^Najr
i □
8
j T e č j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Vetja za vse leto - - -	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
i
GLAS NARODA
List slovenskih , delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
-1
TELEFON: CHELSEA 3878
NO. 179. — ŠTEV. 179.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: CHELSEA 3878
NEW YORK, THURSDAY. AUGUST 1, 1929. — ČETRTEK, 1. AVGUSTA 1929.
VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII.
JUGOSLOVANSKI KOMUNISTI OGROŽAJO VLADO
POŽAR JE POPOLNOMA UNIČIL MUNICIJSK0
SKLADIŠČE V SARAJEVU
Spopad med žandarji in štrajkarji. — Komunisti so ustrelili svojega tovariša, češ, da je izdajalec. — Skoda povzročena v sarajevskem arzenalu, znaša poldrugi milijon dolarjev.
BEOGRAD, Jugoslavija, 3!. julija. — V Sarajevu so se završili veliki nemiri. Železniški delavci — večinoma samo komunisti — so zašt ajkali ter zažgali ob dveh ponoči železniške naprave.
Dve tovarni sta zgoreli do tal.
Med delavci in žandarmerijo je prišlo do vročih spopadov. Ko so žandarji aretirali nekega delavca ter ga odvedli proti policijski stražnici, je nenadoma padel strel, in delavec se je zgrudil mrtev na tla. Oblasti domnevajo, da so ga ustrelili njegovi tova-liši, ker so ga smatrali za izdajalca.
Policija je preiskala stanovanje komunističnega voditelja Marijana Baruna ter našla na tistoče pam-fletov in druge komunistične literature.
BEOGRAD, Jugoslavija, 3 f. julija. — V muni-cijskem skladišču v Sarajevu je izbruhnil požar. — Povzročena škoda znaša poldrugi milijon dolarjev.
Ko se je vračal komunist Barun proti domu, jc bil aretiran. Po dolgotrajnem zaslišanju je izdal skrivališče tiskarne, v kateri so tiskali pampflete.
Ko so ga odvedli proti jetnišnici, so trije neznanci začeli streljati na policiste. Barun je skušal izrabiti to priliko ter pobegniti, toda eden policistov ga je ustrelil. O napadalcih nimajo oblasti nikakega sledu.
Policija je nadalje dognala, da je bil v soboto v Samoboru ustreljen komunist Brozovič. Z dvema svojima tovarišema se je zaprl v neko samotno hišo, katero je začela policija oblegati. Slednjič so policisti udrli v hišo ter našli vse tri mrtve.
Brozovič je bil načelnik komunistične propagande v Jugoslaviji. Mudil se je več let v Moskvi, odkoder se je predkratkim pripeljal z aeroplanom. Brozovič je bil član centralnega odbora komunistične internacijonale v Moskvi.
BOJAZEN
PRED SUŠO
Vročina je dosegla včeraj višine 90 stopinj. — Sušo so pričeli ljudje že čutiti. — Zelenjava in sa4je vse usahlo.
Vročina je včeraj trajala še naprej, in vremenski prorok je naznanil svojo staro frazo: — Nika-kc izpremembe ni pričakovati.
Včeraj zgodaj zjutraj je bilo sorazmerno še precej hladno, a kot tekim drugih dni, bo dosegel ^ toplomer zopet devetdeset stopinj.
Mesto samo Je pričelo čutiti posledice sule, o kateri govore far-merji te več tednov. Sadje in so-<*ivje. posebno is bližnjih trgov, )c slabe j še kakovosti. Mestni zdravstveni in&pektorjl so danes uničili enajst vagonov pokvarjenih breskev. Le californljsko sadje, ki jc zraslo na namočeni ecmlji. ni trpelo. —
RADIJ BAJE NI SREDSTVO ZOPER RAKA
Dr. Bainbridge, avtoriteta glede te bolezni, je rekel, da je operacija bolj uspešna pri tej bolezni kot pa radij.
Veliko zanimanje, ki je vladalo za radij kot uspešno sredstvo proti raku. se je precej poleglo, in zdravniki so se vrnili k staremu prcpricanju, da je nož še najbolj zanesljivo sredstvo v boju proti raku
To je tudi mnenje dr. Williamr Bainbridge, slavnega ameriške' i učenjaka, ki se je pred krat' .m vrnil iz Londona, kjer je prisc ivo-val meanarodnemu kongresi1 glede vojaške in zdravniške kirir ^ije. -
OBLETNICA B0LJŠEVIŠKE REVOLUCIJE
Evropski komunisti nameravajo danes vprizo-riti velike demonstracije, da razširijo boljševi-ško propagando.
LONDON, Anglija, 31. julija. — Vsa Evropa je danes zelo vznemirjena, ko se vrše priprave za komunistične pritivojne demonstracije.
Policija po raznih evropskih de-želali je uveljavila vse varnostne odredbe, da prepreči možne zadrege. Splošno pripisujejo vse demonstracije moskovski Tretji Interna-cijonali, dočim pravijo protiboljše-viški viri, da ne bodo imeli demon-strantje namena demonstrirati proti vojni. Njihov namen bo propagirati boljševizem.
Že tekom preteklih par dni so u-veljaviia vsa evropska glavna mesta stroge odredbe, da preprečijo nemire, izvirajoče iz demonstracij.
Dosti komunističnih voditeljev in njih pristašev je bilo že aretiranih in viiciiih v ječo.
V	Parizu je mobiliziranih 20,000 vojakov in policistov, ki bodo zatrli vsak poskus sestankov in parad, ki so bile prepovedane.
V	Berlinu, Hamburgu in Ruhro-kraju Je odrejeno vse potrebno oroti možnim neredom.
Na Dunaju so prepovedana komunistična zborovanja ter so uve-ljavlenje stroge odredbe proti demonstrantom.
Prav posebno pa je bila zaposlena policija glavnih mest na Balkanu, da zatre vse napore komunistov. Dosti komunistov je bilo že aretiranih.
Iz Aten so sporočili, da je policija aretirala na stotine komunistov in da se vrše aretacije po vsej deželi.
Vsa poslaništva in vsi konzuuati so bili zastraženi. Močni oddelki vojaštva so Lili poslani v vsa večja mesta, da zavarujejo javna poslopja. Komunistična zborovanja so bi1 la prepovedana.
V	Sofiji, Beogradu in Zagrebu je bilo aretiranih dosti komunistov Zagrebška policija je ukazala vsem delavcem, da morajo priti jutri na deloi ker bodo sicer kaznovani.
Veliko komunistov je bilo aretiranih v Varšavi in vse demonstracije so bile prepovedane.
300 komunistov so aretirali v francoski koncesiji v Šanghaju. Iz vseh drugih krajev daljnega Iztoka so dospela poročila, da so se oblasti zavarovale proti komunističnim delavnostim dne 1. avgusta.
NOVA ZRAČNA VREMENSKA POSTAJA
WASHINGTON, D. C.. 31. julija. Ustanovi jen je nove zračne vremenske postaje na Bowling polju, je objavil trgovinski department. Postajo bo vzdrževal vremenski urad, da vzporedi svojo službo s službo signalnega zbora ter bo nudil avi-jatikom službo za celih 24 ur naprej.
ULICA V MAND2URSKEM MESTU
STAVKARJI
ZEPPELIN SO ZMAGALI! LETI PROTI
1	AMERIKI
Proces proti obtoženim stavkarjem se bo vršil v Charlotte. — Poulično žaljenje vplivalo na odločitev sodnika.
*i « t :lf
Na sliki vidite de! mandžurskega mesta, ki se nahaja nedaleč od mejo, kjer koncentrirajo sovjeti svoje čete proti Kitajski.
KITAJSKA SPREJELA PONUDBO
Kitajska nacijonalistična vlada je obvestila Moskvo, da je zadovoljna z načrtom glede mirovnih pogajanj.
KOMUNISTI RAZGRAJAJO
Komunisti so zopet vpri-zorili izgrede v Colom-biji. — Vlada je naročila policiji, naj zatre preku-cuško gibanje.
KRALJ BO KMAL!7 ZDRAV
Preteče pom a j kanje vode v Westchester okraju in v New Jersey, postaja vsaki dan bolj preteče.

ADVE,
LONDON, Anglij? , 31. julija. — Da so zdravniki - adovoljni z na- ! predkom kraljr *ega zdravja, je j razvidno iz dej1 „va. da ne smatra- j jo več za posebno izdajati bule-) tine glede r,egovega stanja. Kralj bo ostal v Londonu vsaj do praz-A8 NAHODA ' nika prih dnji pondeljek.
AHRENBERG USTANOVIL GRENLANDSKO ZRAČNO SLUŽBO
IVIOTUT, Grenlandija. 31. julija. Kapitan Ahrenberg. švedski letalec. je otvoril včeraj prvo zračno službo v Glenlandijo. ko je poletel v kolonijo Julianehaab ter prevedel tri potnike in tovor posameznih delov za tamošnjo radijsko postajo.
ŠANGHAJ, Kitajska, 31. julija. — Nacijonalistična vlada republike Kitajske je poslala danes poslanico sovjetski vladi v Moskvi, da je Kitajska pripravljena sprejeti včerajšnji ruski predlog, da se na miroljuben način uravna spor glede kitajske iztočne železnice.
MOSKVA, Rusija, 31. julija. — Jurij Piatakav, predsednik sovjetske državne banke, je objavil danes, da je bila sovjetska Dal banka v Harbinu v Mandžuriji zaprta, radi policijskega vmešavanja, ki ie pomenjalo skoro toliko kot zaple-njenje.
Piatakov je rekel v svoji objavi. da je banka vršila velik biznes ter financirala kitajsko-rusko trgovino. Baje je imela banka leta 1923 obrata več kot za 1.750,000,000 dolarjev.
Soglasno s sovjetskimi informacijami so kitajske oblasti v Harbinu zahtevale ključe banke ter uveljavile njeno oficijelno nadzorstvo v>sled česar je bilo banki nemogoče nemoteno poslovati.
MORGAN V ANGLIJI
LONDON. Anglija, 31. julija. -J. P. Morgan, newyorski bankir, se je izkrcal danes v Plymouthu. Po kratkem bivanju v Londonu, bo odšel na Škotsko streljat divje gosi.
PREJŠNJI KONZUL ARETIRAN V SAN FRANCISCO
SAN FRANCISCO, Cal., 31. julija. Francisco Perez, ki je bil pred tremi dnevi odpuščen s svojega mesta kot guatemalski konzul, je bil aretiran danes tukaj, ker je baje obb-strelil in ranil Celija de Leona, člana ritke odlične družine v Guatemala
BOGOTA, Colombia, 31. julija Novi komunistični izgredi, tekom katerih je bilo ubitih šest oseb, sc se pripetili v Lizano. Tekom zadnjih par dni so se vršili ostri boji med komunisti ter vojaštvom.
