PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini “**• Postale I gruppo
- Cena 70 lir
Leto XXVII. St. 39 (7827)
TRST, torek, 16. februarja 1971
Po KOMPROMISNEM PREDLOGU PREDSEDNIKA VLADE COLOMBA
Zasedanje deželnega sveta Kalabrije o imenovanju glavnega mesta dežele
Pozno v noč pogajanja med strankami - Včeraj ves dan izgredi v R. Calabrii, zvečer pa so eksplodirale štiri bombe
p/PANZARO, 15. — Danes po-je pričela seja deželnega Kalabrije, ki ima na dnev-rodu pomembno odločitev o
8®wian
Pričela
^ip*
'"»nanj
mestu dežele. Seja se je °krog 18. ure pa so jo ta-Preložili, ker je bilo v sejni Prisotnih samo osem dežel-
svetovalcev od štiridesetih, vsi P5 so bili na sestankih sve-
tih ostali
^ skupin.
Gre »o
2a Pomembno in ključno glavnega mesta, zaradi Ve®.iS (oziroma bolje, ki je pretrg. Je Prišlo do tako ostrih de-piavJ?c‘j v Reggio Calabrii, do neke S profašističnega upora in do hi (jaj'rste državljanske vojne. Tu-iloijg1168 ie Položaj napet in je po-ostf. v Catanzaru uvedla izredno PrišloVarnostne ukrepe, da ne bi tov . ^° novih bombnih atentatov^13*0 da so pregledali celo ak-Prlšli	svetovalcev, ki so
y	zasedanje deželnega sveta.
Pik vi b°t° ™ v nedeljo je predsodkom Colombo skupaj s tajni-rorlanijem in vodstvom KD 'Ptiter ustrezno kompromisno lj ki so j° v nedeljo skrpali predlog: odbor in glavno mesto
1 jvT za kompromisni
Irmini odbor in glat_________
'-iatanzaru, 2. Deželni svet bo
se^j v Reggio Calabrii, za-,Pa bo izmenično v glavnih
vseh treh pokrajin, poleg k^. *> že odločili, da se v tej po-
, ‘•Juli 7,nrro^i	A o.
zgradi velika železarna, in, Cosenzi pa bodo odprli novo verzo.
3. v
ti,
V,
-™» l tv° KD se po vesteh iz Rl-Of- da ne bodo vsi deželni tla in 0i sP0®tovali tega sporazu-^ ko a* zaracii P®®3 ne kil prišlo ii^ b^ne rešitve v okviru dežel-^ sveta Kalabrije. Nedeljski k vro?11 80 se namreč vršili v zeta ozračju in je sedaj men-*j,rl ^nl zagrozil, da bo sklical ke jjj 8ru neuspeha vodstvo stran, j,., °a predal eventualne ne-
demokristjane pred raz-ke ^®’ da jih izključijo iz stranici *t» primer se je že zgodil dahe^ €Ser. ko je predsednik dežel-4a c*?k>0I'a sporočil novinarjem, skupina suspendirala tri tlj^^Pjanske svetovalce, ki se težili današnjega zasedanja ^ sveta in jih predala raz-Se
v Catanzaru, da pa so pripravljeni razpravljati o razmestitvi raznih oddelkov med raznimi kraji. Deželni tajnik PSDI Ferrara pa je po seji deželnega odbora izjavil, da so mnenja, da je danes na tem zasedanju treba dokončno rešiti vpra-šanje glavnega mesta, pri čemer je treba upoštevati tudi predloge pred-sedika vlade Oolomba.
Deželni svet bi se moral po prvem premoru sestati ob 19.30 pa so zasedanje nato ponovno odložili, ker je prišlo do razgovorov med socialisti in demokristjani. Po razgovoru je predsednik deželnega odbora prof. Guraschi izjavil novinarjem, da so »razgovori zelo naporni, da je potreben čas, so pa na dobri poti».
Nekaj po 24. uri se deželni svet še vedno ni sestal, ker se nadaljujejo pogajanja med skupinami. V palači pokrajinskega sveta, kjer se vrši zasedanje deželnega sveta, je polno ljudi, ki pa so mirni in ni prišlo do nobenega incidenta. Pred palačo ni nikogar, razen policije, ki je strogo zastražila vse vhode.
Med tem pa je v Reggio Calabrii položaj izredno napet in je prišlo do treh že ugotovljenih bombnih atentatov, četrta bomba pa je menda eksplodirala v okraju Sbar-re, vendar niso mogli ugotoviti podrobnosti, ker policija v ta okraj le s težavo prodre.
V Reggio Calabrii je morala nastopiti policija že dopoldne, ko je razgnala povorko, ki se je zbrala na Trgu De Nava in usmerila proti Trgu Italia. Policija je uporabila hidrante in prikrat v Reggio Calabrii pobarvano vodo. Istočasno je v središču mesta prišlo do spopadov med policijo karabinjerji in demonstranti, čule so se sirene jeepov in »bojiščem je prekrila plast solzilnega plina.
Med spopadi je bil resneje ranjen 16-letni mladenič Vincenzo Doldo, katerega so prepeljali v bolnišnico zaradi rane na obrazu, pretresa možganov in šoka. Kasneje se je zavedel, vendar je še vedno v življenjski nevarnosti. Kasneje so ugotovili, da je fanta zadela solzil-na bomba. Dd 12. ure so policisti aretirali štirinajst oseb.
Opoldne se je položaj nekoliko pomiril, nato pa so se spopadi nadaljevali in je bilo okrog 13.30 izstreljenih nekaj strelov iz samokresa proti koloni policistov javne var
in napadli policiste c steklenicami stajo, ta eksplozija ni povzročila
gorečega petroleja.
Zvečer so postavili demonstranti barikade na Korzu Garibaldi ter zažgali zidarske opornike ob 5 nadstropij visoki stavbi. Ogenj se je razvnel, vendar gasilci niso mogli pogasiti, ker jih niso pustili čez barikado.
Prva eksplozija se je čula okrog 21. ure, ko je eksplodiral močan naboj tritola pred železniškim poštnim uradom, kjer je delalo nekaj uradnikov. K sreči ni bil nihče ranjen, čeprav je eksplozija razbila del zidu.
Nekaj kasneje je eksplodiral prav tako močan naboj pred preturo v sodni palači. Eksplozija je resno poškodovala vrata in avtomobil, ki je parkiral v bližini1. Tretji dina-mitni napad se je izvršil v okraju Santa Caterina pred železniško po-
škode. Četrto eksplozijo pa so čuli v okraju Sbarre. Kot že rečeno, policija glede zadnjih dveh eksplozij ni mogla ugotoviti vseh podrobnosti, saj sta oba kraja povsem zaprta za promet in izolirana od ostalih mestnih predelov z barikadami.
Moro obišče Izrael
RIM, 15. — Zunanji minister Moro bo obiskal Izrael na vabilo tamkajšnjega zunanjega ministra Abba Ebana od 4. do 8. marca.
DAMASK, 15. — V Damasku in Tunizu so istočasno objavili skupno poročilo, ki pravi, da sta Tunizija in Sirija sklenili ponovno navezati diplomatske odnose med šestmesečni prekinitvi.
KRVAV «INCIDENT» V BLIŽINI MESTA LONG CHENG
Ameriška letala so po pomoti uaičila operativai štab CIA v severaem Laosu
Med številnimi žrtvami je tudi agent ameriške obveščevalne službe Mesto so nekaj ur prej napadli partizani Patet Laa - Nov sporazum o gospodarski in vojaški pomoči med LR Kitajsko in Sev. Vietnamom
SAJGON, 15. — Ameriško letalstvo je bombardiralo in skoraj uničilo bazo ameriške obveščevalne službe CIA za severni Laos. Najmanj šest oseb, med njimi tudi agent CIA, je bilo ubitih, materialna škoda pa je ogromna.
Bombardirana baza leži nekaj ki-
lometrov od mesta Long Cheng v Dolini vrčev na severu države. Poleg operativnega štaba obveščevalne službe za ves severni Laos je tam tudi center takoimenovanih .gverilcev Meo», posebnih proti-partizanskih oddelkov, ki jim poveljuje general Van Pao in ki jih je organizirala ter oborožila CIA sama. Mesto je bilo preteklo noč tarča silovitega napada sil Patet Laa, še prej pa so .jo partizani dolgo obstreljevali. Najmanj trideset lao-ških vojakov in »gverilcev Meo* je bilo ubdith, kakih 60 pa ranjenih. Ko so partizani prišli skoraj do središča mesta, jo je sam general Van Pao odkuril s posebnim letalom, češ da gre v Vientiane po pomoč.
»Pomoč* je res prišla: trije ameriški «phantomi» so prileteli nad bazo ter jo začeli obstreljevati s posebnimi bombami proti človeku. Poleg človeških žrtev je bombardiranje povzročilo velike požare o-krog letališča, ki je bilo močno poškodovano. Zgorela so tudi skladišča orožja ter nekatera vojaška poslopja. Kot rečeno, je bil sedež CIA skoraj popolnoma uničen. Doslej še ni bilo pojasnjeno, kako je prišlo do pomote; kaže pa, da so pilotom dali zgrešene podatke o ciljih akcije. Položaji, kjer naj bi bili partizani Patet Laa in ki bi jih morali bombardirati, so kakih deset kilometrov daleč od baze CIA.
Krvavi »incident* pa ni okrnil
•vet s?re<k'n se Je sestal deželni »estaj je	tajnik PSI Neri
\ z delegacijo KPI, ki je pod&r-
3 komunisti vztrajajo, da . «,	JU,„C
^Ini glavno mest0 tako za | nosti. Kolona je padla v neke vrste 1 odbor kot za deželni svet zasedo, ko so cesto polili z oljem
Ni...
""»iiuiiiiinmnimmiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuMiiiimiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiu
PO ZAKLJUČKU POGAJANJ MED OPEP IN PETROLEJSKIMI DRUŽBAMI
Petletni sporazum izvoz petroleja
Libija in Sirija nista Lil)ija odklanja skupno
15. — Mednarodne 6 družbe in države, ki so v OPEP, so podpisale JiSiCe^sp0t'3zum za Izvoz petrole-b?1	^ stranki dosegli spora-
v soboto, nista a! za vse točke ln manj-• dl uradni podpis. Spora-
se pa še
fucu
V Wsta podpisali Sirija ln Li-
felte bll° 5x3 naJavljeno, so e družbe sprejele povi-
za surovino, države ob »Jktho rJzaifvu so pa pristale na j^egodbo, ki jamči izvoz ‘‘čine petroleja. Povišana I SUr°vino znaša 55 odst. Pridelane surovine, kar JNs ^ da bo surovina stala od . pre,J 35 stotink dolarja več /°d (kot osnova služi naj-R tbulr0vlna s 30 stopinjami t*88 80 Predvideni dru-23 Prihodnja štiri leta. ki j^držav ob Perzijskem zali-petrolej, se bo le-£	za	milijardo ln 200 ti-
71. W Jev (približno 750 milijard
,1975 P3 za tri milijarde '• 'Približno 1.900 milijard
tov
U^aia k včeraj javila, da ]e I*	^ l	svo-)e	surovine od
vO^kla	dolarja	za sod. Ubija
skupen sporaaum z ^	r°'eJsklml	družbami in
dvostranskimi pogodbami. Jkt IPinlstrskl predsednik Jel-,da se Libiji ne zdi-iJSa)'0 zahteve držav ob Per-^ zalivu.
jasno je, da bodo pe-

družbe krile «škodo» s £	na tržišču ln da bo-
^ Ul 1 Škodo utrpeli potrošniki.
če bodo družbe povl-
pristali na sporazum pogajanje z družbami
šale ceno posameznih Izdelkov alt vseh izdelkov nafte. V primeru, da bi povišale ssmo ceno bencina, ki je glavni potrošniški Izdelek (približno 13 odst.), bi povišek za tono surovine znašal približno 1.400 lir, za vsak liter bencina pa kar 10,8 lire. V primeru, da bi določili porastek samo za gorilno olje, bi najvažnejši proizvod plinsko olje stalo kar 7 lir več na liter. Najbolj primerna bi bila razdelitev poviška na vse izdelke, ker bi posamezni potrošniki najmanj občutili poviške, saj bi liter bencina stal le približno 2 liri na liter več.
Danes seja vlade o stanovanjski politiki
RIM, 15. — Jutri ob 16. uri se sestane vlada, ki bo odobrila zakonski predlog o reformi stanovanjske politike, kot je bil dogovorjen s sindikati na zadnjem sestanku. To bo zadnji sestanek vlade pred odhodom predsednika vlad« in zunanjega ministra v ZDA, ki je predviden za sredo.
Na današnji seji bo vlada verjetno sprejela tudi zakonski dekret, ki se bo nanašal na nujne ukrepe v korist gradbeništva, ki preživlja resno krizo.
Poslanska zbornica pa bo jutri nadaljevala z razpravo o reformi davčnega sistema in to v dokaj napetem ozračju, saj so se vse tri sindikalne organizacije že odločno izrekle proti zakonskemu predlogu, ki ga je sestavil finančni minister Preti in so o svojih stališčih že obvestile nekatere poslanske skupine, ostale pa bodo še jutri in pojutrišnjem.
ŠESTDNEVNI OBISK JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA V KAIRU
Predsednik ZAR Sadat seznanil Tita z vsebino egiptovskega odgovora veleposlaniku iarringu
Al Ahram poroda, da je odgovor noti švedskega diplomata pozitiven Ponovno streljanje v Amanu med vojsko in palestinskimi gverilci
KAIRO, 15. — Predsednik ZAR El Sadat je seznanil danes predsednika Jugoslavije Tita, ki je na šestdnevnem uradnem obisku v Kairu, z vsebino egiptovskega odgovora noti posebnega odposlanca OZN Gunnarja Jarringa. Odovor ni bil še objavljen, vendar tudi današnji «A1 Ahram* potrjuje, da je pozitiven. Dokument bi morali v kratkem poslati v New York, kjer pa so bili predstavniki štirih velesil že obveščeni o glavnih točkah egiptovskega odgovora.
Predsednik SFRJ Tito, ki je dospel včeraj v Kairo, je imel danes z El Sadatom svoj prvi razgovor, ki je bil posvečen v celoti položaju na Bližnjem vzhodu. Tito je poročal egiptovskemu predsedniku o pismih, ki jih je nedavno poslal štirim predsednikom velesil glede položaja na Bližnjem vzhodu, pa tudi o odgovorih, ki jih je prejel od Nixona in od britanskega premiera Heatha. El Sadat pa je, kot poroča agencija MEN, opravil obširni pregled položaja, od egiptovskega pristanka na tako imenovani «Ro-gersov načrt*, do zadnjih stališč generalne skupščine OZN in do e-giptovskega predloga o odprtju Sueškega prekopa v zameno za umik Izraelcev s področja kanala. Sadat je tudi obvestil Tita o razgovorih, ki so v teku pod Jarringovim pokroviteljstvom ter o izraelskem stališču o teh vDrašaniih.
Razgovora med Titom in Sadatom, ki je trajal Adve uri in pol, so se udeležili tudi ministrski predsednik ZAR Favzi, podpredsednik Ali Sabri in El Šafaj, predsednik egiptovskega parlamenta, generalni tajnik Arabske socialistične zveze in druge visoke egiptovske osebnosti, na jugoslovanski strani pa državni sekretar za zunanje zadeve ljudi. Gre v glavnem za delavce Mirko Tepavac ter visoki funkcio- velike zemške jeklarne, zeniškega
so jordanski vojaki spet streljali na palestinska taborišča v severnem predelu Amana. Prizadeto je bilo predvsem taborišče Achbal v Al Tageju, proti kateremu je kraljeva vojska streljala z brzostrelkami in artilerijo. Nekaj Palestincev naj bi bilo pri tem ubitih.
joč se na »obveščene kroge*, bo Tito ob zaključku obiska v Kairu poslal predsedniku ZDA Nixonu poslanico o položaju na Bližnjem vzhodu. 0 vsebini te poslanice naj bi že danes govorila oba predsednika.
Tito naj bi v pismu ameriškemu predsedniku podčrtal predvsem odgovornost štirih velesil pri izvajanju resolucije varnostnega sveta O ZN iz novembra 1967.
O položaju na Bližnjem vzhodu je bil govor tudi med obiskom, ki ga je predsednik libijskega revolucionarnega sveta El Gedafi opravil v Tuniziji. Gedafi se je danes zjutraj, ob zaključku petdnevnega obiska, sestal z bivšim predsednikom tunizijske vlade Bahijem Lad-gamom, ki predseduje arabski vrhovni nadzorni komisiji.
Po vesteh iz Bejruta je bilo danes po amanskih ulicah spet slišati streljanje. Kot je trdil glasnik1 do demokristjanov. V intervjuju
poklicnega optimizma sajgonskih vojaških glasnikov, ki trdijo, da se operacija v Laosu odvija zelo pozitivno, kot naj bi dokazovale o-gromne količine najdenega orožja. V Ke Sanu, kjer je izhodiščna baza invazijskih čet, je poveljnik sajgonskih čet, ki so vdrle v Laos, general Hoagn Xuan Lam, izjavil, da so njegovi oddelki popolnoma prekinili promet na tako imenovani «Hošiminhovi poti*, po kateri dobivajo južnovietnamski partizani pomoč iz Severnega Vietnama. General je dejal, da so sajgonske sile zavzele pomembno križišče na tej poti, ni pa povedal, za katero križišča gre: dejal je samo, da je omenjena točka 32 kilometrov oddaljena od meje z Južnim Vietnamom.
Popolnoma drugačne pa so vesti, ki prihajajo iz poveljstva Patet Laa: to je danes sporočilo, da so partizanske sile «uničile več kot 1500 ameriških in lutkovnih voja-kov», sestrelile 89 letal in helikopterjev ter uničile več kot 50 vojaških vozil. Poveljstvo je tudi sporočilo, da se operacije v Laosu udeležuje kakih petdeset ameriških in sajgonskih bataljonov.
Agencija »Nova Kitajska* sporoča, da je bil podpisan danes v Pekingu sporazum med Demokratično republiko Vietnama in Ljudsko republiko Kitajsko, po katerem bo Peking v teku letošnjega leta dobavil Hanoju še dodatno vojaško in gospodarsko pomoč poleg tiste, ki jo predvidevajo drugi dolgoročni sporazumi. Svečanosti podpisa sporazuma so prisostvovali ministrski predsednik Čuenlaj ter nečelnik in
palestinske organizacije Al Fatah. pravi, da so bili razgovori koristni ^skth^l-borofenih3^^3
Tripalo
o odnosih z Italijo
REKA, 15. — Član izvršnega biroja 2/eze komunistov Jugoslavije Mika Tripalo je dal reviji »Pano rama*, ki se tiska za italijansko manjšino na Reki, daljši intervju o svojem obisku v Italiji in o razgovorih, ki jih je imel z vidnimi predstavniki strank od komunistov
ter da je ugotovil veliko zanimanje vseh italijanskih strank za utrditev odnosov z Jugoslavijo. Podčrtal je pomen trgovskih vezi, turistične izmenjave, lokalnega prometa in sodelovanja ter dejal, da gre za prijateljstvo, ki povezuje ne samo ljudi temveč tudi politične organizacije.
Govoril je tudi «o malem oblaku* ki je zasenčil odnose, da je prepričan, da se bodo odnosi razvijali na najboljši način, ker so medsebojno spoštovanje in raven doseženega sodelovanja trdna osnova za reševanje kakršnega koli pro blema. Nato je dejal, da so med razgovori z različnimi eksponenti prišle do izraza različne ocene vprašanj, da pa je pomembno, da se vsi zanimajo za vzpostavitev stikov z Jugoslavijo in z njenimi političnimi organizacijami.
tajskih oboroženih sil.
Agencija dodaja, da sporazuma «pripomoči
je namen k popolni zmagi nad ameriškimi napadalci in njihovimi služabniki v Indokini, podpirati razvoj gospodarske sile in utrditi nacionalno zaščito vietnamskega ljudstva v dolgem boju, ki ga vodi proti ameriški agresiji ter okrepiti aktivno prijateljstvo med LR Kitajsko in Vietnamom*. Sporazum sta podpisala namestnika predsednikov obeh vlad, Li Hsien Nghi za LR Kitajsko in Le Thang Nghi za DR Vietnama.
RIM, 15. — Nadaljuje se 48-uma stavka uslužbencev podjetij, ki u-pravljajo avtoceste in ki se .je pričela včeraj ob 6. zjutraj. Stavko so proglasili zaradi spora o obnovitvi delovne pogodbe.
Znižanje cen živil na Poljskem
Predsednik vlade govoril v Lodzu stavkajočim tekstilcem
VARŠAVA, 15. — Predsednik poljske vlade Jairoszewicz je napovedal po televiziji, da bodo 1. marca ponovno znižali cene živil za 20 odstotkov, tako da bodo na Isti ravni, kot so bile lanskega 13. decembra. Jaroszewicz je tudi povedal, da je bilo znižanje cen mogoče, ker so v preteklih dneh prejeli kredite od SZ. Sklep o znižanju cen je najprej sprejel politični urad partije, nato pa vlada. Istočasno so izdali tudi uradno sporočilo politbiroja in vlade, v katerem je najprej napovedano, znižanje cen, nato pa se ugotavlja, da ni mogoče povišati plač nad mero zadnjih poviškov, ker bi drugače obstajala resna nevarnost za gospodarsko ravnotežje In bi se lahko gospodarski položaj na splošno poslabšal Po daljšem zasedanju je parlament pred kratkim sklenil, da se bodo letos plače zvišale za 4,1 odstotka.
Poljska agencija PAP je danes sporočila, da je včeraj predsednik poljske vlade Jaroszevicz govoril s predstavniki nekaj tisočev tekstilnih delavcev, ki so stavkali v sedmih tovarnah v Lodzu. Agencija je objavila samo zelo kratek Izvleček izjav predsednika vlade, ki je med drugim dejal, da ne bi bilo uresničljivo, če bi se zvišale plače in da bi naredili veliko napako, če bi znižali investicije, saj je treba zagotoviti delovna mesta za milijon devetsto tisoč mladincev do leta 1975.
Vesti o položaju v Lodzu so nepopolne in med seboj nasprotujoče. Po zadnjih vesteh naj bi se stavka prenehala na osnovi včerajšnjega poziva predsednika vlade, po drugih vesteh pa se stavka nadaljuje v raznih izmenah.
Stavka se je pričela v četrtek in je zajela preko deset tisoč delavcev velikih tekstilnih tovarn, ki zahtevajo zvišanje plač od 15 do 20 odstotkov, izboljšanje organiza. cdje dela v tovarnah, boljše dobave živil ln zlasti mesa, Izravnavo položaja med delavci raznih področij In boljšo razdelitev dobička od izvoza tekstila med raznimi pokrajinami.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiuiuimuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiniiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
ZARADI ZAČETNEGA POŽARA NA ELEKTRIČNIH HflPRAVflH LOKOMOTIVE
Predor pri Vranduku v Bosni: najmanj 34 žrte v
Vzroki smrti: strupeni plini in opekline - Sožalna brzojavka predsednika Tita
ZENICA, 15. — Včeraj zjutraj 5.38 je v predoru pri Vranduku na progi Šamac - Sarajevo, kakih 300 m pred izhodom, začela goreti elektro-diesel lokomotiva. Do sedaj so u-gotovili, da je izgubilo življenje 34
narji zunanjega ministrstva in predsedstva republike.
Kot poroča agencija AFP, sklicu-
premogokopa in sarajevskega železniškega transportnega podjetja. Vlak je prevažal delavce na odseku
Žepče - Zenica.
Koliko ljudi je v strašnem poža ru sredi Vranduškega predora izgubilo življenje, še niso mogli popolnoma ugotoviti. Gotovo je le, da je balo poškodovanih kakih 113 potnikov, a iz predora jih je ušlo okoli 60 brez telesnih poškodb. Oblasti so začele seveda preiskovati vse okoliščine, ki so bile povezane z nesrečo. Zanimale so se med drugim za razne mesečne vozovnice delavcev, ki so se na odseku Žepče - Zenica vozili vsak dan, ali skoraj vsak dan v Zenico, toda vsa domnevanja niso mogla popolnoma pojasniti celotnega obsega nesreče.
Več ur po nastanku strašne nesreče je bilo namreč nemogoče prodreti do središča požara. V diesel lokomotivi .je bilo več kot 3.000 litrov nafte, id .je popolnoma zgorela. Vročina, ki .je nastala zaradi požara, je bala tako strašna, da je skrivila pragove na železniškem tiru in tračnice. Ljudi, ki so bežali proti vhodu, so dušili strupeni plini, šibkejši pa so zgoreli.
Kaj se je v tistem trenutku dogajalo v dva in pol kilometrskem predoru pri Vranduku, se ne more opisati. Požar na lokomotivi se je bliskovito razširil na devet vagonov kompozicije. Kje pa .je nastal, pa se strokovnjaki še vedno sprašujejo. Prevladuje mnenje, da se je to zgodilo na električnih napravah lokomotive na pogon z diezelskimi motorji.
