dala bi ta krogla še le v 4600 letih toliko topline, kolikor jo daje solnce sedaj v eni minuti. Solnce daje v eni sami sekundi 8krat toliko topline od sebe, kolikor bi jo dobili, da bi vse oglje in premog, kar ga je na zemlji naenkrat sežgali. In vsa ta toplina se razvija z goščevanjem solnčne tvarinel Dokler se solnce tako zgosti, da ho le tako gosto in trdno, kakor naša zemlja, razvije še toliko topline, kolikor je ono v 17 milijonov letih zgubi.
Častiti gospo ia I Ne smete misliti, da so to samo hipoteze. N*, to je zakon, kateri spada med najnoveje in nailepše iznajdbe v prirodoslovji.
Nekateri stari narodi so molili solnce kakor boga, in med vsemi krivimi verskimi nauki, pravi jezuvit Secchi, bil je to najmanjši greh, katerega bi se moral človek sramovati. Poginski narodi si niso mogli najti bolj dovršene podobe božanstva, a krščanski svet more v solncu gledati naj -lenše sredstvo, s kojim Vsemogočni podeljuje zemlji in človečanstvu blagodare vesoljnega reda.
Vse življenje, vse gibanje ima svoj začetek v solncu. Ristlina, žival, Človek
ne bi brez solčne toplote obstati mogli. Kedo goni mlinsko kolo? Solnce ga goni. Solnčna toplota greje morje, greje jezera ter spreminja vodo v sopare, te pa vzdigne v soko v zrak, kjer se spremene v oblake. Iz oblakov pada dež, voda teče prek kršja in kamenja, katerega drobi, znaša pes.k, ruje zemljo, nosi iadje in goni mline. Voda teži, da pride na najnižje mesto — v moije, od koder jo je solnčna toplota odtrgal t in v oblake vzdignila.
Kaj goni parne stroje? Solnce. Pri stroji gori oglje ali premog, ki spreminja vodo v paro, a ta goni stroj. Ali od kod nam oglje in premog? Rastline ga ni-p rahljaj o. Solnčna svetloba in toplota c-ze-ienjuje rastlino, pomaga ji napr.ivlj ti hrano in zidati svoje telo. Sila solnčut* svetlobe in toplote se je v rasi lini skrila in utajila, ter se spremenila v kemično silo. Kadar se rastlina sežge, oprosti se zopet ona solnčna svetloba in toplota. V rastlini je solnčna svetloba in toplota samo shranjena. Rastline so torej prave shrambe solnčne toplote.
Ako tako premišljujemo vse gibanje in vse Življenje na naši zemlji, povsod pridemo do istega zaključka. Povsod moramo priznati, da je solnčna toplota vir vsega gibanja in ž vljenja na zemlji. Brtz nje k>i nam bila zemlja mrtvo telo, a mi ljudje nismo nič druz^ga nego otroci solnca.
Ali solnce ne vzdržuje samo življenja na zemlji, nego giblje ono tudi zemljo in vse svoje planete. V njem imajo zemlja in vsi drugi planeti svoj začetek. Solnce namreč ni osamljena zvezda, ki plava v Vfsinirnem prostoru, ampak ima poleg sebe celo vrsto spremljevalcev. Te sprem-
EDIN
OSI
▼ender že opustili pravdanje o narodnost-Dem vprašanji ter bi se rajši pečali z ime-nltnejšuni zadevami, mt ni mo&oče tej, želji ustreči, kajti narodnostno vpraSinje j« za nas življensko vprašanje. Tako ža lostnih razmer, kakoršne so v moji ožji domovini isterski, mislim, nimajo nikjer razen morda na Koroškem.
Sklenil sjm bil Ža poprej pri nastavku »politična uprav,ta besedico spregovoriti, da vam v pvavi luči pokižem Ž ilostne naše razmere, p >sebno gle le |ezika. Tuda, če prav sem i>il drugi na vrsti med govorniki, ki so se vpisali z», vender nisem k besedi prišel. Vidite torej, gospoda moja na levici, da se ni <dino le v,tm pritoževati, da se varn ne dovoljuje beseda; naša usoda je prav taka. Toda kaj hočemo? Druzega ne kaže, nego podati se. Omenjal bom torej po večem samo razmere v upravi pravosodni, kakeršna je pri nns. Rad bi bil spregovoril tudi nekaj besedi glede ob rambe, s ktero se je tržaški poslanec gospod Burgstaller v seji dne 3. t. m. nasproti mojim razpravam razkorači). Ker pa omenjenega gospoda Se ni tukaj, teg i ne morem storiti, da se mi ne bo očitalo, da ga zavratno napadam.
Glede rabe slovanfičine pri soiinijah po Istri pač nismo niti za las na boljem nego pri političnih naših uradih. Pred vsem nemamo uradnikov, ki bi bili zadosti zmožni tega deželnega jezika. D i me bodete bolje umeli, naj vam mimogrede omenim, da pri c. kr. okrožni sodniji Rovinjski i.i skoro nobenega uradnika, ki bi bil zadosti zmožen hrvaščine v pismu in v besedi, ktera se vendar v okrožji omenjene sodnije povsod govori. Rekel sem: »skoro nobenega uradnika ni«, kajti v najugodnejem slučaji imamo morda dva ali tri take uradnike ondi, toda kaj je to v primeri z dejansko potrebo? Skoro prav tako je pri okrajnih sodnijah v Buzetu, Matavunu, v Bujah, Poreći, Pulji in v Malem Lošinji. In taki uradniki n;ij potem ljudi sodijo, ki ne govore druzega, nego laSčino. Pač se bodete čudom čudili, gospoda moja, kako je to mogoče, da bi sodnik koga zaslišal, ob sodil, da, celo na smrt obsodil, ne da bi zatoženec sodnika, sodnik pa zatoženca razumel.
Saj imate, ugovarjalo se mi bo te morda, za to ven iei prisežene tolmače. Gospoda moj;«, še celo teh nit Daje v našem stoletji kai tacesia mogoče, to je v resnici obžalovanja vredno. Kolikor je meni znano, imamo v celej Istri le jednega za-priscžnetia tolmača za hrvaščino in ta je pri c. k. okrožni s»dniji v Rovinji. In ktkSen možje U? Bivši sodar (čujte, čujte! na desni). Lahko vam je torej, gospoda moja, misliti si, k,»ko zveden mora biti t» mož v jezici h. (Cujte! na desni). Sicer se pa za ta po=el jemljo ljudje, kakerfini so ravno pri rokah. Lahko vam tudi še po'eg druzega omenim, da se celo ženske za tolmače rab jo. (Čujte, čujte! na desni.) Z-^na sodnega sluge pri nekej c.kr.okrajm aodnji je že večkrat nastopila za tolmača. Kakšne so potem razsodbe, pokaže vam Fle ieČi izgled.
Dne 17. septembra 1885. obsojen je bil kmet zarad razžaljenja časti po paragrafu 491 drživnega kazenskega zakonika ua več dni v zapor. Rekel je bil namreč drugemu kmetu: »Imaš oči kao (kakor) ris«, s čemer ga je izpostavil javnemn zasra-movanju. Te besede se v obsodbi niso navedle v jeziku, v katerem so bile izgovorjene, namreč v hrvaščini, temveč bila je ondi omenjena le jedna sama besedica ■ risa, in še ta napačnoj pisana, namreč
IjeVitke zovemo planete, in naša zemlja je tudi tak planet.
Sol ncu najbliži planet je merkurlj. Golemu očesu su malokedaj pokaže, ker je tako bbzo pri solncu. On pride okoli solnca v 88 Uieh.
Za m- -kurije n sledi venera, imenu jemo jo pa navadno večernico ali danico, ker nam v časi zvečer, včasi zjutraj sveti. VeČernica je po solncu in luni najsvetlejše nebesko telo. Ona j* zemlji najbolj podobna velika je skoraj tako, kakor zemlja in leto je na njej tako dolgo kakor na zemlji.