V poročilu na Expectador se t*1 a-si. da je bilo razven mrtvih tudi ranjenih veliko število ljudi, ko so se oboroženi izgredniki spopadli s policijo v Dosqueberadas in E1 Agredo, v bližini Libano.
Vlada je razposlala cirkularna poročila v vsa mesta Colombije ter prosila, naj se organizira civilno policijo, da se prepreči nevarnost nadaljnih komunističnih izgredov, ki so zahtevali življenja dvanajstih ljudi. Akcija je bila vprizorjena po izvanrednem sestanku ministrskega sveta, ki je razmišljal o obrambnih odredbah.
GASTONIA, N. C., 31. julija. — [ Ker so zmagali v svojem boju, da 1 se premesti prostor obravnave, je šestnajst moških in žensk, obtože- i nih umora policista Aderholta. danes sklenilo premestiti glavne stane obrambe v Charlotte, kjer se bo pričel nov proces najbrž v prvem tednu meseca septembra.
Ker jc ostalo le še par tehničnih stvari, katero je treba rešiti, precl- I no se bo tukaj sestalo višje sodi- ' ŠL-e Gaston okraja, so zapustili Ga- j stonijo številni časnikarji, odvet- ; niki. zastopniki International La- j bor Defense in drugih organizacij, ko so poslale semkaj svoje zastop- ( nike za proces.
Zagovorniki obrambe so imeli sestanek včeraj zvečer v svojem glavnem stanu. Tom Jimison in dr John Neal sta izjavila:
— Zmagali smo v prvem spopa-padu, in sovražnik je naš!
|
Tudi United Textile Workers u-nija, s katero so vsi obtoženci spojeni ali kot člani ali pa uradniki, je proslavljala odločitev sodnika Barnhilla kot veliko zmago.
Po ulicah so delili letake, v katerih je bil objavljen sklep, da se bo organizacija širila naprej, dokler ne bo organiziran ves Jus.
VENZELOS ODPOTOVAL V HAAG
ATENS, Grška, 31. julija. — Grški ministrski predsednik Venize-los je včeraj zvečer odpotoval v i Brindisi, da zastopa Grško pri ~e-paracijskči konferenci v Haagu. Na poti tjakaj namerava obiskati Rim, Pariz in London.
Vlada je predlagala Turčiji, naj se predloži arbitraciji vprašanja, ki niso biia še rešena v Angori.
'Zeppelin** se v slučaju kake katastrofe lahko spusti na morje ter nadaljuje svojo pot.
FRIEDRICHSHAFEN. Nemčija, 31. julija. — Vodljivi zrakoplov "Graf Zeppeli", ki je pripravljen podati se na svoj drugi polet prr?ko Atlantika, bo najbrž zopet prisiljen preložiti datum odhoda.
Uradniki Zeppelinskih naprav so izjavili danes, da je skrajno nevr-jetno, da bi križarka odšla v četrtek ob jutranji zori, kot prvotno nameravano, radi poročil o nenadno izbruhlem viharju.
Po osmih tednih neumornih naporov najbolj slavnih nemških tehničnih izvedencev, je velikanska zračna ladja sedaj pripravljena, da odleti v Združene države.
Opremljena je z novimi motorji in zračnimi blazinami pod gondolami. vsled česar je v stanu plavati, če bi bila prisiljena spustiti ;se na morje.
Uradniki so rekli, da so trdno prepričani, da se ne bo pripetila ni-kaka taka nesreča, kot je bila zadnja. ko se je moral "Zeppelin" zopet vrniti domov.
FRIEDRICHSHAFEN, Nemčija. 1. avgusta. — Danes zjutraj ob treh je poletel "Zeppelin" proti Ameriki.
BRIAND SE JE ZAHVALIL BUTLERJU
Dr. Nicholcs Butler, predsednik Cariegie Endowment for International Peace, je dobil včeraj brzojavko od Aristida Brianda v odgovor na svoje kabelske čestitke ob konečni ratifikaciji pariškega dogovora.
JAMAICA STRLA REKORD GLEDE BANAN
KINGSTON, Jamaica, 31. julija. Jamaica je pretekli teden ekspor-tirala 750,0000 šopov banan ter s ! tem presegla vse prejšnje rekot-de. Največje prejšnje število šopov je znašalo 730,000.
ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLA8 NARODA", NAJVEČJI 8LOVEN8K1 DNEVNIK V AMERIKI.
BREMEN DOSPEL V PLYMOUTH
NA "BREMENU", 30. julija. — Parnik* "Bremen" pluje danes z naglico več kot 28 vozljev ter bo dospel v Cherbourg danes, v torek zjutraj, ob eni uri.
Ker pa ni ob tem času nikakih ekspresnih vlakov, Ha odvede potnike v Pariz, je rekel kapitan Zie-gebein, da bo pristal v Plymouthu ter omogočil potnikom dospeti v London s posebnim vozom v četrtek zjutraj. S tem bo -avršeno najhitrejše povratno potovanje v Evropo.
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
Din.
v Jugoslavijo			
600 ........	$ 9.30	Lir	109
1,000 ........	$ 18.40	M	100
1,600 ........	$ 46.76	M	800
6,000 ........	$ 90.60	M	600
10,000 ........	$180.00	M	1000
v Italijo
• • • 9 • i
| 9.71
Stranke, ki nam naročajo itplačila v ameriških dolarjihs opozarjamo, da smo v tied tporatuma * naHm eveeam 9 etarem kraj« v stanu enižati pristojbino ta taka izplačilo od 5% »a 1%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
60c;
Za izplačilo večjih xneakov kot gonj najeden«, bodi«! t dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo Se boljše pogoj«. Pri velikih caks-olih priporočamo, da m poprej s nam iporaranet« fledt
nakaaila.
IZPLAČILA PO POlTI ao REDNO IZVIttCNA V DVBH DO TRUM TBONlB
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER M
PRISTOJBINO 730.
SAKSER STATE BANK
OOETLANDT 6TBEBT,
Telephone i Borel&g
CTSW JOBK, K. X 0586
w
*QLA8 NARODA"
NEW TORE. THURSDAY, AUGUST 1. 1929

The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank Sakser, President	Louis Benedik, Treasurer
Place ol business of the corporation and addresses of above officers; 21* W. J8th Street. Borough of Manhatam New York City, N. Yj
GLAS J* A R O DA" (Voice qf 4he People)
A
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za cejo leta rvelifc. list za Ameriko
In Kan&do ..............................46.00
2a pol leta ...................................$3.00
Za četrt leta ................................$1.50
Za New York za celo leto .—...$7.00
Za pol leta .......i..........*_______________$3.50
Za Inozemstvo za celo leto______.$7.00
Za pol leta ....................................$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo
naslovnika.
—fc-
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878
ZDRUŽENA EVROPA
Ko je odstopil francoski ministrski predsednik Poin-care in ko je prevzel Briand vlado, se je berlinska gospoda globoko oddahnila.
Poineare je francoski diplomat stare šole in kot tak piece j zagrizen nasprotnik vsega, kar je nemškega.
Brianda smatrajo Francozi za »svojega prijatelja ter fc*e je že večkrat izrazil in nastopil v tem z mislil.
V	Berlinu so se torej oddahnili, misleč, da je sedaj 1'rancosko-ncmški sporazum gotova stvar.
Aristide Briand je pa znan kot najbolj nezanesljiv politik Francije.
Ko je bil tekom dolge Poinearejeve vlade zunanji minister, Se je udeleževal vsake faze njegove šovinistične politike.
Niti enkrat ni ogovarjal Poinearejevim pretiranim zahtevam.
Nikdar ni potegnil z levico, ki je zahtevala pametnejše in treznejše ravnanje z Nemci. Vedno je zaplesal tako kot mu je Poineare zasviral.
S tem seveda ni rečeno, da bo nadaljeval s staro bru talno politiko zmagovalca.
Kajti tudi Poineare bi bil moral v bližnji bodočno sti ubrati drugačne strune in faktično jih je že ubral v zadnjih mesecih
Kajti izza pariškega sporazuma so se razmere tako temeljito izpremenile, da bi nihče na vsem božjem svetu ne mogel obdržati stare zatiralne politike.
V	tem zmislu se bo Briandova vlada razlikovala od Poineare je ve.
Kako zelo je Briand soglašal do zadnjega trenutka s Poincftrejevo politiki*, «e je pokazalo tekom zbornične debate dne 17. julija, ko je postal pravcati glasnik svojega gospodarja.
Socijalistom in drugim radikalnim elementom je o" cital, da so jim nemški interesi bolj pri srcu kot pa francoski.
i
Ko, ga .je vprašal Leo Bhrm, kdaj bo Porenje izpraznjeno, je odvrnil, da ne more odgovarjati na tako vprašanje, ki dčividno služi nemškim interesom.
Toda o Briandu bo vkratkem času slišati nekaj dru-irega. Kot znano, je on eden najvztrajnejših zagovornikov združene Evrope.
Združene proti koniuf Proti Združenim državam1*
Stanji francoski ministrski predsednik je v mar sikatepsm govoru in članku zagovarjal idejo, da se mora Evropa združiti proti nevarni konkurentki Ameriki.
Vsledtega se mu »uftegne posrečiti ustanoviti nekako evropsko ligo, koje ost Tri bila naperjena proti Združe * nim državam.
In kaj bi bilo sedaj lažje kot to.
Deset raznih narodov je že protestiralo y Washing-tonu proti Hawleyevemu tar if u.
Sedanji izredno visoki zaščitni tarif bo ogrožal Francijo, Nemčijo in Anglijo ter tudi Italijo in skandinavske dežek\	|	D
• Treba je le spretnega rrežiserja, pa kaj lahko spravi nezadovoljne in resno ogrožene evropske eksportne de* žele pot proti "ameriški klobuk.
riaud bi bil kot ustvarjen za ta posel.
- M
Služba za Električno Uporabo
Ndben poCoier. dolar ne kupi večje vrednosti
DESET MINUT OD KJERKOLI
%
New York je središče za novice celega sveta.
V metropoli imata »voj glavni stan dve veliki časopisni družbi — Associated Press in United Press. Vsak dan razpošlje ta približno 700,000 besed časniških novosti — dovolj, da se napolni ž njimi časopis z 87% strani.
Ti dve družbi dostavljata lokalne in tuje novice svojim članom časnikom neprestano s pomočjo 3000 električnih avtomatičnih tiskarsko-brzo-javnih strojev potom 250,000 mfclj najetih žic. Tako nagel je ta način razpošiljanja, da'je do-gnano, da je vsak časnik v tej deželi največ deset minut oddaljen od kateregakoli važnega vi-
ra novic.
Elektrika iz našega sistema goni te stroje in tako pomaga širiti novice sveta.
The New York Kdi*on Company	llrooklyu Kdison Company. Inc.
