PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 223 (13.454)
Trst, četrtek, 28. septembra 1989
Skupščina SRS v slovesnem vzdušju potrdila suverenost slovenskega naroda
Nova slovenska ustava
Trije zbori so včeraj potrdili vse amandmaje k novi slovenski ustavi - Sprejem dopolnil so poslanci na skupnem zasedanju in vsi prisotni pozdravili s ploskanjem in petjem Zdravljice
Z Zdravljico slovenska suverenost
MARKO VVALTRITSCH
S petjem Prešernove Zdravljice so člani slovenskega parlamenta sinoči zaključili dolgo razpravo o ustavnih dopolnilih Socialistične republike Slovenije. Razprava o teh dopolnilih je na Slovenskem trajala dobro leto in pol. Slovenski ljudje so dali široko podporo ustavnim dopolnilom, kakršni so bili odobreni včeraj. V letih narodnoosvobodilne borbe priborjeno pravico Slovencev po lastni državi v jugoslovanski federaciji, po pravici do samoodločbe, so slovenski delegati včeraj potrdili, pa čeprav so, še zlasti v zadnjih dneh, bili pod hudo politično prisilo. Videli smo, tudi na televizijskem ekranu, ki je neposredno prenašal razprave na dolgih sejah, kako nekateri nasprotujejo pravici Slovencev do samoodločbe.
V	najhujših dneh nacifašistične okupacije slovenskih dežel so odposlanci slovenskega naroda odločili, da bo Slovenija suverena v skupnosti jugoslovanskih narodov. Dandanes, v času demokratizacije slovenske in jugoslovanske družbe, so delegati slovenskega naroda v republiški skupščini odločili, da bo Slovenija suverena v skupnosti jugoslovanskih narodov. Slovenski delegati so včeraj možato potrdili to, za kar so se borili slovenski partizanski borci.
V	današnji jugoslovanski družbi, ki jo pesti huda gospodarska kriza, so prišle do izraza razlike in nasprotja. Očitno pa je, da izhod iz sedanje jugoslovanske krize ni v pogrevanju narodnostnih sporov, na osporavanju narodov in narodnosti, da uživajo pravice, ki jim gredo, na neupoštevanju pravne države, na neupoštevanju ekonomskih pravil. Iz sedanje krize, gospodarske in politične, se bodo narodi Jugoslavije izvlekli le, če bodo znali hoditi po Poti dejanske enakopravnosti, v spoštovanju pravic drugega, ne da bi eden skušal škodovati drugemu.
Pritiski kakšrnim smo bili priča v zadnjih tednih in dneh ne bodo zategli, ne bodo rodili pozitivnih rezultatov.
Slovenska družba je danes na poti demokratizacije. V Jugoslaviji ni
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BOGO SAMSA
LJUBLJANA Ob 19.20 je predsednik Miran Potrč vstal in z mirnim, morda skoraj uradnim glasom potiho in preprosto dejal: »Objavljam, da smo sprejeli novo ustavo Socialistične republike Slovenije.« V nabito polni dvorani so delegati treh zborov, predstavniki osrednjih slovenskih političnih in drugih organizacij, gostje, časnikarji in drugi vstali in pričelo se je ploskanje, ki ni in ni pojenjalo. Predsednik Potrč je hotel nadaljevati, pa so ga prekinili in pričeli spontano peti Zdravljico. To ni bilo povsem ubrano petje, morda celo malce razglašeno, toda zares je lepa slovenska pesem privrela iz srca. Šele na koncu se je celo tako resni predsednik prepustil čustvu in dodal: »Prvič smo v naši skupščini in prvič smo zapeli našo novo himno Zdravljico.«
Slovesna seja vseh treh zborov se je pričela le nekaj minut prej. V dvorani so se zbrali delegati in gostje, ko je v prvo vrsto, kot mu je v navadi, nekako neopazno prišel Milan Kučan. Vsedel se je, poleg njega sta bila član predsedstva Andrej Marinc in predsednik Socialistične zveze Jože Smole, na drugi strani so bili predsednik mladine Jože Školč, predsednik republike in drugi. Takrat je dvorana začela ploskati in skandirati: »Kučan, Kučan...«
Ploskanje ni hotelo prenehati, nadaljevalo in stopnjevalo se je, dokler ni predsednik slovenskih komunistov zaprosil, naj nehajo in se spet usedel.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Predsednik predsedstva SFRJ Janez Drnovšek ob svojem prihodu v slovensko skupščino (Foto Nace Bizilj)
Vzdržali so vse pritiske zveznih vrhov
Skupščina SR Slovenije opravila zgodovinsko delo
LJUBLJANA - Ob 9. uri zjutraj je bilo v skupščini Socialistične republike Slovenije delovno, pa tudi svečano. Nikjer skoraj nobenih varnostnih ukrepov. Pred skupščino je stal običajen miličnik, ki skrbi za promet. Pri vhodu so delili novinarjem nalepke, bilo jih je okrog sto iz Nemčije, Avstrije, Italije, še zlasti pa seveda številni iz vseh jugoslovanskih republik.
Pričetek je bil slovesen zaradi občutka o pomembnosti zgodovinskega trenutka. V prvi vrsti je sedel predsednik predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek. S posebnim letalom je priletel iz New Yorka, predčasno je zapustil OZN, kjer je sicer opravil svoje delo, toda želel se je udeležiti zasedanja skupščine, ki je tudi njega izvolila na tako odgovorno mesto. Njegova navzočnost je bila nekako fizično jamstvo za normalnost, za politični razgovor, ne pa razgovor s silo, kot bi nekateri želeli.
Miran Potrč je pred skupščino za uvod podal izdelano poročilo, ki ga je pisal vso noč, ob tem pa občasno poslušal neposredni prenos zasedanja centralnega komiteja in zvezne skupščine. Pozneje je bil prav tako resen, zbran, s prikritim hudomušnim nasmeškom nekje v kotičku ustnic odgovarjal novinarjem.
Nekdo ga je vprašal: »Vi ste komunist, član partije. Včeraj je CK ZKJ zasedal, zjutraj pa je
sprejel stališče. Ga boste kot član ZKJ spoštovali, kot to zahtevajo veljavna načela demokratičnega centralizma?«
Potrčev odgovor je bil zelo jasen: »Sem član Zveze komunistov, tega se zavedam in sem na to ponosen. V skupščino sem bil izvoljen po nepopolnem in ne povsem demokratičnem volilnem zakonu. Pa vendar, demokratično so me izvolili ljudje, občani SR Slovenije. Bom glasoval in delal, kot to pričakujejo od mene moji volilci.«
V mrzličnih nočnih urah je predsednik Potrč sestavil dobrih dvajset strani dolgo poročilo o ustavnih spremembah. Konec se glasi takole:
»Tovariši in tovarišice delegati.
Zvezni odbor skupščine SRFJ je na včerajšnji seji priporočil naši skupščini, da odloži odločanje o amandmajih k ustavi SR Slovenije. To stališče je sprejel, ne da bi se seznanil z vsebino predloga amandmajev. Sprejel ga je, ne da bi bil za to pristojen, razpravi in postopku, ki temu zboru vsaj ne more biti v čast. Priporoča nam, da naj bi odložili sprejemanje amandmajev zato, da bi se pred dokončnim sprejetjem lahko ocenila in pojasnila vsebina naših predlogov ter da bi se odpravili dvomi v to, ali so v nasprotju z ustavo SRFJ ali ne.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Čestitke SKGZ
Slovenska kulturno-gospodarska zveza izraža zadovoljstvo, da je skupščina Socialistične republike Slovenije, kot po splošnem pričakovanju odobrila ustavne spremembe, ki so bistvene važnosti za nadaljnji demokratični razvoj življenja v suvereni Socialistični republiki Sloveniji v skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. SKGZ obenem čestita delegatom, ki so to zahtevno nalogo izpeljali uspešno v nelahkih okoliščinah. Želeti je, da bo nadaljnji razvoj dogodkov potrdil pomembnost te odločite, tudi kot prispevek k splošnemu demokratičnemu razvoju jugoslovanske družbe.
Dopoldne pred zasedanjem skupščine SRS pa je SKGZ naslovila predsedniku skupščine SRS Miranu Potrču sledečo brzojavko:
Slovenska kulturno-gospodarska zveza izraža veliko zaskrbljenost zaradi napetosti, ki se stopnjuje v trenutku, ko se sprejemajo amandmaji k ustavi SR Slovenije. Slovensko politično vodstvo, slovenski delegati in z njimi ves slovenski narod so podvrženi hudim pritiskom in grožnjam, ki zadobivajo nezaslišane tone. Socialistična republika Slovenija je pod grobim napadom kljub temu da je njena suverena pravica sprejemati takšno ustavo, ki bo v bodočnosti slovenske družbe jamčila za njen resnično demokratičen razvoj, takšen, kot ga tudi Slovenci v Italiji iskreno podpiramo.
V tem ključnem trenutku za slovenski narod izraža SKGZ iz Furlanije-Julijske krajine solidarnost in popolno podporo skupščini SRS, ki kot legitimni predstavnik državljanov Slovenije z jasnim hotenjem uveljavlja suverenost slovenskega naroda in s tem potrjuje vizijo njegove bodočnosti v enakopravni skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
DUŠAN KALC
RIM Priznanje letalskega podčastnika Luciana Jerica, ki je bil tistega usodnega junijskega dne Rred devetimi leti v radarskem centru pri Maršali in
Po dokaj presenetljivem obratu in priznanjih o sestrelitvi letala DC9 pred 9 leti
Vlada naj razjasni vso resnico o Ustiti
vane nevšečnosti, ki mu je padla na grbo, je predsednik Andreotti postavil nekoliko ob stran gospodarsko problematiko in posvetil več pozornosti prav problemu Ustica. Vlada je očitno v zadregi, čeprav je njen predsednik odločno poudaril, da ima ves interes izvedeti resnico. Samo od sebe se ob tem vsiljuje polemično vprašanje, zakaj tega interesa ni imela tudi doslej oziroma zakaj ji doslej ni uspelo osvetliti ozdaja celotne zadeve. Andreotti kljub temu vztrajno zagotavlja, da vlada nima kaj skrivati in da bo kot doslej dala vso podporo sodstvu, ki raziskuje zadevo. To pomeni, da politična oblast odklanja vsakršno odgovornost. Odgovornost potemtakem nosijo vojaške oblasti. So torej lagali generali?
Bivši obrambni minister liberalec Zanone, ki je svojčas prisegal na zvestobo vojske in njenih generalov, je to svojo neomajno vero vanje potrdil tudi včeraj. Povsem drugače pa je reagiral bivši socialistični minister Amato, ki je poudaril, da so se mu zdele vojaške verzije dogodkov zelo šibke in da je bil vedno prepričan, da bo prej ali slej prišlo do
mio
razločno videl, kako je potniško letalo DC-9 izgi
morju pri Ustici, se je včeraj hrupno raztrešči-
; v rimskih palačah kot bomba in povzročilo never-presenečenje, nemir in preplah. In upati je, da te° P°vzročilo tudi žrtve, kar pomeni, da naj bi neka-l * vendarle pošteno plačali za nerazumljivi molk, v m terega so se vsa ta leta zavijali, da bi prikrili res-goc° 0 letalski tragediji. Devet dolgih let molka, iz-arjanj, ovinkarjenj in laži ne bo moglo ostati ne-ra?2n°vanih. To je splošno mnenje po presenetljivem j Pletu afere Ustica, o kateri je bilo že toliko besed
nTPolemik.
pravzaprav vsa ta leta prikrival resnico in
zai r*0 je piavz,apiav vsa ra reia priKrivai resnico m v ji. vprašanja so še vedno brez odgovora, toda g Pri presenetljivih priznanj ne bodo mogla več ostati brez odgovora. V italijanskem parla-
mentu
je včeraj završalo kot v razdraženem panju.
Uradne zahteve poslancev in senatorjev vseh barv po popolnem in dokončnem razčiščenju ozadja letalske tragedije so kar deževale. Novega obrambnega ministra Martinazzolija so po hitrem postopku pozvali na zagovor. Parlamentarni odbor za tajne službe mu je prisluhnil že včeraj. Kaj se je v tem okviru govorilo ni znano, ker se mora odbor po zakonu držati najstrožje tajnosti. Lahko pa mirno sklepamo, da mu minister ni postregel z kdo ve kakšnimi novostmi, saj so nova priznanja tudi njega samega presenetila. Zato pa se bo morda bolje pripravil in kaj več povedal v torek, ko bo moral v senatu kakor je včeraj sklenila vlada, odgovarjati na številna parlamentarna vprašanja. Že danes pa bo poročal v obrambni komisiji poslanske zbornice.
Skratka, mnenje vseh je, da se vlada ne more in ne sme več izmikati. Napočil je čas, da pride resnica na dan. Celotna zadeva je seveda takoj odjeknila tudi v Palači Chigi, kjer se je ministrski predsednik Andreotti sestal z nekaterimi ministri ter predsedniki parlamentarnih skupin večine, da bi se z njimi pogovoril o finančnem manevru. Spričo nepričako-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V pokalu nogometnih prvakov
Malmoe zasluženo izločil Inter
□ □ □
Ostali po predvidevanjih
Partizan odličen Napoti s težavo
□ □ □
Na odbojkarskem EP
Italija že v boju za prva mesta
NA 10. STRANI
Dobršen del Slovenije je noč preždel pred TV ekrani in radijskimi sprejemniki
Razburljiva beograjska noč ni spremenila dogajanj Slovenski komunisti ostali zvesti svojemu narodu
LJUBLJANA - Iz enajstega nadstropja stolpnice pod Šišenskim hribom je čudovit razgled na Ljubljano. Ponoči okna utonejo v temo, videti je le lepo razsvetljeno, moderno, čisto in urejeno mesto. Minulo noč pa je veliko oken ostalo svetlih. Ljubljana je vso noč pred radijskimi sprejemniki in televizorji poslušala neposreden prenos vročih razprav na zasedanju beograjskih osrednjih parlamentarnih in partijskih organov.
Zato je bilo mesto zjutraj malce zaspano, vendar so se radovedneži ustavljali pred poslopjem skupščine, v katerem so se zbirali poslanci, vidni slovenski predstavniki in med njimi tudi predsednik Janez Drnovšek.
Centralni komite ZKJ je zasedal nepretrgoma vso noč. Ob 7. uri zjutraj se je končala debata, sledilo je dolgo in zapleteno glasovanje in slovenski člani so se odpeljali domov, da so se lahko udeležili slovesne razglasitve nove slovenske ustave.
Predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan je svež, po domače bi rekli »kot rož'ca«, preskakoval po več stopnic hkrati v poslopju slovenskega cekaja, kot da bi prišel iz običajnega jutranjega teka po Tivoliju, ne pa iz dramatične, napete nočne seje osrednjega partijskega vodstva.
Kašni so vtisi, kakšno je razpoloženje? Kaj se bo zgodilo?
Odgovor je bil kratek in odrezav. »Razpoloženje je odlično, v resnici pa se dogaja nekaj pomembnega, velikega v sosednji stavbi, kjer je slovenska skupščina.«
Ali je še vedno nevarnost pritiskov, lahko pride do naj-hujšega?
»Ne, po včerajšnji seji zveznega prtijskega vodstva kaj takega ni mogoče!«
Sicer pa: Ceausescu pravi svojim delavcem: »Sedaj gremo v socializem!«
Pa se od nekod zasliši vzklik »Kruha!«
Ceausescu zato povzdigne glas: »Mi gremo v komunizem!«
Spet je slišati vzklik: »Kruha!«
Takrat pa Ceausescu resignirano ugotovi: »No, važno je, da le gremo nekam.«
Tovariš Milan Kučan zgodbice in njenega nauka ni obrazložil. Mi pa jo razumemo kot prispodobo nekaterih srb-
skih vodstev, ki veliko govore in veliko obljubljajo, na koncu pa so zadovoljni tudi s tem, da se le nekam gre.
Peter Bekeš, izvršni sekretar CK ZKS, je prav tako vidno dobre volje, čeprav se njemu (ki je bil v Ljubljani) močno pozna utrujenost. Odločno zanika možnost kakršnekoli intervencije, čeprav se kot dober pravnik zavaruje z »za zdaj, v sedanjih okoliščinah«.
Spopad na zasedanju zveznega CK je bil političen, ideološki spopad, ne gre samo za nacionalne razlike. Na eni strani je koncept zvezne države, na drugi centralizirane države, eni zagovarjajo pluralizem in demokracijo, drugi partijo in demokratičen centralizem. Glede JLA je mnenje, da ima svojo specifično vlogo, da je modra in odgovorna. Obrambni minister Kadijevič je poslal pismo slovenskemu vodstvu, ker pa na njem piše »državna tajnost«, seveda o vsebini ne more ničesar povedati. Pa vendar se sklicuje tudi na poseg partijskega predsednika armadne organizacije admirala Petra Šimica, in na dejstvo, da v njegovem govoru ni bilo nobene grožnje.
Kot smo že povedali, se je zasedanje CK ZKJ končalo ob 7. uri zjutraj. Tudi nočni del je bil zanimiv, vendar umirjen. Povsem se je spremenil ton razprave. Ni bilo osebnih napadov, ni bilo groženj s kontrarevolucijo in končalo se je z dolgim predlogom sklepov, bolje rečeno s priporočilom slovenskim komunistom, da ponovno premislijo in da pri sprejemanju amandmajev pazijo, da ne bodo prispevali k nadaljnji politični zaostritvi, v kolikor bi bili ali če bi bili amandmaji v nasprotju z zvezno ustavo. Na temelju tega priporočila se je CK razklal: proti sprejemu so glasovali vsi člani CK ZKJ iz Slovenije in Hrvaške ter nekateri posamezniki iz skoraj vseh drugih republik. Razmerje sil 40 proti 97, toda Slovenci in Hrvati so bili strnjeni, soglasno je glasovala JLA, pri skoraj vseh drugih pa so bili prosti strelci, bodisi javno, ali pa so se člani zadnji trenutek poskrili in izginili.
Okrog 2. ure ponoči je delo končala tudi zvezna skupščina, ki je prav tako razpravljala zgolj o slovenskih ustavnih spremembah. Ton razprave je bil ostrejši kot na zasedanju CK ZKJ, zaključek pa v bistvu podoben, saj so izglasovali poziv slovenski skupščini, da naj odloži sklepanje o spornih ustavnih amandmajih.	g §
Naprotestnem mitingu v Titogradu Črnogorci grozili tudi z orožjem
TITOGRAD - BEOGRAD - Okrog
50.000	Črnogorcev se je včeraj zbralo v Titogradu na protestnem mitingu (na sliki), ki ga je organiziral občinski svet sindikatov. Nosili so slike Slobodana Miloševiča in predsednika ZK Črne gore Momira Bulatoviča. Prepevali so jugoslovansko himno s transparenti v rokah. Najbolj značilne pa so bile parole, ki so jih kričali ali skandirali. Med njimi so bile najbolj značilne: »Slobodane, slobodu nam vrati - s tobom če se narod zaklinjati«. »Uhap-site Kučana«, »Uhapsite Kučana i Smoleta«, »Bez megdana i krvoproliča
-	ne tražimo niš ta novo samo carstvo Dušanovo«, »Mi smo brača sestre dvije
-	Črne Gore i Srbije«, »S tobom čemo Slobodane, ako bog da do Ljubljane«, »Rukovodstvo Slovenije - hoče zemlju da razbije«, »Slovenijo sram te bilo -šta je ovo s bratstvom bilo«, »Slovenija laže« itd.
Nato so spregovorili delavci in funkcionarji, katere so prekinjali z zahtevo: »Hočemo orožje.« »Na Kosovu smo udarili kačo po repu, v Sloveniji pa je pokazala zobe,« so trdili govorniki. Sekretar predsedstva črnogorskih komunistov Milo Djukanovič pa je dejal, da slovenska ustava ne more biti sprejeta na tako lahek način in zagrozil, da bo čez nekaj dni slovensko vodstvo na zatožni klopi in da bodo branili jugoslovansko ustavo z orožjem.
Iz Beograda pa poročajo, da so že včeraj poskušali organizirati nekaj podobnega. Morda bo miting danes, dobro obveščeni krogi pa so prepričani, da bo množični shod v petek.
Zaskrbljeni zaradi sprejetja ustavnih dopolnil k slovenski ustavi pa so bili tudi v Makedoniji. Tam sicer vzdušje ni bilo tako vroče, kot v sosednji Črni gori, kljub temu pa je predsednik makedonske SZDL Metodi Petroski zahteval »odgovorno« obnašanje Slovenije pri sprejemanju amandmejev.
Toda povsod le ni bilo tako. Delegati skupščine SR Slovenije so včeraj pred zasedanjem vseh treh zborov slovenske skupščine prejeli številne telegrame z izrazi podpore. Največ teh telegramov je bilo iz Slovenije, podpora pa je prišla tudi iz Zadra, Šibenika, otoka Paga in Splita. V vseh teh telegramih je izražena enotna želja, naj bi skupščina SR Slovenije sprejela predvidene amandmaje k slovenski ustavi in to ne glede na pritiske iz nekaterih sredin in organov.
Sprejem slovenskih amandmajev pa je pozdravil tudi najbolj znani jugoslovanski disident Milovan Djilas. Ta je včeraj izjavil, da je sprejem amandmajev in še posebej tistega, ki govori o pravici do samoodločbe in odcepitve, neodtujljiva pravica Slovenije. Djilas je s tem v zvezi še dejal, da gre pri vztrajanju na tem amandmaju najbrž le za princip in da Slovenija najbrž nima nobenega namena, da bi se resnično odcepila od Jugoslavije.
nadaljevanja s 1. strani
•	Z Zdravljico
osamljena. Z njo so še drugi v raznih republikah. Vsakdanja dogajanja nam to potrjujejo.
Slovenci v Italiji se skupno z našimi rojaki v matični domovini veselimo včerajšnjega pomebnega dogodka v skupščini Socialistične republike Slovenije. Z njimi bomo tudi mi še vnaprej prepevali Prešernovo Zdravljico, ki jo je naš največji pesnik spesnil v prvi polovici prejšnjega stoletja, tisto Zdravljico, s katero Slovenci ponujamo roko sprave in prijateljstva vsem narodom, s katerimi živimo v sosedstvu in s katerimi hočemo živeti v prijateljstvu.
•	Nova ustava
Predsednik Miran Potrč je nato prečital člene dosedanjega ustavnega zakona, s katerimi se spreminja ustava, sporočil zborom, da je prisotnih 149 delegatov združenega dela, 68 iz občin in 45 iz družbeno političnega zbora ter da je skupščina sklepčna. Prečital je rezultat glasovanj v zborih, ko so najprej glasovali za sprejem ustavnih izprememb, nato za novi ustavni izvršilni zakon. S tem je bilo celotne formalnosti konec.
To je bil velik, globoko občuten praznik slovenske suverenosti. Velik praznik, preobrat v zgodovini, saj si je slovenski narod izrbral novo, dosledno demokratično pot, sprejel nove obveze in utrdil svojo vlogo v skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, v skupnosti svobodnih narodov.
•	Skupščina SRS
Predlagam, da tega priporočila ne sprejmemo. Po ustavi SFRJ in ustavi SR Slovenije nima nihče, razen skupščine SR Slovenije, pravice in odgovornosti, da sprejema amandmaje. Prepričan sem, da smo že doslej in da bomo znali tudi danes to pravico in dolžnost, ki izhaja iz suverenosti slovenskega naroda in ljudstva Slovenije, opraviti odgovorno in preudarno, v skladu z zahtevami delovnih ljudi in občanov ter s polno odgovornostjo do drugih narodov in narodnosti Jugoslavije ter naših skupnih interesov v SFRJ. Predlagam, da kot vedno, do-sleno spoštujemo le v ustavi predvideni postopek in naše pristojnosti. Tako naj ravnajo tudi drugi. Tako bomo mi ravnali tudi naprej.
Predlagam, da na današnji seji zborov skupščine SR Slovenije, po letu in pol dolgi razpravi, ob večinskem mnenju naših delovnih ljudi in občanov, v njihovem imenu ter v skladu z njihovimi zahtevami in interesi sprejmemo amandmaje k ustavi SR Slovenije in ustavni zakon za njihovo izvedbo.
Doslej smo branili, danes pa smo odločeni, da v ustavnopravno normo povzdignemo pravico slovenskega naroda in ljudstva Slovenije, da po svojih legalnih in legitimnih predstavnikih odloča o sovji usodi. To pravico priznavamo tudi drugim. Toda ne dovolimo nikomur, da bi jo kratil nam.«
Po govoru predsednika Potrča je predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj poročal o gospodarskem položaju v Sloveniji. Nato pa so se trije zbori zbrali na ločenih
Večina dosegla sporazum o mamilih
RIM — V petstrankarski koaliciji, kjer je prišlo v prejšnjih dneh do manjših kratkih stikov zaradi raznih polemičnih izjav in predvsem zaradi razhajanj glede zakonskega osnutka o mamilih, so se vode včeraj spet nekoliko umirile. Na predsinočnji seji senatnih skupin večine, ki jo je zahteval predsedsnik demokristjanskih senatorjev Mancino, je bilo doseženo soglasje glede tistega dela zakonskega osnutka, ki predvideva sankcije za uživalce mamil. KD v bistvu pristaja na prepoved uživanja mamil, vendar pod pogojem, da se privilegira prevzgojo ne pa kaznovanja narkomanov. Sporazum predvideva skratka aplikacijo upravnih sankcij za lažje primere uživanja mamil. Hujši prekrški pa bodo v pristojnosti sodnih oblasti.
Ta sporazum je bil sprejet z zadovoljstvom med včerajšnjim delovnim kosilom, ki ga je v Palači Chigi priredil ministrski predsednik Giulio Andreotti za predsednike parlamentarnih
skupin večine. Včeraj so se sestali tudi vsi predsedniki senatnih skupin, da bi določili koledar debate o tem zakonskem osnutku. Socialistični predstavnik Fabbri je zahteval, da se senat izreče pred razpravo o finačnem zakonu. Opozicija pa se o tem ni izrekla. Možno je zato, da bo razprava o mamilih ter o finančnih zadevah potaka-la križno.
Med včerajšnjim kosilom pri Andreottiju se je večina še enkrat ugodno izrekla o gospodarskem manevru, ki ga bo ministrski svet sprejel jutri. Med včerajšnjim srečanjem je vlada napovedala, da se pri svojem gospodarskem manevru ne bo poslužila zakonskih odlokov. Davčni poviški bodo potemtakem stopili v veljavo skupno s finančnim zakonom, to je s 1. januarjem.
Vlada bo lahko sprejela Prandinijev odlok, s katerim se bo omejitev hitrosti povečala na 130 km na uro. Tako je
včeraj z večino glasov odredila poslanska zbornica, v kateri je potekala o tem živahna razprava. D g
Novinarji bodo sledili sojenju Azema Vllasija
BEOGRAD — Sojenje Azemu Vlla-siju in vsem ostalim obtoženim za starotrško afero, ki bo sredi oktobra, bodo lahko spremljali vsi zainteresirani novinarji. Napačne so torej informacije v tisku, da bodo s sojenja lahko poročali le novinarji Tanjuga, Rilindije in Jedinstva, je v včerjaš-njem pogovoru z novinarji dejal Darko Marin, sekretar sekretariata za informacije ZIS. Ker bo sojenje javno, bo sekretariat zagotovil vse potrebno za nemoteno delo novinarjev. (dd)
zasedanjih. Med na novo izdelanimi amandmaji je tudi sporni o razglasitvi izrednega stanja v mirnem času. Nihče v Sloveniji ne skriva tega, da je ta popravek nastal iz bojazni, da se tudi tej republiki lahko pripeti kaj takega, kot se je zgodilo na Kosovu, in da gre za obrambo temeljnih in legitimnih interesov. Končno besedilo tega zanimivega amandmaja se glasi:
»Skupščina Socialistične republike Slovenije lahko razglasi izredne razmere na območju Socialistične republike Slovenije ali njenem delu na predlog Predsedstva Socialistične republike Slovenije, če izjemna splošna nevarnost ogroža obstanek Socialistične republike Slovenije oziroma njeno ustavno ureditev. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovalo dve tretjini navzočih delegatov vseh zborov skupščine Socialistične republike Slovenije.
Če se skupščina Socialistične republike Slovenije ne more sestati, o tem odloči Predsedstvo Socialistične republike Slovenije in to odločitev predloži skupščini Socialistične republike Slovenije v potrditev, brž ko se ta lahko sestane.
Na območju Socialistine republike Slovenije ali njenem delu nihče ne sme brez soglasja skupščine Socialistične republike Slovenije razglasiti izrednih razmer in odrediti kakršnihkoli ukrepov v zvezi z njimi. V primeru, da je taka odločitev predlagana skupščini Socialistične federativne republike Jugoslavije oziroma Predsedstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije, so delegati oziroma član tega organa in Socialistične republike Slovenije dolžni o tem takoj obvestiti skupščino Socialistične republike Slovenije in druge pristojne organe Socialistične republike Slovenije ter zahtevati odložitev odločanja, dokler skupščina Socialistične republike Slovenije o spornem vprašanju ne zavzame stališča, in brez njenega soglasja ne smejo glasovati za odločitev.
V izrednih razmerah lahko skupščina Socialistične republike Slovenije ali po njenem pooblastilu Predsedstvo Socialistične republike Slovenije odredi izredne ukrepe, s katerimi se lahko začasno omejijo posamezne ustavne pravice in svoboščine. Kakšni ukrepi se v izrednih razmerah lahko odredijo, določi zakon.« jg 5 j
• Ustica
prebitja zidu molka. Današnji dan je zelo pomemben, je še dodal Amato, ker verzija, da je letalo DC-9 zadela raketa, ni več samo hipoteza. Tudi minister Formica je poudaril, da je svoj čas odločno zagovarjal hipotezo rakete, vendar njegovega mnenja niso hoteli upoštevati. Trditve socialističnih predstavnikov dokazujejo, da se njihova stališča že nekoliko razlikujejo od uradnega vladnega stališča, da vlada pač ni in ne bi ničesar prikrivala.
Glede vsega tega so demokristjani veliko bolj previdni. Scotti je na primer izjavil, da gre sicer za vznemirljivo zadevo, vendar kljub temu ne gre spreminjati mnenja po vsakem sodnem zaslišanju. Najprej je treba počakati na zaključke sodne preiskave, šele nato bo mogoče zavzeti stališča na parlamentarni ravni.
Opozicija je glede celotne zadeve veliko loolj nestrpna. Vsa parlamentarna vprašanja, ki so jih vložili njeni predstavniki, kličejo vlado na zagovor. Vidni možje in vojaški poveljniki so brez sramu lagali parlamentu in vsej državi, je izjavil predsednik komunističnih senatorjev Pecchioli. Odgovorni morajo za vse to odgovarjati, kajti pri tem ne gre le za osnovni čut pravice in resnice, temveč tudi za obrambo časti vojske, nad katero leži senca hudih laži nekaterih političnih in vojaških predstavnikov. Se odločnejši je bil Tortorella, ki kliče na zagovor vse dosedanje vlade.
