Posamezna Številka 10 vinarjev.
Hlev. m
r umi, v tem. rc. mnnj mi
Leto XLV.
m Velja po polti i m
u oelo lato oapro].. B ae*— a« eo meooo „ .. „ 2 80 n Nemčijo oeloletno. „ sa«. «s ostalo Inoiemstvo. * 35 —
V Ljubljani na domi
Sa oelo leto aaprej.. s 24'— u ob meseo „ .. K 2*— f opravi priltaia oetsflno „ 1-80
ta Sobotna Izdajat b
lo oolo leto.....K 7'—
sa Nemčijo oeloletno. „ 9-— ■a ostalo Inosemstvo. „ 12 —
' Inseratt: SOB Enostolpna petitvrsta (72 aua široka In 3 mm visoka ali i|o
prostor) aa enkrat . . . . po SOv m dva- In večkrat . „ 19 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora.
Enostolpna petitvrsta po SOv
Isbaja vsak dan liriamil so-
delje ln praralke, ob 8. nri pop.
Redna letna priloga voml rod.
MT Drodnlšhro |o v Kopitarjevi nllol iter. 6/IIL Bokoplsl ao no vračalo; nefranklrana pisma so u «■ sprejemajo. - Urednlikoga telefona itov. 74. na
Političen list za slovenski narod.
CpravnlitTO le t Kopitarjevi nliol št. 6. — Raču poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlikega telefona št. 188.
Cesar m narodi.
Pod tem naslovom prinaša mesečnik »Das Neue Osterrejch« v zadnji številki, ki je posvečena cesarju Karlu, med drugim izpod peresa dr. Riharda Kralika naslednji odstavek:
»Posebnost države, ki jo vlada avstrijska cesarska hiša, je, da ne obsega samo enega naroda, marveč mnogo njih, V tem oziru stoji precej sama med civiliziranimi velesilami sveta. Vsekakor tudi drugod ni države, ki bi bila narodna država v najčistejšem smislu besede, ki bi obsegala samo državljane enega naroda, enega jezika, enega plemena, in sicer vse člane tega enega naroda. Tako žive v Nemčiji tudi Francozi, Valonci, Danci, Poljaki, Srbi, Čehi itd. deloma v prav znatnih množinah, tako da jih ni mogoče ponem-čiti. Na drugi strani pa žive Nemci v velikem številu tudi izven nemške države: v Avstriji, Švici, na Ruskem, Belgijskem itd. V Veliki Britaniji tvorijo angleško govoreči Anglosasi samo manjšino, na drugi strani pa živi veliko milijonov angleško govorečih ljudi — ne v angleški državi, marveč v ameriških Združenih državah. Večina Portugalcev in Špancev živi v Južni in Srednji Ameriki ter nočejo o portugalski in španski državi ničesar vedeti. Na severnem Španskem žive Baski in Kata-lonci. Le-ti so taisti narod kakor Proven-salci na južnem Francoskem. Italijanski otok Korzika, dalje italijanska Nizza in Sa vojsko so priklopljeni Franciji. Italija gospoduje kakor mnoge druge države nad tujejezičnimi kolonijami v Afriki. Italijani imajo sicer isti književni jezik, toda Sici-lijanec pravtako malo razume Piemonteza kakor južni Nemec Šveda. Italijani, namreč nacionalisti, pravijo, da hočejo v svoji zločinsko ustanovljeni državi združiti vse Italijane, a pri teni nič ne govore o Korziki, Malti (ki so si jo prilastili Angleži), o Nizzi in Savojski; marveč hočejo celo južno Avstrijo od Brennerja in Tur, ker so to bojda naravne meje za Italijo, kakor jih je označil nedolžni pesnik Dante; razen tega hočejo Dalmacijo, ki je nekoč pripadala beneški republiki — torej tudi ozemlja, v katerih prebivajo v pretežni večini Nemci in Slovani. Tako raztegljivo je narodno načelo! Na drugi strani pa Nemčija ne misli na to, da bi anektirala švicarske in avstrijske Nemce, le-teh že zato ne, ker so katoličani in ker prihaja vera tu kakor povsod narodnosti navprek. Rusija je sestavljena iz nad sto različnih narodov.