The United Illcrtric Light and	New York and One ens Eleetric
Power Company	Lijrht and Power Company
The Yonkers Electric Light and Pow«-r Cnmpany
Ite je do danes v svobodno- cono- nad j S dva tisoč ton materijala, pri kate-'p rem se je prihranilo carinskih j stroškov okoli treh milijonov lir, v kratkem pride dva tisoč ton materijala z oprostitvijo skoro podruge-ga milijona lir. V Trstu vlada dobra. volja in inicijativ^ in posebej je treba poudariti trud za tehnično izboljšanje starih podjetij po naj-nojvejših metodah.
Savojski princ Amadeo. Duca del-le Puglie. je imenovan za poveljnika nekega topniškega polka v Trstu, kamor dospe meseca oktobra t. I.
V Trstu "pretvarjajo priimke v italijansko obliko" nadalje takole: Bizjak Bisi. Kovačič Covelli. Dobrajc Deboni. Dolenc Doleni. Germ Geri. Hodnik Pelini, Ktašna Maroldi. Godnič Godenigo. Veli-šček Velise. Grbac Gerbaci, Godina Godi, Mahorič Maccorsi, Malic Mal-lini, Mihevc Micheli, Palčič Palci. Pirnat Pirnetti. Bremec Bremeni Hrovat Rovatti, Jagodnik Giaconi. Janko Jenco. Križnič Crini, Lut-man Lumiani, Pregelj Pregi, Prin-čič Principe, Prodan Prodi, Renčf>lj Renzi, Švagelj Zagelli. Vrč Vercel-li. Vrabec Verazzi.
Spravni ali posredovalni sodniKi (giudice conciliatore) prične v kratkem delovati v vsaki občini v novih pokrajinah. Za -nekatere občine co imenovanja že izvršena. Na primer: za Rihemberk je imenovan za "ljudskega sodnika" postajni načelnik Lodolo, namestnik mu jc u-čitelj Pappalepore.

V Ajdovščini je ljudski sodnik no tar Culot, nam. inž. Velicogna. V Lokvi na Krasu je ljudski sodnik Anton Muha, nam. Praprotnik. V Postojni je sodnik notar MigJioret-ti nam. Fr. Kutin. "Ljudski sodniki. kakor jih hočejo imenovati S1j-venci, imajo važno nalogo: porav-
mmm n
Spomini.
Ko se pripravlja k dežju ali viharju. se rada pojavljajo na nebu neobičajna znamenja Včasi je videti tudi kak meteor in celo kaka repatica sc priklati. Ko je bilo pred svetevno vojno oziačje vse prenapeto. se je bila tudi med nami nenadoma pojavila repatica.
Pravzaprav ne repatica, pač pa Rude Trcšt. kar jc nazadnje vseeno. Tako Trošt kot repatica spadata v zvezdoslovje. razlika je le ta da ima zvezda-repatica rep. dočim je imel Trošt ženskam jako prikupno bradavico na bradi.
Vsega tega bi ne pisal, če bi ne čital v nekem ljubljanskem dnevniku presenetljivega poročila
— Pri "Kolarcu " v Beogradu pije črno kavo naš Američan Rude Trošt. ki ga pozna vsa predvojna ljubljanska mladina. Prav lak je kakršen je bil, le bradavice mu manjka. Pripoveduje, kako in kaj je v Ameriki. — "V štiriindvajsetih urah sem se naučil angleški". — pravi. — "Prvi dan. ko sem prišel v New York, sem našel dolar na cesti. Svoječasno sem bil šema vedno nasprotnik dvoboja, zdaj imam pa v Ameriki štirinajst podružnic, kjer poučujem Amerikanke v sabljanju. V moji odsotnosti me na-demestuje moj asistent, bivši madžarski častnik".
Tak je Rude. To jc njemu podobno. In So sem to prečital^fc mi je zdelo, da ga vidim pred seboj.
Srbi imajo značilno oznako: "Do-š&o je praznih džepova i punem kcšuljom". Na tisoie jih prišlo tako. morda tudi jaz in ti. toda to so žalostn1 spomini.
Natančno se nismo informirali
navati pravne spore med stranka- toda 2ddo se nam j«, da mora biti mi ne glede na vrednost spornega nekaj takega. Njegova slava v
lz Jugoslavije.
Potres v Hrvatskem Prim or ju.
16. julija ob pol 1. je prebivalstvo čutilo 3 močne potresne sunke. Potres ni povzročil nikake ma- i terijalne škode.
16. julija je geofizični zavod v Zagrebu ob 0.37 uri in 35 sekund zabeležil več potresnih sunkov. Iz
Pismo iz Julijske Krajine.
predmeta in soditi ter razsojati spore, če vrednost ne presega 400 lir. Predvsem se mora sodnik po-
Ameeriki je rasla.
Upiavitelj Metropoli ta nske Opere ga jc že naslednjega dne pova-
truditi. da stranke pomiri. Če se	bil k sebii toda Rude se ni odzval, ne doseže sprava, se določi dan raz- , kcr mu je ttiia zadeva pač prema-prave. Razsodbe ljudskega sodnika	ienkostna. Rajši jc pel mile slo-o sporih do 150 lir so končnoveljav-	venske pesmice za domačo potrebo ne, proti razsodbam nad 150 lir pa	jr za domačo uporabo, je dovoljen rekurz na okrajno so- Udejstvcval se je v vseh strokah dišče.	jn na vseh poljih, in takole leta --1916 je začel reševati Jugoslavijo.
Dopis.
Trst, 14. julija.
Augusto Turati tajnik fašistične stranke, s eje mudil v Trstu, v Puli, na Reki, v Zadru. To pot je glavno, kar je govoril v zadnjih dveh; mestih.
I^iko živi Reka pod novim reži-
večje kose prebavili. Imejte zaupanje v svoje goreče stremljenje, toda zavedajte se, da je vaša usoda usoda trpljenja in bolečin. .Bodite , ponosno na to svojo politično -žaio-gro. Rečem vam, da mož, ki danes vlada s trdno in vneto roko I talili, glede na vas in na vaše potrebe z
ter fašističnim čutom*
analize potresnaga diagrama jc raz	mom. je javnosti znano. Turati jc, razumevanjem in živim italijanskim
vidno, da je bil potres v daljavi ka-	proslavljal, po poročilih v fašistič-
kih 125 km. Epicenter potresa se je	nih listih, reški patrijotizem in po-
nahajai na področju Hrvatskega	žrtvovalnost ter napovedoval izhod
Primorja.	iz sedanje muke, naglašajoč. da je1
Iz Kraljeviče je bilo geofizične-	"fašistična Italija mlada, discipli-i
Skupina vojnih dobrovoljcev iz Tridenta je posetila nekatera bivša bojišča na Goriškem. Na podgor-
.	. ski Kalvariji so odkrili spominske
mu zavodu sporočeno, da so tam- nirana in močna pred narodi vse-.	y ^ ^ ^ dobrovolj_
kaj ob tem času čutili rahel po- ; ga sveta, od katerega ne zahteva! Nayzoče je bi, yoditelj dobrQ_
tres. ki ni povzročid nikake škode j nič. kar bi bilo v nasprotju z njeni- j voljskm skupln Coselschi (KozeI.
,mi legitimnimi aspiracijami do živ-! ^ po]eg italijanskih 2astav ie
Borba proti kratkokrilkam na osi-j 1 jenja in svobodnega dela na sve-jgtala na Kalvarijl tndi j^imzan
ska.
dočnosti. In ako bi se poskusilo o-virati njen miren pohod, je gotovo. da bi vse ljudstvo od Reke do Sicilije skočilo na noge kakor <sn
"GLAS NAR6bA" — List slovenskega ftarodai v Ameriki! — Naročajte ga!
.....

ješkem magistratu.	j tu. Italija je mlado ljudstvo na po-
Osiješki župan dr. Hengl jc iz- ; hodu k svoji sijajni usodi. Nobena dal zanimivo okrožnico, ki jc iz- j sila ne bo mogla ustaviti koraka zvala med meščanstvom in mestnim uslužbencem ogromno senzacijo in številne komentarje. V tej o-krožnici naglasa župan Hcngl med drugim, da razkazujejo ženske u-službenkc v uradnih urah in v u-radnih prostorih neke telesne dele preveč odlvrito in gole in navaja v tem progledu nage roke. preveč izrezane bluze na prsih in nage. noge. Ta golota je tolikšna, da žali upravičeni čut sramežljivosti. Zato odreja, da mora žensko usluž-benstvo prihajati v urad v dostojni obleki, a posebno krila da morajo segati najmanj do podkolena. Ako se ženske uslužbenke ne bi hotele ravnati po okrožnici, bo župan Hengl prisiljen, da nastopi z najostrejšimi ukrepi proti neposlušnim uradnicam.
Presunljiv prizor na zagrebškem kolodvora.
16. julija se je odigral na glavnem kolodvoru nenavadno presunljiv prizor. Ko je vlak iz Koprivnice pridrvel na postajo, so uslužbenci opazili, da visi na stroju kos nage človeške noge. Ljudi se je polastila prava panika. Alarmirana policija je poslala na postajo komisijo.. Strojevodja ni mogel ničesar izpovedati. Na ostalih kolesih stroja so bili ugotovljeni krvavi madeži. Nato se je komisija napotila po progi in prispela do Borongaja. V bližini postaje je našla del prs in glavo, nato pa še ostale dele doce-
Poslanec Suvich je povedal novl-narem o tržaških industrijski co
tej čvrsti, krepki, velikodušni itati- da pričetek dober kar tQ_ janski mladini, potisnjeni proti bo-^ važnejše ker je ;industriska
S pota.
cona nastala v težki dobi tržaškega gospodarstva, kar je vplivalo tudi na propagandni program, ki ga je bilo treba precej modificirati. Kon-
mož, z vsem svojim orožjem na P0-;ceslj bilo dQsedaj izdanm okoii velje kralja in duceja, da si pnsvo- ^	^ Važnih/Prispe_
ji svojo srečo ..."	j
V Zadru je govoril Turati takole: "Treba jc iti na Reko in priti semkaj, da razumeš solzno in žalostno resničnost mirovne pogodbe, ki je mi nismo podpisali. Tu v srcu Dalmacije je nekaj, kar krvavi kakor odrezano mesa in vpije s prebodenim srcem. Sicer pa mi i»e zahtevamo mnogo, nas vznemirja samo to, da imajo nekateri poln g
Po Ely, Minn., se je že dalj časa govorilo, da se Vrtinov Matija in 1 Zupančičeva Ana malo postrani pogledujeta. Pred kratkim sem ju pa srečal na ženitovaniskem potovanju, vozeča se v lepem novem avtomobilu. doli proti središču Amerike — Chicagu. Nevesta jc hčerka občeznanega trgovca Zupančiča, dočim je ženin solastnik trgovine Rihkus & Vrtin.