Za venero sledi zemlja, o kateri hočemo, ako Bog da, pri drugI priliki govorit).
Za zemljo sledi mart. Spoznamo ga na nebu po njegovi ru iečkasti svetlobi. On obhodi solnce v 1 letu in 321 dneh.
Po martu pride vse polno malih planetov, katere imenujemo pbmetolde, ki ae pa s prostim očesom ne dajo videti. Do Zdaj jih poznajo uŽ* 250.
Za planetoidi sledi jupiter, On je naj-veči med vserni plane i. Okoli solnca pride vil letih in 315 dneh. Jupitrovo leto je tornj dosti dolgo, ali dan mu je zelo kratek, niti 10 ur dolg. Okoli jupitra tekajo 4 lune.
Potem še slede saturn, uran in naj-zadnji poznan planet neptun, katerega so še le leta 1846 našli.
Več planetov in bolj oddaljenih 8ed;<j ne poznamo, a mogoče je, da jih je Š" več, katerih pa nemoremo videti zaradi prevelike oddaljenosti in ker nimajo svoje svetlobe, kakor nobeden planetov ne.
(Konec prih.)
»riz« mesto »ris«. V laščinl se je to gla-silo: »Tu hai gli occlii come il diavolo« (imaš oči liakor hudič). »Ris« pa ne po-tnenja ohudiča«, temveč »risa«.
Kmet je bil torej obsojen zarad besede, ktere niti izgovoril ni! (Čujte 1 na desni.) Le komu rečemo: ti imaš oči kakor ri-, ga s tem nikakor ne razžalimo, temveč se mu še le prikupimo, kajti ris ima jako dobre oči, on i razsodba opirala se je torej na čisto napačno prestavo ravno tiste besede, ktera bi bila m >rala biti glavni temelj celi razsodbi. Jaz mislim, da bi se bil moral v tem slučaji sodnik pač s pomočjo kakega slovarja prepričati, predno je pravdo razsodil, kj-r bi bil takoj zvedel, da »ris« ne pomenja »hudiča«, pač pa »risa«.
Nahajajo se pa tu li slučaj , da sodniški uradniki jezik razumejo, pa se ga iz golega sovraštva nočejo posluževati. Tako n. pr. so pri okrajni sodniji v Voloski na čisto hrvaško pogodbo napisali laško lega-lizacijsko priznanje, če prav je i>il dotični uradnik hrvaščine povsem zmožen (Čujte, čujte I na de3nl), da, dotični je celo rojen Hrvat; no, odpadnikov imajo pri vsakamT narodu in tudi pri nas nismo brez njib. Ta slučaj naznanil sem voditelju pravosodnega ministerstva, pa še ne vem, kaj In 2e se je kaj v tem ukrenilo.
Imamo postave in odloke, kterl nam dopuščajo rabo slovanskih deželnih jezikov, kako pa se te postave in odloki izvršujejo, razvideli ste iz izgleiov, ki sem vam jih navedel. Se jasneje razvidite pa to iz tega, kar še le pride.
MiulsterBki odlok z dne 15. marca 1862. izreČno naroča, da morajo tiste sodnije, po kterih Slovani stanujejo, slovanske uloge brezpogojno sprejemati in kolikor se da tudi slovanski obravnovati. Če prav se je dalje laški pravdni red za civilne tožbe v tolko spremenil, da je strankam dovoljeno pri svojih govorih posluževati se kte rega koli deželnih jezikov, vender se v Istrijl nikdar ne zgodi, da bi se hrvaške ali slovenske uloge v kterem teh dveh jezikov reševale. Vsaj meni ni znan noben slučaj, v kterem bi se bilo to zgodilo. ('Cujte, čujte 1 na desni.) Toda kaj hočete, saj se to niti ondi ne zgodi, kjer tmajo za slovansko reševanje ulog pripravljene Ž" dotične tiskovine ter bi jih tako delo prav nikakega truda ne stalo. — Dalje je bilo S dekretom 15. marca 1862. v 5. odstavku vsem sodnijskim gosposkam primorskim dovoljeno, da si smejo za vsakojake objave, za oskrbništvene dekrete, za zapisnike storjenih obljub, za popise mrtvaš-čine, za razglase in za manjše odloke, ki si vedno enaki ostanejo, naročito slovanskih t skovin in na podlagi tistih slovan-sqim strankam slovanske uloge slovanski reševati. Dekret s 27. januarja 18G6. pa okrajnim sodnijam primorskim naravnost naroča na službeuo korist in na korist prizadetih strank slovanfičine se kolikor največ mogoče posluževati.
Upreti se moram toraj izjavam gospoda poročevalca, ki je v včerajšnji seji trdil, da se kaj tacega ne godi, da bi se namreč slovonske uloge ne rešavale slovanski. M^ni pa nasprotno v celi Istri, ka kor sem že rekel, niti jeden slučaj ni znan, da bi se slovanske uloge slovanski reševale. Pač pa se zgodi, da slovanskih ulog niti sprejemati nočpjo, češ, da so sodnijskemu reuu nasprotne. (Cujte! na desni.) Usojam si v tem smislu navesti jako drastičen dogodek,
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
7 seji poslanske \kornice 5. t. m. je vlada predložila nagodhene predloge z Ogersko, skupni računski sklep za leto 1883 in zakonsko prediogo glede podaljšanja izvršitvene dobe hrpeljske železnice. Načelnik dr. Smolka se je gorko spominal umrSega poslanca Hoppen. Poročevalec pravosodneg:! odseka je na neko praš„nje Izjavil, da je poročilo o predlogah glede pndrugačbe eksekutivnega postopanj uže dovršeno. — Mej prošnjami je bila na dnevnem redu tudi prošnja, zastran ome jitve dovolitev za ženitve. UneU se je o tg stvari dališa razprava. Poročevalec je predlagal, naj se prestopi na dnevni red ter naglašal, da ta zadeva spada v področje deželnih zborov. Oba ta preHog i sta se sprejela v posebnem glasovanji. To ima to dobro, da deželni zbori zdaj vsaj vedo, da so oni edino opravičeni sklepati o tej jako vainej, pa tudi jako kočljivej stvari. — VČferaj je bila zopet seja, o tej za danes le toliko, da se je sprejela predloga, glede zidanja poslopja za poŠto in brzojav v Trstu.
Ogerska poslanska Zbornica je 4. t. m. začela razpravljati zakon o Črnej vojski. Minister za deželno hrambo je predlogo prav živo priporočal ter dokazoval neob-
1 hodno potrebo črne vojske. Govorilo je potem več govornikov zanjo in proti njej, potem pa se je razprava odložila.
Vodja poitmh hranilnic Coch, katerega poŠtno-hranilniČna uredba je napravila po pravici toliko osupnosti ter je največ kriva, da je odstopil minister Pino, prosi! je z. odstop Iz službe, kar mu je cesar dovolil. Coch je bil tujec ter se naglo previsoko vspel, Zato je padel on ter podrl Še moža domačina, za katerega je škoda. Kedaj se vladajoči naši krogi prepričajo, da ni do-hro jemati tujcev v državne službe? Saj imamo doma v izobilji spodobnih mož, kateri imajo srce za domovino, le iskati jih treba, v Avstriji, ki ima najbolj nadarjena ljudstva, pač bi žalostno bilo, ako bi v njej veljala prislovica: Nemo propheta in patria. Bismarck izganja vs», kar ni strogo nemškega, strogo pruskega, in pri nas imamo v državnih službah cela krdela pruskih podanikov, večidel bahačev jako dvomljive sposobnosti, ki poleg vsega tega nemajo nlkakefca srca za Avstrijo.