Strojevodja Alojz Sedlašek, ki je skočil iz goreče lokomotive ter se rešil samo zato, ker je bil le 300 m oddaljen od izhoda iz predora, je dobesedno izjavil: »Nenadoma sem začutil vonj izgorevanja. V prvem trenutku sem pomislil, da morda gori kak material iz gume. Takoj sem opozoril na nevarnost osebje
parate za gašenje požara, toda nji-1 hovo prizadevanje je bilo zaman,1 ker so zublji zajeli že celotno kompozicijo. Lahko se sklepa torej, da je požar bliskovito zajel vlak z delavci, ki so prihajali iz raznih krajev doline reke Bosne v bližini velikega jeklarskega jugoslovanskega središča Zenice, komaj 300 m pred izhodom. Zakaj pa se je to pripetilo prav tedaj in ne morda pozneje ali prej? Na to vprašanje odgovarjajo ljudje, trdeč, da je na tistem odseku, in prav v Vranduškem predoru, prišlo že prej do večkratnih zastojev vlakov. Vsakikrat so za te zastoje odgovarjale Diesel lokomotive, ki opravljajo prevozniško službo na tistem kraju. Prevladuje splošno mnenje, da so ti stroji že zastareli in da sploh niso bili izdelani tako, kot zahtevajo današnji predpisi. Diesel lokomotiva, ki jo je uničil požar v Vranduškem predoru, je bila izdelana v Slavonskem Brodu, tako kot so bile izdelane tudi številne druge podobne lokomotive, za katere menijo danes, da niso več sposobne za normalni promet.
Preiskava je seveda v teku. Poverjena je bila sodniku Tihomiru Baboviču, ki je zaslišal številne priče ter ugotovil istovetnost velike večine žrtev strahovite katastrofe.
Zenica, mesto, ki danes šteje kakih 50.000 prebivalcev in kjer je središče jeklarske in premogovne industrije v republiki BiH, Je na prvi poziv odgovorila s tem, da je poslala na kraj nesreče ekipe reševalcev ter poskrbela za transfuzije krvi. Prizor, ki se je nudil reševalcem, ki so prodirali v notranjost predora, je bil strašen, žal pa v prvem trenutku niso mogli prodreti daleč, ker je bila koncentracija ogljikovega monoksida ln dl o-
vlaka. Ti so uporabili posebne a ! ksida preveč močna. Poteg tega pa
Zgoreli vagoni pri vh odu v predor Vranduk
Je bilo treba računati tudi s strašno vročino, ki je nastala zaradi iz-gorevanja treh ton nafte v lokomotivi. Več ur je minilo prej kot so se posebne ekipe zeniške železarne in zeniškega premogokopa prebile do osrčja požara. Sele potem so Izvlekli iz predora zgorele ostanke vagonov.
Danes popoldne so pokopali nesrečne žrtve vranduške tragedije, pogreba se je udeležilo 30.000 ljudi. Pogreb je bil na stroške podjetja zeniške železarne, kateri Je pripadalo večje število tiedaroev, ki
so prav včeraj zjutraj šil na delo v Zenico.
Delavski svet zeniške železarne je na svoji izredni seji sklenil, da se družinam žrtev dodeli enkratna pomoč v znesku 3.000 Ndin. Tudi druge organizacije iz raznih krajev Jugoslavije so nakazale večjo denarno pomoč prizadetim svojcem. Predsednik Tito je Iz Kaira poslal brzojavko, v kateri Izraža prizadetim svojcem ponesrečenih svoje sožalje. Sožalno brzojavko je poslal tudi predsednik zveznega Izvršnega sveta'Mitja Ribičič.
V OKVIRU DOGOVORA MEŠANE KOMISIJE
Od 22. do 27. t. m. v Kulturnem domu seminar za slov. učitelje in profesorje
Uradna otvoritev ob navzočnosti predstavnikov oblasti bo 22. t. m. ob 11. uri ■ Predavali bodo ugledni strokovnjaki iz Slovenije
V okviru dogovora mešane itali- sedanja .je razprava o vrsti sveto-1 deželna uprava. Od teh bodo 60 po-
PRIHODNJI PETEK V RIMU
jansko-jugoslovanske komisije bo tudi letos v Trstu seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol na Tržaškem, in sicer v Kulturnem domu od 22. do 27. februarja. Prvo predavanje se bo začelo 22. februarja ob 9. uri, uradna otvoritev, ob navzočnosti predstavnikov oblasti in mešane komisije, pa bo ob 11. uri. Nekaterih predavanj se bodo udeležili tudi dijaki učiteljišča, liceja in trgovske akademije.
Spored predavanj je naslednji: 22. februarja: od 9. do 12. — za učitelje in dijake učiteljišča predavanje «Metodika pouka moderne matematike v osnovni šoli« (predavala bo prof. Nedeljka Kotnik, prof. na pedagoški akademiji v Mariboru); od 9. do 12. za vse profesorje: Standardizirani sistem ocenjevanja napredka (prof. Stanko Plemenitaš, pedagoški svetovalec zavoda za šolstvo SRS), od 17. do 19. — za učitelje in dijake učiteljišča. Vaje iz metodike pouka modeme matematike v osnovni šoli (prof. Nedeljka Kotnik), od 17. do 19. za vse profesorje ((Informacije o trenutnem dogajanju v slovenski književnosti« (dr. Matjaž Kmecl, asistent fil. fak. v Ljubljani).
23.	februarja: od 9. do 12. za učitelje ((Standardizirani sistem ocenjevanja napredka« (prof. Stanko Plemenitaš). Od 9. do 12. za profesorje naravoslovja: ((Metodika pouka naravoslovja na srednji šoli« (prof. Branko Vesel, pedagoški svetovalec na zavodu za šolstvo SRS). Od 17. do 19. za učitelje ({Informacija o trenutnem dogajanju v slovenski literaturi« dr. Matjaž Kmecl).
24.	februarja: od 9. do 12. za učitelje in dijake učiteljišča ((Metodika pouka spisja v osnovni šoli« (prof. Danica Godi s pedagoške a-kademije v Ljubljani). Od 9. do 12. za profesorje slovenščine ((Slovenska ekspresionistična drama in nekatera vprašanja sodobne dramatike« (prof. Jože Koruza, asistent fil. fak. v Ljubljani). Od 17. do 19. za učitelje in dijake učiteljišča «Vaje
XI. novinarski ples 20. FEBRUARJA
valskah vprašanj in predlogov. Sledila bo izvolitev tajnika v uradu predsedstva deželnega sveta. Novi tajnik bo zasedel mesto svetovalca Romana, ki .je bil tajnik predsedstva do svoje nedavne izvolitve za odbornika za šport in rekreacijo. Na dnevnem redu je še razprava o nekaterih zakonskih načrtih in predlogih ter izvolitev treh članov upravnega sveta poskusne zoopro-filaktične ustanove treh Benečij. Končno obsega dnevni red še točko o izvolitvi šest članov posvetovalnega strokovnega odbora za morski ribolov.
Nova javna dela v umobolnici
Pokrajinska svetovalska komisija za javna dela pod predsedstvom odbornika Lucijana Volka je sprejela sklep o finansiranju nadaljnjih obnovitev v pokrajinski umobolnici. Popolnoma bosta obnovljena dva paviljona: «P», v katerem so moški In «C», v katerem so ženske. Sklep za 160 milijonov lir stroškov je komisija odobrila soglasno.
80 milijonov je v ta namen dala
rabili za popravilo in preureditev zidov, ostale pa za ogrevanje in naprave.
Komisija se je ob priložnosti sestala kar v prostorih pokrajinske umobolnice, ker se je na ta način seznanila tudi z drugimi problemi tega zdravstvenega centra.
V ZGONISKI OBČINI
Sestanki po vaseh o regulacijskem načrtu
Zgoniška občinska uprava bo priredila po vaseh vrsto sestankov, na katerih bodo govorili o občinskem regulacijskem načrtu. Poleg predstavnikov občinske uprave bodo na sestankih navzoči tudi strokovnjaki, ki so sodelovali pri izdelavi regulacijskega načrta, med temi dr. Vladimir Vremec in Lucijan Volk.
Spored sestankov je naslednji: SALE2 — jutri, 17. t. m., ob 20. uri; v osnovni šoli, ZGONIK — 18. t.m. ob 20. uri v športnem krožku, GABROVEC — 25. t.m. ob 20. uri v otr. vrtcu, REPNIC — 26. ton. ob 20. uri v gostilni, BRIŠCIKI — 27. t.m. ob 20. uri v gostilni.
Deželni in državni strokovnjaki o napovedani preosnovi pomorstva
Deželno odposlanstvo bosta vodila odbornika Stopper in Dulci
V petek, 26. februarja se bodo v Rimu prvič srečali predstavniki deželnega odbora in voditelji ministrstva za proračun in načrtovanje, da bi primerjali ustrezna načrta za preosnovo pomorskih dejavnosti «pretežne državne važnosti«. Predstavniki deželnega odbora bodo voditeljem ministrstva orisali osnovne točke in zahteve dokumenta, ki ga ga je dežela pred dnevi poslala v zvezi s tem problemom pristojnim oblastem v Rim.
Deželno odposlanstvo bo vodil predsednik odbora Berzanti, v njem pa bodo odbornik za načrtovan ie Stopper, odbornik za industrijo in trgovino Dulci ter nekateri deželni funkcionarji. Do sestanka bo prišlo po prizadevanju dr. Berzantija, ki je po sklepu deželnega odbora in o-dobritvi omenjenega dokumenta nastopil pri ministru za načrtovanje in proračun Giolittiju, da bi pristojne oblasti pristale na takšen sestanek. Preosnova državnega pomorstva se namreč neposredno dotika življenjskih interesov Trsta in celotne Furlanije - Julijske krajine. Do srečanja bo poleg tega prišlo tudi na o-snovi deželnega statuta (člen 47), ki določa, da mora osrednja vlada vprašati za mnenje deželni odbor, ko gre za vprašanja povezana z državnimi storitvami s prometnega področja, ki zadevajo neposredno Furlanijo - Julijsko krajino. Kakor smo že svoj čas poudarili tudi v našem listu, je deželna odbor pred
sestavo dokumenta o preosnovi državnega pomorstva vprašal za mnenje trfaške poslovne kroge, sindikalne in delavske organizacije ter stanovske zveze.
lil iiiiiii m n n iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiifiim mil miimmiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijmiiiiimiiii mini iiiiiiiiiiiii m m miiiiimiiiiimiimiiimiitiiiiiiiiiniiiirriimiiMiiiiiiiiiiiii
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI
Uradniki, ki imajo stik z občinstvom morajo obvladati slovenski jezik
Dr. Just Gruden imenovan za začasnega šolskega zdravnika • Odobreni številni upravni sklepi
v Kulturnem domu
Vse, ki se nameravajo plesa udeležiti, prosimo, da si TAKOJ oskrbijo vabila in rezervacije miz pri urednikih Primorskega dnevnika oziroma v našem uredništvu.
Iz metodike spisja« (prof. Danica Goli). Od 17. do 19. za prof. slovenščine in dijake liceja ter trgovske akademije. ((Besedni zaklad sodobnega knjižnega jezika« (prof. Stane Suhadolnik v. strok, sodelavec slov. akad. znanosti in umetnosti).
25. februarja: od 9. do 12. aa profesorje slovenščine ((Poglavja 1z novejše slovenske lirike« (dr. Boris Paternu, izr. prof. fil. fak. v Ljubljani). Od 17. do 19. za profesorje slovenščine In učitelje »Organizacija in delo v šolarsklh knjižnicah« (prof. Marjana Kobč, bibliotekar v Ljubljani).
28. februarja: od 9. do 12. za profesorje slovenščine ((Glasoslovje slovenskega knjižnega jezika (dr. Jože Toporišič, docent fil fak. v Ljubljani), od 17. do 19. za profesorje slovenščine »Vaje lz glasoslovja slovenskega knjižnega jezika« (dr. Jože Toporišič).
27. februarja: od 9. do 13. za profesorje slovenščine ((Nekatera metodična vprašanja pouka slovnice v srednji šoli« (prof. Stane Mihelič, pedagoški svetovalec za slovenske šote na Tržaškem).
Zaradi seminarja ne bo pouka na vseh srednjih šolah 22 februarja, na osnovnih šolah pa 22., 23. In 24. februarja.
Danes seja deželnega sveta
Ob 9.30 danes se ponovno sestane deželni svet. Na dnevnem redu za-
Devinsko-nabrežinski občinski svet se je ponovno sestal v petek zvečer in je odobril celo vrsto upravnih sklepov. V prvem delu seje so nekateri svetovalci postavili razna vprašanja, župan in odborniki pa so jim odgovarjali. Tako je odbornik Caldl med drugim odgovoril na vprašanja ureditve nadvozov nad železniško progo. Svetovalec Albin škerk (KPI) je opozoril občinski odbor na nujnost popravila nekaterih cest in odvoza kupov odpadkov-in--smeti, ki se kopičijo zlasti ob nekaterih cestah. Povedal je tudi, da je v Vitovljah baje nekdo obzidal svojo parcelo in pri tem zajel tudi del občinske ceste, ki je zdaj še bolj tesna kot prej. Zupan je obljubil, da se bo občinski odbor pozanimal za to zadevo tn odločno nastopil, če bo ugotovil, da je zasebnik zajel občinsko zemljišče. Svetovalec Caharija (KPI) je navedel celo vrsto večjih in manjših zadev, ki se tičejo Nabrežine, svetovalec Markovič (KPI) pa je podčrtal nujnost premestitve spominske plošče pok. Alojzu Colji, ker se hiša, na kateri Je vzidana, ruši.
Odbornik Caldi je zagotovil, da Jo bodo premestili. Na predlog odbornika Colombana, ki je pripomnil, da je v devimsko-nabrežinski občini skupno 1030 otrok, ki obiskujejo otroške vrtce, osnovne in srednje šole in da občinski zdravnik ne more več opravljati tako obsežne zdravniške službe v šolah, je občinski svet odobril sklep, da se poveri dr. Justu Grudnu začasna služba šolskega zdravnika. Pri tem se je odbornik Colomban zahvalil dr. Grudnu, ki je sprejel predlog, medtem ko so ga drugi zdravniki odklonili, ker so preobremenjeni Občinski svet je odobril tudi nakup novega avtomobila ter delno jamstvo občine za posojilo (50 mil.), ki ga bo najel konzorcij kraškega
komisije, ki bo preučilo problem ureditve javnih prevozov, je občinski svet odobril razne sklepe občinskega odbora (naikup goriva, prispevki društvom in organizacijam, razpis natečajev itd.). Glede občinskih zemljišč je svetovalec Albin Skerk predlagal, naj bi občinska u-prava čimprej sestavila pregled, koliko je še občinskih zazidalnih zem-Ijišč, da se ne bi našla v stiski pri gradnji ljudskih stanovanj in drugih objektov.
Zanimivo diskusijo je vzbudil predlog svetovalca Brezigarja (SL), naj bi natečaji za mesta uslužbencev, ki imajo stike s prebivalstvom, zahtevali znanje slovenščine. Izjavil je tudi, da bo zavrnil vsak nadaljnji dopis, ki bo napisan samo v ita-
vodovoda za obnovitev in razširitev i lijanščinl. Ugotovil je, da ni vedno
vodovodnega omrežja. Svetovalec Srečko Colja (PSI), ki Je predsednik omenjenega konzorcija, je na kratko orisal porast potrošnje vode ter načrt za razširitev in okrepitev vodovodnega omrežja.
Po imenovanju članov posvetovalne komisije, ki bo preučevala prošnje za nakup občinskih zemljišč, ln
tiiiiliiiiiiiuiimtiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimniiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
PO ODPUSTU 19 DELAVCEV
Bo tržaška livarna AFA prekinila s proizvodnjo?
Sindikati zahtevajo takojšen razgovor s predstavniki deželnega urada za delo
Sindikalni spor v sioer majhni, toda pomembni tržaški livarni APA, je postal eksploziven ln grozi prerasti v političen spor, o katerem bodo morale razpravljati tudi krajevne ustanove, predvsem dežela.
PO nizu razčlenjenih prekinitev dela v oddelkih topilnice, Je vodstvo podjetja v petek sklenilo suspendirati več kot polovico delavcev. Zvečer se je na oglasni deski pojavil seznam suspendiranih delav-oev, takoj za tem pa so delavci šli na ulloo ln oklicali stavko. Sindikalni predstavniki so naslednjega dne obiskali vodstvo podjetja, kjer Jih je čakalo presenečenje: lastniki so še odkrito govorili, da je sus penzija delavcev le uvod v njihov odpust ln znižanje števila zaposlenih. Prt tem so trdili celo, da Jih kovinske kocke stanejo sorazmerno
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ZA FURLANIJO — JULIJSKO KRAJINO
priredi 1. in 2. maja 1971 ob priliki 25-letnice ustanovitve
družabni izlet
z avtomobilsko ocenjevalno vožnjo v hotel Uvala Scott pri Kraljeviči
Vpisnina 10.500 lir na osebo. V vpisnini je vključena srečka za izžrebanje motornega kolesa. Vpisovanje na sedežu SGZ, Ul. Fllzi 8, tel. 37-808, do 31. marca 1971, ko se nepreklicno zaključi.
VLJUDNO VABLJENI!
več, kot je njihova tržna cena. Na ugovor sindikalistov, da bi jih v takem primeru ne proizvajali, temveč nakupovali na trgu, upravniki podjetja niso hoteli odgovoriti.
Pač pa so naslednjega dne objavili seznam 16 Imen odpuščenih de-lavcev, 3 pa so sami prosili za odpust.
Sindikalisti trditvam uprave podjetja ne verjamejo, saj Je 1. feburar-ja Sklenila, da preuredi podjetje in uvede ciklično proizvodnjo s tremi izmenami. Z odpusiti 19 delavcev bi podjetje moralo prenehati z delom, se pravi da bi moralo odpustiti še ostale, saj je podjetje imelo vsega 36 delavcev, sedaj pa bi Jih ostalo le 17 Za redno proizvodnjo pa Je minimalno število delavcev 9 za vsako Izmeno.
Upravičen je zato sum, da skuša podjetje izsiljevati krajevne oblasti in Jih prisiliti, naj lz »socialnih razlogov« finančno podprejo podjetje Odpust 19 delavcev bi lahko v tem primeru bil le oblika izsil levamja, delavci pa nočejo biti talci
Sindikati se bodo te dni skušali pogovoriti z deželnim uradom za delo, dotlej pa so stavke prekinjene
Izmaknili so
350 zavojčkov cigaret
Včeraj zgodaj zjutraj so agenti letečega oddelka kvesture pohiteli v Ul. San Lorenzo, kjer so ponoči neznani tatovi izmaknili iz bara «Stock» okrog 350 zavojčkov tu.iih cigaret ter 7 steklenic brendyja vse za približno 170 tisoč lir vrednosti.
Tatvine se je prva zavedla lastnica lokala, 30-letna Elda Calzi por. Parovel iz Ul. Pitacco 25, ki je o-krog 6. ure zjutraj, komaj je vsto pila v lokal, zapazila povsod velik i nered, na tleh pa je zagledala ne kaj zavojčkov cigaret, ki so jih tatovi izgubili med begom.	I
na občini prevajalca, in poudaril, da bi moral biti zaradi tega vedno na razpolago uradnik, ki obvlada slovenščino.
Neki demokristjanski svetovalec je tedaj rekel, da sicer ne nasprotuje Brezigarjevim Izjavam, da pa b: na ta način prišli v poštev samo Slovenci, ker pač Italijani ne obvladajo slovenščine. Na zadevno vprašanje odbornika Caldija je tajnik odgovoril, da do sedaj ni nobenega zakona, na podlagi katerega bi lahko vključili v razpis natečajev zahtevo po znanju slovenščine. Na to je Brezigar opozoril na memorandum, ki ga moramo upoštevati in spoštovali kot pošteni državljani, saj sta ga podpisali Italija ln Jugoslavija. Odbornik Caldl je pripomnil, da bi take ln druge probleme moral rešiti parlament s posebnim zakonom. Svetovalec Markovič je poudaril, da je za rešitev teh problemov, ki se tičejo tudi drugih občin, potrebna politična volja in da so komunistični parlamentarci že predložili osnutek zakona za zaščito narodnih pravic Slovencev v Italiji. Zupan pa je omenil, da je dosedanja praksa občinske uprave, ob pomanjkljivosti ustreznih zakon, skih predpisov, da se pri natečajih upošteva znanje slovenščine kot prednostna točka.
§S**S|
Opčine
vabijo
na kraski pust 71
V soboto 20. februarja ob 14. uri pustna povorka, ob 21. uri maškerad-ni ples v prosvetnem domu na Opčinah.
Odbor
Orkester GM v Nabrežini
Na povabilo domačega društva tlgro Gruden» je v nedeljo popoldne nastopil v Nabrežini orkester Glasbene matice iz Trsta. Pod vodstvom Oskarja Kjudra je izvajal Vivaldijeve t&tiri letne čase*, pri čemer je nastopil kot solist violinist Žarko Hrvatič, pri klavirju pa Neva Merlak - Corrado. Koncert je zelo dobro uspel tako po izvajalski plati kot tudi po sprejemu občinstva.
Dvorana v Nabrežini ni velika in v njej zvok močno poodmeva; ker pa jakost tona godalnega orkestra že sama po sebi ni močna, je nekoliko poodmevanja samo pripomoglo k bolj zlitemu in prepričanemu podajanju orkestra, solistična violina pa je zvenela bogato in barvito. Poudariti je treba še, da je bila Hrvatičeva izvedba v nedeljo res interpretacijsko samozavestna in tehnično popolnoma zanesljiva: v svoji skrbni interpretaciji je lepo združil obe glavni prvini teh Vi-valdijevih Koncertov, briljantno violinsko tehniko in smisel za opisno sestavino, ki je bila od slike do slike doživeta in dognana.
Številno občinstvo je poslušalo izvedbe pazljivo, zbrano in z zanimanjem. Nedvomno so pozornost občinstva do glasbe pritegnile tudi uvodne besede, s katerimi je Janko Ban na kratko opisal Vivaldije-vo življenje, njegovo vlogo v takratnem glasbenem svetu, njegov značaj in način komponiranja. Pred vsakim Koncertom je nato Ban o-risal še njegove glavne značilnosti, pred samo izvedbo pa je član Slovenskega gledališča Stane Raztresen recitiral stihe — v slovenskem prevodu pesnika Pavla Oblaka — na katere se je naslonil Vivaldi pri pisanju tLetnih časov*.
«Sestetto Chigiano* v Koncertnem društvu
Del glasbene literature, ki zavzema skladbe za sekstete, oktete ali podobne komorne zasedbe, čeprav je zelo oogat z najrazličnejšimi skladbami mnogih skladateljev, je širšemu občistm prav malo znan. Zato je zasluga tukajšnjega koncertnega društva še toliko večja in pomembnejša, če v svoj koncertni spored uvršča pretežno komorne skladbe, in še posebno tudi koncerte prav z omenjene zasedbe. Sinoči je v gledališču Rossetti nastopil znani iSestetto Chigiano», ki je pred leti nastopal kot kvintet — in tudi sinoči se je v zadnji točki sporeda — čudovitem Schubertovem kvintetu v C-duru op. 163 za dve mo-lini, violo in dva čela, predstavil kot kvintet — kasneje pa so se, prav iz želje, da bi posredovali znalo znane skladbe, napisane za šest glasbil, združili tudi kot sekstet. V tej zasedbi so koncertirali širom po svetu in veljajo danes za enega najboljših svetovnih komornih zasedb. *Sestetto Chigiano* sestavljajo znani violinist Riccardo Bren-gola in Giovanni Guglielmo, violista Tito Riccardi in Mario Benve-nuti ter čelista Alain Meunier in Adriano Vendramelli (ki je Tržačan in je svoje študije dokončal na tržaškem konservatoriju Tartini) Velik uspeh so že doživeli v Trstu pred dvema letoma prav v okviru koncertne sezone Koncertnega društva, in tudi sinoči so bili deležni navdušenega sprejema in priznan ja. Težko je reči v kateri skladbi je sekstet bolj navdušili prvo skladbo — Sekstet op. 24 št. v D-duru Boccherinija ~ so izvajali z izredno dovršenim muziciranjem ter zelo uigrano v skupni igri, tako da je njihov zvok večkrat zazvenel kot da bi prihajal iz enega samega glasbila; že zaradi svoje posebnosti pa je posebno navdušila druga točka sporeda tOdmev* (dvojni godalni trio) v Es-duru F. J. Hagdna, v katerem je že iz naslova skladbe razviden slog, ki ga ie skladatelj uporabil — en trio nastopi na odru, drugi pa, kot odmev, nastopa v Zofi in v vseh štirih stavkih, posebno pa v 'adagih' je odmev odlično prišel do izraza. Po svoji polnosti in izraziti živahnosti pa je bil deležen dolgotrajnega aplavza že omenjeni Schubertov kvintet.
• dn
ZAMEJSKI ČLOVEK V ZAVESTI SLOVENSKEGA PISATELJA
Razgovor ob okrogli mizi v sredo, 17. februarja 1971 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu; poleg tukajšnjih pisateljev se ga bodo udeležili člani Društva slovenskih pisateljev:	Peter Božič,
Kristina Brenkova, France Filipič, Ervin Fritz, Niko Grafenauer, Andrej Hieng, Ciril Kosmač, Marjan Kramberger, Ela Peroci, Rudi Šeligo, Pavle Zidar.
Vljudno vabljeni 1 Slovenska prosvetna zveza
V slovenskem klubu
— nas bo danes,
16. febr. 1971 ob 20.30 Aljoša Žerjal, naš priznani filmski amater, popeljal s svojim zadnjim filmom
PO SOVJETSKI ZVEZI V SIBIRIJO IN CENTRALNO AZIJO
Na zanimiv večer vljudno vabljeni!