Na Ely sta si obljubila zakonsko zvestobo Jos. Palčar in Miss Zgonc,; katera jc bila učiteljica. Na po-! ročno potovanje sta se podala pro- j ti Kanadi.
V Williams, Minn, so pri kopanju vodnjaka naleteli baje na zlato.
Na Eveleth, Minn, bodo zidali nov mestni urad, kar bo stalo 60 000 dolarjev.
Na Ely, Minn., bodo zidali mestno sodnijsko poslopje, ki bo veljalo 150,000 dolarjev.
Na Virginia, Minn., jc pred kratkim dobilo osemnajst Slovencev državljanske papirje.
Pozdrav I
Matija Pogorele.
pRHKiiiisirM!««. i-'iuwicswJauy^wiiiKfflK maaiiwm* i^^^ireiftaMp^jiiM w'^^paftrw:,
I Pozor Rojaki!
I [ Za vestno m hitro izvršitev vseh poverjenih j nam poslev naslovite vsa pisma za list —
želodec, dočim primanjkuje nam, t i kar je potrebno. Tega ne moremo' £ trpeti. Mi smo mlad narod z zdravim želodcem in bi prav lahko tudi
il
la razmesarjenega telesa. Iz papirjev se je ugotovilo, da je pone-srečni delavec G j uro Benšek. Ponesrečeni je popival vso noč v bližnji gostilnici in proti jutru začel povpraševati, kdaj pride zgodnji jutranji vlak iz Koprivnice. Ko je dospel na postajo, je Benšek skočil iz gostilnice, ne da bi plačal in tekel k stroju, "kjer Je po eni verziji hotel skočiti na stroj in se peljati brezplačno, po drugi verziji pa se je Bčhšek vrgel prostovoljno pod stroj v samomorilnem namenu.
GLAS NARODA"
216 West 18th Street 1M New York
Vsa denarna posle in
azila v stari kraj,. bančne se Zadeve pa
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street « New York
da tako Vasa naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela.
-----,-r—T—-'	J .'■—:—.....-t----.........-^i——--------------------' jgi
!9!£SUIHin( (IBtBUvU - R H (SSNUSBmillSimiWSQflE^SBIffitHVmAllMi^MR^R^Rir"!	f-^f Tffil^BSflBBStSBSBHifft^SlfflBOB^frtfllftlfBItliŽ
Ker je bil Kristan za republiko je bil Rude seveda za monarhijo.
* Živel kralj Peter! — je zagrmel Rude v Clevelandu.
"Živela republiVa!" — mu je odgovarjal v Chicagi Kristan z vnebo-vpijočim glasom.
In tako se je bila nekrvava borba za našo lepo domovino na svobodnih ameriških tleh.
Ko j po sklenitvi miru sa šla voj-ščaka gledat svoje uspehe.
Trošt se je baje z aeroplanom prevažaj, dočim je bilo republikan-stvo bolj ponižno in demokratično Lc tajnika je vzelo seboj — mladega cukerbekerja ter mu velikodušno plačalo stroške za tja in nazaj.
Stari Pašič pa k sreči ni potreboval babic iz Amerike. Kar sam je še precej dostojno in uspešno opravil svoj posel.
Ko so prišli naši bojevniki domov. je bila Jugoslavija že zavr-šeno dejstvo.
In tako se je zgodilo prav po človeško: — Prvoborilelj zh republiko, je postal jugoslovanski commisio-ner. dočim je dobil Rude. ki je lomil kopje za monarhijo, migljaj, naj se prične udejstvovati na na-rodno-gospodarkem polju.
Oba sta se vrnila v Ameriko. Ker je večinoma vse priseljeniške in iz-seljeniške posle prevzela ameriška vlada, ni imel komisar prevelikega opravka, dočim je Rndc v agilnosti prekosil samega sebe. V par tednih je imel osnovan Jugoslovanski Import in Eksport, tiskane vizitke, za mesec dni zarentan prostor na štirinajsti ce^ti in par tisoč dolarjev v žepu. Newyorskc Slovencc, ki se ne dajo tak9 zlepa ujeti, je enostavno ujel na — kislo zelje. Pripovedoval jim je. da po najel parnik, s katerim Bo importiral kislo zelje iz Jugoslavije v Ameriko Ta ponudba se jim je zdela tako zapeljiva, da šq mu dolarje kar stresali v naročje.
Kmalu je pa tudi Rude utihnil. Edinole rojaki se preklinjajo. Ma-gari. če se zna dvoboijevati. mu sablja ne bo zadostovala, če pride v Downtown. Rojakinje bi ne poznale nobenega usmiljenja, posebno, ker nima več bradavice.
Tako je usoda razdvojila nekdanja nasprotnika. Le malo Je slišati o njima.
O Rudetu le to, da pije kavo v Beogradu, dočim se Je njegov nekdanji politični nasprotnik zadnjšif ia Lemonta javil *V0JT pristojni; oblasti. ' '	" " ~~
-o L A 8 N A Hp J*
MEW YORK, ygURSPAY* AJPgPgT I, 1329
The LARGEST SLOVENK DAILY bi V. 8. A.
IIAMZA HUMO:
G ITN AR,
Večkrat sem prihajal k Hanari j človeku nad ljudmi, poslusai pri- i pcvedavanja njegova ln razgovore, j Navodno je sedel pred kolibo ob re- j ki Medžad, v senci vitke palme plel j nbi:;ke mreže in govoril:
"Res je. da so nekateri rekli — ne ubijaj' — ko da so ponavljali Njegove besede, vendar vsi živimo do smrti. Tcda je ptica na svetu ln Gunar Jo imenujejo, ki večno živi, ker ne živi od smrti. Vedi namreč, da kdor nc ubija, tudi ubit ne bo!"
V svoji prvi mladosti sem videl ticc Gunar z gorečim repom in očmi. ki do srca prodirajo. A stari Galfala me poboža po glavi in reče:
"Hanara, dano ti bo, da večnost občutiš in na pol peti boš zaostal ko vsi iz našega rodu".
A ko sem dorastel, so mi povedali to-le pripovedko o ptici Gunar:
'Zdavnaj, zdavnaj enkrat je v deželi Sama živela plesavka Gunar in poznali so jo daleč naokrog In tako lepa je bila. da so rože ko človeška krt rastle, koder je šla: a matere in zaročenke so pretakale solze.
"Ali srce Gunarino je bilo mra-morno in pogled poln ljubezenske
groze.
"— Devica z neba Je — so mnogi govorili, ker njen ples jc bil nad-zemeljski.
In vsakega, ki se je je dotaknil, se je smrt dotaknila.
'Gunar pa jc od mesta do mesta hodila in nikjer ni nočeva la, ker jc šla na krilih.
'Čimbolj jej plesala, tembolj je Sama gorela in gibi njeni so bili vse bolj vetru podobni.
"Pred krvavim satrapom Allakc Je plesala in on je drhtel ob njenem plesu in je ukazal, da jo v njegove dvorane zapro.
"In zaprli so jo.
"A ko je noč padla, je stopil Al-laka v dvorane, jo v plesanju prekinil in gibe zadržal in opazil deviško grozo v njenih očeh.
"Drugega dne je bil Allaka neraz-položen in ukazal je. naj z gladom mučijo, da bi njeno upornost stri.
"Vsi so se čudili, ko so videli, da Gunar ne rabi jedi In drugih potrebščin človeškega telesa.
ČRTICE
"Ko je padel treiji mrak, je stopil Allaka v dvorane, je v plesanju prekinil in zopet opazil deviško grozo v njenih očeh.
"Minevali so dnevi in minevale nc i, a v Allakcvih očeh je gorel bes in vsi so drgetali pred njim. Nekega jutra je ves nor prišel iz svojih dvoran in ukazal naložiti veliko grmado in' sežgali plesavkc Gunar in upornost v njej. Ker če
ko sad drevesa in spominja na bližajočo se jesen.
Y HAREMU.
Njene korake sem začul in srce mi je zadrhtelo. Z očmi sva se srečala in kljubovalni ponos me je prevzel.
Saj to je bila samo šala!
Tretje jutro se Sefima ni mogla
Iz zgodovine papeževe države.
, ,,,	, vzdrzati ln mi je presekala pot.
se upor po mojih krajih razpase. *	...... .....
.	,___i Grudi so ji valovile in oci je imela
ko ognjene.
Izdelani?
Le pogum! S pomočjo Severa'* Esorka se izne-bite potrtosti. Zanesljiva.' odvajalna tonika, ki prežene neprebavo. vzbuja tek, po nji boljše spite in se počutite boljie. Vprašajte lekarnarja.
ESORKA |
nas bodo bogovi pozabili in bodo prišle slabe letine, je govoril.
"Grmado so naložili in vsi so se čudom čudili, ko je Gunar zaplesala na njej. A ko se je je plamen doteknil. so vsi, ki so bili tam. postali pijani od dišav in oči so jim zaplamenelc od prehudega sija.
"Gunar. ptica z gorečim repom pa jc vzletela pod oblake in višave so jo požrle".
PESEM ODHODU.
V bistrili rekah med velikimi skalami, sem se kopal, v rekah juga. zvonkega smeha in dehteči h bregov. Njemu in ženam sem pel. Ali ko je še tako slabo letino soln-cc sežgalo in je zemlja zacvilila kc kaca v precepu, so zajokali bradati možje in žene in otroci.
Nisem jim mogel pomoči in odšel sem iz lepe dežele. Hedžuda sem vprašal za svet, starca orlovskih let, in rekel mi jc:
"Tudi ti, pesnik, spadaš med slabiče in tvoj jok bi objokane še bolj razžalostil. Pojdi in se kopiji v črnih rekah, ker črne reke teko skozi rodovitne dežele".
"Hedžud. povej ml", sem ga pro- ! sil. "kako naj reke veselja z reko j žalesti za menim in kako naj srce j zadušim, aa ne bo v obupu jako- j lo?"
"Le na žrtve svoje je mož ponosen, jok pa je sredstvo slabotnih žena, zato ker jc tudi otroško veselje njihovo", odgovori Hedžud.
Z A VST ŽENE MERHAM.
Ženina za\ist jc hujša ko kačji pik, ženina ljubezen je sočnejša in bolj dehteča od vrta belih lilij.
Morske globine sem meril, pa jim nisem do dna prišel, ena Merham me je ljubila in nisem videl dna njeni ljubezni.
Ob morju sva hodila in poslušala vpitje galebov nad gladino. A Lamaneh jc na pečini jokala in čakala daljnega broda.
"Merham. zakaj drhtiš?" sem jo vprašal. Kaj se bojiš tekmice?"
Niti besedice ji nisem rekel.
Saj to je bila samo šala!
Dnevi so minevali in druge žene sem ljubil, a mislil nanjo.