Vnanje dežele.
Papež bo v prihodnjem konsistorji meseca junija imenoval enega rimskega prelata in pet vrhovnih škofov drusih dežel kardinalom. 5. t. m. je sprejel pokneženega graškega škofa.
Novo italijansko poslansko \iornic9 10. junija odpre kralj. Prorokuje se, da ustane uže v začetku v zbornici hud boj, boil si pri vol i t vi načelnlštva, ali pa pro* računskega odseka.
Orlko pralanjt je dospelo vrhunec. Ne bo več dolgo, da se razvozlja, ali pa pre-seče. 6. t. m.so poslanci velevlasti izro-Č li Dely innisu skupno noto, v katerej zahtevajo novih pojasnil. Delyannis je vsled tega sklical minlsterski svet in potem poslancem odgovoril, da mu j« žal, da ve-levlastim niso zadostila pojasnila, katera je dal 29. aprila, sicer se pa zopet sklicuje na ona pojasnila. D lyanls seje tedaj zahtevam velevlasti zopet umaknol. — Glad-utone pa je t. m. v spodnjej zbornici izjavil, da velevlasti, ako bode grški odgovor na denašnjo noto velevlastim neugoden, store korake, da se doseže veliki na'-men, kateri imajo pred očmi. — Sinoči je prišla ozbiljna vest, da so poslanci velevlasti in tudi turški poslane Ateno zapustili. Mir mej Turčijo in Grško visi uže na jako tankej niti. Iz Laiise se namreč 5. t. m. poroča: Turki zbirajo vojsko na grškej meji in iz Aten se javlja: General Sapunzakis meni, da Turki hočejo udariti čez grško mejo in fcato je poslal vojsko iz Voh in Vele-stina proti Larisi. Posadka v Atenah pa ]e dobila ukaz, brez odloga in v naglih marših odrinoti v Tesalijo. Turška vojna ladija »Phaleron« je prišla pred Pirej in ima skoraj gotovo ukaz turškega poslanca vkrcati. To potrjuje tudi vest, da turški poslanec izroči ultimatum in da Turki hočejo prestopiti grško mejo.
VntmUej poslanski zbornici se je 4. t. m. pričela jako važna razprava o cerkvenih predlogah. Poslanec Gneist je govoril zoper predlogo ter nasvetoval, naj Re izroči katerej kom siji v pretres. VVindhorst pa je izjavil, da središče predlogo sp.ejme ter jo z veseljom pczdravi|a, ker je prepričano, da papež, vlada in Bismarck resnično iele mir. Poslanec J zdzewski se poteza v imenu Poljakov Zi to, naj se v predlogi navedene izjemne določke za Poznansko, Guezno in Kulm Izbrišejo. Poslanec Rauch-haupt je naznanil, da bodo vai konservativci za predlogo glasovali, poslanec Cuny p.i je rekel, da se vsi narodni liberalci predlogi upro. Bismarck je dejal: Papež je z dobrohotnostjo pokazal zaupanje katero mu popolnem vrača. Razmere, mej cerkvijo in državo se morajo naslanjati na nasprotno zaupanje, dobro voljo in tr lne sklepe, da se ne vrno v poprejšnje boje. On mora predlogo priporočati z stališča blagosti in koristi države. On zdaj poskuša, po kraljevih mislih na razvalinah majnikovin zakonov postaviti svetišče miru. ako bo to brezvspešno, potem bodo mogli listi, ki iščejo državne blagosti v dalj Šem boji, vsak dan staviti nove niajnl-kove zakone, ki bodo, tako on upa, bolj politični in manj juridlčni, nego poprejšnji, ki niso posebno ugajali vladi. Bismarck tedaj priporoča, naj se zakoni sprejmo, kolikor mogoče soglasno, brez
dolge polemike In posvetovanja v komisiji. Potem se je razprava odložila.
VbelgejUej foslantkej zbornici]* 5. t. m. finančni minister napovedal predlogo o zajmu 43 milijonov za javna dela, da se preskrbi delo mnogobrojnim delavcem. Poslanec Frere je čestital vladi, da se je spomnila delavcev ter predlagal parlamen-tarično etiketo za preiskavo stanja delavcev in obrtnikov; on podaje vladi roko, da se z skupnim prizadevanjem zboljša stanje delavskega stanu, in tako odvrno velike zmešnjave, ki se napovedujejo.
I\ Sudana dohajajo vedno bolj vznemirjajoča poročila. Iz Kahire se 6. t m. poroča, da so uporniki zasedli AkaŠeh In razrušili železnico mej AkaŠebom in Amb-jejoloro.
Na Birmanskem se Angležem hudo godi, veliki upori so po vsej dežfli, uporniki požigajo, glavno mesto Mandalaj so uže večkrat zažgali; največji požar je bil 29. aprila; mesto je pogorelo eno miljo na daljavo in 500 metrov na Širjavo.
VSevernej Ameriki delajo delavci velike rabuke, posebno v Čikagu. Bilo je te dol več srditih bojev mej socijalisti in policijo. 4. t. m. je bilo 15.000 delavcev v boju s policijo, metali so prvi dinamitne bombe mej redarje ter pet njih usmrtili, ti pa so mej upornike streljali ter mnogo njih ranili in usmrtili. 5. t. m. se je rabuka ponovila. 800 osob je napadlo prodajalnice ter jih plenilo. Policja je nemirneže razgnala. Mnogo osob so zaprli, mej temi dva glasovita anarhista. V Milvavkee so se spopadli socijalisti z vojaki in policijo, 2adnji so streljali in več osob ranili In usmrtili. Množica, mej katero je bilo več Poljakov, napadla je pivarno ter jc uplenila.
DOPISI.
V Trstu 7. majnika. [Lamentacije). Luknjo v vodi, zdi se nam, naredila je tukajšnja deželna vlada z ukazom, katerega je izdala prei tednom, v katerem smo čitali v tukajšnjih lahonskih listovih. Zakazala je nekda, naj se sv. Ivun na Videli ne zo e več tako, ampak na Guar-dieila (?)'— kakor bi to zadnje močno ne dišalo po slovanskem, f tem ukazom pa menda Vrdelcl niso Še Italijani! Skednja, Skedenj ali Sčedoja (kakor jo zovejo vsi okoličan ) in kakor so jo nazivali, kakor jo nazivajo in jo bodo nazivali vsi Slovenci, poslala je gola Servola. Ako smo pravi etimologi — dlakocepci bi mi ta zadnje harmonično ime izvajali iz serva (iekl ) ali servo (sluga). Menda pa radi tega vsi Skedenjci niso Še hlapci in dekle in tem manj Lahi. kajti Še vedno čujemo govoriti lepe Brškice skedenjske v milem slovenskem jeziku. Kam se izgubljamo! še imena se morajo pretvarjat1; ša nedolžna imena služijo jim v polaščevanje! Vendar pa nas Slovencev, hi se svojega rodu zavedamo, ne polaŠČjo, čeprav nam vse vasi in mesta v čisto luške prekrste. Navzlic odloku bodo pa vendar slovenski okoličani hodili pit dobro kapljico in v cerkev in pohode hodili v siovansko Skednjo in na slovensko Vrdelo !
Ker smo uprav pri tem, naj omenimo Še nekoliko spak, s katerimi naši Lahoni po knjigah, časnikih In svojih uradnih pisi nih ktste č.sto slovanske vsi in kraje v okolici. Ker se vrabci k malu po poljih oglase ter začno žreti to iu ono uhozemu okoličanskemu kmetu, priporočamo mu kot prav gotovo uspešno sredstvo za strašenje vrabcev in drnz h kradečih živali, piilep-ijenje teh spačenlh imen na visoke kolce s-edi žita kajti, celo vrabci — ako jih zagledajo — prav daleč zbeže ter se nikoli več ne prikažejo !