Kakor vidimo, mnogojezičnost Avstrije torej ni brez zgleda na svetu. Posebnost monarhije avstrijske vladarske hiše je marveč v tem, da v tej hiši nc sme vladati
samosilnost enega naroda nad drugim, marveč naj najde vsak narod pravico, da goji svojo narodnost in izvaja iz tega vse posebnosti svoje narodne kulture.«
Da, taka bodi Avstrija, »v njej ne sme vladati samosilnost enega naroda nad drugim, marveč naj najde vsak narod pravico«. Tak program cesarja Karla bo stvo-ril resnično veliko in močno Avstrijo, za-dovoljnost njenih narodov jo bo naredila nepremagljivo, Naj bi g. dr. Kralik to povedal tudi tistim nemškim krščanskim social-cem, ki delajo na to, da bi se narodi Avstrije z nemškim državnim jezikom odtujili drug drugemu, namesto da bi se s strogo izvedeno enakopravnostjo vedno bolj zbližali. Boljša bodočnost Avstrije in njenih narodov ni v tem, da bi se večini usiljevalo nekaj, kar je v nasprotju z enakopravnostjo vseh. Močna se je pokazala naša država v skupnosti vseh narodov, ko so bili vsi narodi vsled svoje globoke ljubezni do habsburškega prestola eno pred sovražnikom in še stoje združeni v čast državi. V žrtvah so avstrijski narodi eno, naj bodo eno tudi, kadar se dele narodom pravicel Moč Avstrije so narodi v sedanjem vojnem metežu stvorili iz sebe. Nakrat so narodi sami premostili mnogo, kar se prej ni nikdar dalo premostiti. Zato naj te enotnosti avstrijskih narodov, tega avstrijskega soglasja nihče ne moti! To avstrijsko soglasje je treba izpolnjevati v smeri, ki so jo začrtali narodi sami, ne pa v smeri, ki jo začrtavajo razni nemško-nacionalni politiki. Avstrijski narodi naj se razvijajo v medsebojni ljubezni, v delu za okrepitev države, v gospodarski in kulturni povzdigi. Tega ogromnega dela avstrijske bodočnosti ne sme noben Avstrijec kaliti, tudi ne s takozvanimi »nemškimi predpogoji«.
Cesar na
Ljubljana, li. apr. (Ivor. ur.)
Cesar je poselil včeraj v spremstvu načelnika generalnega Štaba generala pehote, pl. Ar za goriško bojišče in Trst. Junaški branilci proti Italiji smatrajo dejstvo, da jih je cesar že drugič, odkar je zasedel j>rcstol, obiskal, kot posebno priznanje in pohvalo svojih, po celem svetu občudovanih junaštev. Trst pa vidi lahko v tem, da ga je cesar tako nepričakovano in nenapovedano obiskal, obljubo, da mu zacvcte pod varstvom in vodstvom monai*ha v njegovem bodočem razvoju najlepša bodočnost..
Cesar je prišel v torek zjutraj v Postojno, kamor so dospeli k sprejemu armad, poveljnik pl. Boroevie
in deželni predsednik Kranjske grof A t. te ms. Po daljšem razgovoru o vojaškem položaju sc je<pdpeljal cesar s svojim spremstvom in z armadnim poveljnikom na Opčino. Vozili so se skozi kamenit kraški svet. Kako je armada to zemljo obdelala. Kako cel kraj izpre-menila. Kjer je bil med kamenjem komaj šop trave, so nastale v bližini vojaških taborič vzorno obdelane njive in vrtovi. Kakor smatramo znane lesene križe kot spomenike junaštva naših polkov, tako označujemo lahko goste napise kot »vrt za zelenjavo« te ali one divizije, kot priče kulturnega in gospodarskega smisla naših voditeljev in Čet.
Veličastni vodovod preskrbuje danes v najprednejših jarkih na celi široki bojni črti naše čete z vodo. Kdor se spominja, kako so hrepeneli prvi branilci dobrdobske planote po tem hladilnem krepčilu, in koliko so trpele kolone tovornih živinčet tudi ponoči v sovražnem ognju, bo razumel prav gigantsko zgradbo vodovoda in ga bo vedel ceniti kot eden prvih glavnih predpogojev nad Cadornovimi armadami.