Slovensko gledališče v Trstu
Branislav Nušič
KAJ BOJO REKLI UUDJE
igra v štirih dejanjih
DANES, 16. t. m. ob 16. ln 20. uri v Kopru v sredo, 17. t. m. ob 20. url v Piranu
PD »IVAN GRBEC«
V	SKEDNJU
sporoča, da je zaradi tehničnih zaprek
družabni večer
preložen na ponedeljek, 22. t. m. od 20.30 dalje v društvenih prostorih.
Vstop ie z vabilom! Vabila bodo na razpolago v društvenih prostorih od petka dalje.
..	A .
V	soboto, 20. t. m. pa bo od 16.30 dalje v društvenih prostorih
otroški ringaraja
V NEDELJO,
21. FEBRUARJA
od 18. ure naprej
PLES V MASKAH
ki ga priredi v
BARKO VIJ AN-
SKEM
DRUŠTVU
EH
Vabljeni člani in prijatelji I
SZ UNION
priredi v soboto, 20. februarja veliki tradicionalni
pustni ples
na stadionu «1. maj«.
NASTOPATA ANSAMBLA
THE ZOTS IN 5 FANS
Rezervacije na tel. 732390.
Včeraj-danes
Druga predkongresna skupščina PSIUP
Danes, 16. t. m. ob 20. uri bo na sedežu na Trgu Stare mitnice 11 druga predkongresna skupščina članov PSIUP pred pokrajinskim kongresom, ki bo 28. t. m. Dnevni red predvideva uvodno poročilo o razpravi o temi: »Borbe delavskega razreda v naši državi, odnosi z drugimi političnimi silami, politika alternative, ki jo predlaga naša stranka«.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
VABI V NEDELJO, 21. T.M. OB 15. URI NA OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
$ KEKCEM NA KRAVJI BAL
Igrali bodo domači Planšarji ■ Male Pilence, za red bo skrbel Bedanec, sveže planinsko mleko bo točila Menara.
Danes, TOREK, l«. februarja DANILO
Sonce vzide ob 7.06 ln zatone ob 17.32 — Dolžina dneva 10.26 — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.03.
Jutri. SREDA. 17. februarja SILVIN
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9.6 stopinj, najnižja 6.7, ob 19. uri 9, zračni tlak 1003,9 rahlo pada, ve. ter 6 km Jugovzhodnlk, vlaga 79 odst., nebo pooblaieno, morje mir-no, temperatura morja 8,7 stopinje, dežja Je padlo 10,2 mm.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
14. ln 15, februarja 1971 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa Je 21 oseb.
UMRLI SO: 76-letnt Plero Perotti, 65-letnl Giovanni Cucek, SUletna Maria Giurlssevtch por. Prich, 90-letna Giovanna Sabllch vd. Donvio, 60-leL na Elda Derschitz por. Francese. 76. letna Valeria Clanclch por. Kaucich, 73-letnt Mario Mlkol, 60-letnl Erne. sto Comlsso, 62-letnl Guido Gorsa. 53-ietnl Luclano Ban, 70-letna Giovanna Novel vd. Zettln, 67-letn! Glu. seppe Tuzzt, 78-letna Francesca Ske. rianc, 69-letna Rosa Zamperlo por Metlica, 48.1etna Maria Mlllo por Lupi, 51.letna Lidla Kohl por Zl. verl, 57-letni Romano Scorla, 66-letni Carlo Furlan, 84-letna Lucla Pala. din, 99.1etna Castrenza Ferraro vd Termini, 64-letnl Giovanni Glorgl
V sredo, 17. februarja bo ob 16. url v mali dvorani Kulturnega doma za osnovne in nižje srednje šole
LITERARNI POPOLDAN
Svoja dela bodo brali: Kristina Brenkova, France Filipič, Niko Grafenauer, Ciril Kosmač in Ela Peroci.
Vljudno vabljeni!
Slovenska prosvetna zveza
GledaNšča
VERDI
Danes ob 20. url za red C v par. terju in ložah ter za red B na galerijah in balkonih drqga predstava Gounodove opere »Faust«. Nastopajo: Umberto Grilll, Ruggero RaL mondi, Adriana Maliponte, Renato Bruson in Anita Caminada. Dirigent Anton Guadagno. Režija Carlo Pic-cinato.
Tretja predstava »Fausta« ne bo v petek, pač pa v četrtek ob 20. uri, za red B v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balko. nih. Anticipiranje je bilo potrebno zato, ker bo v petek druga izredna predstava londonskega baleta z baletom «Hrestač».
Za soboto pa Je vodstvo gledališča Verdi pripravilo še eno predstavo baleta «Hrestač» za višje in nižje srednje šole. Predstava se bo začela pozno popoldne. Sole, ki se zanimajo za predstavo, naj se tele. fonsko povežejo s tajništvom gledališča tudi po telefonu št. 35322.
POL1TEAMA ROSSETTI
Danes ob 20.30 prva predstava ko. medije «Potujoča saboljevina« (II vi-sone viaggiatore) ameriških avtorjev Ray Cockoya in Johna Chapmana, v kateri bo Carlo Daporto, prvič kot dramski igralec nastopal skupno z Liano Orfei in Giannijem Bonaguro. Režija Carlo di Stefano (ki je režiral tudi komedijo ((Kaktusov cvet«). Ponovitve do nedelje Abonenti na sezono Teatra Stabtle imajo znaten popust. Prodaja vstopnic v pasaži Protti za predstave do petka.
AVDITORIJ
Antonio Crast kot Celestin V., Car. lo Hintermann in Carlo Tamberlani, so glavni interpreti drame lgnazia Siloneja »Prigoda ubogega kristjana«, ki je na sporedu jutri ob 20.30 v Avditoriju v Ul. Torbandena. Skupina »Compagnla della Giostra« bo predstavo ponovila samo v četrtek.
Vstopnice s 50-odstotnim popustom za abonente na predstave ((Gledališča danes« in na sezono Teatra Sta. bile so na prodaj v pasaži Protti (tel. 36372 — 38547).
Razstave
V	galeriji Tergeste v Ul. Battlstl 23 razstavljata Antonio Rodriguez m Giorgio Velia. Razstava bo odprta do 22. t. m.
V	nemškem kulturnem inštitutu
Je odprta razstava grafičnih del sku-plne »Zebra«, ki Jo sestavljajo štirje mladi hamburški umetniki letnika 1940. Razstava bo odprta ves mesec od 17. do 20. ure.
Ljubiteljem likovne umetnosti it dobro znani slikar Atilij Kralj bo od 16. dp 25. t. m. razstavljal svoje a. kvarele 'Iti tempere v galeriji Barisl. Ul. Rossetti št 8
Razna obvestila /
HORTIKULTURNO (sadjarsko ln vrtnarsko) društvo v Ankaranu priredi v petek dne 19. februarja t. 1. ob 17. uri v stranski dvorani kegljišča Hotela ADRIA v Ankaranu predavanje UREJANJE VRTOV z barv. nimi projekcijami. Predaval bo urednik časopisa Naš vrt dipl. Inž. Jože Strgar lz Ljubljane. Po predavanju bo predavatelj vodil razgovor o gojitvi lončnic. Na predavanje vabimo člane, pridelovalce in ljubitelje vrt ne umetnosti, cvetja In zelenja v našem okolju bivanja«.
# Danes ob 18. uri bo v domu pristaniških delavcev proslava 50-letnl-ce ustanovitve KPI na pobudo partijske sekcije pristaniških delavcev. Govoril bo sen. Vidall. Istočasno bodo odprti obnovljeni sedež sekcije.
Športno društvo Polet priredi v nedeljo 21. februarja smučarski izlet v Trbiž z odhodom z Opčin ob 7. uri. Cena 1.500 lir. Vpisovanje sprejema trgovina čevljev Malalan. Proseška ul. 18.
Športno društvo Polet priredi v sredo, 17. februarja izlet v Ljubljano ob košarkarski tekmi Olimpija — Ignts. Cena vožnje In vstopnina 3.000 lir. Vpisovanje v trgovini čev. ljev Malalan, Proseška ul. 18,
SPDT priredi 21. t. m. Izlet v Trbiž na zadnji smučarski tečaj. Vpl. sovanje do četrtka 18. t. m.
SPDT priredi Izlet v Trbiž 28. t. m. ob priliki zimskih športnih Iger. Vpisovanje do 23. t.m. v Ul. Geppa 9.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRSI . Ulica E Plin *t. 10 fst. 38101/38045 opravila vse Dančne posle
kupuje tujo valuto tfčera|tn|i odkupni devizni lečaji:
GLASBENA MATICA
_ TRST
V četrtek, 18. februarja 191* bo v Gregorčičevi dvorani t Ul. Geppa 9 ob 20. uri v prve« sklicanju in ob 20.30 v drug®1 sklicanju
REDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE
z naslednjim dnevnim red®1'
1.	Otvoritev
2.	Poročilo predsednika bllcizacija šole GM)
3.	Poročilo ravnatelja Sole
4.	Poročilo blagajnika
5.	Diskusija	Ja*
6.	Poročilo nadzornega odW®
7.	Volitve
8.	Razno
Nazionale 16.00 «Non č P14 : p d’eroi», Michael Caine, CM** bertson. Technicolor.	p
Eden 16.00 »Anonimo venezla*11"’ ^ rinda Bolkan. Tony MUS!“I !j pri chnicolor. Prepovedano n*la“
14. letom.	^i,
Fenice 16.00 «Cose dl cosa ^ Carlo Giuffre, Pamela ^ Jean . Claude Brialy, Salv done, Ramavisioncolor.	^
Grattacielo 16.00 «11 giardino ^ zl ContinI«, Lino Capollcchl®^ mlnloue Sanda. Romolo »a ^ Excelsior 16.00 »Bubu«, Mass'„|Colof. nieri, Ottavia Piccolo. T®11 g « Prepovedano mladini P°d tom.	\jt-
Ritz 16.00 «11 deblto coniuga*' ’ fr do Buzzanca, Barbara Bo*1 razlo Orlando. Technicolor. pt Alabarda 16.30 »Operazione tro«, Lando Buzzanca. T’ecn‘1. Filodrammatico 16.30 ((Puro ^ un angelo, papa ml teče . ■■ p co di Monza«, Lando Buzza jpjl chnicolor. Prepovedano n*ia 14. letom.	yjfi>
Aurora 16.30 «La confessionc*' f;, Montand, Simone Signoret. color.	-i
Cristallo 16.30 «Concerto Pe'' L|[[, solista«, Anna Moffo. Te«1" ^ Capitol 16.30 «La carica de p,(i» Walt Disneyev film Sledi: no e 11 lupo«,	tflf
Moderno 16.00 «Chisum». J°nD ne. Technicolor	.r(|«l'
Vittorio Veneto 16.00 »H d%(d Vittorlo Gassman, Anita Anna Moffo Technicolor Ideale 16.00 «Tiffany memot*"^ Ken Clark, Irina Demick. color.	#■
Impero 16.00 ((Nini Tirabuscio niča Vittl. Technicolor. jioii Astra 16.30 «Alle donne P*ace Tec»l>i' James Coburn, Aldo Rsy.
C0l0r-
Abbazia 16.00 »Glugno 44 sD' „(( mo in Normandia«, M. -jy) B. Sullivan, M. Randall. dano mladini pod 14. letom.
KINO «|R|S» PROS*
predvaja danes ob 19.30 M®1* ni dramatični film:
LA NEBBIA DEGLI OR®0^ Igrajo: E. Porter, H.
Leigh.
Mladini pod 14. leto® vstop prepovedan ______^
Darovi in prispevki
J
Amerišk. dolar Kanadski dolar Brit. Iterling 5vic. frank frank
frank
Franc Bsig
Hol. florint Nemška marka Avst. glling Dinar
620,— 590,— 1 475,— 142,-110,— 12,-172,-170,— 23.80 38.50
Namesto cvetja na grob dr,j||v»ri Ani Ota darujeta Mira I** giij-5.000 lir za športno društvo Mirko Pižon daruje 2.000 1lr Ivan Grbec v Skednju.
V	počastitev spomina P0*:, šlce Justine Kuret roj. jocO ^ jeta Angela ln Karlo G®0
za šolo . spomenik NOB v q|Pv<11'
V	počastitev spomina P0*4-.- ji**’ nlja Cuceka darujeta Pino 1 fd-ka 2.000 lir za Dijaško mat fjc'a mesto cvetja na grob pok. ** pil* sipa Biščaka darujeta Med
lio Vecchiet 3.000 Ur 2» u matico.	,«10»
Ob prireditvi lmtrumen** «||f kalnega koncerta, ki ga J* ®,|*|»*J ralo PD «vesna« v Križu s *	»•
njem pevskega zbora »Priniof 'jpr kestra ».Viiramars in KriSket ,e t** nega tria, dne 31.1.197«», oar“. 4r dobiček lir 80.500 (osem<,e,ev c1'1 pelsto za šolo-spoiuemk NOB
istočasno v ta namen darij!.dJ gen Cuk l.vOu ur. Gino p iir, Marija in Cezar Možin*
Hudi mralj sov ur, t,uci,»n »	(i)1
5UU lir, Slana Kralj I.oOv lir cei Kralj i 000 lir
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljuje«10 jj, t ki so sočustvovali z nam* gubi naše drage
Ane Pavlič vd.
Posebna zahvala č. i• JjjdF Grmeku, pevskemu zboru, j/P cem cvetja ln vsem, ki so F mili na zadnjo pot.	j
Žalujoči sorO®^
Dolina,
vest,
Sporočamo žalostno v'^-ip*’ Je zapustila naša draga
Pavla Bonano roj. Germadnik
Pogreb drage pokojnice ^ g/
a*
S
1	„»10 v*
bruarja 1971 ob 15.15 lz k»Pe%c*r ne bolnišnice na mestno «	.
liSče.
Žalujoči mož Franc ***
Trst, 16. februarja 1971-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II, ure)
Biasoletto, Ul, Roma 16, Davanzo, Ul. Bernlni 4, Al Castoro, Ul Cava. na 11, Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19 39 do I 39)
Vlelmettl, Trg Borsa 12, Centauro Ul. Rossetti 33. Alla Madonna drl Mare, Largo Piave 2. San’Anna, Er ta dl S. Anna 10 (Konkonel),
15. t. m. nas Je zapustil za vedno naš dobri brat, ln svak
KARLO FURLAN
Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 15.45 lz glavne bolnišnice na Katlnaro.
Žalostno vest sporočajo sestri Josipina ln Ana, svak* svakinje ter nečaki In nečakinje.
Katlnara, 16. februarja 1971.
vesti Z ONSTRAN MEJE
Pred 27 leti so fašisti požgali Komen in Branik
Spomin na to obletnico so včeraj počastili s polaganjem vencev in prireditvijo
JP^bivalci Komna in Branika so slavili svoj krajevni praznik # na 15. februar 1944, ko so požgali Komen in Branik ter večino prebivalstva v kon-^T^jska taborišča. Požig Kom-{jji® Branika je bilo maščevanje “tov za poraz v boju s partiiza-enob z^e^u februarja. Takrat so K,. južnoprimorskega odreda in brigade pod vodstvom na-,Sa heroja Stjenke popolnoma Da ~!L- ^^lensko nemško kolono pCes“ nied Branikom in Komnom, s« 2a*iaVe» l£raJevneSa praznika so začele že v soboto, ko so nasto-Dai»ui ^f^ružnem domu v Komnu ™ recitatorji. Včeraj ^Predstavniki množičnih organiza Potožili vence pred spomenik popoldne pa je gostovalo £/?8onžko gledališče z Balado o in Marjutki.
jJ^rsko podeželje zmeraj bolj od-zahteva, da se njegovi proble-mtreje rešujejo. Na javni tribu-Borštu, ki so se je udeležili £*°ivalci Boršta, Glema in Labor-■ s° v posedi resoluciji koprski skupščini zahtevali odcepila . krajevne skupnosti Marezi-, ® Ustanovitev samostojne kra-E**upn
zveze ter ureditev cestnih In telefonskih povezav z zaledjem. V resoluciji so tudi zahtevali izboljšanje šolanja otrok ter ureditev otroškega varstva.
Prebivalci teh treh vasi so tudi počastili 26-letnico napada na Fren-kov bunker, kjer je bila med NOB komanda mesta Koper. K spominskim obeležjem so položili vence.
Na slovenski obali so se začele javne tribune o kulturnih skupnostih. Prva tribuna je bila včeraj v Kopru, v prihodnjih dneh pa bosta še v Izoli in Piranu. Gre namreč za to, da prebivalci obale povedo svoje mnenje, ali so za enotno kulturno skupnost, ali za tri kulturne skupnosti. Socialistična zveza in strokovnjaki so v zvezi s tem pripravili obširno gradivo o problema tiki kulture na obali in o prednostih za razvoj kulturnega življenja v primeru enotne organizacije.
Razstava akad. slikarja Petra Černeta iz Ljubljane v koprski galeriji Loža je vzbudila veliko zanimanje med ljubitelji umetnosti. Vsebinsko se njegova dela najpogosteje vežejo na preteklost, po o-bliki pa sodijo v moderno simboliko. Umetnik uporablja les v kombinaciji s kovino, upodablja pa pretežno obredne figure, obredne posode, vojščake, viteze in podobno. Raz
levi'’ .‘"“'Pnosti ter učinkovitejše re-j,, ®nj}e krajevnih problemov, kot ossrba z vodo, redne avtobusne
Hill
""••Hiiiin i,t,llllllllllllllll|ll„lll|lliinmn,tiiuaiinl|l|liiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiliiHlifiii*iu|iiiiiiiiiiii
ŠE DVE USPELI PREŠERNOVI PROSLAVI
PRI DOMJU PREŠERNOVA PROSLAVA PROSVETNEGA DRUŠTVA IN ŠOLARJEV
Prireditev je pokazala, da tudi v tem oddaljenem prednju živi slovenska beseda in z njo slovenska zavest
tjj. °.snie Prešernove proslave, šte-Ho kot druga leta, so nedvom-kitit*eo razveseljiv pojav v našem jej, • prosvetnem življenju. Po-"jih0 r?}veseljivo pa je, da je do w Prišlo tudi v nekaterih pred-mfi predelih, kjer že dalj časa nekakšno mrtvilo na pro-jjg‘ne?h področju. Ena takih pro-if ' 0 kateri smo na kratko sicer je bila v soboto tudi pri l?’ ki sicer ni ožje predmestje ta inllem Pomenu besede, vendar frosk0 Prištevamo v ta okvir. Ta turi: V*.a Je namreč pokazala, da ilc™ Domju živi in aktivno deluje tseknT ^dušenih ljudi, kar je In Vrcor jamstvo za nadaljnje delo
py he'
irunSernovo proslavo pri Domju, ieJ° večjo prireditev v tem noten ^edmestju, je priredilo v tesati ^.^iovanju z učiteljstvom tam-0lai^e slovenske osnovne šole ko-IjJ fred dvema letoma ustanov-pro,„ Miroma ponovno oživljeno fti> d o društvo tFran Venturi-le' prireditev je tako pomenila teftn^šek marljivih domačih pro-je Pl*® in učiteljev, le trdneje pre .a Poprijeti za vajeti, pa smo % iani- da bomo na naših stolp-.7narsikdaj poročali o prire-tiirj,,.- tn Pobudah p. d. tFran Ven-V''
«nJ*nfca V. razreda slovenske o-šole Serena Kozina, ki je »uj^^Povedovala ves spored, je Uh P Predstavila učence vseh pe-thofp^dov domače šole, ki so p posamezno recitirali vr-šifi Vernovih poezij, od najmlaj-kJL Pesmico tOlroci pesniku Pre-«e|0 , da najstarejših, ki so res ftr,f„ep0 podali v zboru tUvod h p Pri Sanici*.
ie,n> k0 je Nevenka Samič pri-oto Jh občutljivo recitirala «R*-Iclor« le nastopila desetčlanska jol-
Iv,!"« Skllni*„ I, Unriln ki \e OOd
"ode? skuPina iz Boršta, ki je pod Petra Baračiča in ob fin, spremljavi na harmoniko
Bajta, zaplesala nekaj Ijud-
obrer'1 &iš,.ovič je nato namesto Dic0 mega govora prebrala spome-naslovljeno na predsednika tojp!. Plomba, nakar je nasto/rila to&j a Glasbene matice. Mirna Ce-• je zaigrala na harmoniko
Pravljične
ure
17.
\
Migliavaccovo Mazurko», venček slovenskih narodnih pesmi, Marco-signorijevo skladbo tColori» ter za zaključek Francellijevo tPupazzettb.
Na koncu je domači pevski zbor tFran Venturini» zapel pod vodstvom Cvetka Marca Mirkovo tNa trgu*, Aljaževo tTriglavt, Ipavčevo tOb kresu*, Aljaževo <Na dan* ter Zrinjskega »V boj*.
Po prireditvi je vse prisotne, med katerimi smo opazili tudi predsednika SKGZ Žarka Raceta in tajnika SPZ Edvina Švaba, pozdravila v imenu prirediteljev učiteljica Lidija Sternat.
Lepo uspela Prešernova proslava p.d. « Vesna* v Krha
V nedeljo popoldne so tudi Križani v svojem prosvetnem domu t Albert Sirk* počastili Prešerna, največjega slovenskega pesnika. Domače prosvetno društvo tVesna* se je potrudilo, da oi proslava čim lepše uspela, obenem pa, da bi zajela vse dobromisleče ljudi v Križu, ki naj bi, če že ne z aktivnim prosvetnim delovanjem, vsaj s svojo množično prisotnostjo dokazali svoj slovenski čut in svojo kulturno zavest.
Spored je začela Norma Tretjak, ki je po pozdravu P.d. tVesna* prečitala spomenico zamejskih Slovencev ministrskemu predsedniku Colombu. Nato je nastopil otroški pevski zbor pod vodstvom F. Žerjala, ki je zapel štiri pesmi, vmes pa so člani otroškega zbora deklamirali vrsto Prešernovih pesmi ter zaključili svoj spored z Zdravljico.
Prvi del sporeda je zaključil član Slovenskega gledališča v Trstu Anton Petje, ki je z njemu lastnim občutkom recitiral tGlose* in »U-vod h Krstu pri Savici*.
Nato se je predstavil domačinom dopolnjeni moški pevski zbor tVesna*. ki je pod veščo roko pevovodje Žerjala zapel nekaj pesmi ter zaključil s Hajdrikovo »Mla-dini*.
Vmes so nastopili pesniki Fili-bert Benedetič, Marko Kravos in domačin Miroslav Košuta, ki so prebrali nekaj svojih pesmi z občutkom in pripovedjo lastno ljudem, ki pesem čutijo v srcu, predno jo zapišejo s črnilom na bele liste.
S tem je bila Prešernova proslava v P. d. tVesna* zaključena, zaključen pa je bil tudi kulturni praznik Križanov, katerim naj bi bil v opomin in spodbudo za prosvetno obnovo.
K. Košuta
februarja, ne bo I
p .
U r P3 vabimo otroke, uJ ?e P°P°ldne ob 16-n istega dne) udeležijo
Literarnega
popoldneva
^"haii dvorani Kultur-j 9a doma, kjer se bo H,, *r«čall z najvidnejii-
slovenskimi pisatelji
„l|.Usniki ter se sezna-|L, 1 njihovimi mladin-In otroškimi deli.

Dl.
d Itnjigatna
TRST
Sv- Frančiška št. 20 Tel. 61-792
• Župan je odredil prepoved vožnje tovornjakov s tovorom nad 8 ton po Lonjerskl cesti in po povezavi Prebemeg-SS 202 na odseku odcepa do oeste za Prebeneg. Istočasno Je preklical prepoved vožnje motornih vozil s tovorom nad BO stotov po Lonjerskl cesti.
Prometna nesreča
Tržačanke pri Ankaranu
Včeraj dopoldne so pripeljali v izolsko bolnišnico 25-letno Giulio Primani iz Trsta ter 29-letnega I-tala Ferranda iz Verone, ki sta se malo prej ponesrečila pri prometni nesreči.
Primani je vozil svoj osebni avtomobil iz Trsta proti Kopru, sopotnica pa mu je bila Primanijeva. Ko je privozil skoraj do Ankarana, je iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom tako, da je zapeljal v škarje in se zaletel v moetiščno ograjo.
Pri nesreči se je huje ranila le Tržačanka. V bolnišnici se bo morala zdraviti približno mesec dni, , medtem ko so Verončanu nudili le I.prvo pomoč.
GORIŠKI DNEVNIK
OB PRILIKI SPLOSNE STAVKE
stavil je tudi nekaj risb v mešani tehniki krede in tuša, vendar, kakor je sam rekel, so mu risbe bolj ali manj le konjiček. Na vprašnaje novinarjev, v čem je pravzaprav bistvo njegove simbioze sodobnega izraza in starih motivov, je čeme odgovoril: »Govoriti o sodobnem izrazu v absolutnem smislu, je včasih delikatno, ker se pogosto zgodi, da odkrijemo stvari, ki so bile že davno odkrite in jih je mogoče danes na enak, vendar bolj osvežujoč način podobno predstaviti.*
V	Rakulku, majhni vasici na Postojnskem, sta slavila 60-letnico skupnega življenja Jože in Helena Kristan, po domače Pepelova. Oče je star 85, mati pa 79 let. Imela sta 12 otrok, od katerih jih je 11 še živih, eden pa je padel v partizanih. V narodnoosvobodilnem boju je aktivno sodelovalo sedem članov družine. Prvi partizani so se oglasili na njihovi domačiji že leta 1941, potem pa je bila Pepelova hiša vso vojno gostoljubno zatočišče partizanov. Jože Kristan je bil večkrat v fašističnih zaporih, kjer so ga mučili, fašisti pa so mu tudi požgali domačijo. Kot vodič je Pepelov oče neštetokrat prepeljal partizanske brigade mimo sovražnih postojank, čez zastražene mostove in železniške proge. Zaupali so mu tudi prehod najodgovornejših vojaških in partizanskih voditeljev čez primorske terene. Kljub hudemu trpljenju med vojno sta Pepelova oče in mati ohranila svežost duha in zdrav kmečki humor vse do današnjih dni. Ob jubileju sta prejela številne čestitke prijateljev in znancev in tudi številnih bivših partizanov.