Zadeva dobiva tudi nekatere mednarodne razsežnosti. Vztrajno se govori o tem, da je bila raketa, ki je zadela potniško letalo nad Ustico, namenjena letalu, v katerem se je peljal libijski predsednik Gheddafi. Minis; trski predsednik Andreotti je včeraj dejal, da želi priti do dna tudi tej hipotezi. Libijski veleposlanik v Rimu je včeraj izjavil, da italijanske oblasti niso nikoli zahtevale pojasnil libijske vlade. Italijanska vlada Pa nasprotno zatrjuje, da je preko veleposlanika v Tripoliju zahtevala p°" jasnila, ki pa jih ni nikoli dobil3’ Tudi ta aspekt bo treba razjasniti in Andreotti je trdno odločen, vsaj tako zagotavlja, da ga razjasni.
Biasutti predstavil program novega deželnega odbora FJK
Politika v znamenju dosedanje usmeritve
TRST — Predsednik Biasutti je včeraj predstavil program nove deželne vlade, ki vsebinsko in politično gledano predstavlja dejansko kontinuiteto z dosedanjo usmeritvijo deželne uprave, brez večjih pretresov in bistvenih novosti, če izvzamemo vstop v tako imenovano programsko večino Liste za Trst in zelenih s simbolom marjetice. S tem v zvezi bo deželni odbor dal pobudo za ustanovitev posebne deželne komisije "ad hoc" za vprašanja
okolja, ki jo bo vodil svetovalec Zelene marjetice in po vsej verjetnosti tudi komisije za mestna jedra, ki naj bi jo vodil eden izmed dveh predstavnikov melonarskega gibanja, zelo verjetno Cecovini. Ustanovitev te komisije pa je še pod vprašajem in bo odvisna od poteka političnih dogajanj ih tudi od zadržanja melonarjev med petkovo obravnavo Biasuttijevega programa.
Podpora osnutku Maccanica
»Deželna vlada bo posvečala posebno pozornost vprašanju zaščite slovenske manjšine. S tem v zvezi ocenjuje, da je glede tega vprašanja ministrstvo za reforme javnih ustanov v minuli mandatni dobi naredilo korak naprej, kar priča o občutljivosti državne vlade na to tematiko. Deželni odbor ponavlja obvezo iz programa prejšnje vlade, da bo ukrenil vse, kar sodi v njegove pristojnosti, za odobritev državnega zakona z uravnovešenimi rešitvami, ki bi preprečile možnost instrumentaliza-cij in dale predvsem konkretne odgovore zahtevam slovenske manjšine«. Tako se glasi odstavek o Slovencih, ki ga je Biasutti vključil v program svoje vlade in o katerem bo gotovo tekla beseda na ponedeljkovi razpravi v deželni skupščini.
Predsednik je torej vzel kot izhodišče znani omejevalni predlog ministra Maccanica, ki ga De Mitova vlada, kljub številnim zagotovilom, sploh ni odobrila. Biasuttijeva izjava ni povsem v soglasju s političnim sporazumom šetstrankarske koalicije, ki se res zavzema za odobritev zaščitnega zakona, poziva pa vlado, naj na novo oblikuje svoj zaščitni predlog, (st)
Nova deželna vlada, v kateri sedijo odborniki KD, PSI, PSDI in PRI, je včeraj predstavila program, ki dejansko ne pove nič novega. Prvenstveno pozornost bo novo izvršno telo posvetilo politiki decentralizacije in preureditvi deželnega aparata, prioritetna pa je tudi problematika zaščite okolja. Predsednik je namignil tudi na precej megleno obvezo po deželni volilni reformi, ki naj bi preprečila dosedanjo volilno fragmentacijo oziroma razprše-vanje glasov. Omejil pa se je samo na splošno obvezo, ker se dobro zaveda, da koalicijske stranke nimajo enotnih stališč glede tega vprašanja. Socialisti vztrajajo pri reformi, po kateri bi imele pravico do zastopstva v deželnem svetu samo stranke z več kot 5 odstotkov glasov, demokristjani, ki seveda uživajo pri tem podporo manjših strank, pa niso tega mnenja. Velike pomisleke o načrtovani volilni reformi je že izrazilo tudi deželno tajništvo Slovenske skupnosti. Biasutti se je zavzel med drugim za odobritev (spornega) zakona o razvoju obmejnih področij naše dežele ter spet pozval vlado in parlament, da pospešita odobritev zakona za zaščito manjšinskih jezikov, ki od blizu zanima tudi Furlane.
Program novega odbora namenja precejšnjo pozornost tudi vlogi Furlanije-Julijske krajine na mednarodnem prizorišču, posebno v odnosih s sosedi in v okviru delovne skupnosti Alpe-
Jadran. Biasutti je pozdravil uspehe nedavnega vrha Andreotti-Markovič in pohvalil novo pozornost Rima do italijanske manjšine v Jugoslaviji. Furlanij a-J ulij ska krajina noče pasivno slediti izvajanju italijansko-jugos-lovanskega sporazuma. V nadaljevanju je omenil tudi deželno urbanistično politiko in prizadevanja za ustanovitev naravnega parka na tržaškem in goriškem Krasu, pri čemer je omenil tudi vlogo, ki jo mora na tem področju igrati država. Govoril je nadalje o prevozih in o kroničnih težavah železniškega omrežja posebno na relaciji naša dežela-Avstrij a-Bavarska, zavzel pa se je tudi za nove finančne investicije za gradnjo železniškega tovornega postajališča v Cervignanu.
Deželni svet bo program novega odbora vzel v pretres v ponedeljek in ne v petek, kot je bilo vnaprej javljeno. Skupščina bo skoraj gotovo obravnavala tudi resolucijo šetstrankarske politične večine KD-PSI-PSDI-PRI-PLI-SSk, ki izraža nasprotovanje zahtevi po preštevanju slovenske manjšine, za katero so se do zadnjega zavzemali melonarji. SSk je zahtevala, da bi to nasprotovanje formalno vključili v sporazum deželnega zavezništva, socialisti pa niso bili tega mnenja. Prevladal je nato kompromis, ki predvideva predložitev ločene resolucije o tem vprašanju.	SANDOR TENCE
Čezmejno sodelovanje se utrjuje
TRST — Deželna uprava FJK po-voljno ocenjuje razgovore, ki jih je imel v New Yorku italijanski zunanji minister De Michelis z zunanjimi ministri Avstrije, Jugoslavije in Madžarske in ki so zgladili pot novemu takšnemu sestanku 11. novembra v Budimpešti. Tedaj bodo obravnavali prvenstveno probleme prometnih infrastruktur oziroma železniških zvez in pristaniških storitev. Štirje ministri so v New Yorku razpravljali tudi o predlogu za skupno organizacijo zimskih olimpijskih iger na avstrijskem Koroškem, v Sloveniji in v Furlaniji-Julijski krajini.
Predsednik deželnega odbora Biasutti je z zadovoljstvom dejal, »da gre vse to v smer, ki so jo že pred leti ubrale Furlanija-Julijska krajina in druge članice Skupnosti Alpe-Jadran«, in da so osrednje vlade »odločno stopile na pot, o kateri lahko zatrdimo, da smo bili njeni začetniki«. Adriano Biasutti je pripomnil, da je spričo gornjega naposled mimo »faza promocij« in da je zdaj mogoče začeti sprožati konkretne pobude. Komentar o newyorških razgovorih je zaključil z ugotovitvijo, da bo Dežela FJK še naprej tvorno podpirala tovrstne izbire o mednarodnem sodelovanju v tem predelu Evrope, kar bo tudi še dodatno ovrednotilo vlogo te dežele in celovitega območja Alpe-Jadran.
Srečanje Carboneja s slovenskimi politiki
TRST, LJUBLJANA - Deželni odbornik Furlanije-Julijske krajine za načrtovanje Car-bone, ki je poleg tega zadolžen še za zunanje odnose, se je včeraj v Ljubljani sestal s slovenskim ministrom za okolje Vugo. Obravnavala sta skupni načrt Slovenije in Furlanije-Julijske krajine za obrambo naravnega okolja pred onesnaževanjem, ki ga bodo predložili osrednjima vladama z namenom, »da se zdajšnji dvostranski odnosi premaknejo iz izrazito deklarativne v konkretno fazo sodelovanja«. Priložnost za to jima daje vprašanje Soče, katere stopnja onesnaženosti se zdi že kritična, saj negativno vpliva tudi na ' zdravstveno stanje" Jadranskega morja.
Vuga in Carbone sta se razgovarjala tudi o naravnih parkih na Krasu in na Trbiškem. Problematiko bosta še poglobila prihodnji teden s primerjavo ustreznih urbanističnih zakonskih predpisov; gre za to, da se skušajo uskladiti ukrepi na področju širše teritorialne zaščite. Carbone je tudi seznanil Vugo s predlogi za ureditev "mednarodnega parka na Krasu", ki so bili predloženi rimskemu parlamentu.
Odbornik Carbone je obiskal tudi skupščino, kjer je bilo v teku zasedanje za spremembo ustave, in se sestal s številnimi zastopniki slovenske vlade. Obisk v skupščini je ocenil kot dejanje, s katerim je želel potr-
diti pozornost Dežele FJK dogajanjem onkraj meje: »Najprej smo sledili demokratizaciji sistema v Sloveniji in rojstvu raznih strank, zdaj pa smo še posebno občutljivi za zaostrovanje napetosti v zvezni državi. Politika Dežele FJK, ki je usmerjena v pospeševanje obmejnega sodelovanja, je seveda solidarna s to fazo demokratizacije v Sloveniji in z napori le-te za uveljavitev lastne avtonomije.« Carbone je še dodal: »Kar me je še prav posebno zadelo, je bilo vedro in praktično soglasno prepričanje vseh slovenskih političnih predstavnikov, s katerimi sem se srečal, da gre za ponovno potrjevanje volje poavtonomiji nasproti neoetatizmu«.
DS A-A o kulturi
LJUBLJANA — Komisija DS Alpe-Jadran za kulturo, informacije, šport in mladinske izmenjave je na plenarni skupščini pod predsedstvom Vladimira Kavčiča proučila snujoče se načrte za skupno delo pri urejanju zgodovinskih jeder, vodenju arheoloških raziskav, reševanju manjšinskih problemov, organizaciji rektorske konference in sodelovanju na področjih športnega in mladinskega udejstvovanja. Govor je bil med drugim o gledališču, o znanstvenem posvetu o manjšinah v območju A-A, o primerjalnih analizah šolskega pouka in vedenjskih odklonov pri otrocih, o srečanju filmsko-televizijskih ustvarjalcev Alpeadriacinema (od 28. novembra do 5. decembra v Trstu) in o višji mednarodni šoli za komorneoglasbo Tržaškega tria (v Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu).
Občina Latisana ostala brez župana in odbora
LATISANA — Občina Latisana je včeraj ponoči zašla v Politično krizo zaradi odstopa župana Danila Morettija (KD). Vodil je tristrankarsko koalicijo - 3 člani KD, 3 PSI in 1 PSDI, ki je bila v skupščini razširjena še na PRI. Občinski svet sestavlja 11 pripadnikov KD, 7 PSI, 5 PSDI, 5 KPI, 1 PRI in 1 MSI. Z županom so odstopili tudi vsi odborniki, razen Enrica Marchiola (KD), ki se ni udeležil seje občinskega sveta, in Gianfranca Setteja (PSDI), najstarejšega odbornika, ki ni hotel vrniti mandata, Sette bo s suplentom Marchio-lom vodim redne upravne posle do rešitve krize, predvidoma do 2. oktobra, ko naj bi izvolili novega župana in odbor.
Požar razdejal tvrdko
VIDEM — Včeraj ponoči je požar napol uničil podjetje s telematskimi napravami DBL v predmestju Vidma. Lastnik Luigi Di Benedetto (sicer zavarovan) je škodo ocenil na pol milijarde lir. Požar se je verjetno razvil iz teleksa, ki je v pogonu celo noč, in opustošil četrt hale z eparaturami za telefonijo, telefaksi, kompjuterji ipd. in hiagnetski arhiv. DBL zaposluje 13 ljudi, bavi pa se z Nameščanjem omenjenih naprav v Furlaniji-Julijski krajini.
V Divači poklon Bogomiro Magajni
DIVAČA Ob praznovanju tradicionalnega Dneva pionirjev bo Krajevna skupnost Divača priredila jutri, v petek, 29. septembra, ob štirih popoldne odkritje spomenika dr. Bogomiru Magajni ob 85. obletnici njegovega rojstva.
Spored prireditve, ki se bo odvijala pred osnovno šolo, poimenovano po dr. Bogomiru Magajni, bo zaobjemal naslednje točke:
-	svečano odkritje spomenika s kulturnim programom,-
-	razstava o življenju dr. Bogomira Magajne v krajevni knjižnici.
Slavnostni govornik bo predsednik Društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo.
Pojutrišnjem festival "obalne alternative66
IZOLA Osnutku programske izjave južnoprimorske Demokratične zveze in Skupine 88 so se pridružili tudi še socialni demokrati, organizacije v sklopu Zveze socialistične mladine Slovenije ter Zeleni in krščansko socialno gibanje. Kaže, da bodo dopolnjeni in spremenjeni skupni program objavili po vsej verjetnosti že danes ali najpozneje jutri in ga zatem - v soboto na "festivalu obalne alternative" v Izoli - ponudili v obravnavo širši javnosti.
Medtem je na polemične odzive že naletel njihov naslednji projekt, to se pravi napovedana okrogla miza, na kateri bodo razpravljali o temi "Rezultati socialistične ekonomije: primer Tomos".
Sobotni razgovor za okroglo mizo v Simonovem zalivu bo gotovo tudi izmenjava pogledov med alternativo in uradno politiko, saj so svojo udeležbo že zagotovili ekonomist dr. J. Mencinger z Bajtovega inštituta, S. Kmetič, predsednik neodvisnega sindikata strojevodij ŽG Slovenije in Istre, in Dane Starman, odvetnik iz Kopra, uradno pa so vabljeni še drugi.
S stojnicami in mikrofonom se bodo pojutrišnjem seveda predstavile vse nove politične zveze in skupine organizatorice, vidnejši predstavniki slovenske alternative, ki so tudi napovedali svoj prihod v Izolo, pa bodo povedali, če in kaj so se uspeli dogovoriti za republiško okroglo mizo z uradno politiko.
Trgatev v slovenski Istri je te dni dosegla svoj vrhunec
KOPER Trgatev v slovenski Ktri se je v minulem vikendu približala svojemu vrhuncu. Poleg z9odnejših belih sort so ob koncu tedna trgači že začeli pospravljati Ndi rdeče sorte grozdja. Samo v 'dnogradih Vinakopra je bilo v soboto in v nedeljo približno pet sto trgačev, a med njimi tudi dve sto hčencev tacenske kadetske šole in šestdeset pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade iz zagreb-skega armadnega območja.
, S polno paro deluje tudi mlin vihakopra, ki stiska kakšnih dve sj-° ton grozdja vsak dan. V kopr-j * kleti predvidevajo, da bodo le-°s v njihovih vinogradih potrgali *°li 3.000 ton grozdja, kar je Pravzaprav nekoliko manj, kot pa 6 znašalo ustrezno povprečje v ; ekaj zadnjih letih. Koprska klet Pričela zdaj odkupovati od žalnih vinogradnikov tudi rdeče 0fte grozdja. (I. U.)
Umerja
Fotoposnetek Iztoka kaže delo trgačev.
.Eirtrj
ISŠSSK'
IM
------- tržno obvestilo-----
KREM01/7
Po polemikah o zdravilu proti plešavosti
Iz Basla raziskave z ljubeznijo
BASEL — Pozornost raziskovalcev je še naprej usmerjena na težave plešastih in tistih, ki se bojijo, da bodo postali pleš-ci. Laskave ocene nekega zdravila, ki je prišlo iz Združenih držav Amerike in ki je obljubljalo rast in postopno krepitev dlačic, so danes zbledele ob rezultatih zapletenih raziskav, ki so postavile na isto raven tako dlačice kot varnost. Raziskave so opravili v Švici (točneje v Baslu).
V helvetski deželi, ki je vodilna na področju kemije in farmacevtike, je družba Labo -iz okrilja neke znane multinacionalke - na osnovi ameriškega uspeha izdelala nov kozmetični preparat za zunanjo uporabo, ki vsebuje 0,11-odstotno razstopino benzil nikotinata.
Velik rezultat tega raziskovanja je prav v prispevku k varnosti odjemalcev, pri katerih v nasprotju s »čudežnim« ameriškim zdravilom ne povzroča nevarnih nihanj krvnega pritiska, motenj v delovanju jeter in v krvnem obtoku nasploh. Iz Basla prihaja torej upanje za plešaste in za tiste, ki jim ta nevšečnost grozi v prihodnosti.
Edina upravičena kontraindikacija za tiste, ki se želijo zoperstaviti cinični usodi tako imenovane androgenetske alo-pecie (plešavosti), je le rahla pordelost lasišča, ki nastopi takoj po uporabi preparata in izgine v teku ene ure.
Proizvod so z naraščajočim uspehom začeli prodajati v Švici, isto pa se dogaja tudi v nekaterih italijanskih lekarnah, ki so že založene z njim.
Včeraj zapadel rok za predložitev kandidatnih list
Na občinskih volitvah v Miljah kar tri simboli zelenih gibanj
Včeraj je dokončno zadel rok za predložitev kandidatnih list za predčasne volitve v miljski občini, ki bodo v nedeljo 22., in v ponedeljek, 23. oktobra. Po neuradnih podatkih se bo za trideset mest v novi občinski skupišči-ni potegovalo kar enajst strank in političnih gibanj. Prvi na glasovnici bo vsekakor simbol Liste Frausin (KPI in neodvisna levica), na zadnjem mestu pa bo simbol Krščanske demokracije, na volitvah pa bodo sodelovali tudi republikanci, fašisti, kartel PSI-PSDI, Lista za Milje, liberalci, Slovenska skupnost in kar tri zelene liste. Uradno predložitev list in razporeditev simbolov na glasovnici bodo vsekakor potrdili danes ali v prihodnjih dneh z dekretom prefekta De Feliceja.
Nosilec kandidatne liste Slovenske skupnosti, ki šteje dvajset članov, bo Danilo Šavron, kateremu sledi Fedor Žigon. Simbol lipove vejice bo tako prvič na glasovnici miljskih občinskih volitev. Kot že omenjeno bodo miljski volilci lahko zbirali med tremi zelenimi listami, ki nedvoumno pričajo o velikih razkolih med naravovarstveniki na deželni ravni in tudi v tržaški stvarnosti, na glasovnici pa ne bo tradicionalnega simbola smejočega se sonca, ki ga italijanski volilci najboljše poznajo. Listo so predložili »Zeleni za milje«, zeleni s simbolom marjetice in Zelena alternativna lista, ki jo vodita tržaški občinski svetovalec Bekar in
njegov somišljenik na Pokrajini Ca-puzzo.
Deželni svetovalec marjetice Vivian, ki je prav pred kratkim precej nepričakovano pristopil v deželno programsko večino, je na včerajšnji tiskovni konferenci utemeljil razloge, ki so privedli do predložitve kandidatne liste v Miljah. Vivian, ki ga tako imenovani pravoverni zeleni obtožujejo, da poce-
ni sodeluje z večinskimi silami (posebno s socialisti in demokristjani), je mnenja, da morajo naravovarstveniki premostiti protestno obdobje in predlagati konkretno reševanje odprtih vprašanj zaščite okolja. Kandidatna lista zelene marjetice šteje trinajst kandidatov, nosilci liste pa so Fran-cesco Monteroso, Claudio Focassi in Liliana Liso.	c T
Jutri ga bodo uradno predstavili
Plavajoči žerjav Alpe Adria 1
Na Pomorski postaji bodo jutri ob 17. uri ob prisotnosti predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija in predsednika vlade SRS Dušana Šinigoja uradno predstavili plavajoči pontonski žerjav Alpe Adria 1, ki bo po svojih tehničnih značilnostih posebnost celotnega Jadrana.
Alpe Adria 1 je prva enota nove družbe Adrialift, ki sta jo v obliki joint venture ustavili podjetji Midolini iz Vidma in Mantini iz Trsta (skupina Pacorini), torej vodilni podjetji v deželnem sektorju dvigalne tehnike in industrijskega manipuliranja blaga.
Kot znano je Adrialift nastala ob podpori tržaškega in koprskega pristanišča, katerima se bodo predvidoma pridružila še druga jadranska pristanišča, v prvi vrsti beneško. S plavajočim žerjavom Alpe Adra 1 bodo pristanišča lahko nudila klientom visoko tehnično službo tako za tovorni tranzit kot za kompleksna pomorska dela.
Plavajoči pontonski žerjav Alpe Adria 1 bo jutri zasidran ob Pomolu Bersaglieri pri Pomorski postaji, kjer bo ves dan na ogled sredstvom javnega obveščanja.
Občina Milje ima že pripravljen načrt
Naravni park v Dolini pri Orehu nova zanimiva turistična točka
Po sklepu deželne komisije za zaščito krajinskih in spomeniških znamenitosti, da s posebnim odlokom zaščiti jezerca v Dolini pri Orehu, je sedaj na vrsti Občina Milje, da uredi "naturalistično oazo", kot jo je sama imenovala. Občina Milje je že več let vztrajala na tem, da bi v tem z naravnega vidika edinstvenetn območju uredili park in ima že več kot leto dni v predalu natančen načrt, ki (ja je pripravil Naturstudio. Po tem načrtu naj bi na 10 hektarjev velikem območju postavili razgledne točke, opremljene z raznimi napravami za opazovanje živali, obiskovalce pa bi spremljali naravoslovni vodiči, ki bi orisali to značilno močvirnato območje, v katerem živijo za Kras neobičajni plezalci, dvoživke in ptice in kjer uspeva tudi svojevrstna flora. Del jezerc bi namenili tudi nekaterim športnim dejavnostim, kot je na primer ribolov.
Na sliki (foto Križmančič) eno izmed 11 jezerc, ki bodo po novem zaščitena.
__________pismo uredništvu_______
Številna nerešena vprašanja slovenskih šol v Italiji
Spoštovano uredništvo,
rada bi dopolnila nekaj netočnosti, ki so se vrinile v telefonski razgovor z vašo novinarko za članek o prvem šolskem dnevu (Prim. dn. 22. 9. 89, str.4) in navedla še nekaj problemov.
Izgubili smo 40% ravnateljev na nižjih srednjih šolah, ker imamo trenutno samo štiri stalne ravnatelje. Po poletnem zakonskem odloku bi morali ti prevzeti tudi ostala tri ravnateljstva slovenskih nižjih srednjih šol.
Natečaj za didaktične ravnatelje je bil razpisan po nekajletnem obotavljanju zgodaj spomladi lanskega leta. Prijavili so se trije kandidati za štiri prazna mesta. Do danes ni deželni šolski urad še določil niti datuma pismene naloge.
S 1. septembrom je postalo mesto ravnatelja na liceju Prešeren prosto. Elektronski možgani v Rimu so na to mesto imenovali italijanskega ravnatelja. Dokler zadeve niso uredili, je ostalo ravnateljsko mesto na našem liceju nekrito. Take in druge podobne stvari se dogajajo, ker je organik za slovenske višje srednje šole združen s tistim za italijanske šole. Slovenske osnovne in nižje srednje šole imajo sicer ločen organik - ker »ni še« (edini, že več let) vključen v komputersko obdelavo, kjer »ni še« programa za slovenske šole. Naša dva predstavnika na šolskem skrbništvu po zakonu 932/73 ga ročno vsako leto nanovo predelata, z veliko potrato časa. Ostali trije slovenski učitelji, ki so dodeljeni skrbništvu za upravljanje slovenskih šol po istem zakonu, pa so razmeščeni drugje in se le mimogrede ukvarjajo z osebjem slovenskih šol.
Prošnjo na šolskem skrbništvu za mesto poverjenega ravnatelja na liceju Prešeren je vložil tudi prof. Samo Pahor (v slovenščini). Njegovega imena sploh niso vključili v ustrezno lestvico, ampak, nerazumljivo, v drugo lestvico, za katero ni niti prosil in kjer ni bilo prostega mesta.
V	Špetru v Beneški Sloveniji je pred leti zrasel zasebni slovenski šolski center, ki čuva dva bisera: dvojezični otroški vrtec in osnovno šolo. Gre za popolno nerazumevanje za vsako javno priznanje.
Opozoriti velja, da je bil julija lanskega leta izdan odlok predsednika republike za izvajanje norm posebnega statuta za tridentinsko pokrajino v šolstvu (DPR 15. 7. 1988, št. 405). Po tem odloku spadajo v pristojnost tridentinske Pokrajine:
-	ustanovitev, organizacija in delovanje šol,
-	izpopolnjevanje učnega osebja,
-	nameščanje učnega osebja, tudi glede na teritorij in na socio-ekonomske razmere,
-	spremembe programov in urnikov,
-	ustanovitev pedagoškega zavoda.
Na čelu tridentinske šole je supe-
rintendant.
V	občinah tridentinske pokrajine, v katerih živi ladinsko prebivalstvo, se uvede v osnovne šole ladinski jezik in kulturo za najmanj eno uro tedensko. V teh šolah postane ladinščina lahko tudi učni jezik. Na nižjih in višjih srednjih šolah se vključi v program različnih disciplin tudi ladinska kultura.
V sklad za ekonomsko spodbudo po okvirnem zakonu za javne uslužbence (št. 93/83) smo za šolsko leto 1987/88 prvič uspeli vriniti tudi majhno priznanje za večjezično delo učiteljev slovenskih šol in šol ladinskega prebivalstva (300.000 lir letno). Za šolsko leto 1988/89 je bilo slovenskim učiteljem ponovno potrjeno 300.000 lir v letu, ladinskim pa 400.000 lir, za tretji jezik (ladinski).
NB. Za drugi jezik (nemški) že prejemajo doklado, ki znaša preko 150.000 lir mesečno.
Za prilagoditev novih učnih načrtov za osnovno šolo slovenski šoli je bila imenovana, na pritisk vse slovenske šole in na predlog naše deželne komisije po zakonu 932/73, posebna komisija, ki ji je načeloval deželni šolski skrbnik in katere član je bil tudi inšpektor iz Benetk. Po dolgih in nelahkih zasedanjih je bilo izoblikovano besedilo, ki je bilo poslano v Rim za dokončno odobritev.
Za prilagojeno besedilo se je skoro leto dni bil v Vsedržavnem šolskem svetu predstavnik slovenske šole Samo Pahor. Vsekakor je besedilo, ki je izšlo po težkih razpravah iz šolskega sveta, za pouk zgodovine še bolj omejevalno od poslanega.
Na večini slovenskih višjih srednjih šol se v okviru eksperimentiranja uvajajo v bienij novi posodobljeni, neuradni programi. O teh je pred štirimi leti razpravljal Vsedržavni šolski svet. Slovenski predstavnik je v njem predložil dopolnjene programe za slovenske šole - in so bili radikalno od-bi ti.
Že omenjena deželna komisija za vprašanja slovenskih šol, čeprav samo posvetovalnega značaja, je naš edini reprezentativni šolski organ. V zadnjih letih jo deželni šolski skrbnik sklicuje največ dvakrat do trikrat letno, na naš pisni in ustni poseg. V zadnjem šolskem letu se je komisija sestala dvakrat, v začetku poletja je bila sklicana celo tretjič, na pisno zahtevo SSŠ in goriških članov komisije - in seja ni bila sklepčna zaradi premajhnega števila prisotnih članov!
Dovolj. Da nam ne bo preveč pri srcu...
Hvala in lep pozdrav! __
Živka Marc
PS. - svetla nota. Z združenimi močmi staršev, Brezigarja, Budina, učiteljev, ravnateljstva in SSŠ je bila potrjena šola v Briščikih, ki so jo ustanovili jeseni leta 1959 v zameno za italijansko gimnazijo v Bujah.
Tečaj CGIL
Sindikat CGIL bo v kratkem priredil pripravljalna tečaja za tiste, ki bi se radi prijavili na javna natečaja, ki ju je razpisalo notranje ministrstvo in s katerim bodo zaposlili 70 nadzornic v zaporih in 103 vzgojiteljev za odrasle. Tečaja se bosta začela 5. oktobra ob 17.30, priredili pa ju bodo na deželnem sedežu CGIL v Ul. Vidali 1, 4. nadstropje. Kdor bi želel obiskovati tečaj, se lahko zglasi na tajništvu CGIL v Ul. Pondares 8.
»Naši pevci vedo, da je za zbore najtrdnejše jamstvo kvaliteta«
Že od začetka meseca septembra dalje smo v našem dnevniku objavljali napovedi naših pevskih zborov o začetku pevskih vaj v novi sezoni, pozive, naj se mladi pridružijo zborovskemu petju, pa tudi že vesti o nastopih, oziroma gostovanjih nekaterih zborov. Prav tako smo v dnevniku objavili vest o sklicanju posvetovanja za zborovodje na Tržaškem, približno teden dni kasneje pa tudi vest o podobnem posvetovanju za zborovodje goriških pevskih zborov. Ker nas je zanimalo, kaj so se na teh posvetovanjih pogovorili in kako kaj kaže z novo sezono na področju zborovskega petja, smo postavili nekaj vprašanj referentu za zborovsko petje pri ZSKD Ignaciju Oti.
»Na posvetovanjih smo govorili o pretekli sezoni, o načrtih za novo sezono, pa tudi o tem, kaj so in kaj morajo tudi danes predstavljati pevski zbori za razvoj naše kulturne dejavnosti. Tako smo ocenili, da je bila pretekla sezona za naše zbore kar pozitivna. Predvsem je bilo kar precej nastopov na domačih proslavah in prireditvah, pa tudi veliko gostovanj^ večkrat tudi v drugih državah, kot na primer v Avstriji, na Češkem, pa v raznih krajih Italije in v Dalmaciji. Takšna gostovanja so bila zelo koristna, saj so si pevci nabrali novih izkušenj, istočasno pa so ponesli našo pesem ljudem, ki nas morda niso še poznali. Tudi kvaliteta zborov raste, pri nekaterih kar hitro. Naši pevci so pač spoznali, da se lahko zbori obdržijo le s kvaliteto, s čim bolj dognanim petjem in z dobro izbranimi programi.«
Na Tržaškem deluje sedaj 21 zborov (pet ženskih, oziroma dekliških, 9 mešanih in sedem moških zborov). Tu ni vštet še Lovski zbor FJK Doberdob, ki ni vključen v ZSKD, vendar redno nastopa na reviji "Primorska poje", vodi pa ga Janko Simoneta.
Na Goriškem deluje šest zborov. Vse zbore na Tržaškem vodi 17 zborovodij, od tega je šest zborovodkinj.
Kaj ste se pa dogovorili za naprej, je bilo še naše vprašanje.