Taka imena bi toraj bila: S. Bortolo, Prosecco, Oplcina, T ebiciano, Sessana, Divacca, Biisovizza, Scorcula, Monte spac-cato, Ba»noli (! Boljunc), Guardiella. Servola, Monte uella Vena, Erpelle, Monte re Nanos), Adelberga, L ngatico, Selva P.ro (H-ušica) itd. itd, i„ drugih enakih, daljnih in bližnjih brez števila. S tem pa-čenjem imen si ta gospoda gotovo domišlja, da |e dot čne dežele uže popolnoma po-laščila in hitro dopisuje v črne listove v italijansko fkornjo: Glejte k ko napredujemo Z razšitjevanje.Ji sladkega našega jez'ka In z našo osrečujočo kulturo (?); k rnalu bode čas, da poskušate — patriam servare od težečega avstrijskega jarma, ter jo priklenete k srečnim (?/ laškim deželam!
*
Kdo je pa napeljal *vlado na ta odlok? — Mi pravimo, da uprav Lalioni meneč: Zopet nova obrca na le presnete »ščive«; sedaj bodemo lahko tem glasnejše kričali: fuori gli ščavi, tujenaŠ i dežela, z laškimi (?) imeti I mest in vasi I — To je njih zopet nov napiedek, katerega jim moramo privoščiti, četudi dobro vemo, da ne bodo b tem
E D *
Be zadovoljni, ampak zraste jim greben tem boi|, da se bodo v pnholnje Še bolj v jezi penili na nas. Uboga raja, mi Slovenci! — kako smo potrpežljivi in krotki kakor jagnjel
• •
Govorili smo zadnjič o lahonskih mučenik ih (?) ter opomnili, da so ti mučeniki (ali vsaj največi) slovanske krvi a la Obrdank. Bog nam ne daj pač takih sinov rectius zavržkov, Toda veseliti 8e moramo vendar ter Boga hvaliti, da niso slov. krvi glavni glumači, ki so kot mestni uradniki, mestne blagajnice praznili. Ta ponižna, a kradežna jagnjeta, bodo v prihod nje menda tudi v narodne mučenike proslavljena. Pa vsaj tudi res terpe, ali ne za uarod, ampak radi svojih hudobnih činov.
To je pač tudi sreča za tukajšne La-hone: nekateri njih stebri tiče in zdihujo v besnioah in ječah — za take malenkosti! Treba jih-bode všteti med narodne mučenike in baSta.
*
Pri vsem tem pa tem Lahonom vedno greben raste in $e jeze nad ubozimi Slovenci, ki jim vendar nič hudega ne delajo ! Kdor bi mislil, da so sedaj kaj bolj ponižni in popustljivi, goljufal bi se. Mi smo mil — kriče — in kdo nam more kaj? — Da, zloba in hudobija v njih vrstah je res narasla nad vse meje in vendar merodajni krogi tega ne vidijo in nevarnosti ne spre-vidijo k;.kor bi hoteli reči: — Odpustimo jim, saj ne vedo, kaj delajo/
Slovanstvo je pa, dokler take razmere tukaj vladajo, v velikej nevarnosti In preti nam počasna poguba, ako slavna vlada ne pogleda tudi na nas, ki vendar dober del prebivalstva tu pri Trstu in v Trstu zavzemamo. Žalostne so res razmere za Slovanatvo v Tistu in ne samo za Slovane, temuč tudi za domoljube ali patrijote sploh. Ni varno, rekli bi, skoraj niti odkriti svojih čutov zvestobe do vlade, da bi ga grdo ne gledali in da bi ne imel radi tega človek kake zguhe.
Uboga domovina |
« •
Kar Lojzek stori, to je vse prav storjeno. Tako je sadnjič na t se kreplje podpiral kandidaturo svojega brata in spo-neslo se mu je. To je factum, katerega ne more nikdo tajiti; niti mi ne! Sedaj ima brata Zana konfiiljerja in prva stopinja je storjena.
Ali ni mu bilo toliko, da postane brat svetovalec v mestnem zboru. Njemu je Slo bolj za lastno materjalno korist, namreč
firlvabiti liberalnih in neliberalnih Lahov n sploh meščanov v svojo gostilno na Vrhu. In kdo bi mu toza zlo vzel. Krčmarji In gostilničarji so skoro vbI enaki — lasten dobiček: to jim je vse. Da bi le politike ne uganjali in menenja ne kvarili ter ljudstvu ne Škodovali. Ali, žalibog, da se to v takih slučajih kaj rado prigodi.
V Zadnjo sredo smo namreč čitali v vladnem listu »Adria« prav gorko priporočilo in pohvalo izvrstne lege, postrežbe itd. Loizekovega boteia in vabilo, naj bi ga občinstvo rado obiskovalo. Ker menimo, da so to uprav misli in nadeja g. Alojza Danela, ki si je bil vendar svest, ko je tako trdno podpiral bratovo kandidaturo, da ga bode slavno občinstvo potem rajši obiskovalo, — pridružimo se v tej reklami tudi mi »Adrijl« ter priporočamo vsem onim, ki kaj denarja imajo, da čaat ska-iejo omenjenemu hotelu, kder se (oaj hode vmes opomnjeno) dobro jć in pije — za dober avstrijski denar, kakor navadno i drugod.
« •
Sedaj pa, blagi čitatelji, naj bole konec denašr.jih naših lainentacij, kajt tudi te, ako se preveč zavlečejo, postanejo pisatelju, bralcu in celo listu neznosne.
Iz Tolminskega okraja 5.
maji 1886. Povodom dopisa iz Tolminskega okraja 12. aprila t. 1. v 31. št. cenjene »E unosti« 17. aprila t. 1. si dovoljujem poročati tudi jaz nekaj.
Kar a* tiče prošenj oproščenja vojiš-Cine, gre bivšemu c. kr. oknijnemu glavarju v lolminu in sedanjemu svetovalcu na mestmštva v Trstu g. Aleksandru Schemerl vsa čast. On seje kot civilni predstojnik naborne komisije strogo ravnal po določbah državne in voine postave in se ni strašil pretenju vojaških udov komisije v slučaji oproščenja, kajti Schemerl je imel dobro in spretno pern. Ako mu je bilo v to, da ohrani družini svojega vzdrževalca, brez katerega ne bi se družina mogla vzdržavati. bilo mu je lebko, kajti njemu ni bilo treba sestaviti dvojnega koncepta; njegov prvi izvorni koncept, obsegajoč dve, tri in več pol papirja, bil je tako čist in tako v redu, da bi se lahko natisnol. ne da bi ga popreje Še prečit*!. Gospod Schemerl je znal se svojim pogu mom, v svesti si svoje gotovosti, stopiti do najviše pravice in zato se ni prestrašil nobene protivnosti; ponašal se je kakor pravi pravcati glavar okraja in je bil vsestransko zadovoljen, ako je mogel pomagati družinskemu očetu, prosečemu prostosti svojemu sinu.
Slučaj ml je še dobro v spominu, ko je bi! pred nekoliko leti oče iz Sebrelja, opirajoč se na beri«, od obeh zdravniških udov koinis je potrjen kakor zmožen I Bpo-
soben za delo in zaslužek. Na to se je za svojo pravico potegnol gospod Schemerl za ubogega očeta, trdeč, da on ne more priznati sposobnim v delo in zaslužek očeta, ki si more z berlami pomagat', ako se hoče ganoti z mesta. Navzlic temu, da je tedanji Oberstlieutenant deželne brambj se surovimi izrazi napadal g. Scbemerli, vendar se ta najmanje ni zhal, ampik ne-ustrašljivo ?e je obrnol do vis. namestniS-tva, in sicer s takim vspehom, da je bil omenjeni oče od pregiedovalne komisij-v Trstu priznan za vselej nesposobnim za delo in zaslužek.