V	številne proslave, ki bodo letos v Jugoslaviji ob 30-letnici vstaje, se bodo vključili tudi slovenski mornarji. Tako bo 10. septembra na slovenski obali zbor slovenskih par tizanskih pomorščakov, ki se ga bodo udeležili tudi povojni civilni in vojaški mornariški kadri. Del proslav se bo začel 15. maja v Marezigah, glavne pomorske priredtive pa bodo jeseni v Piranu. V pripravi je tudi knjiga o slovenskih partizanskih mornarjih.
Sestanek o fakulteti za jezike v Vidmu
Na sedežu deželnega odbora bo v četrtek posebna seja namenjena problemom videmske fakultete za jezike in tuje literature. Srečanja se bodo udeležili predstavniki zainteresiranih ustanov, tako deželne uprave, tržaške univerze ter konzorcija za univerzitetne predmete lz Vidma. Sodelovali bodo tudi slušatelji fakultete, ki Jih je temu pooblastila študentska skupščina. Za deželni odbor se bo saeedanjA udeležil odbornik za šolstvo ln kulturne dejavnosti Giust.
amiiiiiiimuiiiiimmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinnmiimiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniii
UGOTOVITVE ITAUJflNSKEGA PISATELJA
Mnenje Maria Soldatija o Gradnikovih vinih
V reviji <Grazia» ga uvršča med najboljše vinogradnike v državi • Krepka beseda o odličnem «vinu stoletnice >
Mario Soldati je znan italijanski pisatelj, ki je zelo čislan v današnjem italijanskem literarnem svetu. Dal nam je vrsto lepih knjig, dobil za nekatere med njimi tudi znane nagrade. Sodeluje pri raznih revijah in časopisih, zelo pogosto tudi m televiziji, kjer prav v tem času prikazujejo vrsto njegovih povesti tl racconti del maresdallo*.
Kot stoodstotno aktiven mož je prisoten tudi na političnem področju (spodobi se, da so kulturni možje naprednega mišljenja!) Svoje pero uporablja tudi za pisanje knjig in člankov o dobrotah, ki nam jih nudijo razne gostilne in restavracije ter o žlahtni kapljici, ki jo je moc dobiti na malih kmetijah. Tudi na tem področju ?e postal prava avtoriteta v italijanskem življenju; reči je treba, da ima dober okus, ker sem nekajkrat sam ugotovil upravičenost njegovega pisanja.
Lani se je Soldati mudil tudi v naših krajih. Bil je tudi v naših Brdih in se je na svojem potovanju ustavit, tudi na Plešivem, na Gradnikovi domačiji. Ob tisti priliki je napisal vrsto člankov o svojih tvinskih* potovanjih po Italiji in omenil je tudi našega rojaka, ki se je na tem področju uveljavil v krogih prijateljev dobre vinske kapljice.
F ejšnji teden je Soldati strnil izsledke svojega potovanja v članek, ki ga je objavil v znani Mon-dadorijevi reviji tGrazia*. članku je dal srednjeveški naslov el ma-gnifici set cavalieri del vino*. V šesterici najdemo tudi našega Mira Gradnika.
O Gradniku smo že večkrat pisali. zlasti ko je dobival tu pa tam
Danes zjutraj v Tržiču skupna protifašistična manifestacija
Stavka, v protest proti fašističnemu divjanju, bo od 10. do 12. un ■ Dvojezični plakat s podpisi vseh protifašističnih strank - Sinoči so tajniki strank zahtevali od prefekta, da prepreči fašističi.j manifestacije
Delo v vsem tržiškem okolišu se bo ustavilo danes zjutraj od 10. do 12 ure. Sindikati so proglasili splošno stavko v znak protesta proti fašističnemu divjanju v naši državi in proti zadnjemu zločinskemu dejanju v Catanzaru.
V času stavke bo v Tržiču enotna manifestacija, na katero vabijo vso protifašistične stranke, sindikalne organizacije ter združenja protifašističnih preganjancev in partizanov. Zbirališče bo v Drevoredu Co-sulich pred športno palačo, povorka se bo nato podala na Trg republike, kjer bo okrog 11. ure zborovanje
Na zborovanju bodo govorili trži-ški župan Versace, mati dveh padlih v partizanih Gisella Fontanot ter bivši partizanski komandant Mario Santini - Sasso. V primeru slabega vremena bo manifestacija v kinu Azzurro.
Prepričani smo, da bo tržiško zborovanje mogočno, ker se nanj javnost pripravlja že dva tedna. V skoro vseh 'okoliških občinskih svetih so izglasovali protifašistične resolucije, podobne pozicije so zavzele protifašistične stranke v Tržiču in v okoliških krajih. Pobuda za manifestacijo pa je prišla od AN Pl, sindikati pa so jo podprli.
Fašisti v Tržiču se boje te manifestacije. Kljub temu pa izzivajo. V noči od sobote na nedeljo so spet s svojim geslom »Me ne frego* pomazali plakate, ki vabijo na današnjo manifestacijo. Prejšnjo nedeljo so imeli zborovanje mladeničev, ki pripadajo takoimenovani »Fronte nazionale*. Pred petnajstimi dnevi, ko so komunisti v kinu »Azzurro* proslavljali 50-letnico u-stanovitve KPI, so skušali fašisti iz svojega bližnjega sedeža izzivati: komunisti pa niso šli na limanice in ni prišlo do pretepa.
Včeraj je vodstvo tržiške MSI zagrozilo, da bo prijavilo sodnim oblastem vse, ki se bodo dotaknili imovine te stranke ali pa njenih članov. Očividno misovci menijo, da bo prišlo do žvižganja na račun kakega njihovega pristaša.
Tudi v Gorici so politične stranke, ki se prištevajo v protifašistično fronto, pričele z akcijo. Verjetno bodo že danes na Goriškem razobesili dvojezične plakate z naslednjo vsebino:
»Ob priliki fašističnega nasilja, ki se ponavlja v državi in ki je v teh dneh doseglo višek z dogodki v Catanzaru, politične stranke KD, KPI, PRI, PSI, PSU, PSIUP in SDZ moralno obsojajo te dogodke, ki žalijo demokratični ustroj države. Istočasno izjavljajo, da nasilje ni in ne more biti politična linija demokratične rasti; to je le napad na svobodni razvoj političnih, socialnih in sindikalnih sil.
Ne smemo pozabiH nauka prete-
klosti. Vendarle nismo v letu 1922 ki obujajo fašizem in njegove me-
ker ljudske množice danes nudijo mogočno podpiaro demokratični državi in njenim inštitucijam. Treba je čimprej odkriti krivce atentatov in vseh prevratnih poizkusov; odkrijejo naj se tudi v senci skriti mogočneži, ki to podpirajo. Zastopniki političnih strank, vladnih in opozicijskih, morajo uresničiti zahteve po svobodi in socialnem napredku, ter jih povezati z zahtevami delavcev mladine ter celotne družbe.
Italija ima v letu 1971 možnost in moč, da bi se uprla oživljanju fašizma. Obnavlja se moralna in politična enotnost protifašističnih sil. Treba je ojačiti tiste inštitucije, ki jih je italijanska demokracija uresničila s tolikimi žrtvami v času odporniškega gibanja in v poznejših letih. Delavci in mladina lahko danes uresničijo svoje želje v velikih političnih silah in skupno lahko napredujejo v borbi za svobodo in demokracijo.
Protifašistične in odporniške stranke zahtevajo, da organi oblasti — vlada, parlament, sodstvo, — ostro nastopijo v obrambo republiške U-stave in preprečijo manifestacije,
tode. Demokratične politične stranke se obvezujejo, da bodo obdržale v pokrajinskem merilu tesne stike ter da bodo prevzele vse pobude, ki bodo potrebne za obrambo demokracije*.
Zastopniki političnih strank so bili včeraj zvečer pni prefektu Sgan-gi. Prisoten je bil tudi kvestor De Focatiis. V delegaciji so bili dr. Cian za KD, Dellago za PSI, Ber-gomas za KPI in Pirella za PSIUP, odv. Sfiligoj in Šuligoj za SDZ, Zampi za PSDI in Lugnani za PLI. Zastopniki strank so obrazložili prefektu zaskrbljenost goriškega prebivalstva zaradi fašističnih manifestacij v vsej državi in ga pozvali, naj kot zastopnik vlade skrbno čuva republikanski red v naši pokrajini. Izvedeli smo, da bo o tem o-bisku izdano uradno sporočilo.
Zanimivo je, da niso bili v delegaciji republikanci. Baje so se odtegnili iz skupnega protifašističnega odbora, ker jim ni všeč, da so v tem odboru tudi komunisti. Bil pa je prisoten liberalni zastopnik, čeprav prej ni hotel podpisati omenjenega skupnega proglasa protifašističnih strank.
V NEDELJO V GORICI
Občni zbor deportirancev v nacističnih taboriščih
Soglasno so odobrili poročilo in obračun predsednika Tiberia
Preteklo nedeljo dopoldne je Dil v Gorici letni občni zbor članov goriške sekcije Državne zveze bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih. Zborovanje sta vodila bivši deportiranec Sergio Collini in Vinicio Duca.
Poročilo o delovanju združenja v preteklem letu in finančno stanje združenja je podal dosedanji predsednik in zborovalci so njegovo poročilo odobrili soglasno. Za vsedržavni kongres združenja, ki se lio vršil v Trstu, so določili kot goriške kandidate Maria Tiberia, Milovana Bressana in Ferdinanda Cu-trofella.
Po teh formalnostih so sledile volitve novega odbora v katerega je bil izvoljen za predsednika Mario Tiberio, podpredsednik Milovan Bressan, odborniki pa so Cutrofel-la, Stojan Kodrič in Jacoboni. V nadzornem odboru so Helena Ko-melova, Otello Zuri in Villa.
Predsednik je nato prečital zakonski osnutek, ki se tiče bivših deportirancev in so ga predložili senatorji Caleffi, Albertini in Ma-ris v parlamentu. Poročal je tudi o birokratskem postopku v zvezi s pritožbami, ki so jih vložili pri raznih vladnih ustanovah v zadevi članov Združenja.
Ob koncu so izrazili sožalje družini Darija Devetaga iz Gorice, ki je umrl pri vojakih " Karniji. Nje-
gov oče Alfred Devetag je bil tudi deportiran v Nemčiji in zato so sklenili, da se bodo udeležili pogreba, (ki je bil včeraj) z delegacijo in vencem.
Iz tržiške ladjedelnice
Včeraj nekaj pred poldne je šest remorkerjev povleklo na odprto morje iz ladjedelnice v Tržiču novo ladjo «San Giusto« z nosilnostjo 228.500 ton. Nato so jo s pomočjo dveh vlačilcev odpeljali v Trst, kjer so jo popoldne zasidrali ob VII. pomolu.
Popoldne ob 15. url so delno napolnili dok z vodo za ladjo dvojček »Santa Rosalia«, da jo bodo danes spravili iz kanala Valentinls. V glavnem doku pa so postavili gredelj za novo ladjo velikanko, ki bo imela 250.000 ton nosilnosti in jo je naročila družba Esso iz Paname.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
POSVET N.1 SEDEŽU ISIG
Zanimive ugotovitve odbora o ljudskem odnosu do meje
Prisoten je bil tudi univerzitetni profesor in član UNESCO, Miro Mihovilovič iz Zagreba
liiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii
Otrok
žrtev smučanja
Zaradi doma leve golenice se bo 12-letni Franco EU ero iz Ul. Man-santa 1 .nora] na ortopedskem oddelku otroške bolnišnice »Burlo Garofolo* zdraviti približno mesec dni.
Otrok se je ponesrečil predvče-rejšnjlm med smučanjem v Trbižu.
razne nagrade. I aslcanja in priznanj ne potrebuje več. Vendarle so Soldatijeve ugotovitve zanimive, človeško napisane, ni v njih stroge strokovnosti. To je sicer Sol-datijeva lastnost, saj zna resno kritiko združiti z lepim, preprostim in prikupnim pisanjem. Zaradi tega se nam zdi vredno omeniti nekaj stavkov iz pisanja tega sodobnega italijanskega pisatelja.
«Gradnik ni le gospodar, vinogradnik, tehnik, enolog; istočasno je skoro edini delavec na svojem majhnem posestvu. Njegov stric, A-lojzij Gradnik (1882-1967) je priznan slovenski pesnik. Na svoj način je tudi on, kot ustvarjalec rn-na. pesnik. Da bi počastil stoletnico posestva si je Gradnik letos omislil ttiino stoletnice*: pomešal je sivi pinot, beli pinot in traminec; dobil je rožnato vino, ki ima v tem prvem proizvodnem letu petnajst stopinj*.
V svojem pisanju Soldati ugotavlja tudi, da spadajo sivi pinot, sau-vignon in črni pinot Gradnikove produkcije med najboljša vina. ki jih je sam kdajkoli pokusil.
Znani pisatelj nadaljuje s svojimi ugotovitvami. Vstavimo se tu. Zadovoljni smo nečesa: da se je naš ojak tako lepo uveljavil in da je postal na mah znan v vsej državi, saj je Mondadorijev tisk razširjen v več stotinah tisočev izvodov. Ob vsej tej veliki reklami za ta odlična briška vina našega pleiivskega rojaka nas navdaja le ena žalost: ob vsej tej reklami, ob neizbežnem povpraševanju po steklenicah z njegovo etiketo, bo o-stala kakšna steklenica tudi za naše potrebe?
m. w.
Z mopedom je padel
Prejšnji večer nekaj pred 20. ure so pripeljali v splošno bolnišnico. 42-letnega Giuseppe Madotta lz Gorice, Korzo Italija lsi, ki Je malo prej padel ko se je peljal z mopedom po Ul Alflerl. Pri padcu se Je udaril v lobanjo ln hoteli so ga pridržati za 10 dni na edravljenju, pa je odklonil ln se Je rajši vnill domov.
V nedeljo je bil v Gorici posvet znanstvenega odbora Zavoda za mednarodno sociologijo: seje se je udeležil tudi prof. Miro Mihovilovič, profesor na zagrebški univerzi in član UNESCO. Sejo je vodil go-riški župan Martina.
Na dnevnem redu so imeU pregled dosedanjega dela, s posebnim ozirom na štiri raziskovanja, ki so bila objavljena v štirih pravkar objavljenih knjigah. Na seji so bili prisotni še profesorji Rondini, Valussi, Bonifacio, Mandič, Demar-chi, Gilmosi in več drugih sotrud-nikov ISIG.
Raziskava o ljudskem odnosu do meje je že skoro zaključena na Goriškem in na Tržaškem ter je dala zelo zanimive rezultate. Pri tem so ugotoviU veljavnost raziskave na vzorcih. Tako so na primer ugotovili, da obstaja na Goriškem vkljub veliki različnosti prebivalstva, visok odstotek integracije. Nadalje so ugotovili naklonjenost Slovencev do dobrih odnosov z drugimi etničnimi skupinami vkliu hovi zahtevi po dvojezičnosti; ugotovili so nadalje splošno naklonjenost mejni toleranci, množične obiske in potovanja v Jugoslavijo zlasti od strani mladine. Sodelovanje s sosednjo republiko odobrava o-krog 85 od sto prebivalstva ob meji, čeprav umetno začrtana meja prinaša nekaterim tudi neugodnosti.
Dr. Strassoldo je na posvete -ročal tudi o vlogi vojaških inštitucij ob meji, s posebnim ozirom na vojaške služnosti, ki tako zelo obremenjujejo široka področja naše dežele. Pri teh raziskavah so se o-mejili predvsem na znanstveno literaturo in njene vire. Podrobneje so proučili tudi primer gradnje pro-tosinhrotrona o katerem se je menilo, da ga bo možno graditi pri Doberdobu.
Ravnatelj Demarchi je na koncu poročal o raziskavah, ki jih namerava izvesti. Zavod letos in 1972 in pri tem so nekateri prisotni izvedenci dali koristne napotke za metodo dela z željo, da bi privedlo do koristnih zaključkov.
Prometna nesreča
na Majnici
Na Majnici se je včeraj popoldne pripetila spet prometna nesreča, pri kateri k sreči ni bilo hujših teles-
nih poškodb. Nekaj pred 16. uro je 34-letni Dudilio Cudicio iz Gradiške, ki je šofiral svoj avto fiat 1800 z registracijo GO 23002, nenadoma zavozil na levo stran ceste. Z nasprotne strani proti Gorici je takrat vozil po lepi široki cesti majhen avtobus zadruge SITE, ki skrbi za telefonske napeljave na Goriškem. Trčen je je bilo neizbežno in obe vozili sta se prevrnili. Medtem ko se Cudicio ni poškodoval, so sprejeli v goriško bolnišnico 6 delavcev omenjene zadruge, ki so bili lažje ranjeni. 46-letni šofer Izidor Hvala iz Gorice Ul. Balilla 10 bo ozdravel v 10 dneh.. V. bolnišnici .je ostal na zdravljenju za 20 dni tudi 40-letni Giuseppe Stabile iz Gorice Ul. Lunga 55. Ostale 4 delavce, 45-letnega Leopolda Marcosiga iz Lečnika, Ul. Castello 6, 59-letnega San-teja Piovesana iz Moše, Ul. Blan-chis 23, 55-letnega Giovannija Ge-retto iz Lečnika Ul. Udine 128 in 57-letnega Antonia Fabbra iz Gorice, Ul. Capella 8 pa so po prvi pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 8-10 dneh.
V hribih je zasnežilo
Pravzaprav je dobro, da se je spet nekoliko ohladilo in je pričelo snežiti Zakaj toplota, ki nas je gre. la prejšnje dni, je skorajda povzročila brstenje, ln kdo ve kakšno škodo bi utrpela vegetacija, zlasti sad. no drevje, če bi pričela poganjati, Ne bd bilo prvič, da je prezgodnji pomladi sledila zmrzal, ki je uničila letino.
Včeraj je v Gorici deževalo v pro. sledUdb, v hribovitih predelih, na Skalnlcl, Trnovski planoti in v Zgoroli Soški dolini pa je snežilo kot sredi prave zime. Pobeljene vrhove je bilo moč nekaj časa videti tudi lz mesta
Trčenje v Ulici Duca d'Aosta
Pred dvoriščem avtoprometnega podjetja La Goriziana v Ulici Duca D’Aosta je prišlo včeraj zjutraj do trčenja med mopedom in avtomobilom. Jugoslovanski šofer Alojz Tomažič, zaposlen pri podjetju La Goriziana, in trenutno bivajoč v U-lici Sauro 28, je šofiral kamion tega podjetja s prikolico. Nameraval
je s ceste na prostrano parkirno dvorišče tega podjetja. Iz Ulice A-riosto je takrat prihajal s svojim vozilom fiat 128 48-letni sodni u-radnik Ignazio Leban, bivajoč v Gorici, Ulica Grossi 4, po Ulici Duca d’Aaosta pa je prehiteval o-menjeni kamion 21-letni mopedist Livio Cortese iz Tržiča. Cortese o-čitno ni videl z desne ulice prihajajočega avtomobila in prišlo je do trčenja. Cortese bo ozdravel v 10 dneh, drugih ranjenih ni bilo.
Avto podrl kolesarko
Včeraj ob 9.15 so nudili prvo pomoč v splošni gorički bolnišnici 33. letni Ani Meneguzzo por. Dalcero lz Gorioe, Ul. Vittorio Vene to 24, ki jo je malo prej, ko se Je peljala s kolesom proti domu, podrl neki avtomobilist pred kapucinsko cerkvijo, ko je prihajal lz Ul. Haiti. Ugotovili so Ji poškodbe na prsnem košu ln na desnem kolenu; okrevala bo v 7 dneh.
Vojaški pogreb Darija Devetaga
Ob precejšnji udeležbi ljudstva so včeraj popoldne spremili na zadnji poti pokojnega goriškega mladeniča Darija Devetaga, ki je bil znan v športnih krogih kot košarkar pri Ičtrolimi. Umrl je nenadoma prejšnji petek pri vojakih v Auronzu, kjer je služil pri planinskem polku vojaški rok.
Med pogrebci so bili predstavniki UGG iz Gorioe, predstavnika Idro-luxa, ki so nosili lep venec v svojih dresih ln množica prijateljev, znancev in sosedov lz Ul. Leoni v Gorici, kjer je živel na domu staršev. Krsto so peljali na vojaškem vozilu tn ob spremstvu častne čete alplncev, ki so nosili tudi več vencev. Pogrebne svečanosti so opravili v cerkvi Srca Jezusovega.
Roditeljski sestanek
Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici, Ul. Ramdaocio 10 sporoča, da bo danes, 16. februarja ob 18. uri v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Vabljeni so starši in njihovi namestniki.
TEKSTILNI SINDIKATI na Goriškem so na skupnem zborovanju v Gorici proučili tekstilno krizo na Goriškem in ukrepe za obrambo delovnik mest v tej industriji
Prosvetarji iz Standreža priredijo pustni ples
Tudi p. d. »O. Župančič* iz Štan-dreža bo priredilo svoje pustno veselje. V soboto 20. t. m. z začetkom ob 21. uri bodo imeli »VELIKO PUSTNO RAJANJE* v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13. Pokroviteljstvo nad plesom je prevzel pevski zbor društva, ki je že začel s pripravami, da bo prireditev kar najboljše uspela in da se bodo udeleženci res dobro počutili. Igral bo prvovrsten ansambel, nastopili bodo tudi z raznimi šaljivimi točkami in mladini priporočajo, naj pridejo tudi sami v maskah na ples.
Seveda bodo v baru na razpolago poleg izbranih domačih vin in dru-'Te pijače tudi razni dobri prigrizki in predpustne specialitete.
Vabila si lahko rezervirate v gostilni Gabro in baru Pelicon v Štandrežu ali pa na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Malta 2-I„ tel. 24-95.
SLOVENSKA PROSVETNA
ZVEZA
vabi
v četrtek, 18. februarja ob 20.30 v Prosvetno dvorano, Verdijev korzo 13 na
LITERARNI VEČER
na katerem bodo prisotni m brali svoja dela slovenski pesniki ln pisatelji: PETER BOŽIC, KRISTINA BRENKOVA, FRANCE FILIPIČ, ERVIN FRITZ, NIKO GRAFENAUER, ANDREJ HIENG, CIRIL KOSMAČ, MARJAN KRAMBERGER, ELA PEROCI, RUDI ŠELIGO, PAVLE ZIDAR.
Razna obvestila
Kmetijsko predavanje v Standre. žu bo v četrtek, 18. t. m. ob 19.30 v prostorih društva «Otom Župančič#. Govoril bo ravnatelj zadružne Meti z Dobrovega inž. Zvonimir Simčič o vinogradništvu ln kletarstvu. Vabljeni.
Smučarski izlet na Lokve priredi SPD iz Gorioe v soboto popoldn« če bo dovolj snega. Vpisovanje ir pojasnila na sedežu SPD, Ul. Mal ta 2/1. nad., tel. 2495 do vključnt v petek.
VERDI:	17.15—22.00: ((Opera&lone
Treps Susette#, K. Hudson in J. Andres, ameriški kinemaskopslu film v barvah.
CORSO: 17.15—20.45 «La figlia di Ryan», R. Mitchum m S. Miles Ameriški kinemaskope v barvah, mladini ood 14 letom prepovedan
IMODERN1SSIMO: 16.30—22.00 «Una questione d’onore», U. Tognazzi in N. Machiavelli; Italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTOR1A: 17.15—21.30 «Hilde e Hans il mlracolo dell’amore», K Dor ln H. Sohnker; nemški film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE: 16.30—21.30 «Barabbe» A. Quinn, S. Mangano ln V. Oass. man; kinemaskopski film v bar
vah
Iriid
EXCELS1GR:	16.00-22 00 »Vamos
a matar companeros#, F Nero in T. Milian, barvni film
PRINCIPE: 17.30 (dndagini su un para accusato dl omicidio*, M. Roet. Barvni film.
AZZURRO: Danes zaprto.
J\uva Gorica
SOČA (Nova Gorica): »Ljubezenske igre#, angleški barvni film — ob 18. ln 20
KANAL: Prosto.
SVOBODA (Šempeter): «Muči me, toda me ljubi#, italijanski barvni film — ob 18. ln 20.
DESKLE: Prosto.
SEMPAS: Prosto.
RENČE: Prosto.
PRVACINA: Prosto.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna Alesani, UL Carducci 12, tel. 2268.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči js odprta lekarna dr. Rlsmondo, Ulica Toti 50, tel 72701.