»Mi pač težimo k temu, da bi se kvaliteta naših zborov vedno bolj dvigala. Seveda se kažejo potrebe po novih prijemih, novih pobudah, po čim večji pevski izobrazbi samih pevcev. Sklenili smo, da bi imeli zbori seminarje, kjer bi se pevci učili tehnike petja, pravilne izgovarjave in še marsičesa, da bi imeli izpopolnjevalne seminarje tudi za zborovodje.«
»Glavni problem, ki smo ga na obeh posvetovanjih obravnavali, pa je bil, kako in v kakšni obliki nadaljevati z revijo Primorska poje, ki bo to sezono stekla že enaindvajsetič. Podani so bili razni predlogi, ki jih bo treba sedaj preučiti, jih uskladiti in jih nato seveda tudi uresničiti.«
Ko že govoriva o novi sezoni z željo, da bi bila za vse naše zbore čim uspešnejša, bi hoteli, da nam poveste še vašo zaključno misel.
»Vedno je bilo in tako bo prav gotovo tudi za vnaprej držalo, da so zbori s svojo dejavnostjo, pomembne postavke v našem kulturnem življenju. Prav je zato, da ti zbori delujejo in da so za svojo dejavnost deležni naše podpore. Z druge strani pa se tudi postavlja vprašanje, če ne gre pri tolikem številu zborov za razprševanje pevskih moči in če ne bi bilo mogoče bolje, da bi šibkejši zbori združili svoje moči. O teh in podobnih problemih razpravljamo že več let, ker pač vsi želimo, da bi imeli čim boljše zbore. Danes je prvi pogoj za obstoj zbora njegov napredek, kvaliteta njegovega petja in ne nazadnje tudi izbira zahtevnejših programov, ki pa terjajo - poleg dobrih glasov, tudi znanje in veliko vztrajnosti. Mi želimo, da bi se naši zbori povsod, kjer bodo nastopali, predstavili v naj lepši luči. To bo njim in tudi nam v ponos. Danes se ne da več zagovarjati samo potrebe po rekreaciji, ali pa obstoja zborov samo zaradi čuta narodne zavesti. To je danes premalo. Zbor mora biti dober, pevci morajo hoditi redno na vaje in ko so vidni sadovi dela, potem tudi uspeh ne more izostati.«(nl)
Aktivisti in invalidi NOV počastili jubilej Srečka Colje
V torek sta se na skupni seji sestala odbora Združenja aktivistov NOV na Tržaškem in Zveza vojnih invalidov NOV. Povod za skupno sejo je bila počastitev osemdesetletnice predsednika Združenja aktivistov in Združenja političnih preganjancev, tovariša Srečka Colje. V imenu članov odbora Združenja aktivistov je tovarišu čestital k visokemu jubileju Jože Koren in mu obenem izrekel priznanje in zahvalo za njegovo premočrtno borbeno pot doslednega antifašista ter borca za socialne pravice delovnih ljudi in za narodne pravice Slovencev. V imenu Zveze vojnih invalidov je podobne misli izrekel Rudi Jančar, ki je še dodal, kako so starejši antifašistični borci, kakršen je Srečko Colja bil in je, s svojim zgledom vplivali na odločitve mlajših v najtežjih časih naše narodne zgodovine. Za čestitke se je potem zahvalil jubilant na njemu lasten preprost toda iskren način in zagotovil, da bo kljub bremenom let še naprej deloval za iste cilje, za katere se je boril vse življenje.
Po tem bolj slovesnem delu se je seja nadaljevala v nevezanem pogovoru o vprašanjih, ki neposredno zadevajo obe organizaciji in ki so bile v tem poletnem času v ospredju zanimanja demokratične in slovenske javnosti. Posebno pozornost so prisotni v tem oziru namenili pogretju vprašanja fojb po znanem dejanju predstavnikov tržaške KPI. V mnogih posegih so vsi soglašali v ugotovitvi, da so borci, aktivisti in invalidi narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja še kako iskreno na strani vseh tistih, ki si prizadevajo v širšem svetu in tu pri nas za to, da preteklost ne bi več obremenjevala sedanjosti in razvoja in utrjevanja prijateljskih odnosov in sožitja med tu živečima narodoma. Iskreno smo za to - so poudarili, toda ne na račun blatenja našega pravičnega boja. Stvari morajo biti čiste in jasne - so menili prisotni člani odborov obeh organizacij. Fojb, če so že bile, prav gotovo ne bi bilo, če ne bi bilo pred njimi fašističnega genocida nad primorskim slovenskim in hrvaškim prebivalstvom in potem okupacije Slovenije z desettisoči padlih, ubitih, ustreljenih, umrlih v taborišču, interniranih in pregnanih s svoje zemlje od Gortana, bazoviških junakov, Tomažiča in tovarišev, padlih partizanskih borcev in umrlih v taboriščih pa vse do zadnjega na tržaških ulicah ustreljenega antifašista že v povojnih letih.
Beseda je tekla tudi o zbiranju sredstev za obnovo po plazu porušene partizanske bolnice Franja pri Cerknem. Ugotovljeno je bilo, da je akcija dobro stekla in da so se naši ljudje nanjo zelo lepo odzvali, da pa je v tem poletnem času zastala. Odbora obeh organizacij zato naslavljata na našo javnost apel za poživitev nabiralne akcije.
Predstavnica odbora Zveze vojnih invalidov NOV Nevenka Pečar, pa je prisotne seznanila s programom že tradicionalnega vsakoletnega izleta, ki ga prirejata obe organizaciji. Letošnji enodnevni izlet bo 20. oktobra v Pulj in njegovo okolico z ogledom raznih zanimivosti in obiskom spomenika v Stoji, kjer so fašisti ustrelili istrskega hrvaškega rodoljuba Vladimira Gortana. Prijave bo sprejemala pisarna Zveze vojnih invalidov NOV v Ul. Cicerone 8.
V	nedeljo procesija Matere božje
V	nedeljo bo v Barko vij ah procesija roženvenčne Matere božje. Začela se bo ob 8. uri z mašo v barkovljanski cerkvi, pri kateri bo pel mešani pevski zbor Milan Pertot pod vodstvom Aleksandre Pertot, na orgle pa ga bo spremljal Štefan Bembi.
Procesija bo šla od cerkve vzdolž dela barkovljanskega obrežja in nazaj, v njej pa bodo dekleta v belih nošah, nosila kot vsako leto kip Matere božje, druga dekleta in žene pa bodo sledile procesiji v prazničnih nošah.
Rožnovenčna, rožnovenska, ali po domače rož'nkranska procesija, se odvija v Barko vij ah vsako leto na prvo nedeljo v oktobru v spomin na čase, ko je tudi v tem kraju razsajala strašna kolera in so se nekateri prav na čudežen način rešili pred smrtjo.
Še do danes ostaja ta procesija v Barko vij ah eden najbolj priljubljenih starih običajev, na katerega so doma- ; čini zelo ponosni.
Prav tako v nedeljo v popoldanskih urah pa bo v prostorih domačega društva v Ul. Cerreto 12 tudi že tradi- -cionalni praznik »karamalov«. Tu bodo gostom, kot vedno, postregli z izvrstnimi »karamali«, kot jim v Bar-kovljah po domače pravijo, katerim bodo pridne domače kuharice, članice barkovljanskega kulturnega društva, dodale še vrsto drugih dobrot; kot vedno bodo točili tudi dobro domače vino.
Organizatorji procesije si želijo, da bi bilo tudi pri letošnji procesiji čim-več narodnih noš, ker bi bila tako še j bolj potrjena vrednost ohranjanja starih običajev v tem delu tržaškega predmestja.	N ,
Nekaj uradnih in nekaj neuradnih reakcij na dogajanje onkraj meje
Tudi Tržačani z zanimanjem sledili rojevanju nove slovenske ustave
Prvovrsten kulturni dogodek
Orkester »Hamberger Svmphoniker« s čelistom Rostropovičem v Trstu
Politično dogajanje v Jugoslaviji ob sprejemanju dopolnil k ustavi SR Slovenije je vzbudilo dokajšnje zanimanje tudi na Tržaškem. To velja v prvi vrsti za slovenske ljudi, ki v mnogih-primerih spremljajo dogodke v živo preko ljubljanske televizije in radia. Toda vrenje onkraj meje vzbuja pozornost tudi pri italijanskem življu, saj gre konec koncev za dogodke, ki se odvijajo v njegovi neposredni soseščini in katerih posledice bo vsaj posredno tudi sam občutil.
Splošno razpoloženje med Slovenci povzema izjava Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki jo objavljamo na prvi strani. V njej so izražene predvsem čestitke in podpora skupščini SR Slovenije, ki kot zakoniti predstavnik državljanov Slovenije z jasnim hotenjem uveljavlja suverenost slovenskega naroda in s tem potrjuje vizijo njegove prihodnosti v enakovpravni skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Podobno podporo ustavnim spremembam kot uzakonitvi večje samobitnosti, suverenosti in demokratičnosti je že pred dnevi izrazilo tudi deželno tajništvo Slovenske skupnosti, ko je uradno zaprosilo slovensko ustavno komisijo, naj preuči možnost, da bi prenovljena slovenska ustava podrobneje spregovorila tudi o skrbi Slovenije za lastne manjšine. To je sicer omenjeno že v členu 2 dosedanje republiške ustave, vendar bi po mnenju SSk bilo primerno, da bi se razvilo v posebnem členu. Ta naj bi podčrtal, da Slovenija skrbi za zagotovitev pravnega varstva slovenskim narodnim skupnostim v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, pospešuje njihov kulturni in vsestranski razvoj, podpira njihovo sodelovanje z matičnim narodom in omogoča enakopravno vključevanje v skupni slovenski prostor.
Stališče do dogajanja v Jugoslaviji je zavzel tudi deželni svetovalec zelenih Andrea VVehrenfennig. V svetovalskem vprašanju na predsednika Dežele Biasuttija se z zaskrbljenostjo vprašuje, ali »bomo imeli za soseda demokratično državo ali pa avtoritarno in populistično državo po romunskem vzorcu«. VVehrenfennig opozarja, da amandmaji k slovenski ustavi pomenijo izhodišče za avtonomno in suvereno pot Slovenije k demokraciji in svobodnim volitvam, kar se zdi, da Srbija noče tolerirati. Zato deželni svetovalec zelenih vprašuje deženo vlado, zakaj ne zahteva pojasnil od italijanskega zunanjega ministra, kaj namerava italijanska vlada pod vzeti, da bi se izognila tveganju imeti za soseda državo na robu državljanske vojne.
Do tu uradne izjave in stališča. Da bi pa nekoliko oprijemljivejše ugotovili, s kakšnimi mislimi in občutki Tržačani spremljajo dogajanje v Ljubljani in Beogradu, smo se po telefonu obrnili na nekatere izmed njih. Resnici na ljubo moramo povedati, da smo naleteli tudi na več takšnih, ki jih dogajanje v sosednji republiki veliko ne zaposluje in ki ga sploh bolj slabo poznajo. Zdaj pa v strnjeni obliki navajamo izjave, ki so nam jih posredovali ostali vprašanci.
Nataša Kalc, Solnica: »Po eni strani slovensko pomlad doživljam z občutki veselja. Slovenci v SR Sloveniji nastopajo s samozavestjo, ki je v naši zgodovini bolj redka, in stopajo na pot večjega odpiranja do novih tokov na evropskem in svetovnem prizorišču. Po drugi strani pa moram tudi povedati, da bi občutila kot veliko nesrečo propad jugoslovanske države. Sicer pa je tudi vprašanje, koliko bodo ustavne spremembe razmere v SR Sloveniji res spremenile.«
Breda Susič, študentka: »Dogajanje v Sloveniji spremljam z zadovoljstvom in še prej z veliko radovednostjo. Zelo me zanima ne samo to, kar se dogaja na političnih zasedanjih, ampak tudi, kako ljudje živijo te trenutke, ki so po mojem usodnega pomena za naš narod, in ne samo za njega, kar sicer dokazujejo tudi reakcije zunaj SR Slovenije. SR Slovenija bo odslej lahko v večji meri krojila svojo usodo po lastnih potrebah in željah. Mislim, da so spremembe uvedli na premišljen način, tako da se ni pretirano bati kakih negativnih razpletov.«
Vojko Kocjančič, ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja: »Dogodke v Sloveniji spremljam s simpatijo, a tudi z določeno zaskrbljenostjo. To pravim predvsem
kot gospodarstvenik. Gospodarstvo namreč lahko uspeva le, kjer vladata red in mir. Tega pa je očitno bolj malo. Vprašanje je tudi, kakšne reakcije bodo ustavne spremembe izzvale.«
Giulio Petrucco, predsednik tržaške delegacije zbornice Italjug: »Politična situacija v Jugoslavija vzbuja v tržaških gospodarskih krogih manjšo zaskrbljenost, kot jo je opaziti med ljudmi, pa tudi v drugih središčih Italije izven Trsta. Na političnem področju ne pričakujem velikih sprememb. Dvomim, da bo Jugoslavija doživela prelomne politične spremembe, kakršnih si niti druge socialistične države ne morejo privoščiti. Kar me bolj zaskrblja, je gospodarsko stanje onkraj meje, ki je vse prej kot rožnato.«
Andrej Renar, pokrajinski podpredsednik ANPI-VZPI: »Priča smo dogajanju zgodovinskega pomena, ki nas navdaja z velikim zaupanjem. Skupno z drugimi bivšimi borci sem tudi jaz izrazil podporo skupščini SR Slovenije pri sprejemanju ustavnih sprememb. Ne bojim se, da bi to izzvalo kakih hudih reakcij, a vseeno je žalostno, da se je v južnih jugoslovanskih republikah razdivjal tak nacionalizem.«
M.	B.
V ponedeljek, 16. oktobra, ob 21. uri bo v gledališču Verdi gostoval znameniti nemški simfonični orkester iz mesta Bamberg na Bavarskem »Bam-berger Symphoniker« in z njim kot solist še bolj znameniti, največji violončelist na svetu, Mistislav Rostropovič. Za tržaško glasbeno življenje bo to prvovrsten kulturni dogodek. Na sporedu bosta četrta simfonija »Romantika« Antona Brucknerja in simfonična pesnitev »Don Kihot« Richarda Straussa za orkester in violončelo.
Pobudo za koncert je dala tržaška družba CpL (Concessionaria di pub-blicita) Giuseppa (Pippa) Franca, ki je tržaškemu glasbenemu občinstvu v zadnjih treh letih posredovala že vrsto imenitnih koncertov: recital slavnega violinista Yehudi Menuhina, orkestra Gewandhaus iz Leipziga pod vodstvom Kurta Masurja, ter čudovita koncerta, ki sta ju izvedla Dizzy Gil-lespie in Gerry Mulligan.
Predstavitev letošnjega koncerta »Bamberger Symphoniker« orkestra je bila včeraj opoldne v prostorih družbe CpL v Ul. Giustiniano 8, ob navzočnosti (poleg lastnika družbe CpL Pippa Franca) še predstavnikov spon-sorjev Arnalda Pittonija za finančno družbo »Friulia« in dr. Milazzija za tržaško hranilnico (Cassa di Risparmio)
Tombesi srečal ministra Lattanzia
Predsednik Trgovinske zbornice Tombesi se je prejšnje dni srečal z ministrom za civilno zaščito Lattanziom, da bi se dogovoril o pristojnostih, ki jih v okviru sodelovanja med Deželo in ministrstvom imajo trgovinske zbornice na področju civilne zaščite.
Kot znano, je naša Dežela pozvala trgovinske zbornice, naj dajo svoj prispevek pri ugotavljanju raznih materialnih dobrin, ki bi bile potrebne v primeru naravnih nesreč ali kriznih situacij. V tem smislu je Dežela že ustanovila poseben odbor, ki bo »popisal« razpoložljivosti raznih podjetij v deželi.
Podpisi proti apartheidu
Danes od 17. ure do 18.30 bodo pred vhodom zavarovalnice Lloyd Adriati-co na Trgu Irneri 1 pobirali podpise za ljudsko peticijo, s katero bodo predstavili zakonski predlog, da bi Italija uvedla sankcije proti apartheidu v Južni Afriki. Akcijo je sprožila Italijanska koordinacija proti apartheidu v Južni Afriki, kateri so se v Trstu pridružili sindikati CGIL, CISL in UIL, ACLI in ANPI, KPI, PSI, Proletarska demokracija, Center Milani, skupnost San Martino al Čampo, MIR, nekatere študentske organizacije, ZKMI, krožek Che Guevara, ZŽI in Arcinova.
Zadostnih parkirišč ni... zato pa imamo pločnike!
Odkar so v Trstu uvedli zaprtje mestnega središča za promet, se vztrajno govori o pomanjkanju parkirišč, ki naj bi jih zgradili predvsem v središču. Parkirna stiska pa je prav tako velika — če ne celo večja — v predmestju kot v mestnem središču, kot priča tudi posnetek našega fotografa Maria Magajne, ki je sliko posnel v Ul. Broleto pred vhodom v garažo Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT, kjer so avtomobile zaradi prepovedi parkirali celo na pločnik. Pomanjkanje parkirnih prostorov je namreč skoraj povsod dramatično. Celo nova poslopja nimajo parkirišč, ki pa bi v današnjem času morala biti najosnovnejša storitev. Zadostno število parkirišč v predmestju in boljši javni prevozi pa bi I končno prepričali ljudi, da je vožnja z avtobusom v resnici najudobnejša.
ter arg. Bernija za pokrajinsko odbor-ništvo za kulturo. Ob samem pomenu tako imenitnega kulturnega dogodka za Trst šo pobudnik Pippo Franco in predstavniki sponsorjev poudarili predvsem koristnost sodelovanja med zasebnimi pobudami in javnimi ustanovami, ki se vedno bolj kaže kot učinkovita pot za realizacijo pobud širokega odmeva, kakršnega bo nedvomno imel tudi koncert »Bamberger Symphoniker« in mojstra Mistislava Rostropoviča. Dodatni pomen tega eminentnega kulturnega dogodka, nad katerim je prevzela pokroviteljstvo dežela Furlanija-Julijska krajina, je tudi v njegovi dobrodelni namembnosti, saj bo čisti izkupiček šel Deželnemu združenju paraplegikov in Zavodu za slepe v Trstu.
Orkester »Bamberger Symphoniker« sodi danes med najbolj upoštevane orkestre v evropskem in svetovnem merilu. Za njegovim dirigentskim pultom so se doslej zvrstila imena slavnih dirigentov kot so Clemens Krauss, Knappertbusch, Kleiber, Jochum, Kempe, Solti, Dorati, Leitner, Markovi teh in drugi. Tokrat bo orkester vodil Horst Stein, veliki interpret opernega in simfoničnega repertoarja Mozarta, Wagnerja in Straussa, glavni glasbeni direktor na Dunaju in v Hamburgu, stalni dirigent orkestra Suiss Romande in tokijskega simfoničnega orkestra.
Mistislav Rostropovič je nesporno največji živeči violončelist, takorekoč glasbeni miti. Udejstvuje se tudi kot dirigent. V Trstu je poslednjič nastopil pred petnajstimi leti v gledališču Rossetti s sporedom Bachovih skladb za violončelo, to pa je bil tudi čas, ko je zapustil Sovjetsko zvezo iz protesta proti kulturnemu in političnemu mraku brežnjevske dobe. Naključje je, a značilno in pomembno, da prihaja v Trst prav letos, ko se po zaslugi »perestrojke« Gorbačova prvič po petnajstih letih spet podaja v rodno Sovjetsko zvezo.
Za koncert dveh tako renomiranih koncertantov, kot sta bamberški orkester in virtuoz Rostropovič, vlada že sedaj veliko zanimanje in kot je povedal pobudnik Pippo Franco, je v centralno blagajno gledališča Verdi prišlo že doslej na stotine prošenj za rezervacije iz Trsta in tudi drugih kulturnih središč. Predprodaja vstopnic se bo pri blagajni gledališča Verdi začela 4. oktobra in bo trajala do 10. oktobra, (jk)
Obvestilo SSŠ
Sindikat slovenske šole sporoča študentkam, ki se ob delu izobražujejo na Pedagoški akademiji v Kopru, da se bodo predavanja 3. letnika pričela jutri, 29. septembra (od 15. do 19. ure) in se nadaljevala v soboto, 30. septembra (od 8. do 12. ure) v domu učencev Heroj Tito v Kopru.
Aretirali so ju pred dnevi pri Poreču
Za zapahi prekupčevalca heroina
Pred štirimi dnevi je kriminalistom rovinjskega sekretarjata za notranje zadeve v sodelovanju s koprskimi kolegi in z letečim oddelkom tržaške kvesture uspelo prekiniti dobro organizirano mrežo prekupčevalcev z mamili. V turističnem naselju Lanterna Pri Taru blizu Poreča so v noči na nedeljo namreč presenetili 46-letnega Selmana Pepiča iz Novigrada in 53-letno Vero Grgurič Alunni iz Trsta, ki sta pri sebi imela nič manj kot tri kilograme heroina tipa "brown sugar". Gre za največjo količino heroina, ki so Jo kdaj zaplenili v Istri.
Da gre za organizirano mednarodno trgovsko navezo z mamili, je bilo takoj jasno. Šest zavojčkov po pol kilograma heroina sta aretiranca spravila v navadno plastično vrečko, vse skupaj Pa sta skrila v avtomobil fiat 132 z beneško registracijo. Pri Pepiču in Nunnijevi So miličniki našli tudi potne liste in maloobmejne prepustnice, Ugotovili pa so tudi, da je bil avtomobil ukraden v Benetkah. Vse to je še bodatno potrjevalo, da je bilo mamilo v tranzitu proti italijanskemu tržišču.
Na včerajšnji tiskovni konferenci v r°vinjskem sekretarjatu za notranje Zadeve so povedali, da je vsa zadeva v ’azi preiskave, zato niso navajali podobnosti o izvoru mamila, naročniku 'n trgu, kamor je bil heroin namenjen. ydjeta Pepič in Alunnijeva sta na zakisanju priznala, da sta za mamilo Plačala 50 tisoč zahodnonemških mark
‘‘9U pa je znano, da se cena za gram >rlavega sladkorja« giblje med 150 in
kilogram, namenjeno pa je bilo na Julijanski trg, kjer naj bi dobila vsaj 0 tisoč mark za kilogram. Na prostem
350 markami, en gram pa zadošča za 15 opojnih doz.
Po tridnevnem priporu v Rovinju, so Selmana Pepiča in Vero Grgurič -Alunnijevo premestili v puljske zapore, saj je vso zadevo skupaj z ovadbo v svoje roke prevzel preiskovalni sodnik puljskega okrožnega sodišča. Po ovadbi sta prijeta trgovca z mamilom zagrešila 245. člen kazenskega zakona SFRJ in sicer drugi odstavek tega člena, ki med drugim omenja organizacijo mreže prekupčevalcev ali posrednikov posebno nevarnih mamil ali psihotropnih substanc. Zaplenjeni heroin, ki ga bodo še laboratorijsko pregledali in ugotavljali njegovo »čistost«, pa
sodi v kategorijo posebno nevarnih mamil. Po naši zakonodaji prekupčevalci ali posredniki tvegajo od enega do deset let zapora.
IZTOK UMER
■ Karabinjerji s postaje na Proseku
so včeraj okrog poldne odkrili truplo 30-letnega Tržačana Livia Basezzija, ki je stanoval v Ul. Capodistria 42. Nesrečnež se je v trenutku obupa obesil na električni drog v gozdu blizu Gabrovca.
Basezzi ni bil poročen, po poklicu pa je bil krznar. Zaradi psihičnih težav se je zdravil v Centru za umsko zdravje pri Sv. Jakobu.
Amaterska filmska proizvodnja dežel Alpe-Jadran v Trstu
Tržaški kinematografski klub FNC-CAPIT bo prihodnji teden priredil dve zanimivi filmski prireditvi, posvečeni amaterski filmski proizvodnji dežel Alpe-Jadrana. Na prvi bodo predvajali filme, na drugi pa bodo izvedenci iz teh dežel razpravljali o amaterski kinematografiji.
Od 5. do 7. oktobra bodo v dvorani Nazionale priredili minifestival Alpe-Ad-ria film '89, na katerem bodo predstavili 40 amaterskih filmov iz Slovenije, Koroške, Veneta, Tridentinske in Južnega Tirola. Filme bodo p-edvajali 5. in 6. oktobra od 16. ure do 18.30 in od 20.30 do 23. ure. V soboto, 7. OKtobra, ob 20.30 bodo proglasili zmagovalce letošnjega festivala. Žirijo bodo sestavljali Anna Gruber, Jože Babič, Francesco Biamonti, Sigfrido De Seeman in Carlo Ventura.
Isti dan ob 16. uri, vedno v kinodvorani Nazionale, pa bo na vrsti mednarodni simpozij o videokinematografiji v obmejnih deželah. Razpravo, med katero bodo ugoto valj ali, kakšno bodočnost ima pravzaprav amaterska kinematografija in ali je mogoče ustanoviti centralni organizem, ki bi združeval vse ustvarjalce omenjenih dežel, bosta vodila predsednik Italijanske federacije filmskih in vi-deo-avtorjev Enrico Verita in filmski kritik Carlo Ventura.
V Križu so se poslovili od voditelja KPI Sirka
Množica domačinov in prebivalcev sosednjih vasi je včeraj v Križu pospremila k zadnjemu počitku predvojnega antifašista in komunista VViljema Sirka. Pokojni, ki je bil star 78 let, se je rodil v napredni Krajčevi družini in se zelo mlad zaposlil v tržiški ladjedelnici, kjer je prišel v stik z antifašističnim gibanjem in s celico KP, v katero je pristopil leta 1933. Sodeloval je v domači ilegalni celici komunistične partije, ki jo je organiziral Pinko Tomažič in v kateri so bili predvsem kriški in nabrežinski komunisti. Nato so ga mobilizirali v italijansko vojsko, od koder je odšel v partizane, v katerih so bili tudi bratje Bogomir, Boris in Mario. Boril se je v 1. Prekomorski brigadi, nakar je padel v nacistične roke, tako da je konec vojne dokačal v nemški internaciji.
V povojnem času se je takoj angažiral v KPI, bil pa je tudi med pobudniki ustanovitve prvega pripravljalnega
odbora za gradnjo kriškega Ljudskega doma. Kot tajnik kriške partijske sekcije je bil hočeš nočeš med protagonisti razburljivega obdobja, ki je sledilo resoluciji Informbiroja in kasneje tudi obdobja »politične otoplitve«, spričo katere so na čelo krajevne sekcije KPI pristopili mladi. Največjo skrb pa je pokojni Wiljem posvečal upravljanju Ljudskega doma in delu v upravnem odboru, kateremu je dolgo let predsedoval. Nekaj časa je bil tudi član nadzorne komisije federalnega komiteja tržaške federacije KPI.
V zadnje slovo mu je pel moški pevski zbor Vesna. Ob odprtem grobu sta se od njega v imenu prijateljev in slovenskih komunistov poslovila Albin Škerk in Claudio Tonel, ki je zastopal pokrajinsko vodstvo KPI. (st)
Vozovnice bo lažje kupiti
Pokrajinsko ravnateljstvo državnih železnic sporoča, da bodo potniki odslej lahko kupovali vozovnice na vsaki železniški postaji in v vsaki agenciji za potnike ne glede na smer vožnje, na kraj, iz katerega bodo odpotovali, in na datum potovanja. Novi pravilnik predvideva samo dve omejitvi: potovanje mora biti daljše kot 50 kilometrov, vozovnico pa ni mogoče kupiti več kot dva meseca pred potovanjem. Po mnenju upraviteljev železnic naj bi ta ukrep omogočil potnikom, da si brez večjih težav priskrbijo vozovnico in da ne čakajo pred okenci.
Aktiv slovenskih komunistov
V torek, 10. oktobra, se bo ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah sestal aktiv slovenskih komunistov. Na dnevnem redu ima razpravo o pobudi z dne 6. avgusta, o političnem položaju in perspektivah in o nalogah ter predlogih KPI. Uvodno poročilo bo podal Miloš Budin.
SLOVENSKO ISTALNO. GLEDALIŠČE
BALETNA SOLA
Nova sezona baletne šole se prične v ponedeljek, 2. oktobra. Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure.
Sestanek s starši ter novimi in starimi gojenci bo v vadbenih prostorih Kulturnega doma istega dne ob 16. uri.
gledališča
ROSSETTI
Gledališka sezona 1989/90 - Tržaški Teatro Slabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti.
VERDI
Simionična sezona gledališča Verdi 1989/90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev.
Simionična sezona 1989/90 - Danes, 28. t. m., ob 20.30 (red A) bo zaključni koncert ciklusa posvečenega Čajkovskemu. Dirigent Vassilij Sinaiskij, pianist Francois-Joel Thiollier.
Ponovitve jutri, 29., ob 20.30 (red B) in v soboto, 30. t. m., ob 18.00 (red S).
Vstopnice za vse tri koncerte so na razpolago pri blagajni gledališča.
TEATRO CRISTALLO - LA CON-TRADA
Gledališka sezona 1989/90 - Pri osrednji blagajni v pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev.
razstave
koncerti
razne prireditve
TPK Sirena prireja danes, 28. t. m., ob
20.30	na sedežu v Miramarskem drevoredu 32, predvajanje diapozitivov z naslovom SPOMNIMO SE ' NA POLETNE DNI '89.
SKD Slavec organizira v soboto, 30. t. m. in v nedeljo, 1. oktobra, praznik ob 95-letnici ustanovitve društva. Program: v soboto ob 15. uri odprtje kioskov in od 19. ure dalje ples z ansamblom Pomlad. V nedeljo ob 10. uri odprtje kioskov, ob 16. uri nastop MPZ V. Vodnik, MePZ Primorsko, otroške folklorne skupine Trebče, MPZ F. Venturini, MePZ Slavec in pihalnega orkestra Breg, od 19. ure dalje ples z ansamblom Pomlad. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni.
izleti
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 8. oktobra, strokovno vodeni izlet po socerbskem Krasu (Socerb z ogledom jame, Beka, Ocizla z ogledom naravnega mostu in povratek na Socerb). Odhod ob 8. uri izpred sodne palače v Trstu, oziroma ob
8.30	izpred menjalnice na jugoslovanski strani na Pesku. Prevoz z lastnimi sredstvi.
Taborniki Rodu Modrega Vala iz Trsta in Gorice vabijo člane na jesenski izlet na Vremščico in v Škocjanske jame. Dobimo se v nedeljo, 1. oktobra, ob 8.30 v Senožečah.
SPDT vabi v nedeljo, 1. oktobra na tradicionalni pohod na Slavnik. Vodi in informacije nudi M. Milič, tel. 229258. Zbirališče ob 8. uri pri spomeniku NOB pri cerkvi v Bazovici.

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ABONMA 1989-90
Friedjich Schiller: SPLETKE IN LJUBEZEN, Marij Čuk: LEPO JE y NASI DOMOVINI BITI, Tennessee VVilliams: TETOVIRANA ROZA, Ivan Cankar: JAKOB RUDA, Natalia Ginzburg: INTERVJU, Paul Claudel: MARIJINO OZNANJENJE (MGL Ljubljana), Dušan Jovanovič: ZID, JEZERO (Drama SNG Ljubljana).
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do sobote, 30. t. m., od 10. do 14. ure po tel. 734265, pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4.
Vpisovanje novih abonentov od 2. oktobra dalje.
mali oglasi
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Palombella ros-sa, r. in i. Nanni Moretti.
EKCELSIOR - 18.00, 22.15 Arma letale 2.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 L’-insolito caso di Mr. Hire, r. Patrice Leconte, i. Michel Blan.