Enakih slučajev se še mnogo spomi-nam, namreč iz Tolminskega Loma, Bukove, Sv. Lucije, Bolca itd. tako celo, da si vojaški udje komisije v zadnjih letih pod Schemerlom Še upali niso poskusiti ugovarjati, ker dobro so ga poznali, da )e on vsakemu i vsemu kos.
Ponavljam, da je bil gospod Schemerl prav dober in pravičen gospod; ž njim se je moglo govoriti vsak čas in vedno je dajal kak dober svet. On ni bil le okrajni glavar, temuč tudi pravi družinski oče, ki ne bode tako knaalo imel in ne more imeti la hko nastopnika.
Kar se tiče pa oproŠČevalnih piošenj izročenih c. kr. žandarmerljskim postajam, moram izreči — ker poznam natančno tfojne postave — da jaz ne nahajam nik-der določbe, ki hi to postopanje opravičila, in svetoval bi: tukajšnt gg. župani naj bi se združili ter naprosili državnega poslanca, naj interpelira ministra deželn« brambe, ako mu je od tega postopanja kaj znano, ali ako ima sedanji gosp, vodja okrajnega glavarstva kako posebno privoljenje v to, kar se z državno postavo i e ujema.
Ta interpelacija bi bila še toliko po-trebnejša, da zadobe potem župani zopet svojo avktoriteto, zaupanje in veljavo, katere žalibog po letošnjih poročilih razmer nemajo, kajti mora Se le žandar (en pblne parade) stvar preiskiti, ako je župan o enem ali drugem slučaji gotovo in vestno spričevalo izdal.
Žalostno, a resnično)
Štanjel 4. maja 1886. Slavno ured niŠtvo naj blagovoli, na podlagi § 19 tisk. zakona obj i viti v prihod ti jej številki svojega lista sledeči popravek glede dopisa s TupelČ v 35 št. Edinosti.
1.	NI res, da bi sami občinski zastOD-niki skovali pogodbo, storilo se je to v spo-razumenju s cerkvenim preistojniStvom.
2.	Zvijače ni bilo nobene. Prva po godba se glasi od 3. sept. 1885, ta je bila znana zastopnikom vse občine in enako se glasi tudi druga pogodba. Občinski odborniki zahtevali bi lahko še poprej, da se pogodba predrugači v starešinskej seji.
3.	Viša cblastmja (c. kr. okr. glavarstvo), je izvedelo o tej stvari po ces. kr. žandarmeriji in v dopisu županBtvo naznanilo, da ono temu ne nasprotuje. Dovoljenja ni prosil nobeden.
4.	Otrok ni nobeden podpisal. Podpisi so lastoročni, izimši enega, ki: nežna pisati.
5.	Prepira ni bilo in pipe ni nobeden metal ob tla. Ko sem ljudem rekel; da morajo iti, so tudi šli. Navzoč je bil žandar. ker ni bilo hrupa in prepira, tudi posla ni imel,
6.	Ni re«, da bi bil v naši občini hrup in da bi ljudje ne delali. Vse je enako kakor bj'o poprej.
V Štanjelu, 4. maja 1886.
Ivan Hočevar, župan.
Domače in razne vesti.
Imenovanje. Tajnik deželnega namestnika, v, Ivan Simzig je bil imenovan okrajnim glavarjem, in okrajni komIsai g. O.enn ik namestnlšvenim tajnikom na Primorskem, — Minister za poljedelstvo ie imenoval kranjskega deželnega glavarja Gustava grofa Thurn in Valsassina na čeln'kom komisije za pogozdovanje Krasa na Kranjskem.
Mlovaufcki jezik pri sodišču V Istri. Znano, )e da je c. kr. trgovin-sko-pomorsko sodišče v Trstu zavrnolo neko od koprske hranilnice in posojilnice brvatsko pismo vlogo opirajoč se na to, da se hrvatski jezik ne rabi pri tem sodišči. Tu li višja sodišča niso prizivov ugodno rešila. Vsied tega je Merski poslanec g os l'. Vi tezi č v državnem zboru to stvar sprožil i pravosodni mii ister mu je pritrdil ter je te dni dobilo načelništvo ome-niene hranilnice in posojilnice ta Je dekret: Št. 1109 Pr.
Vsied naredbe višega pravosodnogs« mini8terstva od 13. min. meseca št. 2782 vrača se priložena vloga s prilogami vreo načeiniŠtvu hranilnice in posojilnice v Kopru s pristavkom, <i a je visoko minister stvo pravosodji potrebno zaukazalo, da se točno Izpoltiujejo predpisi, obstoječi za sodišča na Primorskem, glede prejemanja slovanskih vlog.
Načelništvo c. kr. višjega deželnega sodišča.
V Trstu, 4. aprila 1886.
Defacis s. r.
Iz tega je razvidno, da so vsa sodišča na Primorskem dolžna sprejemati hrvatske in slovenske vloge. Naj se tedaj v8;,k naš rojak, ki ima posel z sodišči, te pravice poslužuje, in ako bi se kde ovire delale, naj to objavi, da se krivice odpravijo.
Razpisane so štipendije za
pesnike, skladatelje, slik .ne in k parje, kateri nemajo sredstev, pa bi g* radi nadalje izobrazili v enej ali drugej umetnosti. Prošnje je ti eha uložiti na namestništvo do 15. julija t. I. in mora biti prošnji priloženo tudi kako delo dotičnega.
Dobra voda za Trsi. Poleg Klanca so našli zdaj ko tam v bližini de lajo železnico, v par ogradah prav velike studence najboljše ved?. N-kdo jo je ponujal mestnim očetom ližaškim, kateri Pa *'»to reč nočejo nič vedeti. Ako je res kaj, potem je treba vrata odpirati se zla tim ključem, v Trstu ne gre drugače. Pa dvomimo, da bi bilo v Klancu zadosti vode za Trst.
Izlel v Trnje. Jutre ob 7 uri zjutraj odlazijo pevci del. podp, društva z nagličem na St. Peter; njun se pridružijo tudi drugi rodoljunje, ker se dobo vozni listi po zniianej ceni, ki je do St. Petra in naz.ij fr. 2 50. Veselica v Trnju obeča torej biti izvanredno lepa. Kateri od gostov se še želi udeležiti, prijavi naj se pri g. Stele-tu pevovodji in uradniku del. podpornega društva.
Tržaške novosti t
Netniki list »Tergeste« je živel le en dan, kajti vidtti ga ni veći — Saj smo p kli, da je muha, ki bo malo živela. Nek Stedri, ki je v Ljubljani poznan, mu je bil urednik.
Nekateri liberalulki listi napadajo župnika v sv. Justu, ker je vkazal, da se mora pogreb samomorilke Valle vršiti po najkrajši poti, mej tem ko so hoteli sorodniki rajnke, da se ta pogreb vrši pompozno. Gospodje bi morali pomisliti, da gre katoliški pogreb le takemu samomorilcu, o katerem je dokazano, da se je ugonobil, ker se mu je pamet zmešala; ako ni to dognano, duhovščiua lebko zabrani pogreb. Ali v Tratu hočejo Caprin, Baškovič in Se nekateri enaki razposajeno, ki vedno kriče proti nezmotljivosti p .peža, sebe prokhcati za nezmotljive, ker so čitali morda par knjig od Au«onio Frauchi in druzih enakih filozofov. Poveri gonzi !
Mrat, vedno mraz; pa kaj ne bi bil, ko je padel v našej bliž ni sneg. Poročila iz Dunaja, Linča, Graca iz Poljskega, Češkega in celo Bosne govore o mnogem snegu, kateri je padal v prvem tednu najlepšega mesca. Po Kranjskem je nek la tudi slana mnogo Škode storila; s kratka, v Trstu je bil še sinoči uprav zimski mraz.