ERITREJSKA OSVORODILNA FRONTA
Skoraj že deset let traja v Eritreji gverilska vojna
Napredne arabske države podpirajo boj eritrejskega ljudstva
Nedavna razglasitev izjemnega stanja v dveh tretjinah Eritreje, ki ga je razglasila etiopska vlada, jasno dokazuje, do kakšne stopnje je prispela gverilska vojna, ki se bije skoraj eno desetletje v tej deželi. Do sedaj je vladal v Italiji skoraj popoln molk o tem dolgem, krvavem, vztrajnem osvobodilnem boju: revije in časniki, ki so skrajno pozorni na najmanjše trenutno žarišče gverilske vojne, ki se pojavi v Peruju ali v Burmi, so sploh zamolčali ljudsko revolucijo, ki se je razvijala v eni bivših italijanskih kolonij, kjer ima naša država še očitne gospodarske interese. LjudsKa revolucija, smo rekli, in ne samo narodna: kot bomo namreč videli, je eritrejska osvobodilna fronta, ki vodi gverilsko vojno in je bila ustanovljena leta 1961 na nacionalistični osnovi z močnimi plemenskimi ali verskimi primesmi je v zadnjih treh letih doživela temeljito spremembo, ki jo je ne brez trenj ali razcepov pripeljala na revolucionarne razredne pozicije,
Fronta jj do sedaj praktično osvobodila tri četrtine eritrejskega ozemlja in popolnoma nadzoruje podeželje:	etiopska vojska,
ki je stisnjena v glavnih mestih, razkazuje svojo popolno nemoč, s tem da od časa do časa organizira nenadne in močno oborožene vdore, katerih namen je bolj kot drugo terorizirati civilno prebivalstvo in uničiti pridelke s pobijanjem številnih mirnih kmetov. Toda etiopska vojska zelo drago plača te ekspedicije, katerim sledijo zelo močni in odločni nastopi gverilcev osvobodilne fronte. Zaradi tega dajejo prednost zračnemu terorizmu z bombardiranjem kmečkih vasi na osvobojenih področjih. Povezava med posameznimi etiopskimi oporišči se vzdržuje z letalstvom, spričo skrajne nevarnosti na cestah, si jih gverilci lahko pretržejo vsak trenutek. V vladnih rokah so sedaj samo mesta Asmara (prestolnica), Mas-saua, Asab, Nacfa, Agordat, Ke-ru, Haikota, Barentu, Keren, Adi, Ugri, Adi Gela, Adi Caieh, Senate, Adokale, Soduha Ela; vse o-stalo eritrejsko ozemlje nadzorujejo ljudske sile, ki so tam ustanovile močno oblastno strukturo, ki je popolnoma združena z ljudskimi množicami, katere brani pred etiopskimi napadi in tolmači njihove socialne, gospodarske in politične koristi .judstva. Fronta je v vseh vaseh organizirala izvoljeno ljudsko upravo. Ustanovljena ljudska sodišča i/.vajajo sodno oblast in se pečajo z delitvijo zemlje med kmeti, kar je bil eden prvih ukrepov revolucionarnega režima. Tu so tudi obdelana zemljišča, predvsem posejana z žitom, za potrebe prebivalstva. Kmetje in gverilci jih skupno obdelujejo. Del poljskih pridelkov kmetje prostovoljno in brezplačno oddajajo za oskrbo revolucionarne vojske. Fronta je s svoje strani uvedla brezplačno zdravstveno službo za prebivalstvo, kateremu lahko kljub močnemu pomanjkanju zdravil in zdravnikov (praktično so samo bolničarji) po potrebi pomaga. Nekateri tuji zdravniki, ki prihajajo predvsem iz naprednih arabskih držav in iz ljudskih demokracij, so nedavno odšli na osvobojena ozemlja, da s svoje strani pomagajo in da izučijo eritrejsko osebje. Fronta organizira tu(h osnovne šole v osvobojenih vaseh, kjer je pod etiopskim režimom praktično bilo vse prebivalstvo nepismeno. Seveda so tudi na tem področju potrebe zelo velike, primanjkuje predvsem knjig, ki jih pa sedaj dajejo na razpolago arahske napredne vlade, zlasti Sirija, in seveda je tudi število učnega osebja zelo majhno.
Pomoč arabskih držav, ki jih povezujejo z Eritrejo verske in jezikovne vezi ter objektivna enotnost v protiimperialistični borbi, se ne omejuje na knjige ali zdra-
vila. Praktično vsa oborožitev fronte, ki je sovjetskega ali bolgarskega izvora, prihaja prek a-raoskih držav. Libija in Sirija se najbolj zavzemata v boju eritrejskega ljudstva, medtem ko imata Sudan in republika Južnega Je-mena odločilno vlogo, s tem da omogočata dobavljanje orožja po svojem ozemlju, po kopnem prek Sudana in po morju iz Adena do Dankalije, ki je vsa v rokah fronte.
Glavni razlog, da je etiopska vlada razglasila izjemno stanje, je prav poskus, da bi zopet prevzela nadzorstvo nad mejami in s tem prekinila dobavljanje orožja in onemogočila fronti politično-vojaške stike. Treba je tudi poudariti, da je etiopska vlada, kljub temu da je bila resnost položaja očitna že več mesecev, vedno skušala popolnoma prikrivati mednarodnemu mnenju, zlasti afriškemu, stanje v eritrejski pokrajini. Dejstvo, da se je odločila za tako važen korak, kakor je razglasitev izjemnega stanja, pomeni, da je ljudska borba dosegla tako raven, da ni moč več prikrivati njenega obstoja z razglaševanjem borbe gverilcev kot enega od številnih primerov banditizma, ki so tipični na etiopskem podeželju, ter da cesarska vojska ne more več obvladati položaja z normalnimi re-presijskimi sredstvi (ki obstajajo v nič manj kot organiziranem genocidu eritrejskega prebivalstva).
Ta ukrep pomeni torej začetek novega razdobja boja, v katerem bo morala cesarska vojska sku-
šati, da z obsežnimi vojaškimi akcijami in ne z enostavnimi kazenskimi ekspedicijami, ki so bolj teroristične kakor strateške, eliminira sile fronte, s tem da jih predvsem loči od njihovih oskrbovalnih središč onstran meje. E-tiopska vojska uživa seveda podporo vseh sil mednarodne reakcije: v prvi vrsti seveda ZDA, ki imajo bistvene strateške interese v Eritreji s svojim velikim letalskim oporiščem v Asmari, ki nadzoruje vse Rdeče morje in ki je zadobilo še odločilnejšo važnost po zmagi ljudske revolucije v A-denu, z razglasitvijo ljudske republike Južnega Jemena in po velikem razvoju gverile v Dhofaru in Omanu, katera neposredno o-groža imperialistični pritisk na petrolejske sultanate.
Gverilska vojna v Eritreji ogroža etiopsko zaledje, ki so ga Američani imeli za varno in nedotakljivo oporišče za intervencijo na Arabskem polotoku. ZDA so torej pohitele z dobavljanjem svoje pomoči etiopski vladi in s pošiljanjem svojih svetovalcev, ki so iz-vežbani v protigverilskih operacijah, ki pa so imeli na eritrejskem podeželju enak uspeh kakor na vietnamskih rižnih poljih. Pri protigverilskih operacijah sodelujejo tudi izraelski častniki. Kakor je znano, ima Izrael več vojaških oporišč na etiopskem ozemlju in pošilja tjakaj svoje častnike, da se vežbajo v protigverilski vojni, GIANNI in LICIA GUADALUPI (Konec jutri)
IZ UMETNOSTNIH GArilJ
Maria Pimao v galeriji Barisi
Pred meseci je bila v občinski galeriji razstava risb Marie Pun-zo, v katerih je slikarka prikazovala edinole živahnost irskih konj in to z zelo jasno izčiščeno skoro sintetično črto obrisov. Tedaj smo ugotovili izredno lagodnost črtne igre, ki se je sproščeno bočila v konjskih hrbtih in vozljala ob ostrinah kopit, ampak vedno zaključeno brez prekinitev, kot nekaka eksotična pisava. Take risbe enake vsebine vidimo sedaj lahko tudi na njeni razstavi v galeriji Barisi. Je pa prikazovanje nje umetnosti prvič spo-polnjeno tokrat tudi z velikimi in malimi olji. V teh seveda prevladujejo konji, vendar ne povsod, ker slikarka se nam v njih kaže enako spretna v upodabljanju ljudi. To predvsem v doprsnem portretu moža z naočniki in skupine kritično zročih gospodov ob mizi, obloženi s papirji. Mno-gostransko, tudi pisateljsko nadarjena gospa pa prav v teh podobah uspe prepričevalno dokazati svojo krepko ustvarjalnost tudi v oljnati sliki in drugačni vsebini, kjer prihaja do veljave težje upodabljanje ljudi. Nadaljuje to v slikah jezdecev in cirkuških jahalnih točkah. Po neposrednosti izraza in živahni razgibanosti barv pa menimo, da vidimo najboljša dela v malih slikah jezdecev, prizoru para pod dežnikom in posebno še v drugi sliki para sedečega na klopi in naslikanega od hrbtne strani, ko izvzamemo dve, tri slike, bolj literarno občutene zasnove, je ta razstava dokaz, da se v tržaško slikarstvo vključuje še mnogo obetajoča u-stvarjalka izrazito slikarskih lastnosti.
MILKO BAMBIČ
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAJZNAČILNEJŠI KITAJSKI TRADICIONALNI PRAZNIK
Sedemsto milijonov Kitajcev je praznovalo leto svinje
Najznačilnejši kitajski tradicionalni praznik prihod pomladi, to je mesečevega novega leta ali prehoda iz kitajskega pasjega leta v leto svinje, je proslavilo 700 milijonov Kitajcev. Na Kitajskem proslavljajo poleg tega praznika, za katerega so Kitajci dobili tri proste dni, še državni praznik 1. in 2. oktobra, praznik dela I. maj in 1. januar.
Kot je navada, je več milijonov kitajskih delavcev preživelo praznik prihoda pomladi v krogu svojih družin. Po kulturni revoluciji so sicer kitajske oblasti skušale odpraviti množične migracije ob priliki takih praznikov. Objavljale so na primer članke, v katerih so hvalile tiste delavce, ki so praznik proslavljali na svo-joh delovnih mestih niso odhajali domov. Letos je bila taka kampanja še bolj očitna. »Žen-min žibao» je objavil 18. decembra uvodnik, v katerem je pohvalil revolucionarnega duha mladih intelektualcev iz Šanghaja, ki so se odločili, da bodo vso zimo preživeli v svoji delovni brigadi v Heiluog Kjangu.
Toda v dneh praznika pomladi je bilo na pekinški železniški postaji videti velikansko gnečo Kitajcev, ki so prihajali domov na praznovanje, kljub temu, da so jih tisk in radio pozivali, naj praznik prihoda mesečevega novega leta praznujejo na svojih delovnih mestih.
Časopis »Kvanming žibao» je v članku, posvečenem prazniku pomladi pisal: tčimveč jesti in piti ob prazniku pomladi je zelo grda razvada, ki izhaja iz časa prvotnih veleposestnikov in buržoazije in škodi delovnemu duhu našega naroda.* Avtor članka nato kritizira neke »tovariše*, ki pravijo: »To leto je bilo obilno leto. Ne skrbi, če nekoliko več jemo ali
pijemo in mogoče nekoliko več razsipamo.* V članku je rečeno, da je potrebno take tendence u-staviti s pomočjo pogovorov na partijskih sestankih. Članek nadaljuje z ugotovitvijo, da je predsednik Mao že od nekdaj go-
& .
OSNOVNA sola C E
SPOMI K NOB
BIVŠI FAKTIZANl, AKTIVISTI, V S 1 DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem!
Prispevki se v Trstu nabirajo:
v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/11., na sedežu Slovenske prosvetne zveze. Ul. Geppa 9/11., na sedežu Kmečke zveze, Ul. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. n. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi.
V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem.
voril, da je treba v boju za obnovo in graditev države vedno pazita na varčnost. »Obilna in dobra letošnja žetev bo še bolj pripomogla socialistični graditvi naše dežele in revolucionarnemu boju vseh narodov na svetu.*
»Kvanming žibao* začenja tudi pogovor o navadi poklanjanja novoletnih daril. Po mnenju kitajskega lista je to navada, ki bi jo bilo treba odpraviti. Bralce spominja na pripovedko o neki stari kmetici iz pokrajine Šan-tung, ki je odšla v sosedno vas, ker je izvedela, da je tja prišla skupina članov narodnoosvobodilnega boja. Spraševala se je, kaj bi jim mogla podariti, da bi jim dokazala svojo naklonjenost. Toda ko je nekaj časa razmišljala, je ugotovila, da bo svojo naklonjenost vojakom najbolje pokazala s tem, da jim bo pripovedovala o svoji revolucionarni preteklosti revne kmetice, o smrti svojega moža in sina, ki sta padla »v boju proti japonskemu imperializmu in reakcionarjem Kuomintanga.*
V Pekingu so novo leto proslavili z uprizoritvijo dela »Osvoboditev rdeče ženske* v Revolucionarnem gledališču in s prikazovanjem treh dokumentarnih filmov v pekinških kinematografih. En film je prikazoval Vietnam, drugi neko poljedelsko komuno in tretji košarkarsko tekmo med Kitajsko in Albanijo.
Tudi tujih časnikarjev in diplomatov v Pekingu niso pozabili. Vsi so dobili vabila, da se udeležijo premiere »Osvoboditve rdeče ženske*. Predstavniki tujih vlad pa so bili poleg tega na dan praznika zelo prijetno presenečeni, ko so pred svojim pragom zagledali vazice s cvetjem, ki jim ga je ob tej priložnosti poslala pekinška oblast.
Pevski zbor društva »Jezero* iz Doberdoba, ki je nastopil h* novi proslavi v torek, 9. t.m.
S Prešernove proslave v Gorici
Objavljamo slike pevskih zborov, ki so nastopili na Pre6en)0V| proslavi prejšnjo soboto v Prosvetni dvorani v Gorici.
Moški pevski zbor »Kras* iz Deda — Poljan
Mešani zbor «Briški grič* iz Števerjana
RAZSTAVA NEMŠKEGA PROFESORJA V RIMU
Elektronski računalnik in umetnost
Na sedežu nemške knjižnice v Rimu je v teh dneh razstava z naslovom »Elektronski računalnik in umetnost*, ki jo je občinstvu predstavil prof. Herbert Franke. Prof. Franke trdi, da zmore računalnik več kot navadni stroji, ki le spreminjajo energijo. Računalnik namreč lahko spreminja informacije, torej je sredstvo, ki lahko sprejema strukturalne ukaze in zaradi tega lahko postane pripomoček za ustvarjanje estetskega reda. Kar nastaja iz delovanja računalnikov v tej smeri, je torej umetnost elektronskega računalnika. Glasbenik Piero Grossi je celo razložil umetniško zmogljivost računalnikov na glasbenem področju.
Prof. Franke pravi: »Medtem ko mora pri tradicionalni glasbeni ustvarjalnosti umetnik imeti preliminarno fazo učenja, po kateri nato analizira zvoke in načine skladanja, lahko tako analizo računalnik stori avtomatično. Po mnenju prof. Frankeja ima stroj na razpolago vse vrste verjetnostnega računa in kateri koli estetski pojav.*
Pietro Grossi je tudi razložil, kako deluje računalnik pri skladanju glasbe. Ko pri računalniku pritisnemo na katero koli tipko s številko, bo ta «ukaz» povzročil razliko v potencialu. Ta razlika v potencialu bo skušala spremeniti štirikoten impulz v mnogokot-nega in končno z dodajanjem drugih razlik v potencialu v krožni impulz: zvok. Impulz daje istočasno barvo glasu, kot če bi n.pr. izbrali med glasbili klavir, ali klarinet ali katero koli drugo glasbilo. Torej vsaka številka na tipkah računalnika pomeni noto. Ko udarimo nekaj tipk, vnesemo v računalnik glasbeni stavek, nato z novimi impulzi računalniku ukažemo, naj ta motiv izvaja, ga vtisne v svoj »spomin* in ga ela-borira z variantami. Impulze dajemo računalniku s tem, da pritiskamo na tipke s številkami ali da napišemo dogovorjeno besedo. Z različnimi številkami lahko izvajamo različne variacije na temo. Tako n.pr. računalnik na ukaz izvaja skladbo brez not na sodih mestih, pospeši tempo s krajšanjem predahov med notami, povečuje te predahe ali celo sovraponira več skladb.
Na tak način slišimo iz računalnika elektronsko glasbo. Po mnenju prof. Frankeja bo računalnik s takim delovanjem lahko ustvaril most med velikim prepadom, ki zija med umetnikom in občinstvom. Po njegovem mnenju se morajo estetski programi u-smeriti proti nenehnemu spreminjanju in ne smejo biti statični. Tudi občinstvo lahko začenja u-stvarjati — s pomočjo estetskega programa in računalnika lahko uresniči svoje ideje. Po mnenju prof. Frankeja bo mogla tako umetnost računalnikov postati de-terminantna v razvoju umetnosti v bodočnosti.
Ob vsem tem, se začnemo spraševati, kaj je pravzaprav umetnost. Ali pa, v čem se umetnik razlikuje od neumetnika. če je umetnik tisti, ki ima kot drugi ljudje v sebi neke ideje, čustva in zaznave, ki pa jih zna, z razliko od neumetnika posredovati iz sebe drugim, potem ostane odprto vprašanje, če bo lahko v bodočnosti vsakdo umetnik in ali bodo izdelki iz računalnika še umetnine.
Umetna jezera
povzročajo
potrese?
Polnjenje umetnih jezer Je lahko v nekaterih okoliščinah vzrok velikih potresov. To trditev so postavili na nedavnem sestanku učenjakov Unesca v Parizu. Prof. Rothč z univerze v Strassbour-gu Je izrekel prepričanje, da je potres v Indiji leta 1967, med katerim Je izgubilo življenje 77 ljudi, povzročilo polnjenje rezer-
voarjev za Jezom. Ta trditev popolnoma nasprotuje zaključkom komisije strokovnjakov, ki je dobila nalogo, da razišče vzroke te katastrofe.
O možnosti, da je polnjenje umetnih jezer lahko vzrok potresov, že dolgo sumijo. Skupina geofizikov na univerzi v Alberti je nedavno analizirala vrsto potresov okoli jeza Karibe na reki Zambezi. Ugotovili so, da so bili potresi posledica pritiska vode na stare razpoke vzdolž doline Zambezi ja.
Kakor trdijo strokovnjaki U-nesca, morajo obstajati tudi posebni geološki pogoji, da lahko nastanejo hudi potresi. Zaradi tega predlagajo, naj se podrobno preučijo vsi pojavi, ki bi mogli biti v zvezi s polnjenjem u-metnih jezer, da bi zmanjšali na najmanjšo stopnjo tveganje pri postavljanju novih jezov.
Tolmačijo tudi, da voda zapolnjuje razpakline v skalovju, ko pa se jezero napolni in se raven vode v njem dvigne, se poveča tudi pritisk vode na skalovje in razpoke postajajo vse večje, nazadnje pa skalovje popusti.
PREJELI SMO
BOREC 1971 št. 1. Izdaja zavod Borec, Ljubljana.
REVUE. Mensuelle Yougoslave XH
1970.	Beograd.
FORCES HYDRO — QUEBEC. Nu-mero 11 — 1970. Revue d'infor-mation trimestrielle.
VITA ITALIANA, 1970, n. 12. Do-cumenti e informazioni. Presiden-za del Consiglio dei ministri. Roma.
GONTHER FRUHTRUNK. Galerija Lorenzelli. Bergamo. — Febbraio
1971.
HOROSKOP
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Skušajte nemudoma izkoristiti vse priložnosti, ki se vam nudijo. Otresite se pesimizma.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Premagati boste morali svojo neodločnost, nakar bo vse potekalo po vaših željah. Pazite se, da bi ne napravili kakega napačnega koraka.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Neki razgovor vam bo omogočil nepredvideni uspeh. Spremenljivo razpoloženje.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Razvijajte svoje načrte metodično in premišljeno. Ne sprejemajte prenagljenih ukrepov v nekem čustvenem razmerju.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Upoštevajte nasvete, ki vam jih bodo dale strokovno dobro podkovane osebe. Ogibajte se nekaterih delikatnih razgovorov.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Trenutek ni primeren, da bi izgubljali pogum. Vaši prijatelji vam ne bodo pokazali preveč razumevanja.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Odpravite vse, kar bi oviralo razvoj vaše osebnosti. Obstajajo u-godni pogoji za sprejetje določenih ukrepov.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) V poslovnih zadevah si boste zagotovili zelo koristen finančni u-speh. V razgovorih s prijatelji bodite zmernejši.
Strelec (od 23. 11. do 20. 12.) Poskrbite, da bo vaše poslovanje bolj racionalno organizirano. Ne zanemarjajte starih prijateljev v prid novih.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Določite si stvaren cilj in ne ozirajte se pri tem na nič drugega. Pazite se pred spletkami in opravljivci.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Bolje bj, da se ne preobremenite z delom. Uporabiti boste morali vso diplomatičnost in prebrisanost, ki ste jo zmožni.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Skušajte doseči potreben sporazum s svojimi nasprotniki. Pazite se pred spremembami vašega razpoloženja.

TOJVE iVETUVA
llllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllll PRVA KNJIGA
Z druge strani ulice sta pripeljala dva tovorna avtomobila ln zavore so cvileče zahreščale. Iz avtomobilov so poskakali vojaki z golimi bajoneti na puškah in ustavili množico. Ljudje so nenadoma obstali, kot bi pribežali na obrežje velike reke. lli so dvigali roke, kot bi molili ali nekoga pozdravljali. Med mrkim sivim zidovjem so bili videti majhni in nebogljeni, čeprav so bile racije v mestu vsa leta pogoste, se Je čutila krivo pred tistimi, Id so jih strpali v kamione in Jih vozili neznano kam.
Vrnila se je v kuhinjo.
«Racija,« je dejala živčno. «ZunaJ streljajo.*
Tedaj so se kuhinjska vrata nenadno in tiho odprla. Vstopil je mladenič v sivem površniku, razoglav in ves zmeden pozdravil: «Dober večer.* Zagledal se Je v Melito, ki je sedela za mizo s knjigo v roki. Mati ga Je radovedno in presenečeno pogledala.
{(Blisk! Kaj pa je?» Je vsa iz sebe dahnila Melita, vstala In zaprla knjigo.
«Melita! Prosim vas, skrijte me. Nemci me gonijo!* se Je fant s Skodranimi lasmi z vročičnim pogledom zazrl vanjo ln v obe ženski, ki sta ga gledali nezaupljivo.
«Kdo ste, ld hočete pogubiti nedolžno družino?* Je preteče vprašala mati.
Namesto njega Je odgovorila Melita: «Mami, to Je moj
dober prijatelj. Prosim, skrijmo ga! Skrijmo ga, prosim!*
«Nlti govora! Pogubili nas boste! Pojdite, kamor vas Je volja, mladenič!* je dejala mati hladno in ukazovalno.
«Ne, mami, ne! Tega ne pozabim do smrti. Prosim, mami, naj ostane! Ne bodi kruta In ne podi človeka v smrt!*
«Ne! Rekla sem, da ne!» je odsekala mati.
«Dobro! Grem! Oprostite!* je dejal fant razočarano ln se obrnil k vratom.
((Počakajte!* se je vmešala Ana. ((Skrili vas bomo!*
«Toda Ana! Kaj vendar misliš?* Mati je bila vsa prepadena.
«Vse bom uredila. Pojdite z menoj v mojo sobo! Melita, vzemi v roke pletenje, mama, tl pa likaj perilo, če medtem kdo pride!*
Nenadna sprememba v odločitvi je fanta zmedla. Stopil Je za lepim dekletom v sobo z roko v žepu in s prstom na petelinu pištole.
Pripeljala ga je v sobo. «Zaprla vas bom v omaro, zaupajte ml, ne bodo vas našli,* je dejala tako mimo, da je njen mir vpival tudi nanj. Hvaležno se ji je nasmehnil. Razgrnil je svilene obleke in stopil v omaro. ((Gospodična,* je poklical, ko ga je že hotela zapreti. «Ali ga skrijete? Morda v pepel pod štedilnikom, če bi me le slučajno iztaknili.* Pomolil ji je pištolo.
«Dobro, tudi to bom storila, Ne skrbite!* Nato Je zaprla omaro, stopila k svojemu kovčku, položila orožje med perilo in se vrnila v kuhinjo.
«Mamd, nobene živčnosti, nobenih besed, tudi če pridejo. Z njimi bom sama uredila. NIČ ne bodo preiskovali. Samo to vaju prosim, ne bodita vznemirjeni. K štedilniku stopi, mama, in pripravljaj večerjo! Jaz pa bom likala!*
Kmalu so težki koraki okovanih škornjev napolnili vežo. Nekdo je surovo potikal po vratih in v kuhinjo Je z naperjeno brzostrelko stopil nemški podoficir in z njim agent v dvilu, dva vojaka pa sta obstala pri vratih.
((Pregledali bomo stanovanje,* je surovo izustil podoficir z boksarskim nosom in belimi obrvmi pod zelenim šlemom.
Z vnemo, kot bi si izbiral priležnico za sto frankov, je pasel oči po obeh dekletih, ld sta bili nenadnih obiskovalcev po-vse brezbrižni.
«Zakaj, gospod podoficir in po čigavem povelju,* ga Je z vljudnim smehljajem ustavila Ana in izzivalno vrgla na hrbet razčesane lase.