Ko sem ji nekega jutra v oči pogledal, ni bilo ne strasti ne ljubezni v njih.	\ , Prav na dnu nekje je nekaj tlelo ko prezir radi nezvestobe.
j

Pošljite nam
iti mi vam bomo pošiljali 2 meseca
"Glas Naroda"
in prepričani smo, da boste potem
stalni naročnik.
II
ll II
8
Cclicslovaški ministrski predsednik v Kuparih.
PAPEŽ PIJ XI.
listina, iz katere pobožni čitatelj bi delali cerkvi krivico, če bi hoteli zve, da je ustanovil papeževo državo valiti vso krivdo na njo. To jc bila ! prav za prav že česar Konstantin enostavna navada takratne dobe. 1.314, ko je daroval papežu Silvi- ki jo je znaia ccrkev spretno izko-
Sporazum fašistične Italije z Va- pa dolgo uspešno upiral. Njegova stru celc Italijo, sam se je pa pre- ristiti.
tikanom je vzbudil po vsem svetu za-' prepričevalna zgovornost je velja nimanje za tako zvano rimsko vpra la končno pri kralju več, nego Ion
selil s svojim dvorom v Konstan-
tinopol. menda zato. da bi papežu
V Dubrovnik je prispel predsednik čehoslovaške vlade in vojni minister Udržal. Takoj po prihodu se napotil v kopališče Kupari, kjer so mu čehoslovaški gostje priredili prisrčen sprejem. Udržal ostane v Kuparih dalj časa.
šanje, ki se je vleklo skoro 60 let, j gobardska vojska. Kralj je vračal v jtaiiji ne mešal štren. Ta "da
JT f| C V IN DRLT.O ORODJE ° L IZ JUGOSLAVIJE
4 .'ara nt i rn ne KOSE z rim-kom L'4. l's. iu ."2 j talcev ..f-\ —
« KOS ]mj ................... 1.75
Sili' .........................90
KLEP1LNO OltolMi: .......1.30
BRrSILNI KAMEN *lSerg*mo* ,r>0
MOTI K A .....................-K)
Pil Al.c A ......................r:o
ItlBHŽEN jtu rep z 2 i*>/.ema .l.iiU I'oStuiiia prosi a.
MATH PEZNR Bo*„J™ll ™
Poznejša doba je prinesla papežem velik in nepričakovan porast
in za vse, kar je v zvezi z Vatika- posestvo za posestvom, katera }e bil jjlna" listina je zelo obsežna in posvetne moči. V 13 in 14. stoletju nom in njegovo politiko. Zato u- vzel cerkvi, ker se je bal Petrove- -imperator c&csar Flavius Con- so bili papeži faktičnl vladarji sve-tegne masikoga zanimati, kako so• ga naslednika, ki mu je znal v ta!'o statinus" se predstavlja v nji kot ta- zapovedoval: so cesarjem ln papeži sploh dobili svojo državo. | živih barvah naslikati kazen, ki bi i2recino pobožen vladar, ki je via- kraljem, ki so morali vedno nagla-Če hočemo odgovoriti na to vpra- j ga zadela, če ostane sovražnik sv daj točno tako. kakor so želeli v *ati. da iniajo svojo moč od pape-šanjc moramo poseči daleč nazaj j očeta. In tako je papež zaokrožil VIII stoletju papeži. Ta listina jc žcv- Resnici na ljubo jc pa treba v preteklost. Poklicati si moramo vjerkveno državo okrog mesta in po- pa pjsana v tako bombastičnem ugotoviti, da v svoji lastni državi, spomin dobo. ko je nastajala naj stal pravi vladar v srednji Italiji. sjogu kakršnega Konstatinova do- v dedsčini sv. Petra, papeži z red-razvalinah rimskega imperija v j Toda za enkrat še ni hotel biti for- gg poznala Pozneje ni bile kimi izjemami niso bili dejanski divjem kaosu barbarskih narodovi malni vladar. Had je priznal moč težko dokazati da je ta Konstanti- gospodarii. Rimljani so se za nji-nova Evropa. V teh časih je bil bizantinskega cesarja tem bolj, ker nova darilna listina potvorba. ki -e hovo mesto presneto malo brigali rimski škof v splošnem kaosu sko- j ta moč v Italiji ni ničesar pome- iZgia med ieti 757 jn 767 iz pobožne in njihovo mesto je bilo često zelo ro edino trdno oporišče. Njegov se- i nila. Priznal je tudi longobardsko- fantazije nekega meniha, kateremu bojevita republika. Na ostalem o-dež. poln spominov na rimsko sve- ga kralja seveda samo in edino se je zahotelo čim bolj utrditi po- zemlju papeževe države so pa če-tovno vlado, ni bil več glava civi- v toliko, v kolikor je bil poslušen svetno moč cerkve. Dosegel je svoj sto vladali večji in manjši velika-liziranega sveta, marveč sedež na- sin cerkve. Istočasno se je pa ozi- namen in papeži so se e. uspehom ši. kakor so hoteli, in najmogoč-mestnika apostola Petra, ki mu je ral po močnejši zaščiti, ki bi ne bi- še dolgo sklicevali na to potvorje- nejši papeži, pred katerimi se jc sam Kristus poveril vodstvo člo- la tako blizu Rima. no latino. Primeri potvorjenih li- tresel ves svet. če so izrekali pre-veštva v zveličanje. Takratni zelo j Našel jo je v državi Frankov, v stin 2 vsemi posledicami pa v sred- kietstvo. pogosto sami niso vedeli, površno izobraženi svet še ni niče-1 stari Galiji. Tam je kraljevski rod njern veku niso bili redki in zato kako naj upravljajo svojo državo, sar vedel o dvomih poznejših zgo- "Morovejev izumiral njegovi zadnji ________________________________
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgo-
dovlnarjev, da-li je bil apostol P2-ter sploh kdaj v Rimu. Takratni svet se ni prav nič spodtikal nad dejstvom, da je slavni temelj vsega papeštva izrek: "Ti si Peter, to
potomci so bili samo še sence ob mogočnih upraviteljih države. Eden teh upraviteljev je snoval naklepe, da bi zaprl slabotnega kralja v samostan in si sam posadil kraljev-
tetne izkušnje Vam mi zamoremo'
"Ne. ne bojim se' ham in se zamisli.
odgovri Mer-
"Vse je minilo; zato ti boni zaupala nekaj, česar bi ti nc smela:
Dekletova ljubezen je ko drevesce v vazi. ženina ljubezen pa je
dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-
je skala in na to skalo bom zidal j sko krono na glavo. Nastali so pa svojo cerkev," samo v enem štirih .dvomi ali bi se smelo to storiti in priznanih evangelijev in da torej t ali more nared tako kršiti prisego ni popolnoma sigurno, ali se more, zvestobe svojemu kralju, dasi je bil razlagati tako, kakor so si ga ras-j slabič in povrhu še bolehen. Obrnili lagali poedini papeži. Moderna zgo-1 so se na Rim s prošnjo, naj odloči dovina je pa zopet prepričana, da papež. In v papežu Zahariju se je je apostol Peter res bival v Rimu.; enkrat prebudil velik demokrat. Izjavil je, da izvira kraljevska moč iz naroda in če narod hoče. si lahko postavi tudi novega kralja, samo če privoli sv. oče. Že takrat le tično lečo znanosti nezanesljivo obstojala bojazen, da so nemirni
! Dvomi samo. da-li je bil Peter v Rimu tako dolgo, da je mogel usta-
noviti krščansko versko občino.
: Vse se izpreminja in vse je pod kri-
m.-r. !
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
GLAS NARODA
216 W= 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
ii
79
parnfke.
Takrat, v V., VI., in VII. stoletju po Longobardi pod svojim novim kra-Tudi ncdržavljani zamorejo po- Kristusu je prevladovalo prepriča- i Ijem znova dvignejo proti Rimu m tovati v stari kraj na obisk, todan nje, da je papež naslednik sv. Pe- j proti papežu. Treba si je bilo tor^j1 preskrbeti si morajo dovoljenje za tra, in razen poedinih pogumnih j zasgurati zaščito pri Frankih. Kra-j povrnitev (Return Permit) iz Wash- nasprotnikov te cerkvene dogme si lja Frankov Hilderiha so zaprl v ingtona, ki je veljaven za eno leto.; ni upal nihče dvomiti, da bo zve- samostan, njegov državni upravitelji
Pipin, se je pa dal kronati in škof rimske cerkve Bonifacij ga je ma-
Brez permita je sedaj nemogoče j zano tudi v nebesih, kar zveze Popri« nazaj tudi v teku 6. mesecev; ter odnosno papež na zemlji.
in isti se ne pošiljajo več ▼ stari .	znn 7a lcralia
Italijo so takrat preplavili ger- j 21111 za KralJa-
Zaharija pa ni sam žel sadov
kraj, ampak ga mora vsak prosilec
re, ki .so bili nedavno sprejeli kr-
terega so Longobardi vedno bolj pritiskali, se je napotil osebno k novemu kralju Frankov Pipinu, da
osebno dvigniti pred odpotovanjem manSkl barban m rtmski škof 3eisvoie setve šele Štefan IT ™ v stari kraj. Prošnja za permit se^* ^P*1 kot	Rlmalsv°3e setve' Šele štefan XI" na
mora vloiiti najmanje eden mesec1 protl nJlm	duhovna avto-
pred nameravanim odpotovanfem rlteta je vpijala tudi na te barba-in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj se jim pošlje ha Barge Office, Ne*r York, N. Y.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Glasom nove ameriške priseljeniške pasta ve, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota «45 priseljencev letno, a kvotni -viseji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost » kvoti to ti so: Stariši ameriških državljanov, moti je ameriških državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poro-<jfli, žene in neporočeni otroci izpod 18. let« poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa sc opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 81. leta onih nedržavljanov, ki so trtli postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje.
tudi diplomatsko poplačal, ko je pokleknil pred njim in ga prosil, naj se zavzame za interese sv. Petra proti nenasitnim Longobardom.