NAZIONALE I - 16.45, 22.15 Indio, i. F. Quinn, M. Marvin Hagler.'
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Creatura degli abissi.
NAZIONALE III - 16.20, 22.10 II vizio preferito di mia moglie, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Great Balls Of Fire (Vampate di fuoco).
GRATTACIELO - 17.15, 22.00 007 - Ven-detta privata, pust., r. John Glen, i. Timothy Dalton, Carey Lowell.
MIGNON - 16.30, 22.15 Poliziotto a qu-attro zampe, kom., i. James Belushi.
EDEN - 16.00, 22.00 Teresa, la furia del sesso 4, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 II libro della gi-ungla, ris., prod. VValt Disney.
LUMIERE FIGE - 16.00, 22.15 El Dorado.
ALCIONE - 17.00, 22.15 Black Comedy, r. Atom Egoyan.
RADIO - 15.30, 21.30 Sensi bollenti, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razna obvestila
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled antološka razstava arhitekta VIKTORJA SULČIČA.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled akvareli MARJANA MIKLAVCA.
Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja WILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
V	občinski galeriji je še jutri, 29. t. m„ na ogled razstava slikarja ČLAUDIA SI-VINIJA.
V	galeriji S. Michele je do 30. t. m. odprta razstava del FRANCA VALUSSI-JA.
V	galeriji Tribbio je do 13. oktobra odprta razstava slikarja LIVIA MOŽINE.
V	galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 18. oktobra odprta antološka razstava slikarja LUCIANA CATTANIE.
Tor Cucherna
Nocoj ob 22. uri bo Tor Cucherna Musič Club predstavil KABARET GIOVAN-NE FAMULARI. Pevka bo med drugimi pela pesmi Lize Minelli in Marlene Diet-rich.
Repentabrska cerkev
V nedeljo, 1. oktobra, ob 18. uri bo v okviru glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe nastopil BORNUS CON-SORT.
KD Fran Venturini od Domja sporoča, da je moški pevski zbor že začel z rednimi vajami ob torkih in četrtkih od 20. do 22. ure v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju.
KD Fran Venturini od Domja sporoča, da bo prva vaja otroškega zbora v soboto, 30. t. m„ ob 14.30 v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju.
KD Fran Venturini od Domja sporoča, da se bo začel plesni tečaj standardnih in latinsko-ameriških plesov, ki ga vodita Renzo in Patrizia, z organizativ-nim sestankom v ponedeljek, 2. oktobra, ob 20. uri v prostorih centra Anton Ukmar - Miro pri Domju.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom
V ponedeljek, 2. oktobra 1989, se začne tečaj rekreativne telovadbe. Vpisovanje danes, 28. t. m., od 16. do 18. ure.
Barkovljanska skupnost vabi vse, posebno pa noše, da se udeležijo procesije rožnovenčne Matere božje v nedeljo, 1. oktobra, po maši od 8. ure.
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto, 12, vabi na praznik KARAMALOV v nedeljo, 1. oktobra. Poskrbljeno bo za domačo hrano, rujno kapljico in veselo razpoloženje. Začetek ob 15.30.
DSMO in zbor Jadran se pripravljata na dostojno proslavo 15-letnice svojega delovanja, predvideno za prvo polovico prihodnjega leta. V ta namen vabita vsaj po enega zastopnika vsake slovenske družine iz miljske občine na posvetovalni pogovor, ki bo jutri, 29. t. m., ob 20. uri v Slovenskem centru v Miljah, Ul. D'An-nunzio 62.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, bo imel prvi sestanek v letošnji sezoni v soboto, 30. t. m., ob 18.30. Na sporedu bo družabno srečanje s plesom. Stare in nove člane bo odbor seznanil z letošnjim programom in novimi pobudami. Vabljeni!
60-letniki z Opčin, od Banov in Fer-lugov pripravljajo družabni večer. Sestanek bo v soboto, 30. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni!
Plesna šola KD France Prešeren iz Boljunca obvešča, da so v teku vpisovanja v sezono 1989/90:
-	šola standardnih in latinsko-ameriških plesov v internacionalnem stilu
-	tečaj raznih plesov
-	šola modernih plesov
Za informacije telefonirati na št. 228497 od 17. do 19. ure razen sobote in nedelje do 3. oktobra.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu - Peterlinova dvorana, bo začelo v ponedeljek, 2. oktobra, ob 20.30 z novo sezono svojih diskusijskih večerov. Prvi gost novega niza srečanj bo dr. Ferruccio CLAVORA s čedajskega SLORI,_ ki bo govoril na temo OD MITA ZDRUŽENJA K RESNIČNI ENOTNOSTI SLOVENCEV.
Sekcija KPI A. Gramsci iz Skednja
vabi vse občane na ZBOROVANJE, ki bo jutri, 29. t. m., ob 17.30 na sedežu sekcije (Ul. S. Lorenzo in Selva 4) na temo BESEDA SVETOVALCU - SAMO DA NI SLOVENEC. Prisotna bo Anamarija Kalc od tajništva tržaške federacije KPI.
Glasbena matica obvešča, da bo sestanek glede obnovitve otroškega in mladinskega pevskega zbora v ponedeljek, 2. oktobra ob 17. uri na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29.
Tržaški partizanski pevski zbor Pin-ko Tomažič obvešča, da bo danes, 28. t. m. ob 20.30 v prostorih partizanskega zbora v Bazovici vaja. Nadalje obvešča, da bo v soboto, 30. t. m. ob 14.30 od obmejnega prehoda na Pesku odhod avtobusa za nastop v Kočevju. Do Peska se vsak pripelje z lastnimi avtomobili.
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine obvešča, da bo z oktobrom odprta ob torkih in petkih od 16. do 19. ure.
čestitke
Dragi BERTO! Ob tvojem 50. rojstnem dnevu ti želijo vse najboljše Milko, Nevenka, Katja, Debora in Ivo.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 28. septembra 1989
VIDICA
Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 17.52 - Dolžina dneva 11.53 - Luna vzide ob 4.26 in zatone ob 17.05.
Jutri, PETEK, 29. septembra 1989
STOJAN
PLIMOVANJE DANES: ob 2.20 naj-nižje -46 cm, ob 8.44 najvišje 49 cm, ob 14.56 najnižje -38 cm, ob 20.46 najvišje 34 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,8 stopinje, zračni tlak 1013,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 61-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Manuel Nugnes, Luca Buratto, Marta Čermelj, Erik Knez, Chia-ra Bernardi.
UMRLI SO: 78-letni Giovanni Pogore-vaz, 80-letni Elia Olivotti, 73-letni Luigi Zotta, 52-letna Marialuisa Bevilacgua por. Abba, 84-letna Anna Fabris vd. Bralni, 74-letni Guerrino Zpizzamiglio, 75-letna Iolanda Ianco por. Miot, 77-letna Rosa Rodriguez, 77-letna Leonarda Carli vd. Iaklic, 79-letni Giuseppe Rota.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. septembra 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan).
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
PRODAM lado niva letnik 1982 v odličnem stanju. Prevoženih 50.000 km, vedno v garaži, opremljena. Cena po dogovoru. Tel. 228201.
SLOVENSKA ustanova išče prostor-skla-dišče v okolici Trsta. Tel. na št. 577941 od 8. do 16. ure (razen sobote).
PRODAM zaboj čebulic narciz po ugodni ceni. Tel. na št. 281920 ob uri obedov.
ODDAJAM v najem dvosobna stanovanja v Metajni na Pagu blizu plaže. Tel. (003851) 429133 v večernih urah.
TRŽAŠKA družina išče stalno otroško negovalko z znanjem italijanščine za dve deklici (4 leta in 10 mesecev). Nudimo 800.000 lir mesečno, hrano in prenočišče ter ert dan na teden prosto. Interesentke naj telefonirajo v torek od 9.30 do 12.30 na štev. 040/631893.
ZAPOSLITEV v Milanu dobi inženir elektrotehnike z znanjem slovenskega jezika, za delo prodaje elektronskih komponentov v Jugoslaviji. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 GORICA, pod šifro »INŽENIR«.
PRODAM samičko z rodovnikom šampionov pasme straffortshire, izredno inteligentni in bojeviti psi ter ljubitelji otrok. Tel. 229289 (Bernarda).
MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (003867) 87121.
NA OPČINAH iščemo prostor primeren za skladišče. Tel. 228390.
PRODAJAMO tovornjak tipa fiat 650/N skupne nosilnosti 5.000 kg v dobrem stanju. Edini lastnik. Tel. na št. 225548.
TROBENTO za začetnike in klaviaturo Bontempi prodam po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. 753938.
PRODAM 180-litrski hrastov sod in 600-litrsko smrekovo posodo v dobrem stanju. Tel v večernih urah na št. 825845.
PRODAM stroj za čiščenje na vodni curek (idropulitrice) tecnopompe 150 atmosfer. Tel. (0481) 884182 v večernih urah.
PRODAM fiat panda 45 letnik '81 v dobrem stanju. Tel. v večernih urah na št. 568509.
PRODAM A 112 letnik '75 v dobrem stanju. Cena ugodna, tudi po dogovoru. Tel. 228252.
Danes praznuje svoj 50. rojstni dan
ALBERT
Vse najboljše, obilo sreče, veselja in zdravja mu iz srca želita
Anica in mama Slava
prispevki
Danilo in Zofija Sancin iz Boljunca darujeta ob 50-letnici poroke 50.000 lir za Zvezo borcev iz Boljunca.
Ob obletnici smrti dragega brata Josipa Faganela daruje sestra Olga 20.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina drage Vide Čok Simčič darujeta Meri in Pino Rojc 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujeta Dario in Egidia 20.000 lir za ŠD Konto-vel.
V	spomin na Marijo Lovriha vd. De Ponte darujeta Dori in Justina Stranj
20.000	lir za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob Vilka Smotla-
ka daruje Bernard Slavec 30.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob Srečka Kariža darujejo družina Doljak in Ivanka Lupine 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na brata Cirila daruje sestra Ida s Proseka 50.000 lir za kriški spomenik.
Ob 45. obletnici padlih bratov Ferdinanda in Leandra Čoka darujeta Milka in Milan Čok z družinama 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Nob Lonjer-Katinara.
Ob 3. obletnici smrti sestre Milice ter v spomin na starše in brata darujeta Ksenija in Laura 50.000 lir za Dijaško matico.
N.N. daruje 50.000 lir za SPDT.
Namesto cvetja na grob tovariša in soborca Viljema Smotlaka daruje Drago Slavec 30.000 lir za VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg.
Ob 100-letnici Ciril-Metodove šole in v počastitev spomina ravnatelja Andreja Čoka daruje A.S. 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Namesto praznovanja visokega družinskega jubileja darujeta zakonca Blažič
100.000	lir za Skupnost Družina Opčine in 100.000 lir za Sklad M. Čuk.
menjalnica
27. 9. 1989
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MII. AN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI _ MILAN	TRST	
Ameriški dolar ...	.. 1359,450	1345.—	Japonski jen 		9,687	9,30
Nemška marka ...	.. 725,500	720,—	Švicarski frank		.. 835,130	828,—
Francoski frank ..	.. 214,260	211.—	Avstrijski šiling ...	.. 102,861	102.—
Holandski florint	.. 641,700	637.—	Norveška krona ...	.. 196,450	194.—
Belgijski frank ...	..	34,539	34.—	Švedska krona	.. 211,320	209.—
Funt šterling		.. 2203,750	2180.	Portugalski eskudo	8,568	8,20
Irski šterling .....	.. 1930,300	1900,—	Španska peseta ...	11,460	11,20
Danska krona —	.. 186,080’	182,50	Avstralski dolar ...	.. 1070,900	1030.—
Grška drahma ....	8,286	7,80	Jugoslov. dinar ...	—	0,03
Kanadski dolar ...	.. 1153,800	1120,—	ECU		.. 1496,400	
D^ll/P BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE
BLIKb TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Bojan 411-611
PONOVNA EMISIJA
SEPTEMBER 89
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Obveznice so petletne in imajo enake finančne karakteristike kot tiste izdane l. septembra in se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,65% bruto, zapade l. 3. 1990.
•	Obveznice se koristijo s l. septembrom 1989 in je zato treba ob podpisu doplačati dozorele obresti.
S Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis od 2. do 4. oktobra
Emisijska cena
Rok
Efektivni letni donos bruto	neto
97,75%	5 le, 14,43% 12,58%

Težave britanskega teatra
Koščeni protagonisti
sklad milje čuka
jelka cvelbar
Otrok naj sodeluje pri odločitvah
LONDON — Londonska gledališča so v zagati. V zadnjem času je namreč začelo primanjkovati okostnjakov, ki so londonskim gledališčem baje nujno potrebni za postavitev Shakespearovih in Stevensonovih del. Alarmni zvonec je zabrnel v gledališki hiši Marmaid Theatre, ki za božič pripravlja postavitev Stevensonovega Otoka zakladov. V predstavi »nastopa« tudi okostnjak pirata, ki s svojim res koščenim prstom kaže, kje je zakopal zlatnike. Vodstvo teatra že štiri tedne išče svojstvenega interpreta, a zaman.
Producent prireditve Mark Borkow-ski je novinarjem, ki so prišli k njemu, potem ko so v časopisih prebrali mali oglas, s katerim je teater iskal okostnjak, pojasnil, da je doslej okostnjake za potrebe gledališč in zdravniške raziskave izvažala predvsem Indija. Sedaj pa je indijska vlada prepovedala ta izvoz. »V Indiji,« je dodal producent, »mrliče pokopljejo tako, da vržejo truplo v Ganges. Obstajale so organizacije, ki so lovile trupla in jih nato izvažale. Čeprav se zdi lahko groteskno, je ta dejavnost reševala probleme britanskega teatra vsaj glede njegove najbolj tradicionalne produkcije, kot je na primer uprizoritev Hamleta.«
Zakaj pa se gledališče ne reši iz zagate tako, da kupi plastični sklet, so novinarji silili v Borkowskega. »Tradicija veleva,« je pojasnil produ-
cent, »da v Stevensonovem Otoku zakladov »nastopa« pravi okostnjak. Plastični sklet ne bi bil tako učinkovit, poleg tega pa bi povzročil precej problemov z nastopajočimi, saj je gledališko okolje zelo vraževerno in vsak prelom s tradicijo lahko pomeni nesrečo.«
Marmaid Theatre sedaj obžaluje, da je ob zadnji postavitvi Stevensonovega dela leta 1981 klonil prigovarjanju sir Bernarda Milesa in vrgel v Temzo svojega tedanjega koščenega igralca, ki je »zelo uspešno podal« vlogo okostnjaka pirata Allardaycea. Sir Miles je namreč dosegel, da je osebno spustil v objem hladne Temze okostnjak. In da bi bila slovesnost popolna je k poslu povabil še tenorja in violinista, žalni sprevod čolnov pa je vodil vikar. Ob obredu so nastale sicer težave, ker okostnjaku Temza kot pokopališče očitno ni bila preveč všeč. Ker so pogrebci namreč pozabili obtežiti skelet, je koščeni igralec takoj po pogrebu priplaval spet na površje, pogrebci pa so ga morali zasledovati do izliva, kjer so sklet končno obtežili, da se je potopil.
Marmaid Theatre je, kot rečeno, objavil v britanskem tisku ganljiv poziv v upanju, da si bo tako lahko zagotovil prepotrebnega, čeravno nemega in negibnega interpreta. Doslej pa je dobil le ponudbo nekega inštituta za anatomijo, ki je imel na zalogi skelet, vendar brez rok.
Domnevna pristranskost
RIM - Program »Gradimo glavno mesto«, ki ga je druga mreža Rai posvetila problemom Rima, je izval ogorčeno reakcijo komunističnih, republikanskih in misovskih predstavnikov, ki so sodelovali v oddaji. S pismom predsedniku parlamentarne komisije za nadzorstvo nad radijsko in televizijsko službo so se pritožili, da je bila odaja pristranska in pripravljena predvsem zato, da bi podkrepila kandidaturo nosilca liste PSI Carrara. Predstavniki omenjenih strank so ocenili tako pripravljeno pristransko oddajo kot neodgovorno početje predvsem pa v nasprotju z zakonom.
Novinar Giancarlo Santalmassi, ki je vodil oddajo je zavrnil kritike, češ da se je poslužil pravilnika volilnih tribun.
Otroku moramo torej omogočiti, da sodeluje, ko je to mogoče, pri družinskih odločitvah. To je pravzaprav, kljub prevladujočemu prepričanju, velikokrat mogoče.
Otrok bi lahko odločal od vsega začetka, koliko ali kako malo bo pojedel, kljub strahu, da bo morda pojedel preveč ali pa premalo. Odločal bi o tem, kaj naj obleče. Neglede na strah, da bi se morda prehladil. Odločati bi mogel o tem, kdaj naj piše nalogo. Njegov lastni ritem bi mu povedal, kdaj je najprimernejši čas za to.
Otroci naj ne bodo le odsev zakonov, ki jih postavljajo odrasli. Tudi otroci morajo znati gledati na dogajanje konstruktivno kritično. Razumljivo je, da ne more biti diskusije o tem, kje naj sedijo v avtu ali če je potrebno, da si zvečer umijejo zobe. Marsikaj pa ne potrebuje prisile. Tudi otroci naj se svobodno odločajo.
V večini naših družin so sami otroci izkusili, da demokracija še ne dovoljuje posameznikovi trmi, da bi prišla na oblast in da pravzaprav demokracija živi od kompromisov.
Demokracijo pa moramo predvsem imeti v zavesti. Zavest, da pripravljenost na pogovor, naravnanost k razpravi in iskanju skupnih rešitev povsod tam, kjer je to mogoče omogoča prijetno sožitje družinskih članov.
Naložba za sožitje
Že triletni otroci so sposobni razumeti, kako lahko človek ujame hkrati različne interese v isto vrečo. Le razpravljati je treba. Posebej zaradi tega, ker se bo moral današnji triletnik v družbi, v kateri bo živel, celo življenje podrejati kompromisom. Seveda bo treba v take razlage investirati v začetku kar precej časa. Kakor hitro pa bodo otroci osvojili umetnost sožitja stvari in oseb in seveda kakor hitro bodo zlezli iz obdobja kljubovalnosti, takrat se bo toliko laže v družini izogniti nepotrebnim bitkam.
Demokracija je tudi sposobnost vprašati drugega za mnenje; sposobnost pokazati s tem, kako ga cenimo. Zakaj ne bi vprašali kdaj šestletnika, kaj za ene čevlje naj obujemo in zakaj ga ne bi razveselili s tem, da bi sledili njegovemu nasvetu? Ali zakaj ne bi vprašali za mnenje ali nasvet pri reševanju družinskega problema tudi našega najstnika? Morda bi nas presenetilo, koliko pametnih domislic ima.
Seveda leži tudi v družinski demokraciji zadnja odločitev na starših. To se posebej pokaže, ko gre za zdravje, za gotovost pa tudi za šolski uspeh otrok. Starši morajo imeti občutek za situacije, ko je mogoč otrokov nasvet in morebitni kompromis, seveda pa tega ne bodo iskali, ko triletnik visi na balkonski ograji in mu preti nevarnost padca. Podobno si tudi ni mogoče zamišljati kompromisov o tem, kdaj naj gre otrok spat ali koliko časa lahko gleda televizijo.
Seveda bi bilo lepo iz priročnika našteti pravila, kdaj naj otroci odločajo sami in kdaj naj nastopijo starši. Vendar to ni mogoče. Sami starši se morajo izuriti v tem, da postavljajo meje samoodločitvam, skupnim odločitvam in prepovedim.
Res je - ni vedno lahko odločati o tem! Ne moremo se ravnati le po starosti otrok, temveč tudi po njihovem temperamentu in njihovih sposobnostih. Tudi ne smemo starši pozabiti, da so naši otroci z vsakim dnem starejši in da so morda opozorila, ki so bila še včeraj učinkovita, danes izgubila svojo moč. Kdaj pa naj ob vseh teh lepih nasvetih najdemo čas za debato z otroki?
Pojavi se, denimo, problem, ko mora sedemletnik ob osmih v posteljo, mati pa še pripravlja večerjo za vse ostale družinske člane. Sedemletnik sprašuje, zakaj mora le on tako zgodaj v posteljo, ko vsi njegovi sošolci še čujejo, mi pa imamo le napol pripravljeno večerjo na kuhalniku.
Ali pa prileti domov devetletnica, ki se je doslej vozila po mestnih ulicah s kolesom le pod nadzorstvom staršev: »Mama na glavnem trgu imamo turnir. Sošolci se ravnokar peljejo s kolesom tja, ali grem lahko z njimi? Proosim!«
Kaj storiti. Mnenje psihologov je dokaj preprosto: zaželeno je, da v družini o vsem diskutiramo, o tem, koliko časa in kdaj bomo gledali televizijo, o tem, kdaj bomo šli v posteljo, o tem, kako bo vsak pomagal pri gospodinjskih delih. Bodimo torej toliko demokratični, kakor znamo biti, bodimo fleksibilni, mehki z našimi otroki, vendar teh debat ne opravljamo v skopo odmerjenih sekundah. Sedaj in takoj, ko se postavlja problem, pustimo otroku, da se pridruži svoji skupini. Jutri bomo lahko ob primernejšem času o vsem še debatirali.
Zdi se, da je nasvet dober in sprejemljiv. Kajti predvsem je pomembno, da je odnos staršev do otrok in otrok do staršev odprt in svoboden. Tak odnos pa bomo dosegli le s pomočjo strpnosti, fleksibilnosti, z ukazi, ki bodo dajali otrokom gotovost, z vsakdanjim obzirnim sožitjem in upoštevanjem, skratka z demokracijo.
Na tak način, ko bodo otroci in starši hodili vštric odprto in svobodno, se bodo vsi člani družine držali pravil. Seveda je treba dodati, da moramo odmisliti v tem primeru, ko pride do konfliktnih situacij, vsakršen monolog ali dolgo debato. Marsičesa otrok še ne more razumeti, četudi mu razlagamo. Dveletnik, ki smo ga potegnili s ceste na pločnik v zadnjem trenutku, še ne bo razumel, kaj se pravzapr rav zgodi, če ga povozi tovornjak. Zato je bolje, da na kratko opravimo z besedami: »Nočem, da greš na cesto,« in morda pustimo daljšo razlago za trenutek, ko bosta oba mirnejša.
Seveda tudi zato, da dosežemo demokracijo, je potreben napor. Zato nam nihče ne bo zameril, če si bomo tu pa tam od demokracije odpočili.
'
II
	
■II	
:




današnji televizijski in radijski sporedi

lili
P^	RAI 1_______________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nan.: II mago
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Tutto Chaplin
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nanizanki: Guori senza eta, 12.30 La signora in giallo
13.30	Dnevnik in Srečno poletje!
14.10	Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanske kronike
16.00	Pippi Calzelunghe
16.30	Risanka: I Gummi
17.00	Nan. Anna dai capelli rossi
17.35	Aktualno: spazio libero
17.55	Aktualno: Iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Nan.: Santa Barbara
19.10	Nanizanka: E' proibito ballare
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: La tenda rossa (dram., It.-SZ 1971, r. M. Kalatozov, i. Peter Finch, Sean Connery)
22.45	Dnevnik
22.55	Dok. odd.: Druga svetovna vojna
24.00	Nočni dnevnik
0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
CANALE 5______________
7.30	Nanizanki: Aliče, 8.00 Fantasilandia
9.00	Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 9.30 Cerco e offro
10.00	Nanizanka: I cingue del 5. piano
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-pie
15.00	Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro
16.00	Nanizanka: Love Boat
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito
20.30	Variete: Grande festa italiana
22.45	Predstavitev oddaje Fi-nalmente venerdi
23.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show Estate
1.00	Nanizanke: Petrocelli,
1.55	Lou Grant, 2.50 Bo-nanza
RETE 4
8.30	Nanizanki: In časa Law-rence, 9.30 La grande vallata
RAI 2_______________
6.35	NBC News in risanke
8.10	Film: La figlia del dia-volo (dram., It. 1953)
9.30	Dok.: La storia delVolio doliva
10.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.50	Iz DOC Cluba
11.30	TV film: Amore fra ladri (kom., ZDA)
13.00	Dnevnik, gospodarstvo
13.45	Capitol, 14.30 Tutti frut-ti
15.15	Lassie, nato risanka
16.10	Aktualno: Iz parlamenta
16.15	Dnevnik - kratke vesti
16.20	Film: Susanna ha dor-
mito qui (kom., ZDA 1954, r. F. Tashlin)
18.00	Gli antennati in šport
18.45	Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: L’ombra della spia)
22.00	Dnevnik - nocoj
22.10	Aktualno: Fino allulti-ma idea
22.55	Improvvisando '89
23.40	Nočni dnevnik
24.00	Film: Charlie Chan alle Olimpiadi (krim., ZDA 1937, r. H. B. Humber-stone, i. Warner Oland)
10.30	Nadaljevanki: Aspettan-do il domani, 11.20 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: La piccola grande Neli
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nad.: Sentieri
14.45	Nanizanka: California
15.40	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 16.30 La valle dei pini, 17.30 Febbre d'-amore
18.30	Nanizanki: General Hos-pital, 19.30 Quincy
20.30	Film: Caboblanco (pust., ZDA 1969, r. Jack Lee Thompson, i. Charles Bronson)
22.15	Film: S.O.B. (kom., ZDA 1981, r. Blake Edvvards, i. Julie Andrews, VVilliam Holden)
0.30 Nanizanke: Ironside, 1.30 Agente speciale, 2.30 Adam 12
IT AHA 1_______________
7.00	Risanke
8.30	Nan.: Strega per amore,
9.00	Mork e Mindy, 9.30 Cannon, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon
12.30	Zabavna oddaja: Barzel-lettieri dJtalia
RAI 3	|
11.25	Šport: atletika, softball (iz Parme)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Šport: EP v odbojki Ita-lija-Francija (iz Stockholma), 15.30 biljard (iz Milana)
16.55	Dokumentarna oddaja: Drobci
17.45	Nanizanka: Vita da strega
18.15	Dokumentarna oddaja: Splendore selvaggio
18.45	Športna oddaja: Derby (urednik Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Dokumentarna oddaja: Geo Estate
20.30	Film: Le fatiche di Erco-le (pust., It. 1958, r. Piet-ro Francisci, i. Steve Re-eves, Sylva Koscina), vmes 21.25 dnevnik
22.20	Filmske novosti
22.25	Aktualno: Andreotti vis-to da vicino
23.25	Nočni dnevnik
23.40	Dokumentarna oddaja: La spinta delLautunno 0.50 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
12.35	Nanizanki: T.J. Hooker,
13.30	Magnum P.I.
14.35	Deejay Television
15.30	Aktualno: So to Speak
16.00	Bimbumbam
16.10	Risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.30 A-Team, 19.30 I Robinson
20.00	Risanka: Ti voglio bene Denver
20.30	Tv film: Tutti in palestra (kom., i. Jenny Tamburi, Mauro Di Francesco, 2. del)
22.25	Predstavitev nanizanke Valentina
22.55	Nanizanki: Starsky e Hutch, 23.55 Stazione di polizia
0.55 Glasbeni oddaji: Be Bop a Lula, 1.55 D J Televisi-on
ODEON_________________
10.45	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.15	Nanizanka
13.00	Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke
15.30	Nad.: Anche i ricchi pi-angono, 16.30 Maria
17.30	Nanizanki: Rituals, 18.00 Lottery
RTV Ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Šolska TV: Slovar arhitekture (4. oddaja), 10.35 Naselbinska kultura na Slovenskem (4. oddaja), 11.05 Stiki: Kaj je komunikacija
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik _
16.50	Mozaik. Šolska TV: Slovar arhitekture, 17.15 Naselbinska kultura na Slovenskem, 17.45 Stiki: Kaj je komunikacija (pon.)
18.20	Spored za otroke in mlade: Z otroki iz daljnih dežel, 18.35 nanizanka Pravljičar
19.00	Risanka, 19.15 TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Ellis Is-
land (6. del)
21.00	Tednik
21.50	Dnevnik in vreme
22.00	Inf. oddaja za goste iz tujine
22.10	Retrospektiva komedije: La moschetta ali Komedija o lepem govorjenju (Angelo Beolco-Ruzzan-te)
23.35	Video strani
19.30	Risanke
20.00	Nanizanki: Ouattro don-ne in carriera, 20.30 Mis-terEd
21.00	Film: Il giorno piu lungo di Scotland Yard (krim., VB 1975, r. Don Sharp, i. Rod Steiger)
23.00	Film: Il miracolo (kom., Fr. 1986, r. Jean Pierre Mocky, i. Michel Serra-ult)
TMC
8.30	Dok.: Narava prijateljica
9.00	Nanizanka: Get Šmart
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Terre sconfinate
11.30	Aktualno: TV donna mattino
12.30	Nadaljevanka: 11 profu-mo del potera
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba in risanke: Clip clip
15.30	Kviz: Girogiromondo
16.00	Film:	Cash McCall
(kom., ZDA 1959, r. Joseph Pevney, i. James Garner)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Aktualno: Ogledalo življenja
HIP) TV Koper_______________
13.30	TVD Novice
13.40	Golden Juke Box
15.15	Rubrika: Pillole
15.30	Športna oddaja: Juke Box (pon.)
16.00	Bezbol
17.30	Rubrika: Pillole
17.45	Športna oddaja: Juke Box (pon.)
18.15	Rubrika: Pillole
18.30	VVrestling)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke Box
20.30	Rubrika: Mon-gol-fiera
22.00	TVD Novice
22.10	Rubrika o tenisu
0.30 Rubrika: Sportime Magazine
RTV Ljubljana 2
18.00	Beograjski TV spored
19.00	Čas, ki živi: Pionirski odred
19.30	Dnevnik
19.55	Premor
20.05	Žarišče
20.35	Mali koncert: Kvartet godal
20.45	Oči kritike
21.15	Prisluhnimo tišini
21.45	Video na Slovenskem
20.00	Vesti: TMC News
20.30	TV film: Il grido della morte (krim., ZDA 1975, r. Richard T. Heffron, i. Raul Julia)
22.15	Glasbena oddaja: Mon-treaux Jazz Festival '89
22.50	Vesti in šport: EP v odbojki - Italija-Francija, boks - polfinale SP (iz Moskve)
TELEFR1ULI____________
11.30	Nanizanka: Condo
12.00	II salotto di Franca
12.30	Morski športi
13.00	Dnevnik
13.30	Rubrika o zdravju
15.30	Musič box
17.15	Nad.: La vera storia della signora delle Camelie,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Il grande teatre del West
20.30	Nadaljevanka: Quaran-tesimi ruggenti
22.30	Nan.: Chopper One
23.00	Rubrika o kolesarstvu
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Vesti: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Literarne podobe; 8.40 Revival; 9.00 Južnoameriška folklora; 9.25 Beležka; 9.30 Zvočne kulise;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Protestne pesmi; 12.00 Po sledovih Inkov; 12.25 Melodije; 12.40 Corovivo 88; 13.20 V žarišču 13.30 Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Dvignjena zavesa;
15.00	Glasbena medigra; 15.10 Četrtkova srečanja; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 1740 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas, vi in radio. Made in Italy, Dijaška tribuna, Revival, Tema tedna, Noben človek ni otok; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Govorimo angleško; 14.25 Glasba jug. narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Ljubljana;
18.30	Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem;
17.30	Primorski dnevnik, Aktualna tema;
18.00	Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert;
16.00	Dopust v YU; 17.33 Show business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Industrija hočejo javno pomoč za uničevanje svojih odpadkov
V industrijskih podjetjih na Goriškem vsako leto proizvedejo najmanj osem tisoč ton odpadkov. Večino jih izvozijo v druge dežele, za nadaljnjo predelavo, oziroma uničenje. Tako izhaja iz zelo podrobne analize, ki so jo pred kratkim opravili pri goriškem združenju industrijcev in ki so jo na nedavnem srečanju s predsednikom pokrajine, posredovali tudi tej ustanovi. Pokrajinska uprava naj bi namreč sodelovala pri iskanju trajnejših rešitev za zelo aktualno vprašanje. Ne gre samo za odgovorno ravnanje do okolja, ampak je predelava in uničevanje
odpadkov, tako kakor je zdaj urejena, povezana z visokimi stroški v breme industrijskih podjetij.