Nemec jo Je debelo in nevarno pogledal in zdaj že nekoliko vljudneje in obotavljajoče pojasnil: «Iščemo atentatorje. Zatekli so se v to ulico.*
((Atentatorje?* se je začudila Ana. «K nam Jih gotovo ne bo, gospod podoficir. In če vam to ne zadostuje, izvolite pogledati to legitimacijo zavoljo mirne vesti.*
Vzela je svojo torbico, ld sl jo je že prej prinesla iz sobe, jo počasi odprla in vzela iz nje majhno, usnjeno izkaznico in mu jo dala v roke. Ko Je Nemec uzrl štampiljko nemškega štaba, je udaril s petami in velika usta so se mu razlezla v dobrovoljen nasmeh, avtomat pa se mu je povesil navzdol.
((Oprostite, gospodična, da smo vas motlU. Veste, v sosednji ulici so pravkar ubili našega človeka.*
«Kakšna svinjarija je to in predrznost,* je Jezno rekla Ana. Potem pa je dodala vzvišeno ln resnobno: «Slava padlemu junaku!*
«Slava,» je dejal podoficir, se poklonil, se še enkrat oprostil in Izrinil agenta z mišjim nosom skozi vrata. Potem so ropotali še v prvo nadstropje k pobožnemu uradniku, arhivarju, kjer so vse premetali. Precej časa so težki škornji topotali kot konjska kopita nad njimi. Gospa Bergel Je šele sedaj začela ceniti obzirno hojo družine nad njimi in mir v hiši. Kmalu potem so se vežna vrata s treskom zaprla.
Znočilo se Je. Zatemnili so okna ln prižgali lučd. Ana Je pogledala na ulico. Bila je prazna, kot izumria, le straže so še vedno stale na vogalih. Preiskava še ni bila končana.
V omari se Je dušil Blisk v odišavljenem zraku. Kot daljni odmev nečesa grozečega Je slišal nemške besede in razgovor, ki ga pa ni mogel razumeti. Bilo mu Je tesno in nenadoma mu Je postalo žal, da Je oddal pištolo. Kaj, če ga izdajo? Ujeli ga bodo in obesili. Sel Je v past. Negotovost ln
strah sta votlo trkala na njegov pogum, ko je prisl'U®8 ji težkim korakom na stropu in mislil, da hišo preiskuj« vrha navzdol. V mnogih akcijah je že sodeloval, vend8/^ še nikoli ni šlo tako za nohte. Dobro, da se je na 0 pjtf skojevskem sestanku seznanil z Melito. Ko je zaslišal ženske korake, mu je odleglo. Ključ je zahreščal v kljuf® gl0' in vrata so se odprla. Blisk je pomolil glavo iz oblek 01 boko zadihal.	$
«Zlezite ven! Gotovo ste se že naveličali te dušili^0®’
Je dejala, ko se ni zganil. «Ni jih, odšli so.»	*
Ubogal jo je, zlezel ven in se pretegnil. «Ostali sobi, če se slučajno vrnejo. Prišla bom in vas zaklenil8-pridejo drugi. Nemci niso Lahi. Ni jim zaupati.*
«Res je, pravi psi so,» je pritrdil Blisk.	(p
Ana je stopila h kovčku, vzela ven pištolo in mu «Tu imate svoje orožje. Vem, da se boste takoj bolje P0^ $ «Hvala lepa, gospodična. Nadvse ste dobri,* se ji / gl*' hvalil Blisk, stisnil kopito čvrsto v roke in jo občuduj0*56 dal, ko je stala pred njim samozavestna ln lepa. $$ «Zaprla bom vrata. Prosim vas, da ne kukate sk°® ker je ulica še zastražena,* je dejala Ana.
«Ne bom, ne bom,* Ji je hitel zatrjevati Blisk. ((Pozdravljeni! Ko bo vse varno, vas pokličemo v 811 na večerjo!*
Blisk Je bil docela pomirjen in sumi, da bi izdati, so izginili.	pl?
Ana se je vrnila v kuhinjo, Melita Ji Je bila hvale*0‘ senečena In navdušena. Čeprav so na ulici še odmevali so bile ženske mirne In smejale so se ob spominu na ** boksarski nos ln agentove mišje oči.	£
Hilda Bergel, ki je slepo oboževala svojo prvoroJ . pF Je po treznejšem premisleku čudila Anini iznajdljivo81'’ ^ temu, da bo fant pri njih prenočil, se ni upala viptet*- (p že ve, kaj dela,* sl je mislila. Tiho je zaslutila, da W> godek zbližal sestri,

Fant,
Večerja je biila kmalu pripravljena. Ana Je poklical8 Jjj t, ki je imel polne oči teme in ga občutek neveri1
p*IMCRSKi DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
16. februarja 1971
1ZIDI
Fiorentina - Catania Napoli - »Foggia , ter ~ Bologna Juventus - Verona "icenza - R0ma t*210 - Torino jampdoria - Milan varese - Caglian
ua,n lestvica
Intšr
Vntus
1-1
3-	0 1-0 2-1 0-0 1-0 1-1
4-	1
0	39	13	29
18 10	6	2	18	8	26
18 11	4	3	26	18	26
r'Tla £a&liari notna Torino
f°8gia
j^Pdoria
Ne
Na
S*a
“fantina
S
Stanja
.Zaradi
18
18
9 3 6 6 8 4
16 21 14 20
18 6 7 5 21 23
18	3	n	3
18	4	9	5	16
18	4	8	6	21
18	3	9	6	17
18	1	13	4	15
18	3	9	6	14	21
18	4	7	7	14	21
18	2	10	6	18	23
18	2	7	9	14	27
18	2	7	9	11	26 „
•mednarodne tekme Italija-0e 1)0 prihodnjo nedeljo pr-s^tvemh srečanj A lige. Prven-2|.	. nadaljevalo v nedeljo,
a"
1-0
0-0
1-1
2-1
1-0
1-1
0-0
4-3
2-0
0-0
NOGOMET
V A SKUPINI C LIGE
Poraz Triestine tudi z Derthono
CasB;, ~ Cesena Satana - Como
~ Livorno £°va _ Novara
g«6 ~ Taranto
Pa?0? - ‘Modena Ten,rm° ~~ *Monza
ernana _ pisa
jSta
ff.
.ffngia
«?*
*'0l
ivara
So
S
wtana
Nto
lestvica					
21 10 10		1	28	10	30
21 ll 7		3	24	10	29
21 12 4		5	24	13	28
21	9 6	6	19	16	24
21	7 9	5	17	14	23
21	7 9	5	18	19	23
21	8 6	7	21	15	22
21	7 8	6	16	13	22
21	6 10	5	18	23	22
21	8 6	7	15	20	22
21	7 6	8	18	19	20
21	7 6	8	19	23	20
21	5 9	7	19	20	19
21	7 5	9	13	15	19
21	5 9	7	13	18	19
21	6 6	9	17	19	18
20	3 10	7	15	20	16
21	3 10	8	13	20	16
20	3 9	8	9	15	15
21	2 7 12		10	24	11
Are,, PRiHODNJE KOLO
d; q 20 ' Mantova; Atalanta - Ba-•a; v ena - Livorno; Como - Mon-Srespj yara - Massese; Palermo -CataJL’ Rerugia Modena; Pisa -Taram0' Reggina - Casertana; 10 ' Ternana.
A SKUPINA
J^lstCiEi
1-0
1-0
1-1
IZIDI
^•uona _ Triestina C?* - ‘Lecco Alf, an° - Trento	1-1
*Wndria _ »Monfalcone 4-0 Padova
Sef/et° — Pro Patria Šot?00 ~~ Venezia ^C°™«rina _ Udinese
n. 'OSO — Snlk
^8iana'_Solbiatese
$
{g
•Verbania LESTVICA
2-1
0-0
2-1
2-0
2-2
1-0
ttLNia
V>a
i£Sa
K.
eto
iia
21 11 10		0	25	5	32
22 12 B		2	28	12	32
22 13 5		4	33	17	31
22 11 8		3	33	17	30
22	6 14	2	14	8	26
22	9 7	6	33	26	25
22	7 11	4	23	17	25
22	9 7	6	26	18	25
22	9 5	8	22	20	23
22	7 9	6	24	22	23
22	7 6	9	16	19	20
22	5 9	8	21	25	19
22	5 8	9	17	30	18
22	3 12	7	14	25	18
22	4 10	8	13	19	18
22	4 9	9	13	18	17
21	4 8	9	11	25	16
22	4 8	10	10	20	16
22	1 10 11		15	24	12
22	4 -t	14	15	29	12
in Derthona tekmo manj. tV«,;R,H0DNJE KOLO T*Cc0. a * Derthona; Pro 1
Patria -
■? toJNiatese Legnano, Tren-Stin» lcone; Venezia ■ Parma; Ano- aA' Rovereto; Verbania - Se essandna - Sottomarina; ■ Treviso; Reggiana - Udi-
DERTHONA - TRIESTINA 1:0 (0:0)
Triestina je okusila poraz tudi v Tortoni in tako znova zdrknila proti dnu lestvice. Poraz je bil tokrat sicer nepotreben, ker je domače moštvo prikazalo veliko požrtvovalnost, bilo pa tudi dosti slabše od Tržačanov, ki so v protinapadih zgradili najlepše in najnevarnejše prodore. Poraz je torej treba pripisati predvsem neučinkovitosti napadalcev, ki niso znali izkoristiti niti nekaj stoodstotnih priložnosti in so tako zapravili odlično delo veznih igralcev, med katerimi je znova zablestel Scala. Prav odlična igra na sredini igrišča je dopuščala o-brambi precej oddiha, tako da se domačini kljub vztrajnim napadom niso nikoli znašli pred vrati, saj so Del Piccolo in tovariši lahko zelo mimo prekinjali njihove prodore. Zelo aktivni Ciclitira pa je na nasprotni strani povzročal zmedo v domačih vrstah in pripravil lepe priložnosti za tokrat nezanesljivega Fregoneseja, medtem ko se je Lop-poli na desnem krilu večkrat znašel v povsem nepotrebnem položaju. Edina velika priložnost v prvem polčasu je bila — sicer za goste — ko je Ciclitira z osebnim prodorom lepo izvabil izven kazenskega prostora tri branilce, nato pa podal pred Prof urno va vrata, kjer sta bila skoraj povsem nevarovana Fre-gonese in Truant: oba pa sta čakala strel drugega in tako dovolila branilcem, da so žogo odbili. V 57. min. pa so domačini le prebili tržaško obrambo. Masucco, ki ga je minuto prej domači trener poslal na igrišče, je preigral Pe-strina in podal na sredo, kjer je Nordio iz kratke razdalje neubranljivo premagal Chendija. Ta je nerazumljivo okleval sredi vrat.
V 68. min. je Loppoli izkoristil Ciclitirovo podajo in takoj streljal proti vratom, Profumo žoge ni ustavil, Rigo pa je komaj nekaj metrov pred praznimi vrati streljal šibko in še to naravnost v vratarja, ki je bil še na tleh.
Še eno priložnost je imela Triestina v 78. min., ko sta se sredi kazenskega prostora srečala Scala in Vignolo in je slednji precej odločno ustavil nasprotnika, toda sodnik je žvižgal kazenski strel v korist domačinov.
DERTHONA:	Prorumo; Pozzi,
Vignolo; Gorla, Castaldi, Rossi; Guerra (po 57. min. Masucco), Car-niglia, Cella, Curatoli, Nordio, Ber-tola.
TRIESTINA: Chendi; Rigo, Mar-tinelli; Del Picoolo, D’Eri, Pestrin; Loppoli,. .. Ciclitira, Truant,^ Scala, Fregnose. Škabar, Moretti.
SODNIK: Andreoli (Padova).
STRELEC: v 57, min. Nordio.
Na vrhu lestvice je prišlo znova do spremembe, in to zaradi poraza vodeče Padove, ki je v Parmi prav v zadnji muuti položila orož je. Poraz je tem bolj pekoč, ker so gostje že v 2. min. prešli v vodstvo e enajstrmetrovko. Alessandria in Reggiana sta zmagali na tujem in tako zamenjan Padovo na čelu. Alessandria je sicer dosegla lepšo zrnago v Tržiču, kjer je po začetni premoči domačih prešla v vodstvo predvsem p«, krivdi vratarja Nicolija, kateremu se je povsem nenevarna žoga izmuznile iz rok Hladna proa pa je domače tako potrla, da so v nadaljevanju gostje dosegli se tr zadetke. En sam gol razlike, a proti težjemu nasprotniku, pa ie prinesel tteggia-ni rntrda celo nepričakovan uspeh, s katerim je moj o. kljub tek m manj, že prišlo do prvega mesta.
Na drugem koncu lestvice pa je položaj še bolj zmeden. Monfalcone in Sottomarina sta sicer ze obse iena na nazadovan.ie. čeprav je moštvo iz Chioggie zabeležilo uspeh nad Udinesejem, ki je tako sledil usodi Triestine in Monfalconeja Za tretje moštvo, ki bo zapustilo C ligo pa bo treba verjetno počaka ti do zadnjih kol, saj sta se Der thona z zmago nad Tržačani, in Legnano z neodločenim izidom proti močnemu Trentu, znova približala ostalim tekmecem. Zelo resen je položaj Rovereta, ki na lastnem igrišču ni mogel preko ne-
odločnega izida s skromno Pro Pa-trio, enako pa tudi Triestine in Verbanie, ki nizata samo neuspehe. Z njimi je na lestvici še Piacenza, ki je prav v nedeljo napravila morda odločilen korak proti	sredini
lestvice s tem, da je odnesla obe točki z nevarnega igrišča v Leccu
uk
* • *
Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Viareggiu so dosegli včeraj naslednje rezultate: Dukla Praga - Napoli	1:0
Torino - Partizan Beograd	1:1
Milan - Vojvodina	2:0
Juventus - Valencia	2:0
Danes bodo na sporedu naslednje tekme: Eintracht Frankfurt -Inter, Roma - Ferencvaros, Caglia-ri - Benfica in CSKA Sofija - Fiorentina.
PO KVALIFIKACIJSKEM MOŠKEM NAMIZNOTENIŠKEM TURNIRJU V MILANU
SOKOL V B LIGI
Ta pomembni uspeh zamejskega slovenskega športa so dosegli Fabjan, Ukmar in Bole
V prihodnji sezoni bo slovenski . likimi ambicijami in polna optimi-zamejski šport imel ponovno svoje zma. Moralo je nekoliko skalilo le
predstavnike v moški namiznoteniški B ligi. V tem prvenstvu bo nastopala ekipa nabrežinskega Sokola, ki si je v soboto in nedeljo priborila pravico do prestopa v višjo ligo.
Zgodovina namiznoteniškega odseka tega društva je zelo kratka, pa zato tem bogatejša. Začela se ja na 10. slovenskih športnih igrah, ko so se vodstvu društva porodile prve misli, da ustanovijo ta odsek. V začetku je bila pot zelo težka, vendar pa so kaj kmalu prišli tudi prvi rezultati. Sedanji uspeh pa je sad večletnega truda.
Ekipa je odpotovala v Milan, tam je bilo namreč tekmovanje, z ve-

V PREDOLIMPIJSKEM TEDNU V SAPP0RU
22 medalj za Sovjete
Jugoslavija je osvojila v hokeju na ledu bronasto kolajno
Predolimpijski teden v Sapporu se je zaključil z velikim uspehom Sovjetske zveze, ki je sama osvojila 22 kolajn. Ker so nekateri sovjetski tekmovalci osvojili po več kolajn in je bilo vseh reprezentantov te dežele v Sapporu 23, lahko izračunamo, da jih je odšlo domov okin-čanih z odličji 16, tj. več kot dve tretjini. Sovjeti so tako jasno napovedali, da računajo tudi prihodnje leto na osvojitev večine odličij.
V zadnjem dnevu prireditve je v moškem slalomu zmagal Francoz Brechu pred Japoncem Kasivago
MEDALJE Država	Z	s	B
Sovjetska zveza	9	8	5
Zahodna Nemčija	5	2	2
Francija	4	1	4
Japonska	3	9	7
Vzhodna Nemčija	3	2	4
Norveška	3	1	2
Švedska	2	2	1
Nizozemska	2	1	0
Finska	1	2	1
Italija	1	2	0
Združene države	1	0	2
Švica	0	2	2
Avstrija	0	I	1
Severna Koreja	0	1	1
Poljska	0	0	1
Jugoslavija *- -	0	0	1
in svojim rojakom Mouduitom.
V	teku na 30 km je osvojil prvo mesto vzhodni Nemec Grimmer pred Sovjetom Vedeninom in Fincem Tai-palajem.
Štafeta v biatlonu je prinesla zmago Norveški, za katero so se razvrstile ekipe Japonske, Sovjetske zveze, Finske in drugih.
V	štirisedežnem bobu je uspelo! mesto. Italiji osvojiti šele drugo mesto.
Pred njo se je namreč uvrstila Zahodna Nemčija. Tretja je bila Švica.
V	turnirju v hokeju na ledu je zmagala Japonska. Jugoslavija je proti kasnejšim zmagovalcem igra-ua neodločeno 4:4, toda zgubila je tekmo z Norveško (5:6) in je na končni lestvici zasedla tretje mesto za Norvežani.
Predolimpijsko tekmovanje organizacijsko na splošno ni uspelo najbolje. Bilo je precej improvizacije im zatikljajev. člani 23 držav so se zato poslovili od Sappora z željo, da bi bilo prihodnje leto na olimpijskih igrah marsikaj izpeljano bolje, kot letos.
bruarja v Cagliariju, sklicala naslednje igralce:
CAGLIARI: Albertosi, Domenghi-ni, Gori, Niccolai.
FIORENTINA:	De Sisti, Fer-
rante.
INTER: Bertini, Boninsegna, Bur-gnicji, Facchetti, Mazzola.
JUVENTUS: Fpinosi.
MILAN: Prati, Rivera, Rosato.
NAPOLI: Juliano, Zoff.
ROMA: Bet.
AUCTIKA
Na mednarodnem atletskem tekmovanju v zahodnem Berlinu so med dvobojem Zahodna Nemčija -Španija postavili dva nova svetovna rekorda «indoor», oba v tekih na 1.500 m. Pri moških je Nemec Norpoth pretekel to razdaljo v 3’37”8, kar je 2”9 bolje od dosedanjega pet let starega rekorda Francoza Jazyja. Pri ženskah je Nemka Martensova pretekla poldrugi kilometer v 4'17”9, medtem ko je dosedanji najboljši dosežek «indoor» na svetu Angležinje Bea-cham znašal 4’20”5.
SMUČARSKI SKOKI
V štrbskem Plesu, na Češkoslovaškem, je na tekmovanju za Pokal Tater zmagal v soboto na veliki skakalnici vzhodni Nemec Hohnl s skokoma 103 in 101,5 metra, v nedeljo na mali skakalnici pa njegov rojak Schmidt s skokoma 85,5 in 79 metrov. Izmed Jugoslovanov je bil v nedeljo najboljši Štefančič, ki je zasedel s skokoma 101,5 in 98 m sedmo mesto, v nedeljo pa Mesec, ki je zasedel s skokoma 79,5 in 77.5 m enajsto
dejstvo, da je v zadnjem trenutku zbolel kapetan ekipe Cattonar in ga je moral nadomestiti trener Bole. ki je do lanskega leta nastopal z Borovo ekipo. Kljub temu, da Bole ni bil treniran, je zaigral naravnost odlično. Pa pojdimo po vrsti.
V soboto zvečer je bil na sporedu tržaški derbi SOKOL - JULIA. Julia je v začetku igrala brez dru-gokategornika Contija in je bila za Nabrežince kaj lahek plen. Čisti izid 9:0 jasno priča o stanju ob mizi, posamezni igralci pa so zaigrali tako:
Fabjan - Eccardi (5, 16)	2:0
Bole - Pieberger (16, 12)	2:0
Ukmar - Pacchielat (18, 14)	2:0
Fabjan - Pieberger (-14, 9 17)	2:1
Ukmar - Eccardi (14, 10)	2:0
Bole - Conti (11, -19, 13)	2:1
Ukmar - Pieberger (11, 17)	2:0
Fabjan - Conti (9, -13, 15)	2:1
Bole - Eccardi (16, 16)	2:0
Na drugi mizi je po	izredno dol-
iz Milana potrdil, da se misli posvetiti predvsem trenerskim dolžnostim in da je bil njegov nastop le slučajen.
Preden zaključimo, naj povemo, da so ekipo sprejeli na tržaški postaji ob povratku nabrežinski navijači s skoraj celotnim odborom šD Sokol in s prav tako zadovoljnim igralcem Cattonarjem, ki je medtem ozdravel. Takoj po prihodu je igralce čakala važna naloga, to je razgovor s časnikarjem tržaške radijske postaje ,na fotografski papir pa je dogodek beležil naš fotoreporter Mario Magajna, ki je kljub temu, da se je počutil slabo, prišepal na postajo v veliko zadovoljstvo vseh navzočih.
S. J.
Novopečeni drugoligaši: Fabjan, Ukmar, Cattonar in Bole, na tržaški postaji po povratku iz Milana
V HOŠKI ODMJHJRSW C HI P LICI
KRAS PREVEČ UTRUJEN BREG PREMALO BORBEN
NOGOMET
Sklicani reprezentanti za tekmo Italija-Španija
Italijanska nogometna zveza je za prijateljsko mednarodno tekmo Italija • Španija, ki bo 20. fe-
NOGOMET
Na nogometnem turnirju v Mostarju je zmagala domača istoimenska ekipa. 2. je bil Željezni-čar, 3. Sarajevo, 4. pa Olimpija.
— _	
	
Fiorentina — Catania	X
Foggia — Napoli	2
Inter — Bologna	1
Juventus — Verona	I
Lanerossi V. — Roma	X
Lazio — Torino	1
Sampdoria — Milan	X
V are se — Cagliari	1
Casertana — Como	X
Modena — Atalanta	2
Ternana — Pisa	X
Parma — Padova	1
Chieti — Pescara	1
KVOTE:	
13 - 23.455.700 lir	
12 — 822.200 »	
gi in napeti borbi S. Marco iz Verone premagal Imperial iz Bočna s 5:4.
V nedeljo so se Nabrežinci najprej spoprijeli z Imperialom in tudi gladko zmagali z izidom 5:1. Ta ekipa ni posebno močna in skoraj da nima napada. Poslužuje se j v glavnem pimplanja s tako igro j pa niso mogli prodreti proti izrazito napadalni ekipi kot je Sokol.
IZIDI:
Fabjan - Premier	2:1
(17, -18, 16)
Bole-Minesso	2:0
(17, 15)
Ukmar - De Gasperi	2:0
(11, 19)
Bole Premier	2:0
(10, 17)
Fabjan - De Gasperi	0:2
(16, 14)
Ukmar - Minesso	2:0
(11, 13)
Istočasno pa so Verončani pre magali Julio. Jasno je bilo torej, da bo zadnja tekma zanimiva in napeta. Šlo je za vstop v B ligo in obe ekipi sta se zagrizli v igro. Kljub izidu 5:1, ki govori neoporečno v prid Nabrežincem, je bilo srečanje zelo enakovredno, o če mer pričajo tudi visoki izidi v po sameznih tekmah. Verončani imajo boljšo ekipo, kot je bilo pričakovati, ki temelji na starejših izkušenih igralcih. Pri namiznem teni su pa izkušenost mnogo pomeni. F.kipo je vodil drugokatop.ormk Vig-na. ki je proti mlademu Fabjanu dosegel tudi edino zmago za svoje barvo
POSAMEZNI T/JDI:
Fabjan - Bellinzona	2:1
(20, -17, 16)
Bole - Fiorini	2:0
(14, 19)
Ukmar -Vigna	2:0
(19, 18)
Bole - Bellinzona	2:0
(21, 11)
Fabjan - Vigna	0.2
(10, 14)
Ukmar - Fiorini	2:0
(13, 17)
Medtem je Julia izgubila proti Imperialu in se uvrstila na zadnje mesto.
O nabrežinski ekipi ni kaj dosti povedati. Ukmar je torkrat zaigral popolnoma umirjeno in je z gotovostjo zbiral točko za točko. Nekoliko slabše je igral Fabjan, ki ga je nedavna zmaga na pokrajinskem prvenstvu tretje kategorije morda nekoliko presenetila. Na nobenem od treh srečanj ni zadovoljil in je igral kot brez volje, Dobro je zaigral Bole, ki bi z nekoliko treninga kmalu pridobil staro formo. Res škoda, da nam je ob povratku
MERANO — KRAS	3:1
(15:11, 15:12, 7:15, 15:11)
MERANO: Brantsch, Walzl, Rainer, Meister. Focherini, Heidenber-ger, Giovannini, Stanzer in Holz gethan.
KRAS: Budin, Simoneta, Škrk, L. in R. Milič, Guštin, Persinger, Ves-naver. Živec in Drasič.
SODNIKU Formate, Murara in Kiesswetter
Šesterka Krasa je doživela v soboto v Meranu nepričakovan poraz, ki je znatno poslabšal položaj slovenskega moštva na splošni lest vici. Tako na papirju in kot na igrišču ne predstavljajo predstavniki nemške narodnostne manjšine nobene odbojkarske velesile, vendar pa je tirolsko moštvo sestavljeno pretežno iz starejših in izkušenih odbojkarjev. ki znajo izkorisiti vsako popustljivost nasprotnika. Naj omenimo, da sta tokrat nastopila za Merano dva dobra igralca, ki ju v prvem delu prvenstva nismo videli v Trstu.