- Ppin se je papežu bogato oddo-žil. Napotil se je z vojsko v Italijo
ščanstvo. Kralji teh pritepencev se z maziljenjem P°trdi njegove prej-niso posebno spoznali v klasičnem tšnje kronan3e in P°mlri ^ zadnje jeziku starega Rima. pač pa so ostanke uPornih duhov pn>ti "sa-visoko cenili latinščino in njeno u-!mozvancu"- Pipin je ^P11 Pred porabo v svojih dekretih so smatra-!nJm 3 konja 1x1 hodil dolgo P^ knxi 11 za znak. da so določeni za nekaj!papeža« ki se je vozil v krasni ko višjega, ne pa samo za navadne po- čiji" Ta Ponižnost se mu je izpla-Siavarje germanskih plemen. V de- čala' kati 2 njo si Je zasi8«^al kra-lu Italije je še dolgo obdržal moč!!jevsko. krono; Papež mu ie Pa pravi dedič stare rimske države, dedič njene vzhodne polovice, bizantinski Cesar. Toda njegova m*oč je pojemala in kmalu ni več zadostovala, da bi ščitila italijanske mesta pred barbari. Samo papež kot
zadnja nada je bil tu. V njem so'iztrgal je Longobarom znaten del bile poosebljene stare latinske tra-' Italije in ga poklonil papežu kot ded dlčije, njegova latinščina bi se si-'ščlno sv. Petra. L. 754 je izdal pacer ne bila mogla podvreči kritiKi1 pežu Štefanu darilno listino in so to klasičnih gramatikov, vendar pa je' listino Je bila prav za prav ustanov-"bila še vedno jezik starega. Rima, a IJena papeževa država. S tem pa pa-poleg tega je bil papež duhovni po- j peževa država še ni bilo zasigura-glavar krščanskega sveta. Kaj ču- na, kajti ko so Franki zapustili Tta-da torej, da je šinila papežem na lijo, so se je znova polastili Lčngo-Za vsa* pojasnila se obračajte na tokrat v glavo misel, da se ne ka- bardi, ki so še bolj pritiskali na
že zadovoljiti samo z duhovno moč -' papeža, ker je bil poklical proti jo in avtoriteto.	'njim tujo pomoč. Potrebna je biloj
3. decembra 741.je postal papež nova Piplnova ekspedicija, po ka-' Zaharija, Qrk iz Južne Italije. Via-! terl je prišlo do ponovne utrditve | 'dal Je do 1. 752. To je bil eden naj-' dedščlne sv. Petra, spretnejših diplomatov na Petrovi! Piplnova darilna listina se ni o-1 stolid. Nanj je pritiskal z vso silo hranila poznejšim časom. Pač pa se kralj Loftgobardov. kateremu se ;e je ha .enkrat pojavila "prastara !
poznano (n zanesljivo
SAKSEfe STATE BANK
tU COBTLANDT STREET NEW> YORK
_L
Z MARLJIVIM STEDENJEM DOSE2ETE UDOBNO BODOČNOST ZA SEBE IN SVOJE
Vaši prihranki, naloženi pri nas, Vam do-
našajo
Ž
41%
obresti na leto.
Vloge obrestujemo mesečno.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
S
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne čita mu vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
TiLAS NARODA"
NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 1, 1929
The LARGEST SLOVENE DAILY In 57. 8. A.
mm
Mlada ljubezen
ROMAN
Za O las Naroda priredil G. P.
• Nadaljevanje.)
Jutri? Torej v par urah že? — je vprašal Silver ter pritisnil roki na svoje srce,	_
—	Da. jutri. Midva bova vzela prvi viak in že pred opoldne boš lahko videl Jakobino. Pustil bom vaju sama vse popoldne. In nato poslušaj se eno: Ob tej priliki obiščemo lahko vsi trije očeta Montguil-helma. Mi mu moramo vendar prijaviti poroko. Prositi ga moramo tudi dovoljenja.
—	To Je res!
No, dobro, skrajni čas je! On prebiva v dolini Pontaqna. Jutri odidemo vsi trije v Pontaqua. To bo lopa vožnja z vozom! Kaj praviš, fant moj?
—	Ves sem srečen!
—	Ali misliš, da bomo lahko našli tvojega očeta?
—	Nobene lažje stvari ni. razven če se ne nahaja na povratku v Gargos.
Potem je torej dogovorjeno in mi ga bomo skušali najti. To nam preskrbi lahko tri praznilke! In sedaj, lahko noč! Pojdi kmalu spat, da boš jutri svež in brhek. Lepo se obleci, za Jakobino!
V veži ga je naenkrat prijel za gumb suknje ter mu rekel priliznjeno:
—	Kaj sem hotel še reči! Ti bi mi lahko prepustil v svoji hiši majhen kotJček za stružnico. Tam bi napravil vodovod ter bi se zopet lahko lotil dela. Ah, sedaj ni več veselo tukaj. Od samega postopanja sem postal že popolnoma revmatičen!
—	Vse kotičke boste imeli, kar jih hočete, gospod župnik! Mi bomo našli prostor za va^o stružnico in vas samega, če nama hočete napraviti veselje ter stanovati pri nas!
—	Dober fant! — je vzkliknil duhovnik ter mu hotel streti roko. — Moja ljuba Jakobina bo postala zelo srečna! Torej, jutri! Zavihaj luknjo, da se ne prehladiš!
Na ta način sta se ločila ter zaspala.
—	Pupota! — je rekel prihodnje jutro abej Bordes. ko jc sedel pri zajtrku, — sedaj pa lahko zopet namažeš kruh z maslom.
ŠESTO POGLAVJE.
Silver je bil že ob peti uri pokonci in ob polšestih je stopil v cerkev Aigues-Vives-lcs-Mains. Hotel se jo izpovedati. Sililo ga je, da duhovniku zaupa, da je odvedel Slap.
Kljub velikodušnemu predlogu, katerega je stavil dan poprej abc-ju Bordcsu. jc čutil vendar, da ga je pekla vest. Zdelo se mu je, kot da leži ogromna skala na njegovi duši. Zaman si je rekel, da je odvrnil od dobrega, starega gospoda Slap le v namenu, da koristi njegovi de-c:injl. Njegovo ravnanje se mu ni zdelo niti za las bolj moralično. Vsled teg ni mogel ponoči mirno spati in podnevi primemo uvaževati vanllnega pudinga, katerega Jc dobil iz farovža. Parkrat je že hotel povedati vse abeju Bordesu. Tega pa si ni upal Ni bilo dobro zobati črešenj z varuhom Jakobine. Kdo ve. kako bi sprejel priznanje!
—	Povedal mu bom šele po poroki! — se je odločil konečno.
" t
Ko je izvedel, da se mudi par tujih duhovnikov v Aigucs-Vivcs. jc iklcnil poslužiti se te prilike .ter jim zaupati težak greh.
Ko je zapustil spovcdnico, se je čutil olajšanega.
Ker je bil mnenja, da ga morda duhovnik ni popolnoma razumel, kajti naložil mu je le lahko pokoro, je prostovoljno navrgel še dva rožna venca ter križev pot.
Misel, da se bo nahajal očiščen pri svidenju z Jakobino, ga je o-srečlla. Ah, kakšno blaženost mu je obetalo danes to sinje nebo, ki je sijalo na Aigues-Vives!
Nato se je napotil nazaj. V dvajsetih minutah je bil zopet v Gar-gosu.
Kako počasi bo potekal časi z Pierrefitte v Pau!
Ko je plšel mimo farovža. je videl prihajati abeja Boidesa.
—	Ah, tukaj si! — je vzkliknil varuh Jakobine. — Kako pa ti gre danes zjutraj? Saperlot! Tvoje oči bleste, da bi človek takoj dobil soln-čarico od njih. Moja nečakinja jo bo prav gotovo dobila. Pojdi in o-sedlaj oslico, kajti v dvajsetih minutah se bova podala na pot! Kadet Je že osedlan. Jaz se moram se ogla siti pri Roumigasu. Obvestiti ga moram, kar nameravam!
Tudi abej je čutil potrebo, da olajša svojo vest. Pustil je Silverja Montguilhelma oditi v njegovo duplino ter se obrnil proti hiši čarovnika in vedeževalca.
—	Hm. to bo najbrž skrajno neprijetno. — si je rekel ko jc stopal naprej, proti hiši.
Pri cerkvi se je pokrižal.
—	Povsem neprijetno! — jc mrmral sam pri sebi.
Sel je vedno bolj počasi in ko jc dospel do vrta Raumigasa, je obstal.
—	Kakšna vražja kupčija! — Kako naj mu to dopovem? Nato je odprl majhno železno ograjo ter obstal za trenutek pod cvetočo jablano.
Oba sta kot ponorela na Jakobino! Oče ne bo lahko pustil in sin je preko ušes zaljubljen vanjo! Seveda, besedo sem jima dal!
Tako je govoril abej poluglasno. Za navadne slučaje je zadostoval šnofec tobaka, kadar je bil v zadregi. To ga je spravilo k ugodnim mislim.
—	Bah, — je rekel, — najprej moram iti noter. Misli bodo že same prišle za menoj.
Ni napravil še tridesetih korakov, ko je zapazil Roumigasa, ki jc štal pred cvetočo črešnjo.
—	Sapcrment! Človek se no more niti pripraviti! — si je mislil varuh Jakobine.
Čarovnik pa ga je ze videl.
—	EJ. gospod župnik, tako zgodaj?
—	Da. gospod Roumigas!
—	Kakšno krasno vreme, kaj nc?
—	Sijajno!
— Dober dai, abej Borges! Kako se počutite?
—	Zelo dobro, gospod Roumigas!
8eveda, to se vam pozna! Dosti boljše se mi zdite. V par dneh se boste zopet popravili. Pretekli teden, ne smete mi zameriti, ste izgledali selo mizerno!
—	Zares, Imel sem skrbi, gospod Roumigas!
—	O, Bog obvaruj!
„ Abej se jc popraskal za ušesi.
—	Sedaj bo prišlo veliko presenečenje! — si je mislil.
—	Sin mi je včeraj pisal, — je pričel čarovnik iznova, — da bo šel prihodnje tedne v Pau In da upa. da mu boste dali priporočilno pismo na prednico, da bo lahko videl Jakobino.
—	Sam prihaja na to, — si je mislil župnik.
Tobak pet ni Imel zaželjenega učinka in vsled tega jc gledal s precejšnjim strahom, kam se bo zasukala zabava.
—	Gospod Roumigas. — je končno priznal, — prišel sem ravno, da gfevajaroz- vami slede svoje nečakinjo.	... .	.,v,
(Dalje prihodnjič.)
Venčeslav Hanzlovsky, Mrzli studenec:
Srnjaki.
Trnovski gozd je po nekdanjem dobrem staležu divjačine mnogo lov cem znan. Tu je bilo pred vojno srnjadi, da si mogel pripeljati gosta vedno do sigurnega strela. Gostu si same šesterake kar na prste našteval. Mogel si je izbrati, katerega je hotel. Za lovca vodnika je bil tam zelo lahek posel. Nikjer pa' menda ni bilo tudi toliko divjih lovcev, kakor v Trnovem gozdu. Hote ali nehote si imel ž njimi ved-mnogo opravila.
*
Gospod M. s Predmeje je bil izvrsten lovec in zelo dober strelec. V enem letu je ustrelil sedemnajst močnih šesterakov. Ta gost je pa imel neko veliko napako. Na lovu je bil vedno prehiter, kar je mnogokrat bridko moral plačati: "Naglica ni nikjer dobra", pravi pregovor.