Predsednik Pokrajine Gianfranco Crisci je predstavnikom združenja industrijcev povedal, da je ustanova pred kratkim poverila izdelavo analize o celotni količini in vrsti odpadkov, ki se letno proizvedejo na Goriškem, tako v gospodinjstvih kakor v industrijskem sektorju in nasploh v gospodarskih dejavnostih. Crisci je menil, da bo analiza, ki so jo opravili na pobudo Zveze industrijcev koristno do-
polnilo podatkom, ki se zbirajo po nalogu Pokrajine.
Na srečanju med predstavniki pokrajinske uprave in Zveze industrijcev so začeli tudi razpravo o možnih rešitvah. Tako so pozitivno ocenili predlog, da bi ustanovili nekakšno borzo industrijskih odpadkov. Strinjali so se tudi s predlogom, da je treba za uspešno reševanje ekološke problematike težiti k čim tesnejšemu sodelovanju med Pokrajino in Zvezo industrijcev.
Drugi del srečanja med predstavniki Pokrajine in Zveze industrijcev je bil namenjen razpravi o vprašanju kje in kako hitro zagotoviti nove površine za gradnjo industrijskih objektov. Ob številnih načrtih in prošnjah za industrijske gradnje, se je namreč razpoložljivost zemljišč skrčila.
Predstavniki Zveze industrijcev predlagajo, da bi za industrijo namenili zemljišče pri Vilešu, ki je last tamkajšnje občine. Gre za s kmetijskega vidika nezanimivo in v glavnem pusto zemljišče. Treba pa bi bilo rešiti vprašanje z urbanističnega vidika. Z drugo besedo: potrebno je posredovanje na Deželi, da se prilagodi regulacijski načrt.
Delegacijo Zveze industrijcev so sestavljali predsednik German, član vodstva arh. Protto ter funkcionarja Flamio in Geotti, delegacijo Pokrajine pa, poleg predsednika Criscija, še odbornik Bressan.
Obisk ministrskih predstavnikov v zvezi z odprtjem univerze
Po pisni nalogi na sprejemnih izpitih za vstop v novo goriško fakulteto mednarodnih in diplomatskih ved sta ministrska predstavnika ambasador Bac-chetti in svetovalec Mochi Onori bila včeraj na obisku pri goriškem županu Scaranu. Spremljala sta ju dekan fakultete za politične vede v Trstu prof. Cocco-palmerio in ravnateljica univerzitetne podporne ustanove prof. Pagnini. Gostje so izrekli zadovoljstvo zaradi odprtja novega diplomskega tečaja v Gorici. Gre namreč za povsem novo študijsko smer, ki bo delovala v primernem okolju mesta ob meji, kjer so mednarodni odnosi del vsakdanjega življenja. Scarano je dejal, da je Gorici v čast odprtje univerzitetnega tečaja, ki bo še povečal njen prestiž.
Ministrska svetovalca sta nato kot člana izpitne komisije povedala, da je vseh 160 kandidatov (od teh je kar tretjina iz drugih italijanskih dežel) pokazali solidno pripravo in veliko resnost, kar dobro obeta za uspešno delovanje novega univerzitetnega tečaja v Gorici.
Skupnost »La tempesta« delno obnovila sedež
Dekleti se skušata rešiti droge z delom na kmetiji terapevtske skupnosti. V ozadju novo poslopje s prodajalno biološke povrtnine	(foto Marinčič)
Na sedežu terapevtske skupnosti "La tempesta" v Ul. III. armata so prejšnji večer z "biološkim'^ piknikom predali namenu obnovljeno poslopje, ki ga bodo uporabljali za komercialne dejavnosti skupnosti. Pred tem so na tiskovni konferenci predstavili delovanje skupnosti, kjer zdravijo z mamili ali zdravili zasvojeno mladino. O tem so govorili sociolog Rodolfo Picciulin, psihologinja Marina Gulin, agronom Flavio Montanino in pokrajinski odbornik Franco Visintin. Pokrajina jim je dala na razpolago staro kmetijo zraven bivše umobolnice, sedaj pa so s prispevkom iz Goriškega sklada obnovili gospodarsko poslopje. Skupnost, ki sprejema povprečno po 10-12 gostov, se finansira s prispevki KZE in z biološko kmetijo. Narkomani se zdravijo z obdelovanjem zemlje po bioloških postopkih, tj. z zavračanjem sintetičnih kemikalij. Pridelek prodajajo odjemalcem - teh je vedno več - ki so odkrili prednosti neokužene povrtnine.
Deželna konferenca o zaposlovanju prizadetih
V Fogarjevem avditoriju na Verdijevem korzu 4 se bo danes odvijala deželna konferenca o problemih pri zaposlovanju prizadetih. Posvet z naslovom "Delo za prizadete. Utopija: do kdaj?" prireja pokrajinsko odborništvo za socialne storitve v sodelovanju z deželnim ravnateljstvom za socialno skrbstvo, Goriško KZE in Pokrajinskim konzorcijem za oskrbo in rehabilitacijo. Zasedanje bosta ob 9. uri odprla deželna odbornika za zdravstvo Mario Brancati in za oskrbo Paolina Lamberti Mattioli.
Uvodno poročilo bo nato imel prof. Luigi Gandini s Tržaške univerze. Poročila in posegi se bodo nadaljevala dopoldne in popoldne. Na posvetovanju bodo sodelovali predstavniki vseh ustanov in združenj, ki imajo kakorkoli opraviti s problematiko zaposlovanja prizadetih, predstavniki sindikatov in delodajalcev.
Zaključna razprava je predvidena ob 17.30. Posvet bo vodil ravnatelj pri deželnem odborništvu za socialno skrbstvo dr. Elio Palmieri, ki bo na koncu posvetovanja podal zaključne misli.
V petek, 29. septembra, ob 20.30 v restavraciji NANUT na Tržaški cesti
RUSKI VEČER
z modno revijo in tipičnimi ruskimi jedmi. Rezervacije po telefonu 20595.
Na Sveti gori bodo jutri odprli muzejsko zbirko o Soški fronti
Izpolnjujeta se veliki projekt in stara želja muzejskih delavcev, zgodovinarjev, kulturnikov in tudi širših delov ostale javnosti na območju Nove Gorice. Na Sveti gori je namreč Goriški muzej uredil novo in zelo pomembno muzejsko zbirko o Soški fronti. S slednjo pojmujemo okrog 90 km dolgo frontno črto, na kateri so se med prvo svetovno vojno bojevale avstroogrske in italijanske enote. Osrednji del bojne črte ali fronte se je nahajal oziroma je potekal vzdolž reke Soče in tudi zaradi bojev med prvo svetovno vojno je ta naša reka postala del evropske in tudi svetovne zgodovine.
V tem prispevku o otvoritvi muzejske zbirke na Sveti gori seveda ni moč navajati vseh dejstev in podrobnosti o Soški fronti, ki je zdaj pomemben del zgodovinskega spomina obeh bojujočih se strani, vendar navajamo nekaj bistvenih podrobnosti, ki jih je zapisala kustosinja Goriškega muzeja Nataša Nemec, ki je skupaj s svojim kolegom in strokovnjakom Dragom Sedmakom pripravila in uredila novo zbirko. Pravi tudi naslednje "Oba vladarja, avstroogrski cesar Franc Jožef I., za njim pa Karel I., in italijanski kralj Viktor Emanuel III. sta trdno stala na levem in desnem bregu Soče. Italijani so hoteli prodreti na slovensko ozemlje in v osrčje Avstro-Ogrske, ta pa je morala ozemlje obraniti. Zahodni rob slovenske zemlje, ob narodnostni meji z Italijani in Furlani, se je spremenil v bojišče, ki je edino od slovenskih dežel okusilo grozote fronte v
prvi svetovni vojni ter pritegnilo nase pozornost sveta. Zato so vladarja in njuni generali poslali v boj na stotiso-če vojakov mnogih narodnosti, jim za hrabrost in zasluge podeljevali odlikovanja, pri tem pa so sejali smrt in opustošenje."
S pripravo fronte in začetkom sovražnih operacij se je začela tudi kalvarija civilnega prebivalstva, ki je moralo v begunstvo. Sodijo, da je vseh beguncev bilo od 80 do 100 tisoč. Vendar je ta plat prve svetovne vojne, ta njen tragični vidik, še premalo znan in v marsičem nepreučen, pravi kustos Drago Sedmak. Običajno so civilni prebivalci iz območij na desnem bregu Soče odhajali v italijanska taborišča, z levega brega pa se je reka beguncev razlila po deželah Avstro-Ogrske. Prvi in največji organiziran val beguncev z ogroženih območij je odšel takoj po izbruhu sovražnosti in vojnih operacij. Sledila sta mu dva manjša, avgusta 1916, ko so Italijani zasedli Gorico in meseca avgusta 1917, ko so italijanske enote zasedle zahodni rob Banjške planote. S civilnim prebivalstvom so se odselili tudi uslužbenci upravnih enot, od županstev do goriškega glavarstva in deželne vlade, ki je odšla na Dunaj. Enako usodo so doživele cerkvene oblasti, deželne ustanove, bolnišnice in šole. Življenje je zastalo do konca vojne.
Smrt je na Soški fronti prizadela okrog milijon ljudi. V spomin na te vojake, različnih narodnosti, ver in socialnega statusa je bilo zgrajenih pre-
cej pokopališč in spomenikov, ki imajo poleg spominskih tudi druge vrednote.
Muzejska zbirka na Sveti gori bo ponazorila vse, kar se nanaša na Soško fronto, tako boje, opustošenja, mrtve, tragedijo buguncev, o čemer so zbrali najrazličnejše predmete in druge muzealije. Vse kar bo razstavljenega za ogled je last Goriškega muzeja. Zbirka je postavljena na površini okrog 400 kvadratnih metrov in bo obiskovalcem lahko ponazorila veliko in tragično obdobje, ki se imenuje Soška fronta v naših krajih. Glavni napisi k dokumentom in drugim muzealijam bodo v slovenskem in italijanskem jeziku, pozneje pa bodo zagotovili tudi nemški prevod. Obiskovalcem bodo posredovali tudi pisni dokument o Muzejski zbirki. Gre za tako imenovano zloženko z besedili, ki so jih napisali soavtorica zbirke Nataša Nemec in umetnostna zgodovinarja iz Goriškega muzeja Nelida Nemec in Marko Vuk. Besedila so v slovenskem in italijanskem jeziku.
Muzejsko zbirko o Soški fronti bodo odprli jutri, 29. septembra, ob 17. uri, hkrati z uradno otvoritvijo restavracije na Sveti gori. Slavnostni govornik bo Sergij Pelhan, predsednik Kulturne skupnosti Slovenije. Po otvoritvi bo v svetogorski baziliki koncert, ki ga bodo izvajali goriška glasbenika Hubert Bergant in Armando Mariutti, oktet Vrtnica in Komorni mešani zbor iz Nove Gorice.
Marjan Drobež
V deželnem avditoriju razstava slikarskih del patra M. Rupnika
Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici praznuje trideseto obletnico delovanja. Jubilej bodo obeležile številne kulturne in druge prireditve. V ta okvir se uvršča tudi samostojna razstava del Marka Ivana Rupnika, duhovnika, jezuita, ki so jo v torek zvečer odprli v deželnem avditoriju v Gorici in ki bo na ogled do 7. oktobra.
Gre za prvo samostojno predstavitev umetnika, ki je sicer doma v Idriji, in ki kaki dve leti živi in ustvarja v Gorici. Umetniška in razstavna dejavnost Rupnika pa sega že v konec sedemdesetih let in je doslej razstavljal v Rimu, Milanu, Združenih državah, Trstu in Ljubljani, Kranju itd.
Goriški publiki se razmeroma mladi (rojen leta 1954) in nadarjeni umetnik predstavlja z dovolj bogato zbirko slik (izključno verske tematike), ki v mno-gočem spominjajo na ikone.
"Slike govorijo v jeziku sodobnosti, imajo pa neko svojstveno sporočilnost", je bilo poudarjeno na torkovi predstavitvi, ki se je je udeležilo zares veliko občinstva, zlasti mladih.
Po kratkem glasbenem uvodu gojencev Centra za glasbeno vzgojo E.
Komel, je na slovesnosti spregovoril dr. Damijan Pavlin. Sledila je predstavitev umetniškega snovanja patra Rupnika. Udeležence sta pozdravila nato še goriški župan Scarano in nadškof Bommarco.
Tiskanje ličnega kataloga je omogočila Kmečka banka, medtem ko je pokroviteljstvo nad razstavo prevzela Občina.
Na sliki (foto Klemše): torkova slovesnost v avditoriju
Podtaknjen požar uničil kapelo pokopališča v Ronkah
Silovit in po vsej verjetnosti namerno-podtaknjen požar je včeraj ponoči opus-tošil kapelico na pokopališču v Ronkah. Škoda dosega več desetin milijonov lir, saj je ogenj poškodoval ostrešje in druge dele poslopja, povsem pa je zgorela oprema urada pokopališkega oskrbnika, arhiv in skladišče.
Ogenj je divjal ponoči, vendar ga nihče ni opazil, saj so na poslopju kovinska polkna in se plameni niso razširili navzven. Požar oz. njegove posledice je zato šele včeraj zjutraj ob 8. uri odkril čuvaj Flaminio Berardi. Na vratih kapele so bili vidni znaki vloma, kar pa ni novost na pokopališču, kjer so že pogosto imeli opravka z nočnimi obiski in manjšimi vandalskimi dejanji. Tokrat pa so neznanci zanetili ogenj, ki je uničil notranjost poslopja. Poleg opreme urada je popolnoma zgorel arhiv s podatki od leta 1924 do današnjih dni. Plameni so uničili tudi stroje in orodje v skladišču (škode na opremi je približno za 7 milijonov lir). Največja škoda, katere točni znesek so včeraj še ocenjevali, pa je gotovo na poslopju, ki ga bodo morali najbrž v celoti obnoviti.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 17. 9. do 23. 9. 1989
OKLICI: fizik Paolo Gondolo in učiteljica Manuela Chetti, uslužbenec Silvano Ostuni in profesorica Alessandra Morelli, trgovec Maurizio Ouattrocchi in lekar-narica Annalisa Palmerini, oficir Massi-mo Signore in študentka Marina Calliga-ris.
POROČILI SO SE: policist Moreno De Toffol in policistka Barbara Križnic, mesar Riccardo Ferletic in mesarica Mara Gorjan, delavec Giannantonio Burg in natakarica Vidosava Nikolič, podoficir Gino Natale in gospodinja Cinzia Coraz-za, Michelino Barile in Marina Sessanta O Santi, delavec Diodato Graziani in uslužbenka Clara Codermaz, delavec Dario Rigo in gospodinja Cristina Cargnel, policist Luigi Auletta in poštna raznašalka Claudia Bidut, delavec Marco Antonelli in gospodinja Antonella Loretelli, sladoledar Roberto Benussi in slaščičarka Claudia Pellizzon, policist Antonio Baldasso in trgovka Patrizia Bradito.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško bo 8. oktobra priredilo enodnevni izlet v Ribnico na Dolenjskem, z ogledom muzeja lesarske obrti in suhe robe. Kosilo bo v Ribnici. Prijave bodo sprejemali danes, 28. septembra 1989, od 10. do 12. ure na sedežu in pri poverjenikih.
razna obvestila
Občinska uprava v Doberdobu sporoča vozni red avtobusa za Gubbio in Assi-si: Jamlje, pred spomenikom ob 6. uri, Mikoli, na glavni cesti ob 6.10, Palkišče, pred spomenikom ob 6.15, Poljane, pred gostilno Peric ob 6.20, Doberdob, Trg sv. Martina ob 6.25.
Na območju sovodenjske občine bo v
soboto, 30. t. m., mesečna akcija pobiranja odpadnega papirja in drugega materiala. Potekala bo tako kakor običajno. Občani naj odložijo papir, povezan v svežnje, na pločnik oziroma na rob ceste.
kino
Gorica
CORSO 17.00-22.00 »La mosca II — tre-mate«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 18.00-22.00 »Arma letale II«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Transex«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Giochi bestiali nel mondo 2.«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA - Nova Gorica 18.30 in 20.30 »Akcija terorizem«.
SVOBODA - Šempeter 20.30 »Gledališče smrti«.
DESKLE Danes zaprto. Jutri 19.30 »Begunca in punčka«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni - Bassi - Raštel, 52 tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio - Ul. Romana, 147 tel. 40497.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 12. uri Giovanni Zorzutti iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Pozitiven obračun dogajanja v okrilju starodavnih Križank
Festival Ljubljana po uspešnem poletju pripravlja sedaj še bogat zimski spored
Prehod iz poletne v jesensko-zimsko sezono je vedno tudi trenutek obračuna. V nasprotju z zimsko sezono, ki ima običajno točno definirano gledališko ali resno glasbeno fiziognomijo, so poletni sporedi običajno lahkotnejši, njihovi profili so včasih manj strogi in se pretakajo iz zvrsti v zvrst, saj so tudi potrebe in predvsem želje občinstva poleti bistveno drugačne, čeprav enako ali še bolj zahtevne.
Z obračuni in programi se v teh tednih ukvarja tudi vodstvo Festivala Ljubljana, ki je kot vse kulturne ustanove in organizacije v Sloveniji in Jugoslaviji obremenjeno z nemajhnimi finančnimi težavami. Vendar to ne uspe skaliti veselja nad sezono, ki se je komaj zaključila, in nad najbolj zgovornim podatkom, da so na 44 predstav odpadle samo štiri, v glavnem zaradi objektivnih težav. Tako so, denimo, odpovedali sodelovanje japonski gostje, dovolj pravočasno, da ni njihova odpoved povzročila organizacijskih težav; isto se je zgodilo z 82-letnim gostom; folklorni skupini Šota iz Prištine je preprečila nastop v Ljubljani obveznost ob vrhu neuvrščenih; lutkovni skupini iz Lucce pa so se križali termini z nastopom na Bitefu, kar je bilo težko vedeti pred začetkom sezone. Tisti, ki so sledili letošnjemu sporedu Križank, lahko mimogrede ugotovijo, da so te štiri odpovedi v primerjavi z vsemi prireditvami, ki so se nemoteno zvrstile, pravzaprav malenkost, še več, prav nič se ni zataknilo po organizatorjevi krivdi.
Vsekakor je treba omeniti, da je bil začetek sezone nespodbuden. Baletni bienale je kljub nekaterim nadvse kvalitetnim predstavam prinesel s seboj vrsto organizacijskih težav in dilem, ki jih bo treba vsekakor rešiti pred naslednjo izvedbo. Za nameček je bil pri baletnih predstavah (razen pri otvoritveni) kljub kvaliteti izredno slab tudi odziv občinstva.
Direktorja Festivala Ljubljane Vladimira Vajdo, ki nam je posredoval tudi zgornje podatke, smo povprašali prav o okusih, željah in reakcijah občinstva. Levji delež v letošnjem poletnem sporedu je vsekakor pripadal resni glasbi. Vse predstave so bile v glavnem dobro obiskane, še posebno komorne. Vsekakor je tu potreben razloček: 250 oseb
je že dober obisk in ob tem številu prisotnosti je Viteška cerkev natrpana, v poletnem gledališču z 1600 sedeži pa zevajo grozo vzbujajoče praznine.
Sicer je vedno težko predvideti odziv občinstva, ki zna pogosto zelo presenetiti, kot je bilo opazno pri predstavah lahke glasbe in jazza. Že na začetku sezone je bilo slišati pripombo, da je bilo letos predvidenih premalo foklornih predstav, kar je le deloma res. Manj je bilo nastopov folklornih skupin (predvsem jugoslovanskih) v klasičnem smislu, ker so jih nadomestile sodobnejše in nekoliko drugačne predstave, ki pa jim prav tako pritiče oznaka »folklorne«. Tu je res vprašanje občinstva, ker si organizator ne more privoščiti, da bi vabil nekatere skupine, ki bi jih radi videli samo člani ljubljanskih ali slovenskih folklornih skupin. Poleg tega je takih predstav (ne vedno dovolj kvalitetnih) še preveč v vseh turističnih središčih.
Slabše je bilo letos zastopano gledališče, čeprav je vrzel sorazmerno dobro zapolnila predstava Maraton v režiji Zvoneta Šedlbauerja, edina domača produkcija Festivala, ki je doživela zadovoljiv uspeh.
Glede občinstva je treba pripomniti še to: najslabše so obiskane predstave junija, ko se še zaključujejo gledališki in drugih abonmaji iz zimske sezone. Očitno si julija občinstvo privošči oddih, poletnih predstav pa si zaželi šele avgusta, ki je letos še enkrat dokazal, da zna privabiti največ ljudi ne glede na zvrst. Prihodnja poletna sezona v Križankah bo zato nekoliko krajša. Operni bienale, s katerim se bo sezona začela, bo ločen od ostalega sporeda, ki se bo začel šele 14. julija in bo trajal do 3. septembra. Spored bo razdeljen na dva dela: en del je v bistvu že zastavljen, drugi del pa bodo organizatorji dopolnjevali sproti.
V pričakovanju prihodnjega poletja pa ponuja Festival občinstvu zimski abonma ali glasbene cikle z vrhunskimi domačimi in tujimi umetniki, Slovenskimi madrigalisti, ki bodo nastopali v raznih cerkvah, in skupino Slovenicum. S koncerti, ki bodo posvečeni Mozartu, bo Slovenicum ob začetku prihodnjega leta poskrbel za nekakšno uverturo v proslavljanje obletnice tega velikega skladatelja, (nak)
Glasbeni popoldnevi
V okviru glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe Repentabor je v nedeljo v lepem okolju tamkajšnje cerkvice na čembalu koncertirala Dina Slama. V nedeljo pa prihaja v goste poljski Bornus Consort (Foto Magajna)
Gledalki in glasbeni abonma na Sežanskem
Leto je naokrog in Zveza kulturnih organizacij Sežana vabi številne ljubitelje gledališke in glasbene umetnosti, da oblikujejo kulturno karavano. Za sezono 1989/90 bodo lahko zainteresirani obiskali gledališke in operne hiše v Trstu, Novi Gorici, Ljubljani ter na Reki. Za letos so zbrali kar tri vrste abonmajev, ki vsebujejo različne žanre in tako zadostijo različnim okusom.
Prvi abonma zajema predstave z resnejšo in angažirano vsebino, ki ponujajo velike odrske uprizoritve in tudi velik razpon igralskih kreacij. Poleg VVilliamsove Tetovirane rože v izvedbi SSG Trst (nosilca glavnih vlog sta B. Cavazza in M. Caharija) ter Kogojeve Črne maske (v Operi SNG Ljubljana), ki bodo končno po štirih desetletjih ponovno na našem odru, si bodo ljubitelji kulturnih dobrin ogledali še Cankarjevega Jakoba Rudo (SSG Trst), Havelo-vo Skušnjavo (PDG Nova Gorica) in Adanovo Hudičevo plačilo (Balet SNG Ljubljana).
Drugi abonma vsebuje kriminalko, ljubezenske spletke in ljubezenska razočaranja. Gre za sledeče igre: I. Levin: Smrtna past (PDG Nova Gorica), W. Schiller: Spletke in ljubezen (SSG Trst), M. Synge: Ta vražji fant z zahodne strani (MGL Ljubljana), G. Bizet: Carmen (Opera SNG Ljubljana) in simfonični koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani. O simfoničnem koncertu organizatorji ne morejo povedati kaj več, toda potrudili se bodo, da bodo izbrali tisto, kar je večini pri srcu.
Tretji abonma je vesele in razpoloženjske vsebine. Del tega abonmaja bodo skušali predstaviti tudi v sežanskem amfiteatru v zgodnjem poletju. Sicer pa ta abonma vsebuje: Ayekbourn: Razglašeni zbor (PDG Nova Gorica), Ginzburg: Intervju (SSG Trst), Chandler: Grk Zorba in Grgič-Ka-biljo: Jalta, Jalta (oboje musical -Narodno kazalište Reka) in Rossini: Seviljski brivec (Opera SNG Ljubljana).
Cena posameznega abonmaja znaša 1,200.000 dinarjev. Znesek se lahko plača v treh obrokih do konca tekočega leta. Prvi obrok je potrebno plačati ob vpisu. V ceno abonmaja je vključen tudi avtobusni prevoz. Abonma vpisujejo na sedežu Zveze kulturnih organizacij Sežana, Partizanska cesta št. 15 ali pri kulturnem animatorju v delovni organizaciji do 13. oktobra.
Olga Knez Stojkovič
V slovenskem prevodu izšle študije velikega jezikoslovca
Jakobsonova misel o jeziku je vedno aktualna
Roman Jakobson: Lingvistični in drugi spisi; (prevedli Drago Bajt, Bojan Baskar, Frane Jerman, Zoja Sku-šek-Močnik, Zdenka Škerlj-Jerman). Ljubljana: ŠKUC: Filozofska fakulteta, 1989 (Studia humanitatis)
Roman Jakobson (1896-1982) se je rodil v Moskvi, kjer je študiral lingvistiko, zgodovino književnosti in folkloristiko. Bil je med ustanovitelji Moskovskega in Praškega lingvističnega krožka; sodeloval je pri pisanju slovitih »Tez Praškega lingvističnega krožka« (1929). Leta 1930 je v Pragi doktoriral in kasneje poučeval na Ma-sarykovi univerzi v Brnu. Pred nacističnimi kremplji se je leta 1939 umaknil najprej v Skandinavijo, potem pa leta 1941 v ZDA, kjer je že leta 1943 ustanovil Newyorški lingivistični krožek. Od leta 1946 je predaval na Uni-versity od Columbia v New Yorku, od 1949 pa na Harvardu. Njegovi akademski disciplini sta bili slavistika in splošna lingvistika. Bil je profesor emeritus na massachusetts Institute of Technology, častni doktor 25 univerz in član 9 znanstvenih akademij (med njimi od 1955 tudi srbske). Od 15. do 21. septembra 1955 je bil v Beogradu Mednarodni slavistični sestanek, ki je imel med drugim nalogo seznaniti udeležence z nacionalnimi slavistikami v povojnem in deloma predvojnem obdobju. Konec istega meseca se je na povratku v Ameriko R. Jakobson ustavil tudi v Ljubljani in imel v Inštitutu za slovansko filologijo predavanje o ameriškem jezikoslovju, ki je bilo pomembno ne le zaradi informacije o obilju raziskav zlasti ruskega jezika, ampak predvsem za-
radi trežnje po teoretskih podstavah jezikoslovnih raziskav in zaradi informacije o njih. Kot most med ameriško opisno slovnico in med evropsko še zmeraj pretežno zgodovinsko orientacijo v jezikoslovju je Jakobson razumel teorijo komunikacije in interpretacije, ki so iz nje možne. Slavistične študije v Ameriki je vključil v aktualno problematiko jezikov milijonov slovanskih priseljencev v stiku z ameriščino in sociolingvističnih nasledkov tega stika. V tem kontekstu ga je zanimal tudi vpliv slovanskih jezikovnih navad na novo komunikacijo v angleščini. Prav tako je opozoril na vprašanja dvojezičnosti. Poudarjal je, da je za ameriško jezikoslovje in s tem v zvezi za slavistiko značilna velika mera interdisciplinarnosti in kolektivno delo; v takem kontekstu so se tedaj od slovanskih jezikov ukvarjali največ z ruščino.
Opozoril je na zbližanje lingvistike z matematiko in se posebej pomudil ob tedaj aktualni teoriji komunikacije. Med teoretičnimi postavkami in dosežki zlasti pred vojno zastavljenih jezikoslovnih panog fonologije in morfologije je posebej poudaril teorijo predvidljivosti pojavov kot temeljno pomagalo pri natančnem opisu sistema. Te sinhrone metode so uporabljali tudi za jezikovne opise zgodnjih obdobij slovanskih jezikov, kar je bila tedaj velika novost. Med zgodovinskimi študijami, ki so jih gojili bodisi s filološkega kakor tudi že z jezikoslovnega stališča, je omenil predvsem študije ob izdajanju starih besedil (npr. Slova o polku Igorjevem). Iz
Glasbeniki v katedrali
V okviru ciklusa Mladi glasbeniki v katedrali je bil v nedeljo pri Sv. Justu koncert violinista Črtomira Šiškoviča, katerega je na orglah spremljal Mauro Macri
jezikoslovja je prišlo tudi do zveze s slovansko antropologijo in kulturolo-gijo; kritični pretres spomenikov je namreč pripeljal do podobe slovanskega predkrščanskega verovanja in drugih kulturnih sistemov v njihovem življenju. Jakobson je tudi opozoril na izginjanje strahu pred komparativnim študijem slovanskih literatur, npr. pred študijem razmerja med ustno in umetno literaturo itd., med vplivi cer-kvenoslovanščine itd., pri tem pa poudaril, da gre za zveze na znanstveni ravni in nikakor ne za politični panslavizem. Šlo je namreč za izredno razvejano in teoretsko razvito slavistiko, glede na to, da slovanski jeziki v Ameriki niso državni (uradni) jezik.
Do prvega strukturalnega vala v širši humanistiki je prišlo v poznih štiridesetih in petdesetih letih, ko je najprej Levi-Strauss, izhajajoč iz epistemoloških naukov Jakobsonove fonologije, sistematiziral material antropološkega proučevanja sorodstvenih struktur in postavil temelje strukturalni antropologiji. Nekoliko kasneje je Lacan formuliral povratek k Freudu na podlagi Jakobsonove teorije o dveh jezikovnih oseh - metonimični in metaforični osi. Za drugo obdobje strukturalizma v humanistiki je značilno, da je Jakobson v njem nastopal kot klasik skupaj z Levi-Straussom in Lacanom, da je potekalo v duhu Saus-surovega projekta semiologije kot »splošne znanosti o življenju znakov v družbi« in da je filozofska kritika odkrivala dotlej implicitne ali samoumevne razsežnosti strukturalnega pogleda. Za to drugo obdobje se je pozneje uveljavil izraz »poststrukturali-zem«.