Taborišča za Čete, za cestne delavce, za bolnišnice in okrepčevalnice za konje, .so nastala po večini šele med vojno. Tukaj smo morali res izsiliti iz zemlje vse materielne predpogoje za potek vojne.
Cesar, ki je kazal že kot prestolonaslednik najživahnejše zanimanje za preskrbo svojih armad, jo občudoval in priznal ponovno velikansko delo za bojno črto, pri katerem so si nabrale ne-venljive zasluge čete v etapnem prostoru, vojaški oddelki in domače prebivalstvo.
Na poti proti O p čini je vporabil cesar priliko, da je nadziral več v rezervi se nahajajočih čet. Zopet je cesar podelil številna odlikovanja in je izrekel izredno odlikovanim svojo posebno cesarsko pohvalo.
Med odlikovane! je vzbudil posebno pozornost nek rezervni častniški namestnik nekega polka strelcev, kateremu so krasile prsa bronasta hrabrostna svetinja, mala srebrna, velika srebrna in dve zlati hrabrostni svetinji.
Ta podčastnik jc bil vedno med prvimi. Na soški bojni črti je znano njegovo ime daleč na okrog. Večkrat je vdrl iz lastnega nagiba s par spremljevalci v sovražno postojanko, razširjal jc povsod strah iu smrt, razdrl je sovražne utrdbene naprave in pripeljal ujetnikov. Ni se bal stikati za italijanskimi neeksploclirajočimi granatami in jih tako preurediti, da jih je lahko vpo-rabljallkot metalne bombe. Cesar je se-
! gel temu junaku v roko in ga prisrčno pozdravljal, ko je šel pri defilaciji mi-mo njega. Večina častnikov in moštva nosi krvavordeče znake na čepicah, eden, dva ali celo več. Ti znaki so pri« povedovalci o številu v vojni zadoblje« nih ranitev. Armadni poveljnik je poročal o nekem častniku, ki je bil v teku dolge vojne nad 100 krat ranjen in ob-streljen,.
Na O p čin i jc postil cesar voja* ški dom za ranjene in bolne vojake.
Cesar se je odločil, da obišče tudi Trst. Tržačani, ki so se sprehajali skoraj praznično po ulicah, so zrli sprva začudeni na avtomobile; v negotovosti, ali se mogoče ne vara, se jo.ta ali oni odkril, zadoneli so pridušeni pozdravljajoči klicj in na uho gostov v avtomobilih je segel klic: cesar. Povsod so se zbirale skupine, ki so živahno razpravljale o dogodku. Avtomobili so brzeli ob pristanišču. Pot je vodila ob obrežju proti Proseku. Cesar je velel obstati. Stopil je iz voza in zrl ob kraju ceste na svoj Miramar, ki je imel postati —< | nedostopen laškemu pohlepu — žrtev j laškega opustošenja. Toda njihovi letalci niso povzročili veliko škode.
Po tem odmoru so prispeli avtomobili na višino Proseka iu brzeli proti VipaVski dolini in nekoliko vstran proti nekemu višjemu poveljstvu, kjer jo bil opoldanski odpočitek. V priprostem okvirju navadnega vojnega častniškega kosila, je vplivitl obisk vojnega vrhovnega.. j>ovcl j nik a dvojno. Gromki živio-klici so ga spremljali, ko je nadaljeval svojo pot, ki je vodila čez greben pri Lokvah v Čepovaneko dolino. Pot jo spremenjena v krasno avtomobilno cesto. Narava kaže tudi tu znake vojne. Globeli so preprežene z žičnimi železnicami, tiri poljskih železnic zožujejo ceste. V vsakem, komaj napol zavarovanem kotu stoje barake vojnih bolnišnic. Pri posameznih poveljstvih in četah so avtomobili se ustavili, da izroči cesar svojim junakom cesarske pozdrave. Napol v megli se je. vračala visoka družba čez v globokem snegu se nahajajoče grebene v Postojno, katero jc cesar zapustil ponoči. Gosti cesarjevi v Postojni so bili armadni povel jnik pl. B o-roevič s svojim načelnikom generalnega štaba generalom pehote Martini-jeTu in deželni predsednik Kranjske grof A 11 e m s.