Goste sem več let spremljal na njihovih lovskih pohodih, zato mi dovolite, da kratko navedem nekaj resničnih doživljajev:
Lepega dne začetkom junija sediva z g. M. zvečer ob robu travnika z imenom "Mala lažen" in čakava v zakrit ju na mnogokrat mi javljenega starega srnjaka. Takoj ob začetku mraka izstopi ^tara srna, za njo mlajša s koziičem in kmalu za njima še druga srna s kozličkom. Vse živali se nekaj minut plaho ozirajo, premikajo uhlje, sučejo vratove in vihajo smrčke. Ko se uverijo, da sta zrak in okolica dista, se prično previdno pasti. Oddaljene so komaj 150 korakov. Veter imava dober, kar jc za lovca poglavitno.
Nevidno se mrači in že je toliko tema, da z navadno risanico brez daljnogleda ni mogoče streljati, ko se od roba gozda v velikih skokih potegne rdeča lisa. Sredi pasočih se srn stoji nov komad in se nervozno ozira na vse strani. Oba imava hkratu ročne daljnoglede pri očeh ko začujem pritajeni glas gostov "Strela, to jc stari", in že mu jc puška pri licu. Blisk sikne proti izbrani žrtvi in od ostrega strela za-stoče za par sekund vsa okolica Domnevni star kozel — dobro zadet — udari s prvim koncem kvišku in zamolklo telebne ob hladna tla; še enkrat pridvigne svojo ro-gato glavico in zadnjič milo pogleda ta zapeljivi svet. Moči mu opešajo; pobesi uhlje; oči se mu ska-le in trudapolno za vedno zravna svoj trup jx) brezsrčni zemlji. "Dokončano ti je", si mislim, ko opazujem ostale komade, kako jo bliskovito uberejo proti Nagnovcu in se zgubljajo v temen gozd.
Hitro vstaneva. ko se v neposredni bližini za najinim hrbtom zadere — močan bas. "Bou, bou, bou' I in močan srnjak jo v velikih sko-' kih briše proti Prevalu. "Strela, tu Je še en močan kozel. Tega bova pa drugič. Pojdite po ustreljenega, jaz bom pa medtem malo puško namazal", mi veli gost. Dospevši do srnjaka me mrzel pot oblije. Sredi "Male lažni" leži nepremične ustreljeni zelo slab enoletnik-špi-čak — z visokimi popačenimi odrastki, da so rogovi še večji in močnejši videti; so še v kožo zaviti. Hitro potegnem špičaka v malo dolinico ob robu gozda, ga očistim. — In že je v nahrbtniku. "To je srnjak, kaj? Takega "starca" se ne dobi tako hitro", me ogovori g. M., ko dospem do njega. "Res je to čuden kozel", mu odvrnem In se za-sučem^^Uumu pokažem na hrbtu visečega letnika. — "Za boga", mu znova uide in se od slabosti nasloni na zraven stoječo smreko. "Ali je to mogoče" me vpraša. Končno le prizna, da ima noč svojo moč.
Ob mraku se vsi predmeti vidijo večji in vse je bliže (optična prevara). Vse se premika akoravno je vse mirno in čujejo se različni glasovi, šumenje, akoravno je vse tiho. Vse to lovca mnogokrat zapelje in prevari. Ob mračnih urah — ali ponoči — mora sloveč s podvojeno pažnjo loviti.
V Smrekovi dragi nedaleč od koče proti Zelenemu, robu zapazim močan kos srnjadwi. Urno pokličem g. M., k ije nedaleč od mene opazoval trop gamsov, pasočih se pod Zelenim robom. Kos se prestopi in pokaže se z močnim rogovjem obdana okrogla glavica. Kozel je oddaljen komaj 80 korakov. Streljati ni mogoče, ker je pleča zakrivala smreka. Strel v samo glavo ta vrat je zelo tvegan. Strel v zadnji konec je pa docela nepravilen; zato morava čekati. Srnjak se prestopi In že se skrije za nizkim "Cmovljem. Na drugi strani
"Ta je pa dobro zadet", manj gost in že snaži puško. Jaz se spu->stim v veliko vrtačo in prilezem na drugem kraju do ustreljenega srnjaka. Bil je močan šesterak z vi-dmovlja se znova prikaže. To pot' sokimi rogovi. Po stari navadi o-
se vidijo lepo pleča in zadek, a glavo ima za drevjem skrito. Gost — brez natančnega opazovanja in pomisleka — nasloni puško, stisne in srnjak z -lajajočim glasom odnese zdrave pete proti Tisovcu.
?Kaj je to? Ali sem ga popolnoma zgrešil? To vendar ni mogoče na tako kratko razdaljo. Za boga", mu znova uide. "Poglejte na strel in kroglo poiščite", mi veii sam .pa po svoji stari navadi že snaži puško".
Od daleč že vidim na strelu ležati komad in ko pridem blizu, vidim staro, že skoraj vso sivo, vam-pasto srno-jalovko. "Tudi dobra proč", si mislim, jo pograbim za dolge uhlje in jo vlečem do gosta Gost — ob pogledu na kozo — zmrači obraz, iz ust se mu. izvije: "Vse je začarano", se obrne in ves užaljen hiti domov.
Kozo hitro pripravim in jo za kočo slučajno mimoidočemu vozniku naložim na voz in kmalu smo vsi .skupno na Predmeji.
Od hudin solnčnih žarkov prideva z g. M. na severno stran vrh Velikega Golaka. Na n^sprostni strani velike kotline pod seboj zapaziva starega gamsa-gošarja. ki se na kakih 300 korakov oddaljeni skala nemoteno pase. "Zalezuj-va ga", meni gost in že se previdno spuščava ob robu navzdol. Za prvim manjšim robom zapaziva v kotlini na komaj 60 korakov pod seboj starega srnjaka-samotarca. ki je že moral kaj slišati ali zapaziti, ker stoji mirno kot kip. "Bolje je imeti jajce v roki. kot goloba v zraku", meni gost, poklekne in že odmeva strel od nasprotnih sten Po strelu se srnjak sesede in pre-kopicuje v kotlino. Obenem zapazi- ' va po strelu, da se premetava še drug komad, ki je očividno za prvim ležal. Bila je stara srna. ki jc dobila srnjakov izstrelek v hrbtenico.
Da bi bil gost malo potrpel. bi bila srno gotovo opazila in ji prizanesla. "
*
Nekoč stopava z g. M. od Čavna proti Smrečju. Tu pa tam poizkusim s sklicanjem. Ker je že pozno, se nič ne gane. Prišedši na majhen klanček nad oglarjevo kočo. po-stojiva. Gost vzame svojo "Butto-lo"-piščal in prične klicati. Po četrtem klicu zaropoče pred nama v zarastli strmini in na komaj 25 korakov se pokaže rdeča lisa. Ker gost takoj dvigne puško in sproži, sem bil trdno uverjen, da vidi vsega srnjaka. Takoj po strelu se pa nekaj milo zadere in zaplaka. potem je vse končano. Po glasu takoj spoznam kozlička. Urno privlečem reveža na prosto pred gosta, ki je znova zelo obžaloval svoje prehitro početje.
Dokler lovec natančno ne vidi. na kaj bo streljal, naj nikar ne strelja. Mnogokrat pade kozlič, srna itd., ki jih tudi pravi lovec v svoji naglici in razburjenosti ustreli namesto močnega šesteraka.
gledujem na tleh težečega. kje mu tiči strel in ne morem ničesar zapaziti. Hočem kozla obrniti, da ga od nasprotne strani ogledam, kje ima izstrel in ga pograbim za ro-ge. Ko mu dvignem glavo, zapazim na spodnjem delu desnega roga nad krono belkasto prasko. Takoj mi je bilo jasno , kam je zadet samo prepozno je bilo. Tisti hip u-dari srnjak z glavo nazaj, da me z rogovi zbode pošteno v roko. od-skočl in jo velikih skokih ubere naravnost proti gostu. Srnjak je bil slučajno samo v en rog zadet in se je bil nezavesten zvrnil. Ko sem ga hotel obrniti .je prišel k sebi in mi te ušel. Na moje vpitje se gost pripravi. a radi velikih skokov ni hotel streljati, ker bi ga bil najbrž popolnoma zgrešil, ali pa ranil.
Gost je imel daljnoled na puški slučajno na 300 korakov mastav-ljen. V naglici se tega ni domislil in je zstrel udaril previsoko. Tu je
bila zopet naglica kriva.
*
Ostra burja brije in buči okoli Malega goljaka. da imava z g. M vse solnzne oči, obraz pa z ledeno tančico prevlečen. Dobro sva oblečena, kljub temu nama burja -vse kosti obliže. Poprijemava se za — od stalnega viharja vso vkrivljcno bukovino. da naju ne vrže čez rob. Z velikim naporom — bolj po trebuhu nego po nogah — prilezeva proti Tisovcu. To je bila meja med nekdanjo Kranjsko in Primorsko deželo.
Antwerpen sur Mer, I!
2.	avgusta:
t"ariM. H*vrf
&ituruia. Trst
Majestic. Cherlx.urs
p.nnland. Cherbourg.
Ststendani, l>ou!ogii<; terdam
3.	ivgiiiti:
New York. Cherbourg. Hamburg liei'ubUc. Cherbourg. Bremen
7.	avgusta: liereiisiiiia. Cherbouiit
President Harding. Cherbourg. Bremen
8.	avgusta:
.Muenclien. Boulogne sur Mer. Bremen
R DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot u ootovsnj* na ogromnih oarnlkih:
FRANCE 15. aug.: 2. septembra (Ob polnoči) «6 P. M. 1 ILE DE FRANCE 2<i. aug. 6. sept. i
a. p. m.)
PARIS 27. augusta; 13. sept. (Ob polnoči)
NalkrsjAa pot po zoezmcl Vsakdo Je t posebni kabini s vsemi modernimi udobnosti — Pijana ir. alavna friin-n«k» kuhinja Izrecno nlike cono.
VpraJaJte kateregakoli oooblaifienega agenta ali
FRENCH LINE
1» STATE STREET NEW YORK. N. Y.