Rastko Močnik meni, da bi temu obdobju lahko rekli čas »semiotičnega strukturalizma«. Pri tem pa bi morali govoriti o treh strukturalizmih: prvi bi bil »lingvistični«, zanj bi bila značilna dela kakor Trubeckojeva načela fonologije, Benvenistovi spisi, praški krožek, njegov središčni čas pa bi bila trideseta leta. Drugi strukturalizem bi bil antropološki in psihoanalitični, rekli bi mu lahko »zunaj-lingvistični«, značilna zanj bi bila Levi-Straussova in Lacanova dela, osrednji čas pa petdeseta leta. Tretji strukturalizem bi bil »semiotični« strukturalizem iz šestdesetih let. Če bi zadnje obdobje tako poimenovali, bi s tem ustrezno zajeli tudi Jakobsonovo delo, ki sicer pokriva vse tri omenjene faze. Jakobson je zastopal tezo, da neka skupna splošna razsežnost povezuje razne znakovne sisteme in se je zato loteval tudi zunanjejezikovnega gradiva. Prepričljivo je dokazal, da ima lingvistika v semiotičnih študijah vodilno vlogo. Jakobsonova ugotovitev ne izvira iz naivnega pogleda kakor pri Saussuru (da je »jezik« najpomembnejši ipd. znakovni sistem, in je torej njegovo preučevanje lahko za vodilo proučevanju drugih znakovnih sistemov), temveč izhaja iz spoznanja o »notranjih« povezavah med govorico in drugimi semiotičnimi sistemi, tj. iz
spoznanja o jezikovni posredovanosti vsakršnega semiotičnega procesa. Jakobson ni bil le med začetniki strukturalne metode, pač pa se je strukturalizem v svojem razvoju kar naprej oslanjal na njegove tekste in se usposabljal, da iz njih razbira dosežke, ki so mu poprej ostali neopaženi. Eno izmed splošnih mest strukturalizma je vodilna vloga, ki jo ima v njem jezikoslovje. Jakobson se je tega vprašanja z značilno skrbnostjo lotil na področju, ki obravnava razmerja med lingvistiko in poetiko. Kadar razmerje med lingvistiko in poetiko postavimo kot teoretski problem, proizvedemo potujitveni učinek glede na obojno samoumevnost: tako glede njunega povezovanja kakor glede njunega razločevanja. Ugotoviti je treba, kaj je tisto v jeziku, kar mu omogoča, da ga je mogoče »uporabljati« tudi na poetičen način - ali z drugimi besedami in natančneje, kaj v jeziku omogoča poetične jezikovne učinke. Po Jakobso-nu je poetičnost možna zato, ker je poetična funkcija ena izmed temeljnih razsežnosti jezika. Ne glede na to, kako jezik uporabljamo, vselej uveljavljamo neko sistemsko ekonomijo njegove poetične funkcije (hkrati z njo pa seveda tudi vseh drugih funk-
cij).
Tudi če poetična funkcija v neki konkretni jezikovni rabi ni prevladujoča funkcija, jo »uveljavljamo« ali »uporabljamo« namreč tako, da jo uveljavljamo v neki podrejeni funkciji, v podreditvi neki drugi funkciji, ki jo uveljavljamo kot prevladujočo, dominantno. Strukturalistično strategijo Jakobson izrecno obravnava v drugem predavanju O zvoku in smislu. Njegov postopek prakticira koncepcijo znanstvene teorije, v kateri se teorija vzpostavlja tako, da prelomi z ideologijo in na njenem področju postavi novo (teoretsko, ne ideološko) problemsko polje - filozofija pa intervenira v to polje šele potem ko je že vzpostavljeno kot znanstveno teoretsko polje. Ko ugotavljamo nekatera izhodišča za današnje branje Jakob-sonovega dela, se nam vsiljuje vprašanje, od kod nenavadna produktivnost njegovega besedila oziroma iz njega izvirajoča moč, da v različnih teoretskih konjunkturah, v času ko strukturalizem doživlja nove in nove aktualizacije in tudi nove spodbudne nastavke za obdelavo v drugih teorijah. Postavlja se torej vprašanje o presežku teoretskega produkta na proceduro, ki ga je proizvedla. Teorije ni mogoče zvesti na nikakršno aplikacijo, niti na aplikacijo svojih lastnih načel, in inverzno aplikacija ne more biti teoretsko početje. Rastko Močnik poudarja, da je to najdragocenejši splošni nauk, ki nam ga prinaša današnje branje Jakobsona, in je naposled tudi pojasnilo, zakaj je ta avtor aktualen tudi onkraj klasičnega struk-turalističnega obzorja, celo produktivnejši zunaj tega horizonta kakor v nlem-	SLAVKO GABERC
Na včerajšnjih povratnih srečanjih prvega kola v treh evropskih nogometnih pokalih
POKAL PRVAKOV
HJK HELSINKI - MILAN 0:1 (0:1)
STRELEC: Borgonovo v 30'.
HJK HELSINKI: Jakonen, Yla-Jusil-la, J. Vuorela, Rissanen, Kanerva, Tiai-nen (v 72' Rautiainen), Onttonen, Rasi-mus, Vayrynen, Grandlund, Valla (v 72’ Suokonautio).
MILAN: Pazzagli, Carobbi, Costa-curta, Colombo, F. Galli, Baresi, Stropna (v 46' Simine), Rijkaard, Borgonovo, Fuser (v 56' Evani), Lantignotti.
HELSINKI — Milan je tudi s petimi igralci, ki so prvič stopili "v mednarodno areno" na tujem premagal sicer šibko finsko ekipo, ki je že v Milanu gladko izgubila s štirimi goli razlike. Srečanje je bilo sicer bolj podobno zahtevni trening tekmi, čeprav so se domačini zelo trudili, da bi vsaj rešili svojo "profesionalno čast". Vendar so bili Sacchijevi varovanci nevarnejši in v enem od svojih učinkovitih napadov tudi povedli z lepim zadetkom Borgo-nova, ki se do sedaj v Milanovih vrstah še ni izkazal.
INTER - MALMOE	1:1 (0:0)
STRELCA: Serena (I) v 68', Engvist (M) v 80'.
INTER: Zenga, Bergomi, Brehme, Matteoli, Ferri, Mandorlini, Bianchi (v 67' Cucchi), Berti, Klinsmann, Mattha-eus, Serena (v 70' Morello).
MALMOE: Fedel, Agren, Schvvarz, Jousson, Vondenburg, Larsson (v 72' Dahlin), Persson, Engvist, Nilsson, An-dersson, Lindman (v 77' Ekhein).
MILAN — Že takoj na začetku tekme je bilo jasno, da bo nasprotnik za Inter zelo neugoden. Igralci Malmoeja so namreč atletsko in fizično zelo dobro pripravljeni, poleg tega pa so zelo dobro izvajali presing in protinapad. Njihova kvalifikacija pravzaprav ni niti preveliko presenečenje, čeprav so igrali z "nogometnimi milijarderji". Inter je skušal stalno napadati, le tik pred golom Serene pa bi kmalu prejel zadetek. Iz te nevarnosti se očitni Tra-pattonijevi varovanci niso nič naučili, saj so prejeli usodni zadetek le malo pred zaključkom tekme. Finala pokala prvakov Milan - Inter tako očitno ne bo...
VOJVODINA - HONVED 2:1 (1:0)
STRELCI: Mihajlovič v 27', Tanj ga v 49', Gacheša (avtogol) v 72'.
VOJVODINA: Maraš, Gacheša, Dakič, Milovac, Kartalija, Tanj ga, Mihajlovič, Punišič, Jokanovič, Šestič, Aleksič (Vorkapič).
HONVED: Disztl, Sallai, Czeh, nadj, Csabi, Sijatro (File), Šikeždi, Csuhay, Šaš, Fodor (Pisont), Gregor.
NOVI SAD — Kljub domači zmagi je Vojvodina že v prvem kolu izločena iz nadaljnega tekmovanja pokala prvakov, saj je v prvi tekmi izgubila z 1:0, madžarski zadetek v Novem Sadu pa tako velja dvojno. Žal pa je zadetek za Honved dal igralec Vojvodine in to skoraj ob koncu tekme, tako da je bilo časa za nadoknaditi zamujeno že zelo malo. Vojvodina je tekmo zaigrala taktično odlično in jo dominirala prav do konca, žal pa se je branilec Gacheša nehote spremenil v nasprotnikovega napadalca. Ob koncu tekme je trener Vojvodine Ljubomir Petrovič izjavil, da so Madžari zasluženo napredovali v drugo kolo najvažnejšega evropskega tekmovanja.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
SAMPDORIA - BRANN	1:0 (0:0)
STRELEC: Katanec v 75'.
SAMPDORIA: Pagliuca, Carboni, Katanec, Pari (v 80' Lanna), Viercho-
wod, Pellegrini, Victor (v 63' Salsano), Invernizzi, Vialli, Mancini, Dossena.
BRANN — Elvenes, Bjornstad, Ahl-sen, Wassberg, Moldestad, Roth, Tor-vanger (v 46' Berentsen), Drici, Norde-ide, Thordarson, Hadler, Olsen (v 72' Nybo).
GENOVA — Sampdoria je proti norveškim nasprotnikom odigrala povsem rutinsko tekmo in skoraj nehote premagala nasprotnika. V obnovljenem genovskeh stadionu, ki pa je bil ob tej priliki praktično prazen, sta Mancini in Vialli bolj iskala uigranost pred prvenstvenimi nastopi, kot pa osebni zadetek. Slednji je padel bolj po naključju kot po pripravljeni akciji, saj je Katanec s stegnom spremenil smer strelu Carbonija ter tako ukanil nemočnega nasprotnikovega vratarja.
CELTIC - PARTIZAN	5:4 (1:1)
STRELCI: Vujačič (P) v 8', Djeka-novski (C) v 25', 47', 55' in v 80', Djor-djevič (P) v 50', _Djurovski (P) v 60', Vokker (C) v 65', Ščepovič (P) v 89'.
CELTIC: Boner, Grand, Rogan, Ej-tken, Elliot, Wavt, Galoway, Mcstain, Djekanovski, Vokker, Miller.
PARTIZAN: Panduvrovič, Stanojko-vič, Spasič, Milanič, Petrič, Vujačič, Djordjevič (M. Bajovič), Milojevič, Ščepovič (Djurovski), Bogdanovič (Djurdjevič).
GLASGOVV — Beograjski Partizan je igral naravnost "junaško", saj je izboril kvalifikacijo z zadetkom v zadnjih trenutkih tekme. Partizan je dokazal, da je sedaj eden glavnih favoritov za osvojitev pokala pokalnih prvakov.
POKAL UEFA
NAPOLI - SPORTING	4:3
po enajstmetrovkah (0:0, 0:0, 0:0)
STRELCI: Careca, Mauro, Baroni, Ferrara (Napoli), Douglas, Cascavel, Carlos Manuel (Športing).
NAPOLI: Giuliani, Ferrara, Francini (v 119' Corradini), Crippa, Alemao, baroni, Fusi, de Napoli (v 91' Mauro), Careca, Maradona, Carnevele.
SPORTING: Ivkovič, Oceano, Leal, Venancio, Luisinho, Carlos Manuel, Valtinho (v 91' Ali Hassan), Douglas, Lima ( v 119' Cascavel), Marlon, Go-mes.
NEAPELJ Kdor je mislil, da bo zmaga Napolija lahka in rutinska, se je povsem uštel, saj se je mlada ekipa iz Lizbone izkazala hitra, učinkovita in pravzaprav dokaj nevarna. Razumljivo so imeli domačini več priložnosti za zadetek, vendar pa so imeli tudi nogometaši Sportinga v protinapadu nekaj zrelih priložnosti. Vse se je torej odločilo na enajstmetrovkah. Presenetljivo je Maradona zgrešil svoj strel in tako izgubil stavo z nasprotnikovim vraterjem Ivkovičem, ki je s tem zaslužil sto dolarjev, vendar pa so ga klubski tovariši toktrat rešili. Zmaga Napolija pa je zaslužena, saj je bil tako v prvi tekmi kot tudi včeraj boljši nasprotnik.
FIORENTINA -
ATLETICO MADRID	4:1
po enajst. (1:0, 1:0, 1:0)
STRELCI: Buso v 25'. Battistini, Pio-li, Baggio (F), Bustingorri (A). FIORENTINA: Landucci, Pioli, Volpe-cina, Iachini, Pin, Battistini, Zironelli, Dunda (v 65' Faccenda), Detrycia (v 116' Sereni), Baggio, Buso.
ATLETICO MADRID: Abel, Tomas, Sergio, Ferreira, Goicoechea, Donato (v 65' Marina), Pizo Gomez (v 77' Ma-nolo), Arejuela, Baltazar, Futre, Bustingorri.
PERUGIA — Fiorentina se je morala spet predati svojemu "nogometne-
mu bogu" Baggiu, da je se je otresla nadvse neugodnega nasprotnika, ki je že v prvi tekmi dokazal, da je dokaj soliden. Igralci trenerja Giorgija so v regularnem času komaj izenačili stanje v dvojnem srečanju, več pa niso zmogli. Tudi podaljški so se izkazali za pravo potrato energije, tako da so bile enajstmetrovke neizbežne. Odločilni zadetek pa je, kot rečeno dosegel Baggio, ki se vse bolj spreminja v prvega italijanskega nogometaša sploh.
JUVENTUS - GORNIK	4:2 (4:1)
STRELCI: Schillaci (J) v 2' in 25', Fortunato (J) v 4', Marocchi (J) v 5', Kosela (G) v 43', Lišek (G) v 82'.
JUVENTUS: Tacconi, Galia, De Agostini, Fortunato, Brio, Tricella, Alejnikov, Barros (v 46' Casiraghi), Za-varov, Marocchi (v 46’ Bruno), Schillaci.
GORNIK: VVandzik (v 46' Sulski), Waldock, Dankovvski, Jegor, Staniek, Rzepka, Warzycha, Lišek, Kosela (v 74' Brzoza), Cygan, Cyron.
TURIN Kaj lahko poročamo o tekmi, ki je bila zaključena že v šesti minuti, ko so domačini ^že nasuli nasprotniku tri zadetke? Če pomislimo, da so slednji že zmagali na tujem razumemo, da je bila tekma zaključena še predno se je pravzaprav začela. In res se je tekma dolgočasno vlekla do konca, Poljaki pa so omilili poraz bolj zaradi nepazljivosti Juventusove obrambo kot po lastni zaslugi.
CRVENA ZVEZDA -GALATASARAV	2:0 (1:0)
STRELCA: Lukič v 3', Pančev v 67'.
CRVENA ZVEZDA: Stojanovič, Jurič, Marovič (Radinovič), Kanatlarov-ski, Drizič, Najdoski, Prosinečki, Savičevih, Pančev, Stojkovič (Stošič), Lu-kič
GALATASARAV — Simovič, A. Bu-lent, Semih, Hinajt (Cuneyt), Erhan, K. Bulent, Serhat, Prekazi, Hasan, Mohamed, Erdal (Tufekci).
BEOGRAD Kaže, da se Crvena zvezda v mednorodnih srečanjih povsem spremeni (spomniti se moramo le lanskega dvojnega srečanja z "atomskim" Milanom) in suvereno obvladuje stanje (in nasprotnika). Tako je sinoči brez posebnih težav premagala turški Galatasaray, ki je kar solidna ekipa, saj se je že lani presenetljivo uvrstila v polfinale pokala prvakov. Beograjčani so napadali od prve do zadnje minute in njena zmaga ni bila nikoli v dvomu. Napredovanje je torej povsem zasluženo.
SPARTAK - ATALANTA 2:0 (1:0)
STRELCA: Čerencov v 29', Rodio-nov v 89'.
SPARTAK: Čerčesov, Bazulev, Kul-kov, Ivanov, Pozdnjikov, Bokij. Kuzne-cov (v 54' Pasulkov), Šalimov, Šmarov, Čerencov (v 63' Kapustin), Rodionov.
ATALANTA: Ferron, Contratto, Pas-ciullo, Bordin (v 21. min. Madonna), Vertova, Progna, Stromberg, Prandelli (v 72' Bortolazzi), Caniggia, Nicolini, Bonacina.
MOSKVA — Čeprav je izid 2:0 navidezno zelo gladek, je bila včerajšnja zmaga domačinov nezaslužena. Šlo je za "športno krajo", vendar pa so pravila nogometa pač taka, da zmaga tista enajsterica, ki večkrat potisne žogo v nasprotnikovo mrežo. Mondonicovi varovanci so namreč imeli vsaj pol ducata priložnosti, vendar so jih po svoji in po krivdi... vratarja Spartaka tudi zgrešili. Ob koncu sta bila še izključena Stromberg in Pasulkov zaradi medsebojnega obračunavanja ter trener Atalante Mondonico zaradi ugovarjanja. Vsekakor Atalanta zapušča to tekmovanje z dvignjeno glavo.
POKAL PRVAKOV			
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma	Kvalific.
Spora Luksemburg (Luks.) - Real (Šp.)	0:3	0:6	Real Madrid
Steaua Bukarešta (Rom.) - Fram (Isl.)	4:0	1:0	Steaua Buk.
Ruch Chorzovv (Polj.) - Sredets (Bol.)	1:1	1:5	Sredets
Eindhoven (Niz.) - Luzern (Švi.)	3:0	2:0	Eindhoven
Derry City (Irska) - Benfica (Port.)	1:2	0:4	Benfica
Malmoe (Šved.) - Inter (It.)	1:0	1:1	Malmoe
Glasgow (Škot.) - Bayern Munchen (ZRN)	1:3	0:0	Bayern
Dinamo Dresden (NDR) - Aek Atene (Gr.)	1:0	5:3	Aek Atene
Rosenborg (Nor.) - Malines (Bel.)	0:0	5:0	Malines
Milan (It.) - Hjk Helsinki (Fin.)	4:0	1:0	Milan
Tirol Innsbruck (Av.) - Omonia (Cip.)	6:0	3:2	Tirol
Olympique (Fr.) - Brondby (Dan.)	3:0	1:1	Olympique
Sparta Praga (ČSSR) - Fenerbache (Tur.)	3:1	2:1	Sparta
Linfield (Sev. Irska) -Dnjepr (SZ)	1:2	0:1	Dnjepr
Sliema (Malta) - Nentori Tirana (Alb.)	1:0	0:5	Nentori
Honved (Madž.) - Vojvodina (Jug.)	1:0	1:2	Honved
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCE			
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma	Kvalific.
Panathinaikos (Gr.) - Svvansea (VVales)	3:2	3:3	Panathinaik.
Anderlecht (Bel.) - Ballymena (Irska)	6:0	4:0	Anderlecht
Brann Bergen (Nor.) - Sampdoria (It.)	0:2	0:1	Sampdoria
Barcelona (Šp.) - Legia Varšava (Polj.)	1:1	1:0	Barcelona
Besiktas (Tur.) - Borussia Dort. (ZRN)	0:1	1:2	Borussia
Union (Luks.) - Djurgaarden (Šve.)	0:0	0:5	Djurgaarden
Partizan BG (Jug.) - Celtic (Škot.)	2:1	4:5	Partizan
Valur (Isl.) - Dinamo Berlin (NDRJ	1:2	1:2	Din. Berlin
Slovan (ČSSR) - Grasshoppers (Švi.)	3:0	0:4	Grasshoppers
Belenenses (Port.) - Monaco (Fr.)	1:1	3:0	Monaco
Valladolid (Šp.) - Hamrun (Malta)	5:0	1:0	Valladolid
Dinamo Tir. (Alb.) - Dinamo Buk. (Rom.)	1:0	0:2	Dinamo Buk.
Groningen (Niz.) - Ikaast (Dan.)	1:0	2:1	Groningen
Ferencvarosc (Madž.) - Haka (Fin.)	5:1	1:1	Ferencvarosc
Admira (Av.) - Ael Limassol (Ciper)	3:0	0:1	Admira
Torpedo Moskva (SZ) - Cork City (Irska)	5:0	1:0	Torpedo Mos.
POKAL UEFA		-	
Dvaintridesetina finala	1. tekma	2. tekma	Kvalific.
Stuttgart (ZRN) - Feyenoord (Niz.)	2:0	1:2	Stuttgard
Aberdeen (Škot.) - Rapid Dunaj (Av.)	2:1	1:0	Rapid
Dinamo Kijev (SZ) - Mtk Budim. (Madž.)	4:0	1:2	Dinamo Kijev
VVettingen (Švi.) - Dundalk (Irska)	3:0	2:0	VVettingen
Tvvente Enschede (Niz.) - Bruges (Bel.)	0:0	1:4	Bruges
Koln (ZRN) - Plastika Nitra (ČSSR)	4:1	1:0	Koln
Sochaux (Fr.) - Jeunesse d'Esch (Luks.)	7:0	5:0	Sochaux
Karl Mara St. (NDR) - Boavista (Port.)	1:0	2:2	Karl Mara
Gornik Zabrzte (Polj.) - Juventus (It.)	0:1	1:4	Juventus
Hibernian (Škot.) - Videofon (Madž.)	1:0	3:0	Hibernian
Oergryte (Šved.) - Hamburg (ZRN)	1:2	1:5	Hamburg
Liege (Bel.) - Akranes (Isl.)	2:0	4:1	Liege
Žaljgiris Vilnus (SZ) - Goteborg (Šve.)	2:0	2:0	Žaljgiris
Glentoran (Irska) - Dundee Un. (Škot.)	1:3	0:2	Dundee
Hansa Rostock (NDR) - Banik (ČSSR)	2:3	0:1	Banik
Kuusysi Lahti (Fin.) - Pariš SG (Fr.)	0:0	1:3	Pariš SG
Austria Dunaj (Av.) - Ajax (Niz.)	1:0	prek.	—
Lillestrbm (Nor.) - VVerder (ZRN)	1:3	0:2	VVerder
Rovaniemi (Fin.) - Katovvice (Polj.)	1:1	1:0	Rovaniemi
Zenit Lenin. (SZ) - Naestved (Dan.)	3:1	0:0	Zenit
Limassol (Cip.) - Real Zaragoza (Šp.)	0:3	1:1	Zaragoza
Atalanta (It.) - Spartak Moskva (SZ)	0:0	0:2	Spartak Mos.
Rad Beograd (Jug.) - Olympiakos (Gr.)	2:1	danes	—
Vitoša Sofija (Bol.) - Antvverpen (Bel.)	0:0	3:4	Antvverpen
Porto (Port.) - Flacara Moreni (Rom.)	2:0	2:1	Porto
Atletico Mad. (Šp.) - Fiorentina (It.)	1:0	1:4	Fiorentina
Iraklis Solun (Gr.) - Sion (Švi.)	1:0	0:2	Sion
Auxerre (Fr.) - Apolonia Fier (Alb.)	5:0	3:0	Auxerre
Galatasaray (Tur.) - C. zvezda (Jug.)	1:1	0:2	C. zvezda
Športing Lizbona (Port.) - Napoli (It.)	0:0	3:4	Napoli
Valencia (Šp.) - Victoria Buk. (Bol.)	3:1	1:1	Victoria
La Valletta (Malta) - VVien (Av.)	1:4	0:3	VVien
Po nedeljskih izgredih v Reggiu
Hude kazni za Triestino
Danes se začne košarkarski pokal prvakov
Philips na Portugalskem
MILAN — Kot je bilo pričakovati je športni sodnik po izgredih na in ob robu igrišča v Reggio Emiliji z vso silo udaril po Triestini. Na osnovi novih pravil proti nasilju (ki so jih uvedli pred pričetkom letošnje sezone), po katerih je posamezno društvo odgovorno za ravnanje in vedenje svojih navijačev tudi na gostovanjih, je za eno kolo diskvalificiral igrišče tržaškega drugoligaša, ki bo tako moral odigrati nedeljsko tekmo z Avellinom na nevtralnem igrišču. Poleg tega je športni sodnik za dve koli diskvalificiral Polonio, za eno pa Buttija in Cero-neja. Tile trije igralci so bili izključeni med tekmo z Reggiano.
V	utemeljitvi ukrepa o diskvalifikaciji igrišča je rečeno, da so navijači Triestine, če jim lahko tako sploh rečemo, med tekmo proti sodniku metali na igrišče razne predmete, pljunili proti stranskemu sodniku, se spopadli s policijo na tribunah in žalili nasprotnike. Sodnika je med povratkom v slačilnico zadel kamen.
V	zvezi z nedeljskimi dogodki naj omenimo še, da je sodišče v Reggiu včeraj obsodilo na osem mesecev zapora enega od štirih aretiranih »ultra-sov« Triestine, 26-letnega Cristiana Bottizera, ki pa so mu kazen suspendirali in ga izpustili. Devetnajstletnemu Gianluci Tommasiniju bodo sodili jut-
ri, oba mladoletnika pa sta se že vrnila domov, vendar s prepovedjo, da se v prihodnje udeležujeta tekem Triestine, tako domačih, kot gostovanj.
Kar se tiče A lige je športni sodnik diskvalificiral za dve koli Moriera (Lecce) in Amarilda (Lazio), za eno pa Victorja (Sampdoria), Rizzardija (Cre-monese) in Vanolija (Udinese).
Ferrari se pritožuje
MARANELLO — Ferrari je vložil prošnjo za zamrznitev prepovedi nastopa na nedeljski VN Španije v formuli ena za pilota Nigela Mansella. Vodstvo italijanske avtomobilske hiše ugotavlja, da razsodišče F ISA ni izpolnilo pravice pilota do obrambe, saj, kot znano, so Mansella obsodili, ne da bi ta imel možnost za zagovor.
Vindiš še drugi
BEVAGNA — Na etapnem maratonu »Settimana verde« je tretjo etapo od Spelle do Bevagne (Perugia), dolgo 18,9 km dobil Italijan Bettiol. Na skupnem vrstnem redu ima Bettiol 2'50’’ prednosti pred Jugoslovanom Mirkom Vinišem, ki je bil včeraj tretji z 59" zaostanka. Četrta etapa (10 km na kronometer posamično) bo jutri.
MILAN — Danes se bo začel tudi kvalifikacijski del košarkarskega pokala prvakov. Medtem ko je Jugoplastika (kot evropski prvak) še prosta bo milanski Philips nastopil na Portugalskem proti klubu Benfica, ki v košarki nima nogometnega renomeja. Trener Benfice je Američan Shea, ki je že treniral v nižjih italijanskih ligah. Edina ovira za Milančane je v tem, da bodo nastopili z enim samim Američanom (Iavaroni bo jutri operiran) in brez D'Antonija.
Poraz Smelta Olimpije
Sinoči pa so odigrali prve tekme prvega kola v Koračevem pokalu.
Ljubljanska Smelt Olimpija je v Izraelu proti solidni ekipi Hapoela iz Kfar Burna tesno izgubila s 73:70. Izarelska tla pa so bila bolj naklonjena Phonoli iz Ca-serte, ki je v Hajfi zmagala z 81:75 (Oscar 20 točk, DelVAgnello 23, Esposito 12, Bo-selli 11, Gentile 8, Glučkov 7).
Ostali pomembnejši izidi: Heraklis Solun (Gr.) - Crvena zvezda Beograd (Jug.) 99:81; Feuerbache (Tur.) - Sarajevo (Jug.) 86:92; Spartak Pleven (Bol.) - Zadar (Jug.) 72:119 (36:61); Hapoel Hajfa (Izr.) - Phono-la Caserta (It.) 71:75.
Pari McDonald’s
BOLOGNA — NBA in FIBA sta določili para na turnirju open McDonaldi, ki
bo 20. oktobra v Rimu. NBA moštvo Denver Nuggets se bo pomerilo s španskim prvakom Barcelono. V drugem srečanju pa bosta igrali italijanski prvak Philips in evropski prvak Jugoplastika.
Danes začetek vpisov za jesenski pokal
TRST — Danes se začenja vpis na 21. izvedbo Jesenskega pokala, tako imenovane Barcolane, to je najbolj množične regata na svetu, ki bo v nedeljo, 8. oktobra, v Tržaškem zalivu.
V Lipici Hashua World Cup
Dresurno jahanje za svetovni pokal
Od jutri do nedelje bo v Lipici mednarodno tekmovanje v dresurnem jahanju FEI Nashua VVorld Cup. Jutri zjutraj s pričetkom ob 8. uri bo na vrsti Naloga »Prix St. Georges«; ob 14. uri pa naloga »Intermediaire II.«. V soboto zjutraj (ob 8. uri) bo Naloga »Grand prix«, v nedeljo pa bo s pričetkom ob 13.30 tekmovanje za svetovni pokal. Med prvim in drugim delom bo ob 14.30 gala predstava lipiške klasične šole jahanja.
Moško odbojkarsko EP
Azzurri zmleli močno Švedsko
STOCKHOLM — Italijanskim odbojkarjem se na evropskem prvenstvu vse bolj obeta osvojitev kolajne.
V zelo pomembni tekmi 1. kvalifikacijske skupine so namreč sinoči pred 7.000 gledalci dobesedno zmleli ambiciozno domačo ekipo Švedske, ki so ji v treh nizih prepustili vsega 25 točk (15:8, 15:9, 15:8). Danes bodo azzurri igrali še s Francijo (sinoči je ta premagala ZRN), v primeru zmage pa bi si nepremagani zagotovili prvo mesto v skupini. S tem bi se v polfinalu izognili dvoboju s Sovjetsko zvezo, njihov najverjetnejši nasprotnik bi bila v tem primeru Poljska, ki je za azzurre, glede na zdajšnjo sijajno formo, vse prej kot nepremagljiva. Skratka, v italijanskem taboru lahko počasi že razmišljajo o velikem finalu, s čimer bi že dosegli svoj najboljši rezultat na EP.
Jugoslavija pa je v B skupini z dobro in učinkovito igro s 3:1 (2:15, 15:13, 15:12, 15:10) premagala Nizozemsko, danes pa bo igrala z Grčijo.
Ostali sinočnji izidi: Bolgarija -NDR 3:2; Francija - ZRN 3:0; SZ - Poljska 3:1; Romunija - Grčija 3:1.
_ LESTVICA A SKUPINE: Italija 8, Švedska in Bolgarija 6, Francija 4, ZRN in NDR 0 točk.
LESTVICA B SKUPINE: SZ 8, Poljska 6, Nizozemska in Jugoslavija 4, Romunija 2, Grčija 0.
Z reprezentanco FJK
Odličen nastop Coslovicheve
Jugoslovansko prvenstvo superbike na Grobniku
Nova zmaga Edmunda Hlabjana
Atletinja Bora Infordata Claudia Coslovich je tekmovala za deželno ju-niorsko reprezentanco v Veroni, kjer so nastopile tudi reprezentance Veneta, Piemonta in Avstrije. Borova atletinja se je v tej močni mednarodni konkurenci odlično odrezala, saj je osvojila prvo mesto v metu kopja, kar predstavlja za Claudio obenem prvi večji mednarodni uspeh. Njen rezultat 44,30 je sicer zelo dober, a bi bil prav gotovo še bistveno boljši, če ne bi bila morala pol ure pred startom v kopju nastopiti tudi v disku, kjer je osvojila 3. mesto. Ob rezultatu in prvem mestu v metu kopija je še posebej pomembno dejstvo, da je bila med predstavniki dežele Furlanije-Julijske krajine edina, ki je osvojila zlato medaljo.