Merančani so krvavo potrebovali ti dve točki, saj trdijo, da bosta letos nazadovab le dve šesterki to imajo tako večje izglede za rešitev. Vprašanje nazadovanja predstavlja še zmeraj neznanko zaradi pomanj , kljivosti osrednje odbojkarske federacije, ki ni še uradno sporočala, če bodo letos nazadovala štiri moštva ali pa samo dve. Merano je zaigral na višku svojih moči in je lahko izkoristil apatičnost gostov. Domačini so imela odlične servise, poprečno so se odrezali v obrambi, napad pa, ki ni posebno prodoren, se je dobro uveljavil, ker krasovci sploh niso skakali v blok. Tirolci so tako zasluženo zmagali, čeprav brez večjih zaslug.
Skoraj sedemurna utrudljiva to naporna vožnja z avtobusom je kvarno vplivala na predstavnike zgoni-ške občine, ki so se predstavili na igrišče brez volje in brez refleksov.
«Belordeči» so statično sledili razvoju dogodkov na igrišču in so le od časa do časa prikazali svojo običajno igro. Utrujenost igralcev se je poznala predvsem v obrambi, saj so bili obrambni posegi krasovcev skoraj zmeraj prepočasni ali pa sploh niso igralci krili igrišča. Blok je tudi popolnoma odpovedal, kar je bilo tudi v dobršni meri usodno za slovenske barve. Omenimo naj še kronično pomanjkljivost Kraševih igralcev, ki pošiljajo čez mrežo povsem začetniške servise, tako da nasprotnik lahko pogostoma tolče že drugo žogo, ker je prestrezanje servisov zelo olajšano. Vse te pomanjkljivosti ni moglo nadoknaditi niti zvesto in hrupno navijanje številnih Krasovih navijačev, ki so se udeležili nadvse uspelega avtobusnega izleta v Meran.
Ekipi sta pozdravili vsaka v svojem materinem jeziku: Merano po nemško, Kras pa s slovenskim trikratnim »zdravo*.
Prihodnjo soboto se bo Kras spoprijel v Miljah s šesterko goriške-ga Audaxa.
- bs -
AURORA - BREG	3:1
(10:15, 15:11, 15:4. 15:8)
AURORA; ..Belima,. žuiani. Gafta-rossi, Mattiussi, Bevilacqua, Moso-lo, Branchi.
BREG: Grgič, Vojko, Vojteh in Franko Lovriha, Škrinjar, Svetina, Boris, Vladi in Valter Žerjal.
SODNIKA: Pete jan iz Gorice in Tranquillini iz Trsta.
V šestem kolu je Breg po dolgi in razburljivi borbi predal na lastnem igrišču tekmo Aurori iz Re-manzacca pri Vidmu.
Tekma, ki je potekala ob še kar lepem številu gledalcev, je bila lepa in obe ekipi sta pokazali zagrizeno in tehnično veljavno igro. Breg je pokazal odličen napad in v prvih dveh setih tudi zadovoljivo o-brambo. Ko se je pa začela pojav-
Kapetan in trener Brega, Rudi Škrinjar, «forsira» blok Remanzacca
ljati utrujenost, je slednja popolnoma odpovedala. V tem je bila tudi razlika med obema ekipama, ker je Aurora pokazala vseskozi izredno obrambo, njen napad pa je Ml le poprečen.
Breg je tudi tokrat pokazal, da ni odbojkarsko zrel ter da se ne more glede borbenosti meriti z ostalimi ekipami. To je hiba, ki jo je doslej pokazal na vseh tekmah, saj mu ni še nikoli uspelo nadoknaditi z voljo neizbežne utrujenosti.
Dokler so bili Brežani še spočiti niso nikoli dovolili nasprotniku, da bi prevzel pobudo, temveč so vedno diktirali svoj tempo. Potem pa so začeli polagoma popuščati. To popuščanje pa se dogaja vedno zaradi pomanjkanja ustreznih menjav in so Brežani prisiljeni igrati skoraj vedno v nespremenjeni postavi. Če dodamo k temu še psihično krhkost večine igralcev, bomo lahko razumeli vzrok tolikih nepotrebnih prizorov.
Brežani so takoj povedli s 6:1. Vnela se je izredna borba (v tem setu je bilo kar 52 menjav!) do stanja 10:10. Od tu dalje p« so fantje iz Doline dobesedno »eksplodirali*, saj niso dovolili, da bi nasprotniki sploh prišli do sape in zmagali so v izrednem slogu.
Enak je bil tudi drugi set, vendar se je začelo pri stanju 7:7 fantom zatikati v obrambi in videti je bilo, da niso več tako sproščeni. Nasprotniki so počasi prevzeli pobudo in so, čeprav le z veliko muko, spravili set na varno. (Menjav je bilo tukaj 48!).
Tudi v tretjem setu je Breg dobro začel, a pri stanju 4:2 je nastal popoln zastoj naših, ki niso spravili skupaj več niti točke.
V četi-tem setu je bil Breg v vodstvu do 6:4. Nasprotniki so se tedaj opogumili in so kljub skrajnemu odporu Brežanov zmagali.
R. S.
			
IH!	i		H
1.	— 1. Stangaro	1
2. Barbablu	2
2.	— 1. Tarragona	X
Pracaban	2
Dillinger	2
Mabuse	1
Diagramma	X
Stefan	X
Orson Jet	1
Deifobe	1
Qualquiera di Jesolo 1 Espero	1
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
KVOTE:
12 - 2.118.615 lir 11 —	90.539 >
10 —	9.092 »
3.	-
4.	-
6. -
je radovedno mežikal v svetli kuhinji in presene-?le<ial na pogrnjeno mizo.
^ffamd boste večerjali,« Je prijazno rekla mati, «proslm Prej pa še odložite plašč!« Blisk je slekel plašč, 5?reto Je Imel pištolo. Ko Je gospa Bergel v svojih rokah a henavadno težo površnika in se je z roko zadela v j ^Katega, se Je zgrozila in spoznala, da ima pred seboj l” likvidatorja. Vedno, vsa leta, ko se je govorilo o u'clj8h izdajalcev, sl je predstavljala likvidatorja kot člo-2 ubijalskim pogledom, ptičjim nosom, krempljastimi • skratka, kot pošast, kakršno so slikali Nemci na le-v brošurah.
7“a Je k mizi. Pred njo Je sedel mladenič, ki se še ni brU, valovitih las, z živimi, smejočimi se očmi. Prikupno v^ffnehnil, vstal in se ji vljudno priklonil: gostite, gospa, prej se nisem imel časa predstaviti, 0 tol Blisk. Hvaležen sem vam, kar ste storili zame.« r Jo roko in tudi And. «Z Melito se že poznava.« Melita
Ana pa Je pomagala prikriti zadrego, ko Je dejala: ,5® bi kar večerjali? Jaz sem že tako lačna!«
T? so Je lotil Jedi, čeprav ni imel nobenega teka.
^ se vam ne zdi, gospod Blisk,« Je dejala gospa Bergel 0 ^ smehljaje, «da ste še zelo mladi za tako krute •kot se dogajajo v tej vojni?«
J*0 J«, gospa. Sloer pa ni težko, kar moraš. Lahi niso ^ in tudi Nemcem Je kaj malo mar za leta. Tisti, °°<toJo uničiti, se brani, oelo mala mravlja se brani m .^hreu.,,
bo
0 razumem. Vendar, kako pa starši? Gotovo Jih -Z ker va« ne bo domov?«
'*yaddid so se. Res Jih skrbi. Vendar Je malo ljudi na Tjeoi, ki lahko brez skrbi zvečer ležejo v posteljo, in ,•** naši krivdi.«
k®**, jaz se za politiko ne zanimam in Je tudi dosti ne “f00 Saj ne boste užaljeni; sem pač ženska starejše ge-f in radovedna kot vse ženske. Komunisti se mi zdijo Matično prepričani v svoj prav, skratka, ne razumem
jih. Toliko tvegajo. Nisem za vas in ne proti vam, če sem odkrita,« je dejala, pogledala fanta živo v oči in se igrala z namiznim prtičkom v drobnih rokah.
Blisk se je prizanesljivo nasmehnil;
«Gospa, tudi Jaz nisem politik. Danes ni treba biti politik, ne star ne mlad, da razločiš dobro od slabega. Samo nekaj vesti je treba imeti. Za nas druge poti, razen oboroženega odpora, nd bilo. Zgodovina pa nam pove, da so vsi zatiralci propadli slej ah prej. Kolo časa jih je zmlelo.« Blisk se je razvnei in govoril s posebnim žarom in neko posebno prepričevalne močjo. Razložil jim Je nekaj osnovnih pogledov Osvobodilne fronte in se še bolj razgrel, ker so ga vse tri zavzeto poslušale.
(»Skušam vas razumeti, gospod. Ne zamerite mi, če vas še nekaj vprašam. Sodelovali ste pri uboju človeka v sosednji ulici. V redu. Recimo, da je bil izdajalec. Kaj pa, če ubijete človeka, katerega krivda ni Jasna, še manj pa dokazana. Zame bi bilo to grozno!«
Blisk Je za hip pomislil in nato odgovoril: «Md ne streljamo talcev kot Nemci in prej Italijani. Samo tiste, ki jih ljudstvo obsodi in ki so naredili mnogo škode. V mestu Je težko kaj skriti. Prej ali slej pokaže vsakdo svojo barvo.«
«Oh, pustimo vojne stvari. Vsa sem že zamorjena. Raje se pogovarjajmo o čem drugem,« je predlagala Ana in prinesla na mizo kavo.
((Prijeten mladenič Je ta Blisk,« Je dejala gospa Bergel, ko se Je Ana vrnila iz svoje sobe, kamor Je fanta peljala spat. «Tudd meni je všeč! Skoda ga Je, ker se tako izpostavlja!«
Blisk se Je slekel in skrbno zložil obleko na stol ob postelji. Preden Je legel, se Je razgledal po lepo opremljeni sobi. Obšla ga Je prav tiha želja po Meliti in se spet izgubila. Spomnil se je na pištolo, vzel Jo je iz površnika in jo potežkal. Varovalka Je bila še vedno odprta. V naglici je bil pozabil zavarovati orožje In takšno mu Je Ana vrnila. Vzel je iz pištole Šaržer in ga zamenjal s polnim. Vtaknil je pištolo pod zglavje, ugasnil luč in zadovoljno legel. Vse, kar se Je zgodilo, se mu
je zdelo kot v filmu. Bil Je grafik. Delal je v tiskarni kot njegov oče. Njegova strast pa so bile knjige, posebno detektivski, zgodovinski in vojni romani. Z branjem je prišla tudi želja, da bi tudi sam nekaj pomenil in nekaj storil. Starejša brata sta ga prav kmalu povezala z varnostno obveščevalno službo In ga seznanila z revolucionarno literaturo. Enega od njiju so Italijani ustrelili v Gramozni jami, najstarejši pa je partizanu na Dolenjskem. Materi je bil Blisk najmlajši najbolj pri srcu. Bala se je zanj še bolj, ker je ostal sam pri hiši.
Blisk ni mogel zaspati. Misli so se mu vračale kot raz-hajkana vojska. Mnogo ljudi je bilo na ulici. Fantje so bili razporejeni na obeh straneh ceste. Dva pa sta bila v bližnji točilnici. Ovaduh, bledoličen intelektualec, zagrizen pristaš Katoliške akcije in belogardist, je stopil iz hiše, postal Ih se ozrl na obe strani ceste .Mnogokrat so ga čakali zaman. Doslej sta ga spremljali pamet in sreča. Malo je postal, potem pa se je proti pričakovanju podal prek ulice. Skoraj tekel je in se pomešal med ljudi. Ni šel v smeri, kot so pričakovali. Bližal se je njemu, ki je navidezno strmel v bleščeče izložbeno okno. Videi je, kako so se fantje zmedli, obrnil se je in že je zagledal pred seboj bledi, asketski obraz, z mnogimi drobnimi gubami okoli oči, ki so begale sem in tja po množici. Ko se je srečal z njegovim pogledom, je ujel nekaj temnega In roka mu je segla v suknjič. Bil je prepozen. Blisk je že potegmU pištolo in sprožil. Ubogljivo je jeknUa dvakrat zapored, podzavestno tja, kamor Je segla roka, tam je bilo tudi srce tega bitja, kd je moralo po ljudski sodbi umreti. Zaderi se je skremžil, se skrčil in se z drugo roko zgrabil za prsi. Potem se Je zavrtel na peti in padel na pločnik kakor lutka, ld ji prerežeš niti. Vse se je zgodilo silno hitro. Sele sedaj je Blisk v mislih zgradil sliko dejanja. Kako Je bilo v tistem trenutku? Zazdelo se mu je, da sta bUa sama v praznem mestu. Sledilo je njegovo zveriženo padanje na bok, kot bi ga počasi filmal, z levo roko se je skušal ujeti in potem zopet dvigniti. Molk je raztrgal krik. Neka visoka, priletna ženska v črnini je vpila: «Držite morilca! Držite morilca!«
Zagledal jo je nekaj korakov levo od sebe, kako je stala z grozeče dvignjeno roko in z dolgim koščenim prstom kazala nanj. Okoli nje je bilo mnogo ljudi, ki so obstali kot vkopani. Blazni glas ženske pa jih je predramil, da so se razbežali kot kokoši, kadar mednje plane sokol. Zaderi, Blisk in ženska pa so bili vsak hip bolj sami, le sive hiše so votlo strmela vanje. Tedaj se je oni na tleh dvignil na eni roki, kot bi se hotel upreti zemlji, ki ga je vlekla vase. Srečal se je z njegovim kalnim pogledom. Ta njegov gib ga je zdražil, da je stopal bliže in znova pomeril. Roko je dvigal, kakor bi bila iz svinca. Obstal je s pištolo, namerjeno na oči. Slika se mu je zameglila. Zunaj na hodniku je zaslišal tihe, komaj zaznavne stopinje. Prisluhnil je. Potem je počasi zacvilila kljuka in vrata so se odprla ter tiho zaprla. Sobo je napolnila vznemirljiva tišina. Rahel srh ga je spreletel .Bala Je tema, on pa Je čutil, da nekdo stoji v sobi ob vratih. Objela ga je tesnoba, in segel Je pod zglavje. «Kaj se dogaja?« je pomislil. Ze je hotel prižgati luč, ko se je spomnil, da je bolje počakati. Nič pametnega se nd mogel domisliti. Toda nekdo je bil v sobi. Nekdo, ki se obotavlja in ga hoče presenetiti.
((Blisk, ali ne spiš?« Je zaslišal šepetajoč ženski glas.
«Ne!»
«Jaz sem, Melita!«
«Ti si!«
Globoko se Je oddahnil In roka je spustila orožje. Nena-doma se je začudil, kako da ni pomislil nanjo. Spomnil se Je na sestanek, kjer sta se spoznala. Zamikala ga je s svojo molčečnostjo in otožnim, skoraj odsotnim pogledom, polnim zrelosti in otroštva. Gledala ga je venomer, ko je govoril, ln gledala ga je drugače, kot so ga doslej gledale ženske. Po sestanku jo je spremil in potem sta se videla še nekajkrat. Govoril je z njo o sebi, o svetu, boju in vedno ga Je poslušala zavzeto. Ni mu prikrivala, da je žalostna in osamljena. Njxm odnos pa je ostal na meji svetlega hrepenenja, ki vabi kot visoka gora, kjer je vsak korak vstop v skrivnost, opoj in nevarnost.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina	UL SV’ Frančiška 20 Telefon 37338
Mesečno 950 Kr _ vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna v.ouu lir. Latna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa-ITe»na .št®vi!ka **dnu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Postni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
16. februarja 1971
Za SFRJ	Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali °9 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajej, P upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita ”a 13
ZTT • Trsi
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja in tiska
PO SKORAJ DESETLETNEM PRIPRAVLJANJU
Desetinski sistem vVeliki Britaniji
Spremeaitev sistema je povzročila aekoiiko zmede ia bojazai, da bi zaradi zaokrožeaja porastle ceae
LONDON, 15. — V Angliji so danes uradno uvedli desetinski sistem, čeprav je še vedno ogromno nasprotnikov, ki so navezani na stare tradicije. Nekateri časopisi so danes ostro obsodili spremembo ln nadaljujejo s kampanjo proti u-vedbi novega sistema, čeprav nima ta več nobene veljave. Popolnoma jasno je, da je bilo v trgovinah in na podzemski železnici nekoliko zmede. Mnogi se tudi bojijo, da bi sprememba povzročila povišek cen zaradi zaokrožen ja. Skoraj vse trgovine so odpravile stare cene in jih zamenjale s cenami izraženimi v funtih šterlingih in stotinkah, nekatere pa so obdržale stare številke in dodale nove. Res so nekatere cene malenkostno povišane, na primer poštne tarife in cene za nekatere prehrambene pridelke, znižala pa se je cena za pivo.
Angležem je treba priznati, da so spremembo potrpežljivo pripravljali že skoraj deset let. Sprememba je tudi ogromno stala, saj so morala vsa podjetja zamenjati računske stroje in veliko je bilo tudi reklame. Ogromni transparenti opozarjajo prebivalce, naj «mlsUjo de-setinsko«. Izginili so dokončno vsi na jrazličnejši kovanci za šilinge in penije, nadomestili pa so jih kovanci za desetinski peni, za pol penija in dva penija. Ustanova, ki je pripravila spremembo, ni mogla razdeliti brošur, ki iih je nalašč tiskala, zaradi stavke poštnih uslužbencev. Celotna kampanja se je razvijala po časopisju.
sul. Delavci so kopali jez na vodno napeljavo, ko jih je nenadoma zakrila zemlja. Do sedaj so reševalci našli samo dve trupli.
NADALJUJE SE STAVKA
ANGLEŠKIH POŠTARJEV
LONDON, 15. — Nadaljuje se stavka angleških poštnih uslužbencev. Danes sta se spet srečala tajnik osrednjih angleških sindikatov in predstavnik poštne uprave, do sporazuma pa le ni prišlo.
BRITANSKI VOJAK
UMRL V BELFASTU
LONDON. 15. — V belfastski bolnišnici je danes umrl 22-letni bri-tanšlci vojak John Laurie, ki je bil ranjen v glavo med incidenti, do katerih je prišlo pretekli teden v Belfastu med demonstranti in britanskimi četami. To je že drugi britanski vojak, ki je zgubil življenje v Severni Irski, kjer so britanske čete že osemnajst mesecev z nalogo, da vzdržujejo red. Pretekli teden je namreč umrl v severnoirskem glavnem mestu vojak Robert Curtis, ki je padel pod rafalom iz brzostrelke ostrostrelca.
OBSOJENIH V MADRIDU
OSEM ČLANOV KP ŠPANIJE
MADRID, 15. — Madridsko sodišče za javni red je obsodilo danes osem oseb na zaporne kazni od štirih mesecev do treh let pod obtožbo, da so bile članice španske komunistične partije. Drugi dve o-sebi so oprostili krivde. Obtožnica trdi, da so obsojenci vstopili v špansko KP v letih med 1963 in 1968 v Jerezu de la Frontera. Vsi so bili tudi obtoženi sodelovanja v prepovedanih »delavskih komisijah« ter razdeljevanja vsot denarja delavcem, ki so se udeleževali stavk.
ZEMELJSKI USAD ZASUL 30 DELAVCEV KALKUTA, 15. - Pri industrijskem mestu Ranchi (v vzhodni državi Bihar) .je v soboto popoldne izgubilo življenje približno 30 delavcev — med katerimi nekaj žensk
V TURČIJI SO UGRABILI
AMERIŠKEGA PODČASTNIKA
ANKARA, 17. — Trojica neznancev, verjetno skrajno levih študentov, je v prvih jutranjih urah u-grabila in s silo odpeljala ameriškega podčastnika.
Jimmy Finley, iako je 25-letne-mu podčastniku ime, je s svojim avtom patruljiral okolico ameriških vojaških oporišč v Turčiji, ko so ga neznanci napadli in prisilili, da je svoj avto usmeril zahodno od prestolnice.
Ameriški poslanik v Turčiji, je takoj zaprosil za razgovor s člani vlade in zahteval, naj Finleya najdejo. Za sedaj ni esti o ugrabljencu in ugrabiteljih, ki se še niso oglasili s svojimi zahtevami.
V SEJNI DVORANI EGS
BRUSELJ, 15. — Precej burno je postalo ozračje na današnjem popoldanskem sestanku ministrov za poljedelstvo EGS, ko so vdrle v sejno	dvorano	tri	dobro	rejene
krave, za njimi pa kakih sto kmetov, članov belgijske »kmetijske profesionalne zveze«
Živali so nekajkrat obkrožile štirioglato mizo, za katero so sedeli ministri	in delegat	šestih	držav
članov EGS, umazale pod ter prevrnile veliko število stolov.
Zaradi	«vdora»	so	morali	preki-
niti sejo za pol ure, vse dotlej, dokler ni	oddelek	policije pregnal
krave iz dvorane, skupina čistilcev pa dodobra očistila in pospravila dvorano.
SPOPAD MED DVEMA
JUŽNOAFRIŠKIMA
PLEMENOMA
UMTATA (Transkei), 15. - V južnem oredelu pokrajine Natal (Južna Afrika) je prišlo do silnega soooada. med katerim je izgubilo živlienie 28 oseb.
Že v petek sta se plemeni Bok-veni in Mamtodomiseni spoprijeli zaradi pravice do pašnje živine na nekaterih predelih v deželi Lusiki-sika.
POTRESNA SUNKA V LOS ANGELESU LOS ANGELES (Kalifornija), 15. — Pokrajino ob Los Angelesu sta spet prizadela dva potresna sunka približno 3 stopnje po Richterjevi lestvici. Sunka nista povzročila nobene škode v mestu samem, kjer so pa ljudje preplašeni begali po ulicah. Škodo je utrpel samo jez Van Norman, ki ga je že hudo poškodoval potres prejšnji teden. Vendar ogromni jez še vedno zadržuje vodo. Tehniki ga skušajo kolikor mogoče zavarovati, ni pa gotovo, da bi lahko prenesel še kak sunek.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
i
V PRVENSTVU^ TRETJE AMATERSKE NOGOMETNE LJGE
Po tesni zmagi nad ekipo Virtusa Breg sam na prvem mestu lestvice
Prepričljiva zmaga Sovodenjcev nad Azzurro z goli Marsona in Dužmama
'O
V NEDELJO V SAN
Borovi člani klonili močnejšemu nasprotnik
VINI CANELLA-BOR 91:61 (44:26) [Dona odpravili skoraj vse 8*5
Virtus — Breg 0:1	(0:1)
BREG: Favento, Posega, čuk. Race, Vatta, Menardi, Vižintin, Mi-kuš, Zonta, Petaros, Grahonja. (V 39. min. p.p. je Zonto zamenjal Krmec).
V	nedeljo sta se na igrišču pri Sv. Sergiju srečali enajsterici Brega in Virtusa. Srečanje se je izteklo prav tako kot preteklo nedeljo med Zarjo in Virtusom. V obeh srečanjih sta vodeči enajsterici komaj izsilili uspešen izid. Tako Breg kakor Zarja sta navajena na celotni izkopiček in v preveliki samozavesti podcenjujeta nasprotnika, ki (kakor v tem primeru Virtus) tega ne zasluži, kajti tako tehnično, kakor tudi kondicijsko ne zaostaja za Brežani.
Srečanje je imelo dve lici:
V	p.p. je imel Breg vajeti igre v svojih rokah in je dobesedno razpolagal z nasprotnikom. Ta ni zdržal hitrega tempa igre, ki jo je Breg diktiral. Virtusova obramba pa je zdržala in potrdila, da sodi v skupino najboljših. Priložnosti za Breg je bilo res mnogo, kar se tudi zrcali v 9 kotih v njegovo korist (proti 1 za Virtus).
V	d.p. je Virtus prevzel vodstvo igre. Breg je bil večidel potuhnjen v obrambo. Brežani so popustili v tempu igre in so branili pičlo prednost do konca tekme.
Drugi del tekme ’je popolnoma razočaral številne gledalce.
Kratka kronika srečanja:
Breg se požene v napad in že v 4. min. Grahonja sproži nevaren strel. V 6. min. spet Grahonja izsili kot. V tem delu igre uspe Vir-tusu protinapad po levi strani. V 11. min. lepa kombinacija Mikuš-Visintin-Zonta, ki jo «predvaja» za uspešno akcijo Visintin-Mikuš-Vi-sintin, do katere je prišlo v 12. min. ko je branilec Virtusa na Vi-sintinov strel slabo preusmeril žogo v svoja vrata. Do konca polčasa Breg stalno pritiska. V vsem tem času je Virtus izpeljal le 3 protinapade od katerih je bil le tisti v 37. min. nekoliko nevaren. V 39. min. je Zonta zapustil igrišče zaradi pretepa.
V	začetku d.p. se na igrišču predstavi le 10 Brežanov. Šele po 2. min nastopi tudi Petaros, ki je poškodovan. Po začetnih udarcih iz-gleda, da se bo igra iz p.p. nadaljevala. V 3. min. Race poda Pe-tarosu, ta tolče z glavo mimo droga. In je že konec lepe igre. Sedaj je Virtus v premoči. Lepe in hitre podaje toda vse akcije »ugasnejo« v Bregovem kazenskem prostoru. Bregovih igralcev na sredini igrišča ni več mogoče spoznati: so medli, počasni in morda preveč utrujeni, ker so v p.p. preveč dali od sebe. Pred koncem še en protinapad Brežanov in konec tekme.