Poskus samomora. Čevljar Ivan Ka kovič, Še le 24 let star in rojen v Pod-graou si je predvčerajšnjem od 10 url lopoludne žile na roki prerezal, a ker je kri prepočasi odtekala, se je še iz svojeg stanovanja v ulici del Grocefisso vrgel na ulico ter se prav močno pobil, tako da zdaj leži na pol mrtev v bolnici. — Kakor se sliši, vtegne pri VBem tem še ozdraviti. — Včeraj opoludne se je čevljar Franc Zega, rojen v Sežani prod 42. leti, na molu del Sale v nazočnosti vse polno ljudstva vrgel v morje z namenom da utoni. Ali moŽ ni menda popolnoma sklenol da umrje, kajti nazoče Ijuustvo ni tegi pustilo in piloti so ga precej imeli zopet na suhem. Kandidat smrti, popraŠan, zakaj je skočil v morje, je rekel, da zaslužka nI, poleg teda pa ga Še doma dražijo.
Nesreče. Na Hrpeljskej železnici sta uŽe zopet ponesrečila dva italijanska dela ca. — Roko je odtrgala neka mašina kur-javcu na Lloydovetu parnlku »Timavo«, nekem Jožefu Sulčiču, Dalmatincu. — Ponesrečil je tu li nek drugi ital janski mornar.
Policijsko. Kmet Ivan L. iz Ma-ta v n na v Istri je hotel odiati nekej ženski dutko za Napobondor; zato pa zdaj sedi. Zaprli so 2 tatova, potem 2 postopača in tri malovre ine ženske, mej zadnjimi neko 58letno Leno iz Logatca. Antonu Starcu U Kraškega Križa je nek lopov vkradel iz vo/a 500 zavojev tabaka. V Trstu se ne sme voza nikoli brez straže pustiti. Pred letom je bil nek Potke, tržni komisar v Piranu, zatožen goljufije, ali procesu se j" odtegnol s tem, da je pobegnol v Egipt Te dni pa je prišel nazaj in hotel iti v Gorico službe iskati; toda policija tnu je pot prekrižala in gi dej ■ I a pod ključ.
Nabralo se je dosedaj za po gorelce v Bel d u v Podgrajskem okraju f. 590*33 in 5 frankov v zlatu.
Vabilo k LXXIII. on borovi seji »Matice Slovenskea v sreuo 12. maja 1886. I. ob 5 in pol uri popoludne v Matični hiš< na Kongresnem trgn Št.7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnikov o LXXII. odborov seji in o XXI. rednem velikem zboru. 2. Naznanila prvosedstva. 3. Volitev prvo-sedn ka, njegovih namestnikov, blagajnika m pregledovalcev društveuih računov. 4. Volit-v o iborovlh odsekov, 5. Poročilo taj-nikovo. 6. Posameznosti.
t-orldke novosti. Iz Solkana, dne 6 maja p šejo »Soči«. — »Vesela vest, da priredi »Delniško podp, društvo iz Trsta«, kakor tudi »Bia no in podporno društvo iz Gorice«, na binkoštno nedeljo velik »izlet« na Sv. Goro, je nas Solkance močno razveselila. Kakor se nam poroča, udeleži
se tega izleta veliko Število tržaških in goriških Slov^nc-v. Popolu ine pa mMijo prirediti veliko veselico na županovem vi tu, ki bode obetaj.la iz godbe in petja, pri katerem bodo sodelovali večji del tržaški pevci. Kakor se razvidi, utegne biti ta dan za našo občino veličasten v narodnem in v gmotnem oziru. Zator.ij na noge, dragi občani, posebno p i slavno županstvo in društvo čitaluica! Naj za toskib ta, da se naši bratje Slovenci od jadranskega morja, kakor tudi z Goriškega, prav tio-stojno in častno sprejmejo. Pokažimo, da pii n; s Še vedno v. je bratovski narodni duh, ter svojim bratom Slovencem že zdaj kličemo : dobro došli!«
Polit, društvo »Sloga« v Gorici je izvolilo posebni odsek v namen, da se Slovenci letos vdeleže mestnih volitev kakor stranka, ki se pogaja s kako drugo stranko; to je prav |n vse hvale vredno. Volitve se bodo vršile Še v tem meBcu.
Usmiljeni bratje v Gorici praznovali so 1., 2. in 3. t. m. stoletnico, odkar je njih bolnišnici prenešena s Placute v sedanje prostore.
M o nsignor Andrej Pavletič, papežev kamornik in vo tja deželne gluhonemnlce v Gorici, je hudo bolan za boleznijo v obistih. — Slana je padala pretekle dni po vsem Gorifkem. Po nekaterih krajih ni nič Škodovala ali le malo, po nekaterih* posebno v Furlaniji pa močno. — Steklega psa ubili so pre ivčeranjem blizo tovarne za plin. Včeraj popolu ine pa se je na slovensko kmetijsko šolo prikatel pes, ki sicer ni bil še stekel, ali se je jako sumno vedel. Zaprli so ga in prijavili mestni oblasti.
Gospodarske in trgovinske M
Tržaška ljudska banka (Banca po-polare)
j-« imela zadnjo nedeljo občni zbor, pri katerem se je pokazalo, da je toiej zmanjkalo vsied defravdacij Peseatorija in Podove na! 60.000 goldinarjev, kateri st pokrij"(o tako, da se vzime reservni fond, ki zrii ša na I 40.000 gld. in izda 150 novih akcij po kursu 50 for., katere so vzeli precej nekateri veči kapitalisti; delničarji pa se bodo morali zadovollti z 2"(0 obresti na kapital toliko časa, da se z dobički zopet nadomesti reservni zaklad. Torej delničarji bodo trpeli; ali pa bodo delničarji vsied te zgubi pametnejši poslali In ravnateljem v bodoče bolj na prste gle-iiali, to je prašanje. Raskovič, jeden glavnih matadorjev banfce je pri občnem zboru delničarje prav lepo za norca imel z besedami: »Ker ste pri vsakem obd. zboru hvalili odbor, torej morate tudi dosledni ostati in zdaj dobrovoljno trpeti škodo«. — Trihun Raskovič sme vse, on pozna svoje Papenlieimerje.
Parobrod no društvo Lloyd
je te dni iz ialo bilanco za letu 1885., iz katere je razvi ino, da je imelo društvo v 1. 1885. te le dohodke; Preostanek od I. 1884. f. 15.76'», dohodek od voženj s par-n i ki f. 9.788.321, državna subvencija for. 1.737.022, dobitki na až'ji f. 1.316.541; skupaj dohodkov f. 12.807.649.
Troški: TroŠki za skrivanje, havarij", odškodnine f. 2.048 831, plača in hrana kapitanom in mornarjem f. f. 2.003.084; troški za popravo parnikov in maBin fr. 2.123 665, kurjava f. 1.938.298, oskrbniški troški f. 1.352.142, saldo obresti f. 240.720, odpis vrednosti mventarija f. 012.804; skupaj troškov; f. 9.917.5G6; torej ostane Čistega dobička f. 2,890.038, to je f. 231.735 več, nego v letu 1884. — Občni zbor dr«i • tva je sklenol, da izplača na vsako akcijo 38 gld. dividende, ali ministerstvo je ta sklep 7arrnilo in dovolilo, da sme Izplać li le f. 30 dividende na vsako akcijo.
Listnica uredništva.