Za pokrajinsko reprezentanco pa sta v Gorici nastopila kadeta Roberto Pavlica v disku in Andrej Želfi v kopju. Oba sta med predstavniki štirih pokrajin naše dežele osvojila 3. mesto z rezultatoma 21,86 m oziroma 35,40 m.
(I. P.)
Zdi se, da je po hudem padcu na začetku sezone pilot teama Primotor Adriaimpex Edmund Hlabjan končno res ujel pravo formo. V nedeljo je namreč kot gost premočno osvojil dirko za jugoslovansko prvenstvo superbike. Tokrat so bile sobotne uradne poskusne vožnje res merodajne: prvi je bil namreč Hlabjan, drugi Dimitrijevič, tretji pa Pisetta, tudi pilot Primotor kluba (team Archimot - Alibert). Vsi trije so v nedeljo privozili skozi cilj v istem vrstnem redu. Hlabian, ki je takoj prevzel vodstvo in večal svojo prednost iz kroga v krog, je na koncu Dimitrijeviču nasul kar 12 sekund zaostanka. Naj omenimo, da je stalno vozil pod minuto in 40 sekund na krog, najboljši krog pa je prevozil v 1’38"56. Mladi pilot iz Doline lahko zdaj resno računa na osvojitev 1. trofeje Alpe-Adria, ki se bo končala v nedeljo na Grobniku.
V razredu do 125 ccm je Repencu Robiju Hmeljaku, ki nastopa za motoklub Novo Mesto, spodletel naskok za osvojitev naslova jugoslovanskega prvaka. Zasedel je drugo mesto za 19-letnim Gregorjem Gorcem (AMD Domžale), ki je z nedeljsko zmacjo postal novi jugoslovanski prvak.
Ce je v nedeljo moškim uspelo, pa je edinemu dekletu, ki tekmuje za Primotor, tokrat delno spodletelo. Jasna Parovel je v Vallelungi zasedla 6. mesto na dirki za prvenstvo Ladies Cup in tako na skupni lestvici zdrknila z drugega na tretje mesto. Do zaključka prvenstva manjka še ena sama dirka, ki bo v Misanu, Jasna pa ima seveda vse možnosti, da ostane med najboljšo trojico. (Šik)
Zmagovalni oder na Grobniku (z leve proti desni): Gian-franco Pisetta (kavvasaki), Edmund Hlabjan (suzuki) in Daren Dimitrijevič (kavvasaki)
Zmagal je M. Donnini
Uspel teniški turnir TKB
Kot smo že poročali, so na igriščih ŠZ Gaja na Padričah odigrali finalno tekmo medbančnega turnirja v tenisu, ki ga je organizirala Tržaška kreditna banka.
Zadnjo tekmo sta odigrala Maurizio Donnini, uslužbenec Tržaške hranilnice in Robert Čorbo (Tržaška kreditna banka). Po dveh urah odlične igre je Čorbo prednjačil, a je zaradi poškodbe klonil pred nasprotnikom tik pred zaključkom srečanja.
Končna lestvica je bila tako sledeča:
1. Maurizio Donnini (CRT), 2. Robert Čorbo (TKB), 3. Fulvio Colonna (Cre-dito Italiano), 4. Boris Ciuk (TKB).
Tekmo so si ogledali tudi predstavniki deželne teniške zveze FIT in tržaški občinski odbornik za šport Roberto De Gioia.
Tržaška kreditna banka bo v bližnji prihodnosti podprla prireditev drugega teniškega turnirja, na katerega bodo povabili predstavnike bank dežel Alpe-Jadran.
Na deželnem finalu v superminiodbojki na Trgu Unitd
Bor Friulčxport in 01ympia prvaka
Deželni finale v superminiodbojki, ki je bil v nedeljo na Trgu Unita v Trstu, je minil v znamenju pravega zmagoslavja slovenskih odbojkarjev in odbojkaric. V moški konkurenci so namreč zmagali fantje 01ympie, Sloga pa je bila peta, med dekleti pa je zmagala A ekipa Bora Friu-lexport, medtem ko se je B ekipa uvrstila na prav tako dobro tretje mesto.
Tekmovanje, ki je bilo namenjeno zmagovalcem in drugouvrščenim ekipam iz pokrajinske faze, je zaradi odsotnosti dveh ženskih ekip (Sangiorgina in Cordenons) in ene moške (Val) potekalo v nekoliko okrnjeni obliki, vendar je bilo vseeno privlačno in je pritegnilo, poleg mnogo staršev in ljubiteljev te panoge, tudi precejšnje število mimoidočih.
Na višji kakovostni ravni je bilo žensko tekmovanje, v katerem so imele borovke glavno besedo, čeprav je bila konkurenca močnejša, kot so pričakovale. Ekipa A je upravičila vlogo favorita (borovke so namreč kot znano pred poletjem v tej kategoriji osvojile 1. mesto na področni državni fazi) in se brez težav uvrstila v finale, kjer je naletela na izredno močan odpor Vivila, ki je iztržil drugi niz, v tretjem pa vodil z 11:5, vendar pa so plave reagirale
enkratno in zasluženo zmagale, čeprav so nastopile brez svoje najvišje igralke, kar se v tej kategoriji ob mreži še kako pozna. Druga Borova ekipa je prvo tekmo dobila brez boja, nato po slabi igri klonila pred Vivilom, v finalu za 3. mesto pa je po porazu na osem v prvem nizu igrala sijajno in zmagala na štiri ter tako osvojila tretje mesto zaradi boljše razlike v točkah.
Zmagoslavna je bila tudi pot fantov 01ympie, ki so po vrsti premagali vse svoje nasprotnike in pokazali že dokaj izdelan koncept igre. Tudi slogaši so se izkazali in smola zanje je bila v tem, da so prav v prvem kvalifikacijskem srečanju igrali z Člympio, sicer bi bila lahko njihova končna uvrstitev še boljša.
Zmagoslavje naših ekip sta dopolnili še posamični priznanji. Za najboljšo igralko turnirja je bila namreč imenovana borov-ka Paola Gregori, med fanti pa je bil tega priznanja deležen slogaš Devan Grgič.
FANTJE
IZIDI: 01ympia - Sloga 2:0; Vivil - Mani-ago 2:0; 01ympia - Vivil 2:0; Sloga - Mani-ago 2:0; Prata - De Tommasini TS 2:0; finale za 5. mesto: Sloga - De Tommasini 2:0,
finale za 3. mesto: Vivil - Remanzacco 2:0, finale za 1. mesto: 01ympia - Prata 2:0.
KONČNI VRSTNI RED: 1. 01ympia Gorica; 2. Prata PN; 3. Vivil Villa Vicentina; 4. Remanzacco; 5. Sloga; 6. De Tommasini TS; 7. Maniago.
OLVMPIA: Sfiligoj, Susič, N. in M. Pintar, Povše, Komjanc, Di Battista.
SLOGA: Kralj, Malalan, Volčič, Marc, Grgič, Glavina.
DEKLETA
IZIDI: Bor Friulexport A - Lucinico 2:0; Bor Friulexport A - Gammalegno Cecchi-ni 2:0; Bor Friulexport B - Cordenons 2:0 b.b.; Vivil - Staranzano 2:0; Vivil - Bor Fri-ulexport B 2:0; finale za 5. mesto: Staranzano - Lucinico 2:0, finale za 3. mesto: Bor Friulexport B - Gammalegno Cecchini 1:1 (8:15, 15:4); finale za 1. mesto: Bor Friulex-port A - Vivil 2:1.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Bor Friulex-port A; 2. Vivil Villa Vicentina; 3. Bor Fri-ulexport B; 4. Gammalegno cecchini; 5. Staranzano; 6. Lucinico.
BOR FRIULEKPORT A: Vitez, Legovič, Gregori, Neubauer.
BOR FRIULEKPORT B: F'ego, Čok, Vodopivec, Pernarčič, Zubalič.
Tekmovanje v hoji v Gradišču
Zmaga Ruzzieija
Atletska sezona se počasi bliža koncu, medtem ko so na sporedu še nekatera tekmovanja tradicionalna za to obdobje. Eno takih je bilo v soboto v Gradišču, kjer je bila na sporedu 18. izvedba trofeje »Marino Borghes«, v organizaciji tamkajšnje Torriane. Na tekmovanju, ki je bilo nekoliko zaradi preutrujenosti atletov, nekoliko pa zaradi precej visoke temperature, bolj skromno obiskano, je v hoji na 10 km nastopil tudi naš atlet Fabio Ruzzier, ki je na tej zanj prekratki razdalji vseeno zmagal s časom 45'24"1.
Športni praznik pri Umagu
V Petrovjah pri Umagu bo konec tega tedna vse živo. Na sporedu bo namreč vsakoletni praznik na odprtem. V soboto ob 17. uri bo na sporedu prva faza tekmovanja v briškoli in trešetu. V nedeljo bo ob 10. uri na programu turnir v malem nogometu, istočasno pa se bo zaključila tudi briškola in trešet.
Popoldne bo najprej ob 15. uri dirka cikloamaterjev dolga 35 km, katere se vsako leto redno udeležujejo tudi nekateri rekreativci iz zamejstva. (Z. S.)
obvestila - obvestila
ZSŠDI
vabi vse ljubitelje kolesarstva na 12. Kolesarjenje prijateljstva, ki bo v nedeljo, 1. oktobra, (start ob 9.30 v Novi Gorici). Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. Malta, 2 v uradnih Urah (tel. 33029).
TPK SIRENA
Prireja danes ob 20.30 na sedežu v Miramarskem drevoredu j*2 predvajanje diapozitivov z naslovom Spomnimo se na poletne dni '89.
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET obvešča vse starše otrok, ki gojijo minibasket, da bo jutri ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek s starši.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da bo prvi trening za odbojkarje začetnike (letnik 1®78 in mlajši) jutri ob 15.30 v telovadnici liceja Prešeren, vpisovanje neposredno pred začetkom treninga.
SK BRDINA
?P°roča, da tradicionalno zimovanje na Pohorju v hotelu l*abakuk bo od 26. 12. do 2. 1. 90. Vpisovanje in pojasnila na sedežu društva (Opčine - Proseška ul. 131) vsak četrtek od 10. do 21. ure. Zainteresirane prosimo, da se čimprej prijavijo. KK BOR
obvešča, da so treningi minibasketa za letnika ’78 in '79 [trener Umberto Acerbi, tel. 53220) na stadionu 1. maj ob jurkih (14.30-16.00), sredah (14.30-15.30) in petkih (14.30-.1k,3.0Ji za letnike '80, '81, '82 (trener VValter Corbatti, tel.
1. maj pa ob sredah (15.30-16.30) in pet-
TPK SIRENA IN ŠPORTNA ŠOLA TRST Priredita v sredo, 4. oktobra, ob 13.30 regato optimistov za snovnošolsko olimpiado. Prijave pri predstavnikih Športne sole oziroma na sedežu Sirene - tel. 422696.
rV/urb) na stadionu K1« (15.30-16.30).
________iz planinskega sveta_____________
Uspel izlet SPDT v Val Pesarino
Nedeljski avtobusni izlet SPDT v Val Pesarino v Karnijskih Alpah je vsestransko uspel, saj se je lepo število izletnikov ob lepem vremenu podalo pa nekajurno pot od Pra di Bosco najprej do koče De Gasperi, nato pa na prelaz El Bel, kjer so si ogledali gorski stolp Mimojas, dosegli istoimensko planšarijo ter se nato vrnili na izhodišče, kjer jih je čakal avtobus. Lep izlet, katerega so nekateri "neugnani' planinci še podaljšali s pohodom na Creton di Clas Grande. S tem jesenskim pohodom, ki ga je vodil Franc Armani, se je zaključila visokogorska sezona SPDT.
SPDT prireja ob priliki tradicionalnega množičnega pohoda na Slavnik, ki ga organizira Obalno PD Koper, izlet z osebnimi avtomobili na ta primorski očak. Zbirališče izletnikov bo ob 8. uri pred cerkvijo v Bazovici, turo pa vodi Mario Milič, pri katerem dobite tudi vse informacije (tel. 229258).
Začetek predavateljske sezone SPDT
Predavateljska sezona SPDT se začenja v četrtek, 12. oktobra, ko bo v Gregorčičevi• dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) ob 20. uri predaval Franc Vogelnik na temo: Koroška gorska pokrajina. V svojem izvajanju, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo predavatelj predstavil naravne lepote Koroške od Golice v Karavankah do Grossglocknerja.
Pri AO SPDT tečaj jadralnega padalstva
Prejšnji petek je na rednem sestanku članov AO SPDT zamejski alpinist in jadralni padalec Peter Regent predaval na temo: Jadralno padalstvo: nova veja alpinizma. Izvajanje je bilo zelo zanimivo, saj je Peter nazorno predvstavil to nadvse privlačno in novo športno disciplino, ki pa ima v Sloveniji že zelo dosti privržencev.
Ta predstavitev pa je bila je uvod v tečaj jadralnega padalstva, ki ga prireja alpinistični odsek SPDT v nedeljo 8. in 15. oktobra na Vremščici nad Senožečami. Vpisovanje in vse informacije dobite pri Petru Regentu (tel. 225603), Davorju Zupančiču v trgovini Papi Šport (327277) ter Dušku Jelinčiču pa Primorskem dnevniku (7796600), predvsem pa na sestanku odseka, ki bo v petek, 6. oktobra, na njegovem sedežu (Ul. Car-ducci 8/2. nad.) ob 20.30. Sestanek bo v celoti posvečen temu tečaju, ki ga vodita učitelja iz Bovca Marjan Mlekuž in Žarko Komač.
Pohod na Slavnik
Tradicionalni planinski pohod na Slavnik, ki ga organizira Obalno PD Koper letos že enajstič zapored bo to nedeljo, 1. oktobra 1989. Pot je primerna prav za vsakogar, vendar bo organizator še posebej poskrbel za varno hojo in dobro počutje. Vzpon na Slavnik poteka iz naslednjih smeri: iz Podgorja, Prešnice in Skadanščine. Za udeležence z obalnega območja bo zagotovljen prevoz s posebnimi avtobusi in to ob 7.00 in 8.00 uri z Ukmarjevega trga. Planince obveščamo, da je primeren tudi redni vlak z odhodom iz Kopra ob 15.50 in ob 9.48 uri -vlaka imata postajališče v Prešnici. Povratek rednega vlaka iz Prešnice v Koper je ob 15.40 uri.
Kdor se bo pohoda udeležil prvič, bo na vrhu prejel posebno izkaznico. Udeleženci treh pohodov bodo prejeli bronasto značko. Podelili bomo tudi precej srebrnih značk za šesti pohod ter zlate značke za vseh devet pohodov. Letošnji pohodniki Slavnika imajo možnost ogleda znamenite jame Dimnice pri Markovščini, ki bo odprta ta dan ob 9.00 ure dalje. Vodenje po jami bo organiziralo Jamarsko društvo Dimnice. Organizatorji pričakujejo, da bodo nastopili tudi zmajarji in prikazali svoje veščine.
Naši nogometaši v mladinskih ligah
Obetaven začetek
Na Tržaškem NARAŠČAJNIKI
Skupina A
BREG - OPICINA	1:0 (0:0)
STRELEC ZA BREG: Mauri
BREG: Gillifand, Kalc, Strain, Lavrica, Rocchetti, Švab, Bandi, Reja (v 30' d.p. Sancin), Mauri (v 35' d.p. Mondo), Ferlu-ga, Buzzi, Rapotec, Poretti, Bajec.
Brežani so nestrpno pričakovali pričetek prvenstva, tako da so bili prve zmage zelo zadovoljni. Mislili so, da bodo zlahka odpravili nasprotnika, a so se morali pošteno potruditi. Po temeljitih pripravah v Kočevju in Dolini so se fantje že dobro uigrali z novimi, mlajšimi igralci, ki so komaj prestopili v to kategorijo. Sicer so v prvi tekmi naši igrali bolj zmedeno, vseeno pa so vseskozi napadali, dokler ni prišlo do zadetka, za katerega je poskrbel lanski izbrani strelec prvenstva »najmlajših« Mauri. Skratka, sadovi požrtvovalnega in vztrajnega dela trenerja Hafnerja so že vidni. (Luka)
OSTALA IZIDA 1. KOLA: Costalunga - Montebello; Chiarbola - Zaule.
Skupina C
PRIMORJE - SANTANDREA 2:0 (1:0)
STRELEC: Škabar (2).
PRIMORJE: Franza, Battigelli, Košuta, Puntar, Savi, Sardoč, Regent (Kariša), Štoka, Gruden, Škabar, Štolfa.
Primorje je zmagalo kljub povprečni igri. Prosečani so takoj začeli napadati na nasprotna vrata in so že v 12. min. povedli s Škabarjem, ki je z diagonalnim strelom premagal nasprotnega vratarja. Gostje so takoj reagirali in nekajkrat ogrozili Franzo, ki je enkrat odbil žogo čez prečko. Proti koncu prvega polčasa so imeli domačini novo priložnost, a Regent je bil za las netočen.
V	drugem polčasu so gostje napadali, Prosečani so se podali le v protinapad in prav iz akcije v protinapadu je Škabar po predložku Sardoča in osebni akciji z diagonalnim strelom podvojil. (Š. M.)
OSTALA IZIDA 1. KOLA: CGS -Olimpia 1:1, Azzurra - Fortitudo 0:0.
NAJMLAJŠI
Skupina A
DON BOSCO - PRIMORJE 1:3 (0:1)
STRELCI: Vremec, Emili in K. Pacor
PRIMORJE: Plehan, Guštin, Husu, Emili, Gherbassi, Kante, Praselli, Nadli-šek, Rebula, Vremec, K. Pacor, Gregori, A. Pacor, Ostrouška.
V	krstnem nastopu je naša enajsterica igrala učinkovito. Čeprav naši še niso dovolj uigrani, so imeli vajeti igre trdno v svojih rokah, če ne upoštevamo 10-mi-nutne zmedo v drugem polčasu. Prvi zadetek je dal Vremec z diagonalno podajo, ki je ni nihče prestregel in žoga se je zakotalila v mrežo. V drugem polčasu so naši podvojili s točnim volejem Emilija. Tretji gol je v protinapadu z natančnim strelom dosegel Kristjan Pacor. (Maxi)
OSTALA IZIDA 1. KOLA: Fortitudo -S. Andrea 2:1, S. Giovanni - Triestina 1:3.
Skupina B ZAULE RABUIESE -
ZARJA ADRIAIMPEX	3:2
STRELCA ZA ZARJO: Cinti in Jurin-čič.
ZARJA: Dellafontana, Biondi, Grgič, Umek, Pussimi, Castellano, Ražem, Osič, Jurinčič, Cinti, Kralj (Granzotto, Doljak).
Ne glede na negativen rezultat je Zarja prikazala lepo igro in bila enakovreden nasprotnik. Glede tudi na to, da je bil to njihov krstni nastop smo lahko s prikazano igro zadovoljni, saj so naši igralci pokazali precejšnjo uigranost, povezanost in prodornost v konici napada. Malce več dela je imela obramba, ki bo morala biti v naslednjih nastopih bolj pazljiva.
OSTALA IZIDA 1. KOLA: Portuale -Domio 0:1; S. Luigi - Servola 9:0.
ZAČETNIKI
Skupina A
ZARJA ADRIAIMPEX -
CAMPANELLE	2:1
STRELEC: Lipovec
ZARJA: Družina, Metlika, Baldi, M. Urdih, Brazzani, Križmančič, Jerman, Ban, Furlani, Umek, Lipovec, L. Urdih.
Zmaga Zarje je bolj prepričljiva, kot kaže rezultat. Skozi vso tekmo je bila boljši tekmec na igrišču in golov bi bilo veliko več, ko bi si Zarjini napadalci ne zapravili stoodstotnih priložnosti. Važno pa je, da so se vsiborili prav do poslednje minute.
OSTALI IZIDI 1. KOLA: Soncini A -Fani B 3:0, Altura - S. Andrea 0:5, Esperia
-	Muggesana 4:0, Domio - Portuale 1:1, S. Vito - Ponziana 0:2, S. Luigi - Fulgor 0:1.
Skupina B
IZIDI 1. KOLA: Ponziana A - S. Giovanni 1:0, Breg - Fani A 0:6, Opicina -Primorje 3:0, Chiarbola - Zaule 0:0, CGS
-	Don Bosco 2:0, Fortitudo - Soncini B 1:1, S. Sergio - Montebello 4:1.
Na Goriškem NARAŠČAJNIKI
JUVENTINA - PRO ROMANS 4:2 (1:2)
STRELCI: Kobal, Peteani, Gergolet, Devetak.
JUVENTINA: Peric, Marvin, Peteani, Šuligoj, Florenin, Marušič, Pisk (Gergolet), Kobal, M. Peteani, Bais.
Izkušeni nasprotnik je bil pred srečanjem favorit, toda slovenski fantje so pokazali predvsem dobro telesno pripravo. Takoj na začetku je Pro Romans povedel, nakar so domačini reagirali in s Kobalom izenačili. Pred koncem prvega polčasa je sodnik dosodil gostom še sporno enajstmetrovko. V drugem polčasu je Juventina igrala z vso paro. Priborila si je enajstmetrovko in izenačila. Kmalu potem so Ferfoglievi varovanci povedli z Gergoletom, nakar so gostje povsem odpovedali. Tekma se je končala z lepim Devetakovim golom. (M. M.)
IZIDI 1. KOLA: Natisone - Pieris 1:2, Audax - Romana 1:2, Azzurra - Villesse 5:3, San Marco Sistiana - Gradese 1:5, Isontina - Corno 0:5, Lucinico - Anspi San Polo 2:2, San Michele Juventina 2:2.
ZAČETNIKI
CORMONESE - SOVODNJE 3:0 (1:0)
SOVODNJE: Tomasi, Ožbot, D. in S. Tomšič, Pisk, Plesničar, Bonan, Figelj, Prinčič, Pelegrin, Marušič, Cotič.
Fantje Sovodenj so v Krminu igrali z eno najmnočnejših ekip. Že po prvih minutah je Cormonese vodil z 1:0 in kazalo je, da bodo modro-beli doživeli hud poraz. Čeprav je nastopilo okrnjeno, je naše moštvo dobro opravilo krstni nastop. Tokrat se je izkazala obramba, posebno pa še vratar Tomasi. (I. Prinčič) MLADOST - S. CANZIAN 0:3 (0:2)
MLADOST: Ferletič, Gorjan, Peric, I. in A. Gergolet, Pahor, Nardon, Gallo, Lavrenčič, Farra, Subani, Isoni, Černič, Lorenzut.
Začetniki Mladosti so se po prvem smešnem golu demoralizirali in so v prvem polčasu prejeli še drugega. Šele v drugem polčasu so se zavedli, da je S. Canzian igral le po sredini in desni strani igrišča. Odtlej so uspešno zaustavljali nasprotnikove napade, imeli so tudi lepo priložnost, ki pa je žal niso izkoristili. Gostje so proti koncu srečanja izkoristili nepazljivost domače obrambe. (A. G.)
CICIBANI
MLADOST - RONCHI	1:2 (0:0)
MLADOST: Devetak, Černič, Sergo, Jelen, Gorjan, D. in M. Ferletič, Jarc, Isoni, Rakar, Frandolič, Bagon.
STRELEC: Gorjan v 54'.
Končni rezultat ni pokazatelj razmerja moči srečanja, v katerem so domačini imeli vsekakor večje število priložnosti, ki jih žal niso izkoristili. Frandoličevi varovanci so igrali res požrtvovalno, Ferletič je imel tudi tri 100-odstotne priložnosti, ki jih je zastreljal. Vsekakor je bil prvi letošnji nastop Doberdobcev obetaven.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000.- din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000 - din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
28. septembra 1989
Ob zaključku dvodnevnega zasedanja tristranske komisije na Viminalu
Italija, Španija in ZDA so se domenile da bodo šle skupno v boj proti mamilom
RIM — Ob zaključku dvodnevnega zasedanja med zastopniki Italije, Španije in ZDA so se člani delegacij domenili za okvirno strategijo, s katero naj bi se postavili v bran trgovcem z mamili in obenem lahko pomagali tistim državam, ki se na domačih tleh borijo proti proizvodnji kokaina in heroina.
Italijanski notranji minister Gava je izjavil, da bodo Italija, Španija in ZDAusklajevale predvsem boj proti produkciji, trgovanju in razpečevanju mamil. Pomembni bodo tudi ukrepi, ki naj bi onemogočali pranje umazanega denarja ter bodoči zakonodajni posegi, ki naj bi privedli so skladnosti tudi v vsebinah zakonov proti mamilom.
Rimsko zasedanje tristranske komisije bi lahko prestavljalo prvi korak na poti tesnejšega sodelovanja med državami, ki jih pestijo slični problemi. V ZDA bi se rada Busheva administracija čim prej rešila trgovcev s smrtjo, vendar ji bo to težko uspelo, če bo načrtnom namenila tako malo zveznega denarja. Prav_ tako v škripcih pa so tudi v Italiji in Španiji. Italijanska vlada je komaj odprla parlamentarno razpravo o zakonu proti mamilom, a je na dnevnem redu že več kot 800 priporočenih amandamanov, španske oblasti pa so prav tako v težavah.
V središču pozornosti so vsekakor države Srednje in Latinske Amerike, predvsem Kolumbija, ki je prva stopila na prste trgovcem s kokainom. V zadnjih tednih je kolumbijska nacionalistična skupina M-19 (Gibanje 19. aprila) pripravila načrt po katerem naj bi prizanesli tistim proizvajalcem kokaina, ki bi bili pripravljeni zapreti svoja »podjetja« in obenem odpustiti vse plačance, ki skrbijo za »red« v kartelih.
Gverilci svetujejo torej vladi, naj se pogaja s trgovci s kokainom, načrti kolumbijskega predsednika pa se najbrž bistveno razlikujejo od načrtov skupine M-19. Vprašanje plačancev pa je vsekakor zadobilo v zadnjih dneh tudi mednarodne razsežnosti, saj je med njimi tudi veliko Britancev, ki so se pustili tudi intervjuvati za neko televizijsko mrežo. Na malem ekranu so se tako pojavili nasmejani obrazi Britancev, ki so poljubljali bankovce mesečne plače (približno 30 milijonov lir), britanske oblasti pa so ogorčeno protestirale zaradi neokusnega spektakla.
Na sliki (telefoto AP): minister Gava s predsednikom ameriške DEA Johnom Lavvnom
Iz previdnosti je DC super 80 ostal na stezi
PALERMO — Izkušen pilot se je včeraj izognil letalski nesreči s pogumnim manevrom sredi letališke steze. Njegov premišljeni, čeprav neobičajni poseg je bil sicer preventivnega značaja, vendar izredno dobrodošel, saj so ga potniki in člani posadke pozdravili s pravim navdušenjem.
V prvih popoldanskih urah se je na palermskem letališču Punta Raisi pripravljal na vzlet DC super 80 družbe ATI. Na krovu je bilo 99 potnikov, med katerimi tudi otrok, in šest članov posadke. Polet je bil namenjen v Milan. V Palermu je lilo, na stezi, ki so jo namenili pilotu Consalvu pa je bila velika luža. Kolesa podvozja so menda nerodno zdrsnila na mokri površini in pilot je rajši prekinil vzlet.
Nekateri očividci so sicer izjavili, da je v letalo udarila strela, kar ni nemogoče, kontrolni stolp pa ni potrdil te vesti.
Potniki so zapustili letalo in se preselili v čakalnico, saj so iz previdnosti prekinili tudi vse ostale polete za Milan. Edino enega potnika, srčnega bolnika so morali prepeljati v bolnišnico, vsi ostali potniki pa so brez velikega strahu prestali neobičajno avanturo.
V Ženevi bodo danes obnovili pogajanja o strateškem orožju
ŽENEVA - Danes se bodo v Ženevi obnovila sovjetsko-
Kako emigrirati v ZDA
Konzularni predstavnik ZDA v Moskvi pojasnjuje prisotnim pred ameriško ambasado nove ameriške emigracijske predpise	(AP)
ameriška pogajanja za zmanjšanje strateške jedrske oborožitve START. Ozračje pred začetkom pogovorov je dokaj optimistično, optimizem pa mnogi gradijo na nedavnih uspešnih pogovorih med sovjetskim zunanjim ministrom Edu-ardom Ševardnadzejem in njegovim ameriškim kolegom Bakerjem v ZDA.
K vzpodbudnemu vzdušju je nedvomno prispevala tudi sovjetska pripravljenost, da podpiše ustrezen sporazum o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve, ne da bi v zameno od ZDA zahtevala, da se odpovejo načrtu o tako imenovanih »zvezdnatih vojnah«. Prav s tem v zvezi pa je treba tudi povedati, da je ameriški senat v torek sprejel sklep, da prvič zmanjša sredstva za ta načrt in tako posredno najbrž povzročil, da bo Reaganov načrt o »zvezdnatih vojnah« počasi šel v pozabo.
Edini pogoj, ki ga Sovjetska zveza postavlja pred današnjo obnovitvijo pogajanj START, naj bi bilo dosledno spoštovanje sporazuma ABM o protibalističnih raketah. Kot je povedal vodja sovjetske delegacije v Ženevi Nazarkin, naj bi pogovori o tem sporazumu potekali vzporedno s pogajanji START, da bi na ta način dokončno določili, kaj sporazum ABM dovoljuje oziroma kaj prepoveduje obema podpisnicama.
Nazarkin je na tiskovni konferenci še povedal, da pričakuje ameriški odgovor na njihove predloge, šele potem pa naj bi videli, kako dolga bo še pot, ki jo bo treba prehoditi, da bi končno dosegli dogovor, ki predvideva petdesetodstotno zmanjšanje strateških jedrskih arzenalov v obeh državah.
Papandreuova obramba
Bivši grški premier Andreas Papandreu se je včeraj pred parlamentom branil obtožbe, da je pomagal nekemu bančniku pri utaji 210 milijonov dolarjev (AP)
Letos v Avstriji zabeležili občuten porast tujih nočitev
DUNAJ — Medtem ko se Italijani pritožujejo nad letošnjo turistično sezono, pa so Avstrijci nadvse zadovoljni. Letos so imeli namreč že 72 milijonov nočitev, 4 milijone več kot v enakem obdobju lani.
Po podatkih, ki jih je posredoval avstrijski minister za gospodarstvo Wollgang Schiissel, je Avstrija v obdobju od maja do avgusta s turizmom zaslužila kar 64,5 milijarde šilingov (približno 6.450 milijard lir), lani pa je znesek znašal 55,2 milijarde šilingov.
Spodbuden je podatek, da so tuji turisti ustvarili 43 milijonov nočitev, kar je 6,7 odstotka več kot lani. Povečalo se je tudi število domačih gostov, in sicer za 3,8 odstotka. Pri razčlenjevanju podatkov ugotovimo, da je bilo letos kar za 32,2 odstotka več Italijanov, povečalo se je tudi število Švicarjev (+ 20,4 %) in Francozov (+ 12,8 %).
Glede na posamezne zvezne dežele so največji priliv turistov zabeležili v Tirolu (+ 8,6%), na Dunaju (+ 7,9%) in v Voralbergu (7%).