S pridobitvijo obeh točk je Breg sam na vrhu lestvice, za točko pred Zarjo, ki je v nedeljo počivala in ima tako eno neodigrano
tekmo.	IST
» * *
Sovodnje — Azzurra 3:0 (1:0)
SOVODNJE: Tomazin, S. Flore-nin, Kuzmin, Černe, Batistič, Gru-
— zaradi usada, ki jih je žive za
itiiiiiiiiiriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiS
*
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slovenske pesmi; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert: 19.00 Otroci pojo; 19.25 Zlx>rovsko petje; 19.45 Lahka glasba, 20.00 Šport: 20.35 Rossini: »Seviljski brivec«.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran.
KOPER
6.30,	7.00, 10.00, 12.30, 14.00,
14.30,	16.00, 17.00, 19.15, 22 30 Poročila; 7.00 Jutranje pesmi; 8.00 Lahka glasba: 8.45 Spored za mladino; 9.15 Zbor iz Rovinja:
9.30	«20.000 lir za vaš spored«;
10.05	Juke box; 10.30 Poslušajmo jih skupaj; 11.15 Spored operne glasbe; 11.45 Glasba in pesmi;
12.00	in 12.45 Glastrn po željah:
14.05	Jugoslavija v svetu; 14.15 Polke in valčki; 17 10 Vaši pevci;
17.30	Radijska priredba: »Vodnjan v spominu«; 17.45 Haydnove in Mozartove skladbe; 18.30 Ritmi za mladino; 19.30 Prenos RL;
22.15	Glasbeni koktail; 22.35 Ope retna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15 00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.20 Radijska priredba; 12.10 Plošče; 13.15 Kvizi; 14.06 Popoldanska oddaja; 16.00 Oddaja za otroke; 16.20 Spored za mladino:
TOREK, 16. FEBRUARJA 1971
18.15	Popevke; 18 45 Ekonomska panorama; 19.00 Plošče; 20.20 F. Cilea: »Gloria«; 21.45 Lahka glasba; 23.00 Danes v parlamentu.
H. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.14 Lahka glasba: 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba;
10.05	Popevke: 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento;
14.00	in 18.05 Zakaj in kako; 14.05 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 16.05 Popoldanski spored:
18.15	Lahka glasba; 19.02 Spored s Pippom Baudom; 20.10 Spored z Mikom Bongiomom; 21.40 Nove plošče; 22.40 Radijska priredba.
III. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Operna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Koncert; 17.25 Zgodovina gledališča; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Berlinski festival; 22.20 Knjižne novosti.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 15.00,
17.00,	19,30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Šiptarske pesmi iz Kosova; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz oper hrvaških skladateljev; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Melodije iz filmov; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasbena tribuna mladih:
14.30	Z orkestrom Roberto Rossi; 14.40 Mladinska oddaja; 15.SA Glasbeni intermezzo; 15.40 Maj|*
wmm
na revija naših altistk; 16.40 Rad imam glasbo; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Pota sodobne medicine; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Orkester Dorka Škober-neta; 20.00 Prodajalna melodij;
20.30	Od premiere do premiere;
21.30	Lahka glasba; 22.15 Glasba evropskega srednjega veka; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 S popevkami po svetu.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Nabožna oddaja; 19 15 Knjižne novosti; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.3i Dnevnik; 21.00 »Ne-ro VVolfe«; 22.10 Znanstvena obzorja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Boome-rang; 22,15 Glasbeni spored; 23.00 Medicina danes.
JUG. TELEVIZIJA
20.00, 22.20 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Spozna vanje prirode in družbe; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 Tik tak; 18.00 Risanka; 18 15 Obzornik; 18.,1Q Torkov večer; 19.05 Po jrtave — odd. o obrambni vzgoji;
19.30	Vzgoja za življenje v dvoje; 19.40 Pet minut za boljši jezik; 20.35 »Vplika ljubezen Elvire Ma-Jipaiv> - šv«d. film; 22.05 Nok
— 5. Peroci.
den, P. Florenin, Bevilacqua, Dužman, Marson, Tomšič, Mozetič.
AZZURRA: Brunetti, Macuzzi, Pe-lizon, C. Roldo, Marchese, Trevi-san, R. Roldo, Melissa, Bevilacqua, Tonsig.
SODNIK: Anastasi Mario.
STRELCA: Marson v 37. min. p.p. in Dužman v 28. ter 39. min. d.p.
Sovodenjski nogometaši so začeli drugi del prvenstva s povsem zasluženo zmago. Slovenski nogometaši so tokrat res presenetili svoje navijače s pozitivno, borbeno ter tehnično zadovoljivo igro. Če ne upoštevamo izida, ki bi bil lahko še višji (saj so Sovodenjci imeli vrsto priložnosti, Marson pa je dvakrat zadel prečko) lahko rečemo, da e-kipa res dobro obeta. Treba bo le še naprej igrati tako požrtvovalno, da bo lahko moštvo zdržalo tudi v tekmah s težjimi nasprotniki, kot je bila Azzurra.
»Belo-modri« so začeli s hitrim tempom in nasprotnik se je le s težavo branil na lastni polovici igrišča. Ko je prvi polčas že iztekel, je padel prvi gol. Dosegel ga je odlični Marson, ki je bil za nasprotno obrambo pravi trn v peti.
Drugi polčas je bil — razen začetne in kratkotrajne ofenzive Goričanov — povsem podoben prvemu. Domačini so z mirno in zbrano igro diktirali svoj tempo in proti koncu so po zaslugi požrtvovalnega Duž-mana še povečali svoje vodstvo.
V	sovodenjskih vrstah so bili najboljši Marson, Dužman ter mlada Tomšič in Kuzmin.
-jo-
* * *
Vesna B — Inter SS 0:2 (0:0)
STRELCA: d.p. v 25. min. Bian-chi (I), v 35. min. Iannuzzi (I), z enajstmetrovke.
VESNA B: Tretjak; Košuta D., Bogateč L, Sulčič C., Sulčič F., Sul-čič E., Košuta Z., Kravanja, De-grassi, Donnini, Degrassi.
INTER SAN SABBA: Verginella; Suard, Olenik, Rener, Lando, Za-nier, Cicala, Batič, Clarot, Iannuzzi, Bianci. 12 Roncelli, 13 Bacilo.
SODNIK: Zoch iz Trsta.
Vesna B je morala kloniti na domačem igrišču proti močni enajsterici Inter San Sabba, ki je na lestvici visoko uvrščena in je tudi v nedeljo dokazala, da sodi med najmočnejše ekipe tega prvenstva sploh.
Križani so pogumno držali nasprotnike v prvem polčasu in so celo zamudili nekaj priložnosti, ki bi jih lahko z nekoliko več športne sreče tudi ugodno izkoristili. V odločnih trenutkih pa so bili prepočasni. Obramba pa je kot običajno dobro vzdržala napade močnih gostov, med katerimi je nastopil tudi stari znanec v Križu Luciano Rener, ki je svoj čas v veliki meri pripomogel, da je kriška Vesna dosegla več pomembnih uspehov v prvenstvih in na turnirjih. Rener je biil tudi v nedeljo med najboljšimi na igrišču.
Tudi v drugem delu igre so kriški nogometaši bili povsem enakovredni gostom in vse je kazalo, da bodo iztrgali močnim nasprotnikom remi, kar bi bilo za Križane res velik uspeh. V 25. min. pa jim je Bianchi prekrižal račune in povedel svoje moštvo v vodstvo. Deset minut kasneje pa je še Iannuzzi z enajstmetrovke postavil končni izid na 2:0 in za Križane je bilo praktično tekme konec. Sicer so še poskusili s kakim protinapadom spraviti na kolena nasprotno obrambo, a brezuspešno. Gostje so bili vedno na mestu in so tudi zasluženo zmagali.
Dobro pa so igrali tudi kriški predstavniki, ki so se požtrvovalno vrgli v borbo, tako da je bila tekma zelo zanimiva, včasih pa na res visoki tehnični ravni, kar kaže, da znajo tudi kriški »tretjekategomiki« zaigrati, kot je treba.
b. L
* * *
Esperla — Olimpija 0:1 (0:1)
OLIMPIJA: Kante, škoda, Trampuž, Kozlovič, Starc, Metelko, Blazina, Perissutti, Rebula, Štoka (Germani), Nanut.
ESPERIA: Zauli, Anmahian, De-marchi, Giorgini, Peruzzi, Lucchi-ni, Suriano, Riosa, Guerra, Della-valle, Musi (Del Vecchio).
STRELEC: Nanut v 15. min. p.p.
Olimpija si je s tesno zmago nad Esperio zagotovila dragoceni točki. Igra enajsterice iz Gabrovca je bila tokrat nekoliko slabša kot po navadi, imela pa je nekoliko več športne sreče.
V	prvem polčasu je Olimpija imela pobudo trdno v svojih rokah in nasprotniki so le redkokdaj prišli do izraza. Potem ko so prešli v vodstvo, bi »plavi« lahko s skrbnejšo igro še nekajkrat zatresli mrežo Esperie.
V	drugem polčasu so se Kraševci zaprli nekoliko v obrambo in to je nasprotnik izkoristil, da je prevzel vajeti igre v svoje roke. Igralci Olimpije so s tem precej tvegali, saj je bila razlika enega samega gola premalo, da bi se počutili varne. Obramba je vsekakor zadovoljivo, čeprav ne brezhibno, opravila svoje delo, nasprotniki pa so i-meli neke,! lepih žog na razpolago, ki pa so jih vse skraja zastreljali.
Olir.**0a začne z lepo napadalno igro, i.\'V 15. min. obrodi sadove:
Metelko pošlje visok strel na sredino kazenskega prostora. Žoga je previsoka za vse in prispe do Nanuta, ki jo brez posebnih težav spravi v mrežo. Po tem golu je imela Olimpija na razpolago vrsto priložnosti, ki jih ni znala izkoristiti in ji ni uspelo povišati rezultata.
V	drugem polčasu zaigrajo Kraševci zadovoljivo le nekajkrat v napadu. V 20. min. je Metelko izvedel prosti strel z roba kazenskega prostora. Žoga je zadela prečko ob zgornjem kotu in se odbila pred vrata, nihče pa ni bil toliko priseben, da bi to priložnost izkoristil in poslal žogo v mrežo.
Job
* * *
Demacori — Primorec 0:0
V	prvenstveni tekmi je Primorec proti Demacoriju dosegel le točko. Čeprav so bili Trebenci kondicijsko dobro pripravljeni in celo bolje od nasprotnikov, niso zmagali ker je bilo v sredini igrišča preveč zmede in niso nudili napadalcem primernih podaj. To predvsem v prvem polčasu. V drugem polčasu so se nekoliko bolje organizirali in čeprav so bili v stalni premoči niso prišli do zadetka. Zapravili so namreč celo vrsto izrednih priložnosti, t enajstmetrovko vred.
Kronika. V 35. min. lepa priložnost za Demacori: po podaji krila pošlje srednji napadalec žogo z glavo nad prečko. V 37. min. lepo priložnost zapravi Riko Čuk, ki strelja sicer precej močno, a na žalost v vratarja. V drugem polčasu začne Primorec napadati in že v 7. min. Možina Vladi strelja proti vratom, a branilec pošlje žogo z glavo v kot. V 9. min. Kralj Mauro zgreši cilj le za malo, ko strelja z glavo previsoko. V 25. min. je Demacori v napadu, a nevaren strel treben-ski vratar reši. V 32. min. Stojan Milkovič zapravi priložnost, ko strelja enajstmetrovko nad prečko. Priložnost v 35. min. za Rika Čuka, ki steče sam proti vratom a strelja nad prečko. V 38. min. Valdi Možina zadene prečko, še zadnji strel Pavla Kralja, a skonča mimo vrat.
Najboljši v vrstah Primorca je bil Stojan Milkovič.
BRK
* * *
Primorje B — Llbertas Prosek
0:1 (0:0)
PRIMORJE B: Furlan, Bukavec, Štoka (Sardoč), Ordinanovič, Malusa, Pertot, Paoletti, Ukmar, Živec, Lipott, Čemjava.
LIBERTAS PROSEK: Štoka, Liz-zi, Babič, Perkovič, Cotterle, Della Valle, Košuta, Morgan, Bolčič, Man-zutti (Dagri), Piol.
SODNIK: Parisano iz Trsta.
STRELEC: 40. min. d.p. Sardoč (avtogol).
Le pet minut je manjkalo do konca, ko je Libertas sprožil protinapad z Dagrijem. Vratar Furlan je uganil smer njegovega strela in se pognal za žogo, ki pa jo je prestregel Sardoč. Žoga je spremenila smer in se zakotalila v mrežo. To je bil odločilni trenutek srečanja, ki je povsem zadovoljilo s tehnične in agonistične plati, saj je hilo lepo in korektno. Obe enajsterici sta solidno zaigrali. Libertas je sicer ustvaril nekaj več ugodnih priložnosti, ki pa jih ni znal izkoristiti: naletel je na zelo močan odpor o-brambe Primorja, ki je v nedeljo igrala zelo dobro. Drugo moštvo Primorja je tokrat stopilo na igrišče v precej okrepljeni postavi in takoj je bilo razvidno, da bo kljub uigranosti in solidnosti Libertasu trda predla. »Rdeče-rumeni« so se izkazali predvsem v obrambi, medtem ko sta na sredini igrišča ključna igralca Pertot in Ukmar nekoliko razočarala. Izkušeni Lipott se je zaman trudil, da bi uredil vrste svojega moštva. Primorju ni preostalo drugo, kot da se izogne sredini igrišča z dolgimi podajami na krila, ali pa z bliskovitimi protinapadi. Tako se je tudi zgodilo. Živec, ki je bil v napadu precej o-samljen, ni dobil od čemjave prave pomoči, saj je ta naletel na črn dan. Skratka, moštvo je občutilo odsotnost srednjega napadalca Rust-je, ki je igral s prvim moštvom v Turjaku. Kljub vsemu pa Primorje ni razočaralo, saj je Libertas letos med kandidati za končno zmago. Trenutno je na tretjem mestu, medtem ko mora ekipa Primorja vsako nedeljo svojo postavo improvizirati. To se je zgodilo tudi v nedeljo, le da je bila tokrat improvizacija še kar uspela. Gostje so prišli do zmage zaradi avtogola v zadnjih minutah igre in to po nevarni akoiji Primorja, ko je Malusa pri povsem
OBVESTILO
SPDT obvešča, da bo vpisovanje tekmovalcev za 5. zimske športne igre samo v četrtek, 18. februarja od 19.30 do 21. ure v Trstu, Ul. Geppa 9/1 (bar). Vpisnina za vsakega posameznika je 400 lir.
praznih vratih zadel prečko. Ne da bi nasrotnika podcenjevali lahko rečemo, da bi se stvari na igrišču lahko odvijale tudi drugače; remi pa vsekakor ne bi oškodoval nobene ekipe.
B. R.
* * *
Devin — Union 1:3
IZIDI NAŠIH MLADINSKIH MOŠTEV
Mladinski finale
Aurisina - Gaja	1:1
Naraščajniki	
Gaja - Breg	0:0
Vesna - Esperia	4:0
CGS - Primorje	1:1
Virtus - Sovodnje	0:1
POSTAVI:
VINI CANELLA SAN DONA’: Ferrari L. 13. Rottigni 1, Ferrari, Veronese 6, Milani 19, Lessana 14, Benetollo 18. Andriolo 12, Baradel 8. Striuli.
BOR: Zavadlal 11, Fabjan 6, Ru-des 2. Lakovič 6, Starc 19, Sirk 6, Kralj, Ambrožič 8, Pertot 3, Hrvatič.
SODNIKA: Cappelletti (Tolmezzo) in Garlato (Videm).
Borovi košarkarji so v nedeljo doživeli najbolj pekoč poraz v tem prvenstvu D lige. Ekipa Vini Canella iz San Dona je namreč odpravila Bor s točno 30 točkami razlike in je tako ponovno potrdila, da je na lastnih tleh praktično nepremagljiva in da zasluži visoko uvrstitev v tem prvenstvu. Kot je znano, so igralci, San
igrali kot obiig
joče ekipe z izredno visokim1 « (poprečno nad 90 točkami)-, proti borovcem so bili skoraj motljivi iz vseh položajev, li so namreč zunanji igralci, tri: vsi so vselej zadeli v včasih so bili celo enolični s jo točnostjo.
Borovci so _
v zadnjih časih. Dosegli so . ^ 61 točk, kar kaže, da so Pn* j. do izraza v napadu. »Plavi« ^ cer poskusili tako obrambo v ^ kot ono na mož moža, a zaJ ^ Domačini so vselej našli P° koša.	.pijsJe
Edina razveseljiva nota nea > tekme je bila ta, da so pr°“. p cu tekme nastopili tudi rovi košarkarji, ki bodo že P .e, nje leto prestopili v članske jta Valter Hrvatič in Sandi Perto ^ v nedeljo namreč igrala Pralajiko bro in sta dokazala, da se ^ udobno vključita v prvo p®te tako nadomestita «veterane»- ^ Ostali so bili poprečni, r Starc je sicer bil najboljši s . V prvem polčasu pa je j V zgrešil, ker je prenaglo me , 'p-prvem delu igre se je razl®£ri; je vadlal, a le nekaj minut. = t obrambi.
Mladi Borovi košarkarji v tekmi z Lloydom B
zeli f.
bil skrben v se ni odlikoval.
Še nekaj o kroniki.
Domačini so takoj prevzeunejai budo v svoje roke in so vJor0v-minutah že odločili tekmo. trt j8 ci so namreč zaostajali naJP deset, nato petnajst, dvajset Vsak napad domačinov je Ppu-nil koš ali dva prosta met8- p vi« so požrtvovalno odgovarja'pol segli so tudi 26 točk v Prve£jnj s« času, a vse premalo. DomaC bili namreč že nedosegljivi- j.
V drugem polčasu ista sli gralci San Donaja so Živah čeli in so nizali koš za kosem- j, rovci so morali tudi v drug® p
času igrati podrejeno vi rali so predati orožje za boljšemu nasprotniku.	fayil»
Sodnika sta zadovoljivo °P. 50 svojo nalogo. Igralci obeh e bili namreč vzorno športni-
NEDELJSKI IZIDU .,
Dukcevich GO - Treviso	..'.51
Vini Canella - Bor	"
Italcantieri - Thiene	Tn-jl
Friulana - Pro Pace PD	S.4J
Zuccheri - Castelfranco	.
IZIDA NAŠIH MOŠTEV-
Naraščajniki: Lloyd A - Polet Lloyd B - Bor
68^
85:^
V
■m...a""''
kiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiimiuuimiiiimiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiitmiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V 1. IN 2. AMATERSKI LIGI
Neodločena izida Vesne in Primorfi
Oba gola Križanov je dosegel branilec Botti
Vesna A — Torriana 2:2 (2:2)
STRELUI: p.p. v 2. Zanolla (T), v 6’ Tessari (T), v 25’ in 44’ Botti (V).
POSTAVI:
VESNA A: Rado Tence (Farra); Verzier, Botti; Finotto, Skrem, Car-meli; Caharija, Boris Tence, Švab, Milič, Della Vedova (Mongardini).
TORRIANA: Valente, Ballaben, Grion; Franco, Visintin I., Maruc-cio; Zanolla (Pascolat), Zollia, Tessari, Gioiello, Visintin H. 12. Za-nuttin.
SODNIK: Pinello iz Gorice.
Kriška Vesna, ki nastopa v prvi amaterski kategoriji, je v nedeljo igrala neodločeno proti neposrednemu nasprotniku za izpad, to je proti ekipi Torriana. Za Križane je priborjena točka velike važnosti. Morda ne toliko zaradi stanja na lestvici kot zaradi tega, ker je ta remi vlil Križanom novega poguma, da ne obupajo in da je rešitev še mogoča. Tudi Libertas, neposredni tekmec Vesne za izpad, ni šel preko neodločenega izida. Položaj torej ni brezupen. Le korajžno!
Nedeljska tekma je bila dokaj čudna. Gostje so namreč začeli z izrednim ritmom in so v 6 minutah dosegli kar dva gola. Domači vratar Rado Tence, ki nosi velik del krivde za oba prejeta gola, je bil zbegan, zbegani so bili kriški igralci, navijači, trener. Še ena katastrofa? Vse je kazalo namreč, da bodo gostje nadkrilili Križane. Na srečo pa so domači nogometaši pogumno odgovorili. Skrbno so začeli organizirati igro, odvzeli so gostom pobudo in so povsem nepričakovano odkrili novega strelca, branilca Bottijt>, ki je na levem krilu zamenjal poškodovanega Della Vedovo. Botti je namreč že v prvem polčasu popravil stanje s krasnima goloma in pri stanju 2:2 se je zaključil tudi prvi polčas. Nihče do tedaj ni verjel, da bodo domačini dohiteli goste. Zgodilo pa se je prav to in navijači so pričakovali od svojih nogometašev, da bodo v drugem polčasu še povečali ritem svojih akcij in da bodo tako iztrgali Torria-ni kar obe točki.
Kljub vsej požrtvovalnosti in dobri volji pa Križanom ni uspelo doseči tretjega gola. Večina igral cev je namreč občutila utrujenost
po prvem delu igre, ko so vsi v vrstah Vesne res dali vse od sebe. Gostje pa so skrbno zapirali vse vrzeli, tako da je postala naloga domačih napadalcev še težja.
Sicer pa so bili domači nogometaši kot navijači zadovoljni s tem izidom, še posebno, če' upoštevamo izreden šprint gostov v uvodnih minutah, ko je vse kazalo, da čaka kriško Vesno nova katastrofa.
b. I.
* * *
Isonzo Turjak — Primorje 0:0
TURRIACO: Martinuzzi, Zanuttig, Cragnolin, Comezzii, Tortolo, Anut A., Porcorari, Sebenico, Clama (Ronca), Anut E., Pastrello, 12 Prando.
PRIMORJE A: Štoka, Bukavec, Fontanot, Claut, Pescatori, Pressi, Vižintin, žužič, Rustja, Verginella, Barnaba, 12 Canciani, 13 Bezin.
KOTOV: 6:3 za Primorje.
SODNIK: Pasuello iz Vidma.
Po tolikih neuspehih je Primorje končno le prišlo do točke. Za »rdeče-rumene« je ta točka velikega pomena, posebno s psihološkega vidika. Če pa upoštevamo, da je Primorje točko zaslužilo ter povsem zadovoljilo tudi z agonistične strani, lahko upravičeno trdimo, da je v nedeljo doseglo pomemben uspeh. Pro-sečani so zaigrali kot prerojeni, zagrizeno im borbeno kot še nikoli. Tudi konddoijsko je enajsterica pokazala znaten napredek. Moštvo je bilo pomanjkljivo le v zaključevanju in to je tista stara hiba, ki jo ima Primorje že od samega začetka prvenstva. V vlogi »stoperja« je nastopil tokrat tudi sam trener ekipe Claut. Na središču igrišča smo zabeležili novost: vlogo veznega i-gralca je zaigral namreč Verginella, ki je odlično opravil novo nalogo in bil nedvomno najboljši n* igrišču. Mlademu Rustji je trener poveril nalogo srednjega napadalca, ki jo je mladenič povsem zadovoljivo opravil, čeprav je našel zelo močan odpor domače obrambe. O ostalih lahko rečemo, da so zaigrali vsi dobro. Branilca Bukavec in Fontanot sta imela precej dela z razigranimi nasprotniki, v svoji vlogi pa se je posebno v drugem polčasu izkazal Bukavec, ko je bil na visokih žogah nepremagljiv. Prosti igralec Pescatori je izrabil vso svojo izkušenost na sredina igrišč«,
pressi
kar lahko rečemo tudi o ‘ j8 P* žužič je zaigral zagrizeno,	$
kot ponavadi. V napadu sta _ p’ krat medlo igrala Visimtih naba. Poglavje zase pa j®	'f
Štoka, ki je v nedeljo reden dan in je s svojimi » ap|av' posegi, s katerimi je žel val zov, bil nepremagljiv. ,,0 f
Skratka, Primorje si je	f
borilo s trdno voljo, kljub	pf
je našlo v nasprotniku trd p0 ' mačini so namreč tudi berD |jr zagrizeno igrali. V prvem P-jlif' so ustvarili nekaj ugodnih JjpF ko pa so videli, da s tako W morja ne bodo premagali, s” jjg liko popustili, in ekipi sta . zmenili za neodločen re.
Upati je, da bo sedaj ‘ v prebolelo tisto psihično	f,
tero je zašlo. Res, še enkraf ni D'1 šlo do gola, a niti nasprotni* pf uspešen in za to gre ^asl po^ dvomno vsem nastopajočim .p, no pa odličnemu vratarju “Lifiplfh1 namičnemu Verginelli in	8.
nemu Bukavcu.
SMUČANJI
Na smučarskih mladinsk' jjo t*1 v Sappadi je v nedeljo nast~r di več slovenskih smuČarJeV'n8sle
Dosegli so (v veleslalomu/. «
nje uvrstitve: 18. Igor P‘fc‘‘snel1 Igor Kuret, 28. Adrijan Ob®
29. Stojan Kuret.
ODBOJKA
V odbojkarskem prvenst dincev so dosegli med drU^ di naslednja izida:	J;:
Kras - Gaja	V
CRDA - Kras
mmimniMP.
M 'i
mi s FARI in ARAC ter <** s 3:2.
JADRANJ*
Južnoafriška jadrnica Al (j G zmagala na mednarodni	PL
petown - Rio de Janeiro-	1
daljo preko Atlantskega 0 prevozila v 529 urah 34 sekundah.