Gosp. Ivan Hočevar v Štanjelu. — Mi smo Vaš popravek pr nesli, ako prem nismo k temu imeli nobone postavne dolžnosti, kajti v d<">-ni*u iz Tupelč ni bila imenovana no občina Štanjel, ne Vaša osoba. Da bi nam bili Vi prijazno pisali, gotovo bi Vam bili odgovorili in svetovali, <la tai-dga popravka nikar, kajti ž njim stu zdaj vsemu svetu razodeli.kdo prav so kopali Lahi »šacu ; — uli ker 6U nam pretili s tožbo, zaio smo Vušo voljo dopolnili in Vam še vedno na prosto stavimo, da n s tožite, pa Vam šo enkrat v obraz poven . da je zadosti žalostno, ako se celo občin* a za* stopstva zgubljajo v kopanje »šacev«. Naša dolžnost je, take stvari javno grajuti. i>> smo storili in zdaj »mo dvakrat prepričani, da smo prav storili. Z svojim popravkom ste le postranske dogodbice popravili; stvarno ste s tem stvar ie še slabšo napravili, kakor more zdaj soditi vcak misleči človek. Tolik.i Vam in morda še kakemu drugemu v ravnanju n poduk za bodoč J čase.
Iz te dogodbe bi se dala opravičiti dva koristna pregovora : »Ne nopravljaj, kder ni silna potrebu« in drugi: »Ne preti, kder so du morda z lepo besedo Kaj opraviti«.
Tržii« |»or«»*tl».
Kava — ugodna poročila so uplivala n.i to. da 80 rptie postale jako trdne. Prr-dalo se je 1200 vreč Rio po f. 40 do 58, 500 vreč Smtos po f. 47 do 60, 250 vrer^ S. Dorningo po f 50, 200 vred Manila " • f. 52, 800 vreč finega Laguayra po fr. 7U. Java stane f. 60 do 64, Portoricco f. 'JO do 96, Geylon plant f- 84 do 122.
EDINOST
Sladkor — ugodna por« čila, cene jako trdne; denes hUue sladkor v vreČ.ih fur. 21-50 do 24.
Sadje — dobra kupčija, cene trdne. Pomeranče, limeni i. 2 do 9, fige v vencih f. 13, cvebe f. 22 do 26, Eleme f. 27 do f. 35, o paša f 27, Sultanina f. 30 do 38.
Olje — kupčija se je zboljSala in so cene fiuemu olju celo nekoliko poskočile; denes velja jedilno olje f. 36 do 42. namizno f. 51 do 72, najboljše bombažno olje stane <tenes f. 27.
Petrolje — amerikansko stane denes f. 9-25 do 9 40, rusko f. 825, za september do decemb a rusko po f. 8
DomaČi pridelki. Fižol rudečl fr. 9.50 do 9 75, boninec f. 10.50 do 11, koks fr. 12, n.«slo f. 84 do 93.
Žito — pšenica je postala nekoliko draža, koruza pa nekoliko ceneja in se dobi ievantinsko blago tukaj uže po f. 6.
Les — dobro obrajtan, cene še precej dobre.
Seno — dobro konjsko f. 1 60 do 1.90, volovBko do f. 2.20.
Borano poročilo.
Poročilo Iz Grške, da so poslaniki velevlasti Atene zapustili, potem o ruskem carju, da je hitro odpotoval v Petrograd, nadalje o črnogorskem knezu, da je začel tudi on nekaj mešati In naposled poročila iz Italije, da tam kolera strašno napreduje — vse to je uplivalo, da so kurzi vsih papirjev, tudi državnih znatno padli, Napoleoni pa poskočili. Negotovost in laviranje bode zdaj vsaj nekaj časa signatura naše borse.
Uuii«J»bft Bor»a dne 7. maja
Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 35 kr.
Enotni drž. dolg v srebru	85 •	45 »
Zlata renta......114 •	40 •
5*/, avst. ....	101 •	85 ■
Delnice narodne banke . .	878 •	— ■
Kreditne de'»!ce ....	287 .	70 •
London 10 lir sterlin . .	126 •	20 •
Napoleon..............— •	— •
C. kr. cekini......10 »	03 50-
Kr. državnih mark ...	5 •	94 >
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih be-
sedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dnt, olajšajo in preženejo prav kmalu
najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim no jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper scropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	53—51
Prodajajo s« v vseh glavnih lokarnicah na ■vetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofnlelti v Oorict, v Trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Rovis, O. B. Faraboschi in M- Raeasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi ■e zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
kder ss govori tudi sloTenski.
Antelmintična zm?8, gotovi uspešno sredstvo za pregnati trakulje, kojeesi so z dobrim vspjehom rabili mnogi zdravniki.
Proti hemorojdalne čiattča pile, kojo se lahko uživajo v. člirat na dan, v juhi, v vinu ali v drugih jedilih brez obzira na užitni red. Odstranuj jo iz života slabe sokove, ter ca Uhno čistijo ne da bi narejale kakega obtežanja. Zdravniki jih zavka-iUjejo v slučajih zapeke, jeter-nih vraničnih in hemorojdalnih boleznih.
Kitajsko vino & la Marsellle Uže mnogo let ga priporočajo najprvi zdravniki kot izvrstno sredstvo proti težki
Er^buvl, pomanjkanju apetita, želodečnih olih, klorozi in oslabelosti po hudih bole7nih.
Pastlle Iz tamiranda in klorove kisline.
Izvrstno sredstvo v vseh boleznih v ustih in grlu: zadavico in hudemu ustnem kataru.	9—10
Trgovina
A. Majer-jevega
Exportnega piva ■v steklenicah v LJUBLJANI
(pivovarna na paro) priporoča
Cesarsko, n Bock - pvo
v skrinjicah po 25 in 50 atekl.
Kedor hoče čfz poletju na sveži zrak, naj gre na
Vrabče
kder bode užival ne le dober zrak, ampak tudi veličasten razgled. Ondotni krčmar na ima za gospodo neKoliko lepih, popo « noma mebliranih sob, katere odda po najnižoj ceni; v njegovej krčmi pa^edob' zvrstna hrana, dobro vino in sveže pivo tuli po najniži ceni. Gospoda poskusite enkrat priti na Vrabče, gotovo boste potem Se večkrat prišli.
Obrniti seje v tej zadevi ali nauprav-mštvo Elinosti, «11 pa na adreso: Itarol Skapln, k
rčmar,
Vrabče §t. 25. poŠta Št. Vid nad Vipavo,
A NT. PLESC0V1CH
vbiralec in popravljavec orgelj, gla-sovitov in armonljev. Popravljavei; mekanike vsakovrstnih muzikalnih instrumentov.
TRST.	4-2
Via Nuova št. 20 II, nadstropje.
Najboljši
papir za eigaretke
16-36	je pristni
LE HOUBLON
fim fabrikit Cawleye? io Ikrjev t Parizu
Svari se pred ponarejanjem.
Ta papir (f.irko preporofftijn iroipoilje drl. J. J. 1'ohl. K. Ludvig, E. Lippmunn priKuanrji kumijo na dunijsk. vsuuSiliSću,
radi njegovo najbolj S. kakovosti, radi njegove Bistot« in zato. kar v nJem ni nikako druge «dravju Škodljive tvarlne.
Fac-Slmlle c!a l'Etlquette
rAB*,cA»rs
17 Rim P<nB«r i PARIŠ
t^rnsmmmimmmam&tiifr^r
Svarilo!
Enako zvoneče rasnanlla niso kot posnemanja ter se pred njimi svari.
UŽe
RO let obstoječa tvornica za
ŽREBAKE in KOCE
razpošilja samo po Generalvertretung des Export-Waarcnhau8 »zAustrla« In Wlen, Ober-Dobling, Mariengasae Nr. 31,
KONJSKE PLAIITE
Te plahte so 190 centim. dolpe, 130 cent. široke, jako nučne, goste kot dilja, trpežne, razno barvane, z barvanimi krnjicaml po
fp. 1.50 so zavijajem vred.