Sedem mrtvih v letalski nesreči v zahodni Kanadi
VANCOUVER (KANADA) — Sedem oseb je v torek izgubilo življenje v letalski nesreči pri letališču v Terraceju, kakih 700 kilometrov severno od Vancouverja.
Po trditvah glasnika letalske družbe Skylink Airlines Cristiane Cote je dvomotornik dvakrat poskušal pristati na letališču v Terraceju. Zaradi goste megle mu prvič ni uspelo, a se je pravočasno dvignil, preden bi zgrešil pristajalno stezo. Ker pa mu je primanjkovalo goriva, je poskusil drugič. Namesto na pristajalni stezi je končal med krošnje dreves bližnjega gozda in se vnel.
Pod srpom in kladivom jo zebe kot še nikoli
Brhko dekle je model, ki jo slikajo za britansko izdajo koledarja Unipart. Sliko so posneli v Moskvi, kjer je temperatura že padla pod ničlo, dekle pa je priznalo, da jo je zeblo kot še nikoli prej	(AP)
Sindikat zahteva poseg vlade v zadevi Bagnoli
NEAPELJ - Odločitev Evropske komisije o zaprtju železarne v Bagnoliju je povzročila veliko zaskrbljenost v vrstah sindikatov in to predvsem zaradi hudih posledic, ki bi jih zaprtje tega obrata že na kratek rok imelo za ravnovesje v evropski proizvodnji jekla, za slabšo preskrbljenost domačega trga in s tem povezanim nujnim uvozom, naj hujše posledice pa bi bilo čutiti na področju zaposlovanja.
Zato sindikati zahtevajo od vlade, da najde izhod iz tega položaja. Odločitev Evropske komisije je državni tajnik U1L za železarje Silvano Veronese ocenil kot izredno hudo, vendar pa je ob tem poudaril, da kljub vsemu položaj še ni brezizhoden. Za Veroneseja je nesprejemljiva odločitev, da je bil za zaprtje nepreklicno določen 31. marec prihodnjega leta, pa čeprav po Veronesejevih trditvah železarni v Bagnoliju priznavajo strateški pomen mnogi italijanski privatni industrijci, med katerimi je posebej omenil Falcka in Arvedija.
Za državnega sekretarja FIOM - CGIL Paola Franca pa je sklep ES nesprejemljiv, saj proizvodnjo iz Bagnolija prenaša na ostale evropske proizvajalce, kar je po njegovem mnenju pravi absurd. Zato se je Franco zavzel za odločno akcijo italijanske vlade, ki naj bi se uprla tej odločitvi in na ta način pridobila na času, da bi lahko pripravila dokončen predlog glede usode Bagnolija, poleg tega pa naj bi se po Francovem mnenju v proizvodni proces v Bagnoliju takoj vključili zasebniki.
O zadevi Bagnoli pa je včeraj spregovoril tudi generalni direktor ustanove IRI Tedeschi, Na vprašanje, kaj misli o odločitvi Evropske komisije, je Tedeschi odgovoril, »da gre za izredno težko tekmo, vendar ni nujno, da Italija to tekmo izgubi-®
Proti zaprtju železarne v Bagnoliju pa se je odločno izrekel tudi neapeljski župan Lezzi, ki je dejal, da mora Italija od E-5 zahtevati jasen odgovor, zakaj je Evropska komisija zavrnil3 ponovno obravnavanje celotne zadeve in to kljub temu, da s° bile poudarjene vse negativne posledice, ki jih sklep o zaprt]0 za to področje lahko ima.
:S
|g
Št. 21 September 1989
MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ureja: IVAN FISCHER
amsssfimssmmfij
Pooblaščena avtomehanična delavnica
i:\zo
OPČINE Bazoviška ul. 60 ■ Tel. 214618
II
m
i
gg

Pomladitev za Fiatov uno
Po šestih letih uspehov se je zunanja	spremenila. 21 različic una je na voljo z	njami opreme. V modelih z močnejšimi
podoba Fiatove uspešnice uno nekoliko	devetimi različnimi motorji in s tremi stop-	motorji končno nov, natančnejši menjalnik
Frankfurt ’89: predpremiera prihajajočega desetletja
V znamenju hude konkurence med japonskimi in evropskimi avtomobilskimi hišami - Kljub vsemu pa odločilnih novosti ni bilo
BMW 850 i je bil nedvomno zvezda letošnjega frankfurtskega salona
Frankfurtsko sejmišče se je med 14. in 24. septembrom spremenilo v avtomobilsko središče sveta. Postalo je krstno prizorišče za avtomobile letnika 1990. In hkrati nekakšna predpremiera prihajajočega tisočletja. Saj je jasno: ob zdajšnjem ritmu novih vozil, avtomobili, predstavljeni v Frankfurtu, ne bodo obveljali polnih deset let. So pa precej zgovorna napoved tistega, kar na tem področju prihaja. So tudi dokaz, da noče nihče popustiti - in, da sta Evropa in Japonska avtomobilsko gledano spet močno enakovredna partnerja.
Salonski zvezdnik je bil novi bavarski kupe BMW 850i, stilistično zelo uspešna zmes nekdanjega M1 in zdajšnjih modelov serij »5« in »7«, pa s prestižnim dva-najstvaljnikom (5 litrov, 300KM) v nosu. Tehnično briljantna je zasnova tako imenovane integralne preme, motorno moč prenašata samodejni ali ročni šeststo-penjski menjalnik, pod kožo pa je novinec do zadnjih kotičkov napolnjen z elektroni-
ko. Elegantno in tudi po zunanjih merah vpadljivo vozilo pospeši z mesta do hitrosti 100 km/h v 6,8 sekunde in zmore (tovarniško omejeno) največjo hitrost 250 kilometrov na uro.
S kupejem so postregli tudi pri Oplu: na osnovi vedre so zgradili calibro, ki se ponaša z rekordnim količnikom zračnega upora (0,26) in je na voljo z dvema motorjema, ki zmoreta ob dveh
litrih gibne prostornine 115 KM oziroma, če gre za 16 ventilov, 150 KM. Na voljo sta tudi dva prenosa moči: na samo prednji, ali na vsa štiri kolesa hkrati. Calibra je seveda zelo skladno in moderno obla, pri odstiranju krstnega pregrinjala je botrovala sveža teniška zmagovalka Steffi Graf, napovedali pa so tudi kabrioletsko različico. No, ne novi BMW ne novi opel še nista zrela za prodajo. Kupci bodo morali potrpeti vsaj do prihajajoče pomladi.
Premiero so slavili tudi pri Peugeotu, kjer imajo po zastarelem peugeotu 604 spet veliko in dovolj ugledno limuzino: peugeot 605. Ta je seveda večja od že znanega peugeota 405, mu je pa z osnovnimi karoserijskimi potezami precej podobna. Motorja (2-litrski štirivaijnik in 3-litrsk/ šestvaljnik) ter dobršen del mehanike so takšni kot pri citroenu XM, ki je bil v Frankfurtu glavna Citroenova privlačnost, ta tehnična enakost gre na račun druženja pod isto hišno streho (PSA), od motorjev pa hkrati zavisi, kako zmogljiv je peugeotov novinec: tovarna obljublja pospešek z mesta do hitrosti 100 km na uro v 11 do 8 sekunde in naj večje hitrosti med 197 in 235 kilometrov na uro.
Mercedes-Benz, ki se je tokrat v Frankfurtu prvič in pod taktirko prof. VVernerja Nieferja predstavil kot samostojna avtomobilska firma znotraj koncerna Daim-
na 3. strani c£>
Opel calibra - kupe na podvozju preizkušene vectre
II
gjšs


'im
mi
mi
ivS
lil


mn
Volkswagnova futura je za sedaj le zanimiv prototip
z 2. strani
njem največjega audija V8 (in se imenuje L Office). Volksvvagen, ki v Frankfurt ni pripeljal kabrioletskega corrada, je polepšal in pomladil golfe: s skladnejšo zunanjostjo pa tudi z različico GTI G 60 (160 KM, ABS). V prihodnjost sta usmerjeni dizelska golf in jetta s katalizatorjem izpušnih plinov (za zgorevanje saj, kar pomeni odločno manj dima in smradu) ter prototip IRVW futura, ki je limuzina z 2+2 sedeži, zelo oblih potez, z velikimi steklenimi, a proti toploti odpornimi površinami ter s celo vrsto »bodočih« dodatkov: od štirikolesnega volana, ki je posebej naklonjen parkiranju, do monitorjev za vzvratno vožnjo ter novega 1,7-titrskega bencinskega motorja, ki je dizelsko varčen.
Proti koncu še nenačetega desetletja je bil obrnjen tudi porsche panamericana, oblikovalsko morebiti ne pretirano privlačen prototip na
osnovi carrere 4, toda tipičen roadster z veliko moderne tehnike. Za zdaj služi kot hišno darilo dr. Ferryju Porscheju ob njegovi osemdesetletnici. Hkrati pa so v tej tovarni preuredili tudi ostali program in ob carrero 4 pstavili še carrero 2 (dvojka je za pogon na le zadnji kolesi).
Ford je paleto novih fiest zaokrožil z različico XR2 v
novi podobi. Oblikovalska firma Ghia pa je po Fordovem naročilu predstavila fiesto bebop, ki je dizelski poitovornjaček za mlade po duši in po srcu ter študijo via, ki kaže, kakšne naj bi bile v prihodnje športne limuzine (seveda na Fordovem podvozju).
Iz Italije - tako kot Ghia - so prišli tudi novi ferrari 348 T (namesto dozdajšnjega
328), ki ima motor l/8 nameščen vzdolžno (3,4 litra, 300 KM), menjalnik pa prečno (zato tudi oznaka T-trasversale); pa obnovljeni fiat uno (o katerem prav tako pišemo na drugem mestu v tej številki) z novimi motorji od 1,1 do 1,4 litra in tudi s siceršnjo podobnostjo večjemu tipu ter Ber-tonejev freeclimber, terenec z Beemvejevim 2,4-litrskim šestvaljnim turbodizlom.
Kaj pa Japonci? Toyotina nova vaba za kupce je že peta generacija vse bolj športne celice, ki vsebuje tudi štirikolesni pogon. Honda je s čedno predstavo oznanila novi accord, ki je sedaj večji od prejšnjega in je na voljo z moderno zasnovanima 2,0 in 2,15 litrskima motorjema. Nissan je briljiral z elitno športnim kupejem 300 ZX (trilitrski motor V6, 24 ventilov, dva turbinska polnilnika, 280 KM, 0-100 km na uro v 6 sekundah, 250 km na uro), ki so ga opremili s klimatsko napravo, sončno streho in s
na 4. strani
Golf 1990 Motus symbol.
/©\ VOLKSVVAGEN
je vreden zaupanja
nuipt
STRADA DELLA ROSANDRA
DINOOI/5
Eleganco se pomika v 90. leto. Golf 1990 je DINO CONTI.
Do 00. oktobra
1.500.000 popusta
ob nakupu originalnih delov • platišč iz zlitine • onti turbo deflektorjev • maske z dvojnimi žarometi • električnih stekel • prevlek • avtoradio • zvočnikov • anten ■ snežnih verig • prtljažnika.
Ali
8.000.000 lir brez obresti
v 15 mesecih ali 48 obrokov po 217.900 lir
Ali
super ocenitev rabljenega avtomobila
DINO CONTI pomeni dinamičnost in stil.
dinG££)nti
ul. rosandra vogal ul. tlavia tel. 281444
Od 17.665.000 lir dalje, ključi v roke
LEPOTA IZRAŽA TALENT. PEUGEOT 405: SINTEZA NAJNOVEJŠE TEHNOLOGIJE, RAČUNALNIŠTVA IN AERODINAMIČNOS-Tl. OČITEN IN NEZAMENLJIV DESIGN Pl-NINFARINA. PEUGEOT 405: BERLINA IN STATION WAGON, BENCIN ALI DIZEL.
MODEL BERLINA	PROSTORNINA (CM3)	HITROST MAX (KM/H)	POSPEŠEK OD 0 DO 100 KM/H (SEK)
GL-GR-SR	1580	180	11.6
SR	1905	190	10.2
SRI	1905 I.	200	9.7
Ml 16	19051.16 V	220	8.6
GLD-GRD	1905	165	16.0
GRDT- SRDI	1769 TURBO D	180	12.2
Izraz talenta
PEUGEOT Mi STATION NAGON: BENCIN SO • 19051. DIESEL 1905 IN TERB0DIESELINTERCOOLEH1/69. •ASC0LT0 24«, TELEFON, KI JE NA RAZPOLAGO VSEM VOZNIKOM AVTOMOBILOV PEUGEOT TALBOT 24 UR DNEVNO. TEL. 167833034 (BREZPLAČEN POZIV PO CELI ITALIJI).
POSKUSITE GA PRI
PADONAN H DE ČARU
UL. FLAVIA 47
TRST - TEL. 827782
PEUGEOT. USTVARJAMO USPEHE.
Po letih krize se Peugeot spet lahko ponaša s cestno križarko. 605 ne skriva ambicij, da bi se kosal z velikimi mercedesi in beemveji
c£> s 3. strani
ler-Benz, je za sezono 1990 na novo obdelal mercedese 200/300, ki so dobili nekaj stilističnih popravkov, vključno plastične opiate na bokih, luksusnejšo notranjost, predvsem pa -za najzmogljivejšo različico 300 E-24 - iz še svežega roadster-ja (SL) presajeni trilitrski motor s po 4 ventili za vsakega od šestih valjev. Modernejši (z lepotnimoi popravki od zunaj) in udobnejši (z limuzinskimi dodatki v notranjosti) je tudi že znani terenec mercedes G. Ta je psolej na voljo s stalnim štirkolesnim pogonom, z ABS in rahlo šibkejšimi (kot doslej) motorji od 84 KM (dizel) do 175 KM največje moči. Ni pa bilo videti pričakovanega kabrioleta 190, ki naj bi bil odgovor na snemljive strehe pri najmanjših beemveji h ter novo kabrio-letsko študijo znamke Audi. Ta je nastala iz audija 80/90, streho je moč »skriti« pod zaklop za zadnjim naslonjalom, v nos vozila pa so za začetek namenili 20-ventilski petvaljnik s 170 KM, pozneje pa nameravajo postreči z odločnejšimi 220 KM. Ker audi cabrio še ni nared, je bila mnogim všeč uporabnejša, predvsem pa varčnejša novost iz Ingol-stadta: novi 2,5-litrski turbo-dizel (120 KM), s katerim so tovarniški vozniki dosegli poprečno porabo 1,76 litra plinskega olja na 100 km (ob poprečni hitrosti 60 km na uro). Kdor noče varčevati, temveč uživati pa se lahko odloči za novi audi 80 16V, ki ponuja motor s štirimi valji, 16 ventili in 140 KM.
V nečem pa sta bila Mercedes-Benz in Audi enaka: oba sta postavila ma odra podaljšani in službeno-ug-lednim vožnjam namenjeni različici znanih limuzin: Mercedesova sodi v njihov srednji razred, Audijeva pa je nastala s podaljša-
na 5. strani C^>

■
II
II
II!
||
Fiesta bebop, poltovornjak za mlade po srcu In duši
Audio cabrio za sedaj še ni v prodaji, je pa prikupen
trska bokserska motorja, štirikolesni pogon in celotna zasnova so namenjeni vzdržljivosti in solidnemu prevozu.
Med vpadljivejše novosti velja prišteti še fact 4, cestni dirkalnik zahodnonem-ške firme Zender, ki je seveda dvosedežnik s sredinskim Audijevim motorjem Ve (448 KM) in s precej dirkalne opreme te znamke. Pa Chyslerjev viper RT 10, ki je bil prototip klasičnega roadsterja v sodobni podobi in s sodobno opremo. Pa Pontiacov (General Motors) trans šport SE, ki je limuzinski kombi za prihodnje čase, a takoj uporaben. Pa jaguar XJ 6 z novim 4,0-litrskim motorjem, ki streže z več moči in več prožnosti kot dozdajšnji 3,6-litrski še-stvaljnik. Ali pa povsem nov 2,3-1 itrski Saabov motor s 16 ventili, ki ga vgrajujejo v modela 9000 in 9000 CD. Pa land rover discovery, ki je vmesna stopnja med klenim te renče m land roverjem in luksusno imenitnejšim range roverjem. Pa, ne nazadnje, Seatov protoT, ki hoče
biti limuzina s petimi vrati in je nastal pod okriljem tovarne VW in tudi z veliko njene mehanike.
In tako dalje. Frankfurtskih novosti je še za dolgo vrsto, ne le, ko gre za osebne avtomobile tudi pri težkih cestnih vozilih in pri vozilih namenjenih počitnikovanju. Navsezadnje je na 252.000 kvadratnih metrih tamkajšnjega razstavišča gostovalo 1950 razstavljalcev iz 36 dežel. Tudi Črve na Zastava oziroma Yugo, ki je s pomočjo novega zahodnonem-škega zastopnika postavila pred bodoče kupce svojo novo različico flor ide: z 1,3-litrskim motorjem, z vbrizgavanjem goriva in s tris-teznim katalizatorjem, čistemu okolju vprid. Pa so se radovedneži ob njenih odrih dosti bolj ozirali po manjšem yugu cabriu, ne le zaradi električne odmične strehe, ampak zaradi prijetno ljubke, čeprav ponekod malomarno obdelane podobe nasploh. Da, sredi svetovljanskega Frankfurta je vsem okusom res težko ustreči.
II
1
i
ir
I
||
Nissan 300 ZX, trilltrski motor V6, 24 ventilov, 280 KM, 250 km na uro
, 1		1
I		CIE RDI 4	1
c£> s 4. strani
številnimi elektronskimi dodatki. Hkrati pa so postavili pod žaromete prototip UV-X, potovalno limuzino prihodnosti, s 16-ventilskim motorjem in največjo hitrostjo 230 kilometrov na uro.
Športna in obenem vetrnjaš-ka je dvosedežna mazda MX-5, ki so jo najprej namenili Američanom, a ker so kabrioleti, pravzaprav tudi roadsterji v Evropi vse bolj (že spet!) priljubljeni, je zdaj naprodaj tudi na naši celini. Vabljive lastnosti so: motor z 1,6 litra, 16 ventilov in 118 KM, največja hitrost 190 km na uro in zelo ugodna cena. V isti sapi pa je Mazda prenovila tudi model 323: pod tremi karoserijskimi oblikami se skriva prednji pogon, stalni pogon na vsa štiri kolesa pa je šele v prototipni izvedbi in zagotavlja (vnovič!) zagrizene Evropi. Njegova 1,8 in 2,2-li-
cierreauto
ZASTOPSTVO
DAIHATSU - LADA
Poverjeni prodajalec FIAT
SEJEM RABLJENIH AVTOMOBILOV
Nissan Patrol 2.8 autocarro	1986	srebrne barve	17.500.000
Lancia Prisma 1.300	1984	sinje barve	8.500.000
Renault 4 TL	1988	bele barve	7.800.000
Autobianchi Y 10	1989	zelene metal.	10.000.000
Isuzu jeep renegade	1981	rdeče barve	14.000.000
Uaz marathon 2500 dizel	1985	rdeče barve	18.000.000
Volvo 740 turbo intercooler	1986	bele barve	20.500.000
OB PONEDELJKIH ZAPRTO
dirkaške ambicije.
Mitsubishi je galantove poteze prenesel še na manjši lancer, Daihatsu je kombili-muzino swift ponudil tudi v klasični limuzinski podobi, Subaru pa je po Japonski in ZDA krsti! novi legacv še v
llllllt
111! ?' %
■III
lil!
11111:1
Hilli
lit
11111
III
Hill
Roadster mazda MX-5 bo nared spomladi 1990
Trst - Križišče Prosek/drž. cesta 202 - Tel. 251028
Po šestih letih uspehov končno nova serija unov
Dva nova motorja: 1100-kubični FIRE in 1400-kubični štirivaljnik, ki poganja tako uno turbo kot različici SX in selecta
dobite na primer za doplačilo	kaj kmalu obvezni. Posebej	pomično streho ali za napra-
varnostne pasove za zadnje	boste morali tudi primakniti	vo, ki vam samodejno ohranja
sedeže, čeprav bodo slednji	nekaj sto tisočakov denimo za	določeno temperaturo v avtu.
ODKRIJ NOVO LJUBEZEN
ur n
Podružnici
auna
TRIESTE AUTOMOBILI
V Rojanu - Ulica dei Giacinti 2 - Tel. 040/411950 Ulica di Roiano 6 - Tel. 040/413337
PLAHUTA GILBERTO & C.
Miramarski drevored 19 - Tel. 417000 - Ul. Flavia 104 - Tel. 829695 - 813242
Fiatov uno so uradno predstavili javnosti leta 1983, s prvo svetovno megapredstavitvijo turinske tovarne v ameriškem Orlandu, v neposredni bližini baze NASA na Cape Canave-ralu. Od takrat je s Fiatovih tekočih trakov steklo že skoraj 4 milijone unov. Prvi milijon so izdelali že dobro leto po začetku proizvodnje in od takrat je uno beležil uspeh za uspehom, dokler ni dobil konkurenco na domačem zeljniku, ko se je lani rodil njegov mlajši brat tipo. In tako je letos bilo nujno posodobiti ta velik Fiatov uspeh.
V novo serijo unov je Fiat vložil približno 350 milijard lir, kar je sicer čedna vsota, za načrt novega avta pa ni kdove kaj. In unu se to tudi pozna. Ima sicer popolnoma različen nos, kjer je maska sedaj ozka, z dvema režama, na katerima je opazen Fiatov emblem: pet poševnih črt, ki že nekaj let krasijo vse Fiatove modele. Žarometi so nizki in široki, tako da je ves prednji videz mnogo bolj aerodinamičen kot doslej. Spremenil se je tudi bočni videz, predvsem v zadnjem delu, kjer so peta oziroma tretja vrata sedaj bolj debela, tako da uno z bočne strani nekoliko spominja na tipo. Drugih večjih novosti v zadku ni opaziti, razen zajetnejšega odbijača, ki sedaj vključuje tudi spojler.
Voznikov delovni prostor je prijeten, ob volanu ni več dosedanjih satelitov z ročicami in gumbi za luči, brisalce, smerokaze itd., temveč so se spet odločili za tri klasične ročico za volanom: na desni za brisalce, na levi pa za luči in smerokaze.
Uno je na voljo v 21 različicah z 9 različnimi motorji, od katerih je šest bencinskih, trije pa so dizli. Prav pri motorjih beležimo pravzaprav največje novosti: predvsem naj omenimo nov 1100-kubični Fire, ki zmore 57 KM, in nov 1372-ku-bični motor, ki poganja verzijo 70 SX (z elektronskim vbrizgavanjem single-point - 72 KM) in turbo i.e (s turbinskim polnilnikom, elektronskim vbrizgavanjem multi-point - 118 KM). Osnovni model je uno sting, ki ga še vedno poganja stari 903-kubični motor, ki je poganjal fiat 127, naj mu bo lahka zemlja!
Različice s 1400-kubičnim motorjem, ter 1700-kubični dizel in 1400-kubični turbodizel imajo sedaj nov menjalnik, ki so ga unu presadili s tipa. Odlikujeta ga dokajšnja natančnost in odsotnost tresljajev. V menjalniku ostalih verzij pa so zamenjali sinhronizatorje, kar bi moralo prispevati k lahkotnosti pretikanja.
Sicer pa kaže, da pri Fiatu sledijo zgledu nekaterih nemških tovarn: osnovni modeli so dokaj špartansko opremljeni, medtem ko za doplačilo dobite cel kup dodatne opreme. Tako
Japonci krepijo pozornost za četrti itrske pošasti
Motociklistične tovarne brusijo nože za prihodnjo sezono - Suzukijeva gam m a 250 se močno približuje dirkalnim motornim kolesom
ka zadnja nihajna vilica, posebni elektronsko vodeni ventili na izpušni cevi ter vbrizgavanje goriva direktno v karter.
Tudi sedež je povsem enak tistim, ki ga lahko vidimo na dirkalnih motociklih, se pravi povsem neprimeren za dolge turistične ture, da ne govorimo o sedežu za potnika, ki ne bo prav nič prispeval k udobnemu potovanju. Skratka Suzukijeva gamma je bolj primerna za dirkalne steze, kot pa za vožnjo po mestu.
Nekaj posebnega pa je motor, se pravi srce, tega četr-tlitrskega bolida. Gre za dvotaktni motor z valji na V pod kotom 90 stopinj, kot to veleva najnovejša tehnologija, saj se vse hiše, ki tekmujejo na svetovnem prvenstvu poslužujejo tovrstnih motorjev. Ta rešitev omogoča namreč, da se težišče motocikla precej zniža in tako pridobi na stabilnosti v ovinku. Kako pa je kaj z močjo tega Suzukije-vaga malčka? Pri 11.000 obratih premore celih 58 KM. Doseže pa zavidljivo in nadvse spoštljivo hitrost 205 km na uro. Motor se kar lepo obnaša in lagodno sprošča svojo moč vse tja do 9.000 obratov ( k temu pripomorejo predvsem posebni izpušni ventili). Od tu dalje, vse do 12.000 obratov pa jezno in bliskovito sprosti vso svojo moč. Tudi poraba goriva krepko poskoči, saj bomo s tako vožnjo lahko prevozili z enim litrom bencina le 7,7 kilometra. Če pa se bomo krepko potrudili in bolj malo navijali motor bomo z enim litrom goriva prevozili "kar" 14 kilometrov.
Pri taki moči in hitrosti so seveda zelo pomembne zavore. Pri Suzukiju so se v tem primeru res potrudili in dosegli višek, saj je zaviralna razdalja pri vsaki hitrosti rekordno majhna. Spredaj je gamma opremljena z dvema kolutoma s premerom 290 mm in dvema zavornima če-Ijustima s štirimi nasprotnimi bati. Zadaj pa so jo opremili z enim kolutom s premerom 210 mm, na katerega deluje čeljust z dvema batoma.
Edino kar ni na nivoju dirkalnih motociklov je vzmetenje, ki je za hitro vožnjo po dirkalni stezi nekoliko premehko, povsem dobro pa se obnaša pri vsakdanji uporabi v mestu ali po okoliških cestah. Cena tega Suzukijevega na pol dirkalnega motocikla, ki ga opremlja šeststopenjski menjalnik, je 8.032.500 lir, kar res ni poceni saj gre le za četrtlitrsko zverino.
ZVONKO PETJE
stornina je večja od 250 kubičnih centimetrov. To sta glavna razloga, da japonske hiše še zmeraj posvečajo veliko pozornost tej kategoriji. Ne smemo pa tudi pozabiti na svetovno motociklistično prvenstvo, kjer so prav tekmovanja v tej kategoriji v zadnjih letih najbolj zanimiva.
Treba je priznati, da se Suzi-kijev model RGV 250 gamma, bodisi po zunanjosti kot po svojih zmogljivostih, še kako približuje dirkalnim motociklom. Na tem modelu najdemo veliko tehnoloških novosti zadnjih let: aluminijasti okvir, vzdržljiva in močna prednja vilica in čisto lah-
Jesen je pred nami in motociklistične hiše že brusijo nože za naslednjo sezono. Večinoma posvečajo svojo pozornost načrtovanju novosti na cestnih modelih, ki so lani šli najbolje v prodajo. Se pravi motociklom, katerih prostornina se giblje od 500 do 1000 kubičnih centimetrov. Zanemariti pa ne bodo smeli niti 125-kubičnih motociklov, saj je v zadnjih časih postala tudi v tem sektorju konkurenca neizprosna. Tako se lahko zgodi, da postane še tako "nepomembna" estetska izboljšava glavni razlog za nakup tega ali onega cestnega motocikla. Nihče pa v zadnjih časih ni
Povsem drugače pa je drugod po svetu. Posebno na Japonskem, kjer tistega, ki se odloči za nakup štiristo ali tisoč kubičnega motocikla, država z davkom dobro ožema. Poleg tega malokdo izdela na vozniškem izpitu za motocikle, katerih pro-
posvečal veliko pozornosti 250-kubičnim motociklom. To predvsem zato, ker četrtiitr-ski cestni motocikli pri nas niso preveč priljubljeni, saj so bile njihove zmogljivosti zmeraj povprečne in niso zadovoljile kupcev v Italiji, ki so se zato raje odločali za nakup 350 kubičnega motocikla.
Zanimive novosti z letošnjega torinskega salona Caravan Europa
Italijanske tovarne bivalnih voziI na pohodu s konkurenčnimi modeli - d turistico: poceni in solidno - Granduca za globlje žepe
Smo sicer že pri koncu turistične in počitniške sezone, vendar se je te dni v Turinu zaključil največji italijanski sejem opreme za kampiranje - Caravan Europa, na kateri so razstavili zadnje novosti in torej prikolice, bivalna vozila, šotore itd, ki jih bomo videli v kampih in na cestah v prihodnji sezoni.
Med bivalnimi vozili sta bila, kar zadeva razmerje cena-kakovost, med najzanimivejšimi motorkaravani zadnja proizvoda toskanskih hiš Cl Caravans in Granduca.
Cl Caravans je predstavila eno najbolj poceni bivalnih vozil, ki so trenutno na tržišču: turistico 320 je dolg 5,2 m, poganja pa ga ali 2.000-kubični bencinski motor Ford, ki so ga prilagodili tudi za utekočinjeni plin, ali pa Fordov 2,5-1 itrski dizel. Podvozje je seveda transito-vo, v vozilu pa je prostora za 4 osebe, možno pa je vgraditi še dodatno peto posteljo. Turistico 320 razpolaga z vsem, kar si poprečni koristnik lahko želi od friži-derja, kuhalnika, plinskega
ogrevanja, do opremljene kopalnice s tušem in navtičnim WC ter 100-Iitrskim re-
zevoarjem za pitno vodo. Edino kar dobite za doplačilo je plinski bojler. Cene so
še kar dostopne, saj velja turistico 320 približno 20 milijonov z motorjem na polin in bencina, dva milijona več pa z dizlom. Seveda so to cene brez davka IVA.
Nekoliko višjega razreda je serija Granduca (49,56,62, kjer številke pomenijo dolžino v decimetrih). Toskanska tovarna meni, da bo šel najbolje v denar srednji model (56), ki ima pet ležajev (dva v mansardi sta, vsaj kar zadeva dolžino, zelo udobna, saj sta dolga 208 cm, medtem ko bi lahko bila malo širša - dvojna postelja je namreč široka 126 cm). Me-, banski del je kar se da preizkušen, saj gre za šasijo in motor Fiatovega ducata 10 turboodiesel.
Granduca 56 je zelo dobro opremljen:	120-litrski friži-
der s freezerjem, ogrevanje, kompletno opremljena kopalnica s tušem, bojler-jem in navtičnim WC, mreže zoper komarje na vseh oknih (vsa okna se odpirajo), 42-Iitrski rezervoar za utekočinjeni plin, 150-1 itrski rezervoar za pitno vodo.
Tudi vozne lastnosti so zelo dobre, saj je najvišja hitrost tega 120 km/h, vozna hitrost pa dosega 100 km/h. Nobenega problema torej tudi za hitra in dolga potovanja.
Cene sicer še niso določili, vendar bo najnižja približno 28 milijonov brez davka IVA.