*
Po veliki plohi jo z g. M. hitro ubereva preko Čavna proti Selov-cu. Vsak lovec dobro ve, da izstopa po veliki plohi divjačina kaj rada na prosto <v kulture, presle-dja, na livade itd.), zato da se posuši in da se ogne rosi, {padajoči od drevja. Nedaleč Kuclna zapaziva ob robu gozda tri komade srnjadi. Na prostem stoji srna z mladičem, za grmovjem pa stoji napol skrit kozel-šesterak. Oddaljeni smo komaj 170 korakov. Ker sva imela slab veter, se že vsi trije proti nama ozirajo in nategujejo smrčke. Gost hitro počene in stisne. Srnjak — pošev od naju obrnjen — v trenutku pade brez vsakega znamenja kot kamen na tla.
va. Po končani malici že imava nahrbtnike na ramah, ko got zapazi v nasprotni strani gollčave srnjaka. Urno se pritisneva k tlom in mirno čakava. Srnjak se nemoteno in polagoma pase proti nama Počasi pristopica do srede frate in g. M. že dviga puško, ko se nedaleč od naju od desne strani močne pokadi, poči in srnjak v ognju pade. Midva z gostom biskovito menjava poglede, se še bolj potuhneva in s podvojeno pozornostjo opazujeva vso okolico. "Divji lovec" mi šepne gost in jaz mu prikimam Tako sva nepretrgoma tri ure čakala. ne da bi bila kaj sumljivega opazila. Po preteku treh ur se nepričakovano na desni nekaj zma-' je in že izstopi suha dolga postava. Bil je po celem Primorskem dobro znani divji lovec Laskar. Palico v roki in suknjo čez roko — brez puške — polagoma stopa preko goljave. Med potjo odrezuje praprot in jo baše pod pazduho. Kakor slučajno, pridr do srnjaka, se ga navidezno ustraši in na glas zavpije: "O jehta na, kaj pa tu ta kozlič. To je čuden domači jarec. Teha muram pa haspudam na Predmejo nesti. Mi boda dal duber trinheld. O jehta na". Pobere srnjaka in izgine ž njim proti Predmeji.
"Ta ga ni ustrelil, ko tako govori in sedaj ga celo na upravo nese". mi pravi gost. "Moral ga je kdo drugi ustreliti", nadaljuje In že greva v smer, kjer sva videla da se je od strela pokadilo. Blizu in daleč sva se preiskala, pa nobenega najmanjšega sledu nI bilo nikjer.	•
Urno greva za Laskarjem, katerega še oba nisva tako dobro pozna, ker sva bila še novinca. Meo potjo ga nisva mogla nikjer dohiteti. Prišedši na Predmesjo, najpr-vo vprašava osebje, »ali je Laskai prinesel srnjaka, za kar pa nikdc ni nič vedel. Stari gozdar nb.ma takoj dopove, da naju je Laskar pošteno potegnil in da sva sigurno ob srnjaka. Urno skočim po orožnike in že smo pri Laskar j evi hiši.
Na pragu pred vrtati sedi Laskar in se nam skoraj d<| tal prikloni.
"Dober dan in Buh ha dej ha,-
.le
i ni mogel zdržati in ga vpraša za ! srnjaka, ki ga je za Malim goljakom ' | ustrelil in odnesel. Laskar noče ni- < Ob manjši goličavi v zatišju ve- | čcsar slišati o srnjaku in hišna pre-tra sc vsedem, da malo prigrizne- »skava sp z^čne. V kadi pod kislim
zcmljem smo našli polno nasoljenega mesa. V skalni duplini pred hišo smo našli troje rogov in dve koži. V loncu na ogijišču najdcmc sveži cvrček. v gozdu za hišo pa celega srnjaka. Laskar je vse tajil in se izgovarjal, da mu jc vse to hudobna roka podvrgla, ko je bil a doma in je stelje za živino iskal.
Pri sodišču v Gorici so ga gospodje žc dobro poznali in mu naložili pošteno kazen.
*
"Danes morava dobiti srnjaka, naj stane, kar hoče", meni g. M., j ko sc zadnji dan v letu polagoma premikava po Smrečju. Že ves božji dan križava po gozelu. ne da bi le eno dlako videla. Kadar človek želi kaj dobiti, sigurno ne bo nič dobil: ali le z veliko težavo. Tako je tudi z nama. Zgubila sva že vse 1 upanje in se vračava proti domu ko nad drugo drevesnico skoči kos srnjadi preko ceste in se pred niz- I kim grmom ustavi. G M. ni imel časa opazovati komad in okolico, marveč hitro ustreli. Po strelu skoči kos v grm in se na drugi strani takoj pokaže. Urno poči še drugi strel in kos se prekopicne v sneg.
Gost znova maže puško in jaz že ! pobiram že ustreljeni kos. Bila je dveletna srna. Ko jo vlečem mimo grma, v katerega je po prvem stre- ' lu skočila, vidim v njem še drugi i kos — slabejšega kozla brez rogov j ležati. Hitro poberem še tega in o-ba privlečem na cesto. Gost se ni! mogel slučaju načuditi. Oba sva bila trdno uverjena, da je samo na; en komad streljal.
Srna je bila najbrž že preje v i grmu, in ko je s trel na srnjaka padel, je ta skočil v grm in se tam zrušil; srna pa je skočila iz grma 1 in jo je drugi strel pogodil. Tu je znova le naglica zakrivila smrt! mlade srne.
*
Iz teh podatkov je popolnoma j razvidno, da pri lovu — v vseh o- | zirih — naglica ni nikdar dobra i marveč zelo škodljiva. Pri lovu je | potrebna prisotnost duha in raz-! sodriost. Zadnje velja posebno pri
9. avgusta:
Olympic, Cherbourg
lteigotiiaJid. Cherbourg. Antmer^n Veendam. Boulogne sur Mer. Ilotlen* dam
Minn^ota, Cherbourg 10 avgusta:
L>eu!*<nUnd. Cherbourg, Ilambuig Con te »Jratide, Napoti. U»mm
14.	avgusta:
President ltoomrvell. Cl)*rboUig. bremen
15.	avgusta: France. H it vre
Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Karlsruhe l!reni»-n
Mauritania," Cher bout g
16.	avgusta:
Homeric. Cher)".urg Arabic. Chert>ouri«. Antwcri>»n Vol* mlam, lioulogne sur Mer. Kulte: Uam Augustus. Napoil. (Jenova
17.	avgusta:
Hamburg. Ciierb -urg. Hamburg I,eviathun. Cherbouig
20.	avgusta:
He lie France. Havre
21	avgusta:
SiuttR.urt, Boulogne «ur Mer. Kie-inen
Aqultanla. Cherl^-jig Oorge \\ .ishiiijfton, Cherbourg i»re-inen
22	avgusta:
C'evelahd. Cherbourg Hamburg Bremen Cherbourg. Bremen
21.	avgusta: Vulcan la. Trst Majestic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerp«^ Rotterdam, Boulogne »ur Sler. ItM-
terd.im 24. avgusta :
Albert Bnllin. Cherbourg. Hamburg Mmnekalida. Cherbourg
26.	avgusta:
nrnolute, Cherbourg Hamburg
27.	avgusta: I'arl.*. il«>re
28.	avgusta:
Berengarla. Cherbourg A meri. a. »Cherbourg. Bremen
29.	vagusta:
l>re»den. Cherbourg, Bremen 30 avgusta:
Olympic CberlKiurg I'ennla ml. Cherbourg. Ant»erp»n V.erlln ("herl>oiirg. Bremen New Amsterdam. Cherbourg. Hot-terdam 31. avgusta:
Si Ixtuis. Cherbourg. Hamburg Coiite Blancamano. Napoil. Unwa
1. Jesenaki France".
iiiet. — sep. B
'!>• am
2. Jesenski France"
Boiični skupni
izlet. — okt 1«. "He dm
iitat. — 6. dec.. "He
spudje", nas lepo ogovori. G. M.
Telefon 6tev. lfi.
USTANOVLJENA L. 1889.
Poštni ček 10.533.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
(GKADSfCA ŠTEDIONICA)
LJUBLJANA
t	Prešernova ulica
STANJE VLOŽENEGA DENARJA NAD 365 MILIJONOV DINARJEV
sprejema vloge im hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še-mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, "ker je denar tu popolnoma varen.
i
v //----•>
GOSUIilGH LINE
Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutje:
SATURNIA
2. AVGUSTA — 10. SEPTEMBRA 15. OKTOBRA
VULCANIA
23. AVGUSTA — 27. SEPTEMBR A 1. NOVEMBRA
Saturn:* in v uk^nia pr,-kaftn vse ladje sveta v razkošju, udobnosti iri r..i-gii.-i ter nudi najb. IjAo s'uitn. v Kvr< -po. Posebne cene za tja. m nazaj. Ver novosti na teh motornih ladjah vklju On o plavalni bazen v drugem mrflu.
PHELPS BROS. I CO lieu Acentje
17 Battsry Plača, Nmw York
domaČa
zdravila
Jadlin«
V	zalogi l it. srn }«dllo« diiava. X naj po v o Ječmenovo kavo tn laa-portirana domača adravila.. katar« priporoma mgr. Knajp v *nj:gi —
domaČi zdravnik
PUlta po brezplačni cenik, v U-terera	na kratko poplaan« vaaka
rastlina za kaj a« rabi.
V	ceniku bodeta naftll to ■aogr« drugih koristnih nvsn.
Math, Piidir
Bo* T7t, City Hali eta.
New York, N. V.
ljene divjačine našli kakor je jc bilo prejšnji dan pri lovu ustreljene. Koliko divjačine se pa sploh ni našlo, ali je ušla čez mejo itd.! Nekateri lovci nepremišljeno v naglici kar v jate in trope streljajo 'jerebice, race. golobe Itd. — gam-
se in srnjad » Imamo nekatere lov-lovu na visoko divjačino in zver- ce. ki menijo (da slgurneje kaj za-
jad. Zaradi nepremišljene naglice se pri lovih dogode največje nesreče; poleg tega se največ divjačine zastrli ali docela zgreši. Zaradi razburljive in nepremišljene naglice zaide mnogokrat lovec sam v nevarnost in nesrečo.
Po mojem mnenju je naglica večji škodljivec lova. nego so divji lovci in drugo. Ob različnih velikih lovih sem bil navzoč, ko jc prekc dneva po 100 do 200 strelov padle m končen uspeh je bilo vedno zelo klavrn. Po takih in sličnih lovih smo naslednje dni iskali zastrelje-no divjačno. Prigodilo se je celo
denejo, ako v trop ali jato streljajo. nego če na posamezen komad merijo. Pri takem streljanju se največkrat v mehko zadene, le slučajno se tu pa tam prigodi, da je posamezen kos smrtnoeadet. So pa tudi nekateri lovci, kateri iz do-bičkoželjnosti ali krvoločnosti streljajo v krdela in jate toliko časa. dokler vidijo kaj dlake in dokler jih kak naboj teži. Na distanco po navadi nič ne gledajo. Koliko divjačine je mehko zadete, kolikim komadom so noge prebite, kolikim stegna razmesarjena itd., tako da prej ali slej — brez vsake koristi
da smo naslednji dan več zastre- za človeka — sigurno poginejo.
i t (/ -!
ZASTAVE, REGALIJE, IN VSE DRUGE
društvene potrebščine. — pišite po uzorfe sn cene na VEČLETNEGA ROJAKA-TRGOVCA., (Agency for* apartdn ftadh»
IVAN PAJK	CONEMAUCH. PA.