Prevzel spiti namreč odo zalogo dobro narejenih , znamenitih plaht In odej iz neke prve tvornica po najniiih oenah, tako da samo jat sem v stanu prodajati ih xa sramotno ceno
Dalje prodajam, dokler je še kaj zaloge
Rumenobarvane konjske žrebake
2 metra dolge in okolo 1 i pol široke z šeste-roeubniml plavo-rnd<*čimi ali temno rudečlmi krajci nepokončljive knkovosti komad po
fp. 2.25 se zavitkom vred. Kdo jih vzame vsaj 10, dobi jedno povrh, ali se mu pa cena za I00jo zniža. Samo radi velikanskega izdelovanja in prodaje smo v stanu konjske žebrake tako nenavadne velikosti in tako izborne kakovosti tako nenavadno ceno prodajati. — Na stotine zahvalnih pisem stoji vedno vsakemu na ogled Razpošiljajo se z povzetjem.
Nepristujoče blago vznme so nazaj ter se denar koj nazaj pošlje
Naj se dobro pmi nn naslov :
EXP0RTWAARENHAUS „z. AUSTRIA",
Wien, Ober-Dobling. Marieneasse 3i.
v vlastitej hiši.	2-12
Pnalnvitni nauki In molitev lUgldVlUlI ki jih U10ra znatj k(lor
hoče prejeti sv. birmo, av. pokoro, sv. obhajilo, in s v, zakon, 7.ovo mala knjižica katera je izSia v naSi tiskarni in se dobiva po 4 nove.
Spomladansko lečenje
Caj iz tisoč cvetlic
čatilni in krv popravljajoči. E lino sredstvo proti netočnosti, rezavci. zabasanost', n^-delalnosti fievesja. Izvrstno proti škrofolam
In vse bolezni vsled pokvarjene krvi. Dobiva se v paketib po 50 soldov edino v odlikovanej lekarni Praxmarer (Ai due Mori) Veliki trg.	Mestna palača.
V isti lekarni Re napravliajo vsaki dan pelinovet za spomladanski lek na podlagi sasaparilje I. vrste z in brez potroSljive judure po 30 soldov vsaki	10—6
nasasi
Istina dokazuje, da moje dotično naznanilo slavnemu občinstvu je gola resnica.
Prevzel semtia mre?, celo zalogo dobro narejenih, znamenitih plaht in odej iz neke prve tvornice po najnižih cenah, tako da samo jaz sem v *tanu _ predajati za srumo-tno ceno
fini po f. 1 5O najfinejši f. 1.75
Uoniad
KONJSKE PLAHTE
Te plahte 1'JO centm. dolge, 130 centm. široke, jako močne, goste kot dilja, trpežne, razno barvane, z barvanimi kraje ma, nepo-kučijivu baže, tf-r se labko rabijo knt po-atoljno odojo. Od vseh Nlrunl NVOta ae po njih rudi njene trpežnostl in iiizk.o con« poprašuju ter jih mnogo rasprodaju, kajti poprej stale so dvakrat toliko. Dalja prodajam tudi
Ode'e za koči aže
nujboljSe kukvosti. iino, zgotovljene, velika, raznoburvane in bordira"e, po najnižji ceni samo no * for. SO kr. komad.
RAZPOŠILJANJE z povzetjem ali predno poŠiljustvo denarja
NepristopajoSe blago vaame se nazaj ter se denar koj nazaj p<>šlje.
Napis :
UNIVERSAL-EXP0RT-BUREA'': S. Low
II. Floss^asse 2 Wien.
JoKp t Gabr, Plcoli-ju, lekamifiaiju v Ljubljani Na sahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih sluSajin vspeSno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili	32-50
Ljubljana, mesec januar 18R4.
Dr IH mil vitez p l. Sttirkl,
o. k. vludnt svetovalec in dt lelno-nanitnet porofiavalcc. Podpisani potrjuje, da ima želodefina esenca ljubljanskega lekarnijarja Plccoli-ja hitre in prefiudn" zdravilne moSi. Z njo ozdravilo je mnopo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k mpni, ki me prosi za jedno steklenico zidodeČn« esence, kojih imun> vnduo nekoliko ]>ripravljenih. A. Wta$sish, Župnik-kan. Plominj. Primorsko.
Antirrheumon iiajhidjše zdravilo proti pre-hlajeuji, kostobolji, hromotl delavnih Cutnlc, bolečinam v križi in v nrslh, prehladnim bolečinam v plavi ln v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastllje santoninske ; (kolesci zoper gliste; izkušeno zdravilo zoper pliste škatljica 10 kr. 100 košč. f.O kr. 10*.i0 košč 5 cld. 2000 6 pld Sallcllne pastlle proti prehlajenju najboljši pripomoč. k proti davici (difteritis), nluČnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost. škatljlca 20 kr.
Zeliični prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sližcnju, kašlju, i.ripavosti, dugljivemu kašlju itd Odruičeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličie. Steklenica 36 kr.
Tu navedena, Kakor vaa druga zdravila se imlraj frišna dobe v lekarni
I. C. Juvančič
po^pRtnik vinogradov na RizHjskem velika zaloga vina v Šiški nr> L ub-
jrini. Pripo uča svoja izvrstna, Bizelj-ska in Dolenska vina, po 16—24
yld. Uzo-i samo od 56 L. in več. 10—5
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMA oždraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edi ni in nedosegljivi Želodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako lehko, posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke.
Večina raznih kapljic, ižlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič družepa, nego škodljiva imea. Edini Jeruzalemski bal« »i ie zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in Želodčne Žive« hitro krepčalne mnči pravico prednoitf nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi s6 vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta baliam bojat na delajočih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-upodnega upliva na prebavljenje ni čiicenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebijanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporoČujejo proti neješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatencl in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.	25—20
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Skladifta v Trstu v lekarni O. B.
Rovis, trn Reki v lek^rpi al Reden tore, G. Gmeiner, v Kormim v lekarni A. Fran-zotii, v Tominu v lekilfni E. Palisca.
Piunione Adriatica di Sicurtš
v Trmlu
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti *oći, na živenje v vsih kombinacijah	• -1
Glavnica In reterva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društv.i	gld. 3,3(X).000—
Reservni fond oi. dobičkov • 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na življenje	150.000'—
Re/.ervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov H51.500'— Premijna reserva vseh oddelkov • 7,342.780-36 Reserva za škode	• 267.601 —
V portfelju: Premije, ki pe imajo potirjati
v prihodnjih letih . . . . » 16,954.118 57 Skupni znesek v: h škod plačanih od I. Ib38 do 1883 gld. 114,949.847 01
Urad ravnateljstva 6—24 Via Valdirivo, št. 2 (v lastn^j šihi
;] G. Picco!i-ja
«p r i an£clu»
v I^jul>li»nl
na Dunajskej cesti, kder se naročila tako po poŠti proti povzetji izvršujpjo.

pON«bllOWI
c. k, prlv, in odlikovane tovarne
ROMANA VLAI10VA
V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S- Lazzaro i B
Prijeten, krfpčalen liker, odlikovun se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd.
Ta iz jagod Junlnerus oo-munls in dii<>5lh željišč napravljeni liker je priji-tnega okusa.
Jnko pospešuje pribavljanje in se rabi z dobrim uspehom ?a krepčanje osla b« lih moči. ker je dokazan njega zdravilni upliv na živce, možgane in na hrb-tanec.
Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trstu.
Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodiijulnicah likerjev in sladčifiarijuh.
Nepokvarjt-ni pravi liker se pozua po steklenici, v katerej je vtisnenu firma, potem po znmahi z grbom in po malem ovitku z autogrufovano lirmo Romnno Vlahov.	-10- 48—20
LMHtnik ^trnftivu -KDIN« iST« — Iidatalj in odgovorni ureon VIK'IOH DOLENC
v<ova tiska-na V. Dolenca v Ti>tu.