Danes ob ii. uri je cesar prispel zopet v Lasen burg.
SI
1EZZ8 EZH SZZ! E=3 C=3 C
se gorivu
CZ3 EH3 CZJ [=3 CTJ £
]
□ E
'ji ;
J IZ
LISTEK.
Svelofior.
H1
Povest it konca U. veka. — Spisal P. Bohinjec.
(Dalje.)
■ Slava Svetoboru!« zaori z balkona, zaori s hodnikov in lovorjev venec prileti z balkona. Svetobor ga ujame, sname šlem in si položi venec na glavo.
Borilca se umakneta s pozorišča, Leo-poldovega rjavca pa so hlapci tirali v kraj.
»Spet bomo imeli dobro kosilo,« vpije Ziznec. »Nezdravja mi, če sem še kdaj vdel take vrste turnir. Ta naš Svetobor je, da ga mu ni para! Ali ni res, Rep?«
»Lep mož je in krepak. Bog mu daj zdravje in srečo!« odgovarja Tipold.
»Le meni verjemite,« modruje stari oproda, »da bo ta češki knezič še visoko splezal. Nezdravja mi, ako ne bo patrijarh ali pa šc papež!«
»Navadno se vitezi udarijo v turnirjih za kake ženske. Svetobor pa se bori za sveto vero. Je pravi mož!« pridene Tipold.
»Meni se pa le to dobro zdi, da sc ne sramuje, da je Sloven, ako pride med tuje ljudi. Koliko poznam svoboainov in knezov, ki se takoj skrivajo, da so Korotanci, kakor hitro pridejo med Nemce ali Italijane,« nadaljuje Žiznc
»To je res,-< pravi Tipold, »knežje krvi je, lahko bi bil češki knez, pa je tako skromen; vendar se ne ustraši nobenega viteza, čeprav mu moli meč v obraz, Škoda, da ni posvetni knez! O ko bi imela slovenska marka takega kneza, ne bi nikdar Nemci hlačali po nji in jaz bi še danes oskrboval Slovensko marko. Tako pa so me Nemci pognali, kakor hitro jc vzel cesar patri-jarhu Slovensko marko. In zdaj sem ubožcu ministerijal, ki moram delali vse, kar mi ukažeio, tudi vrv nosili obdšencem.«
»Ne žaluj, Rep, če je tvoj gospod potegnil danes kratko slamico, in veseli se z nami,« nagovarja Žiznec svojega sohlapca,
V	tem pa je že rog zatrobil k odhodu. Kardinal je odhajal s svojim spremstvom in z Leopoldom na čelu. Ta se je držal hudo in je komaj čakal, da je odrinil na plan. Kranj in Ortenburški grad mu je ostal v neveselem spominu.
-Večjo srečo kakor v Spljetu želim prevzvišenemu kardinalu!« zakliče Svetobor odhajajočemu odposlancu.
-Spljet je i.voj, Ratisbona je moja. odvrne kardinal Peter, ki je bival istočasno s Svetoborom v Spljetu, da nagovori hrvatskega kralja za vojsko zoper korotanskcaa
V	Kranjskem gradu pa jc bilo vcd>'0 vojvodo.
živahnejše. Ork-nhuržan se je potrudil, da napravi ostalim (gostom razkošno pojudir.o.
Hrvaški kraljevič jfcudovan je vech«
bolj oblegal srce dražestne Dražne. Stari Dobrožit se je vedno bolj bal za svojo varovanko, Bile so prijetne urice v Zvonimir-jevem gradu, odkar je živahna deklica s severa kratkočasila puste obraze kraljevega obličja. Dan na dan so se vrstili izleti in pojedine, igre in plesi, Dražna je žarela kakor jablana ob cesti in bližal se je vedno bolj tisti jesenski dan, ko bo treba jablano obrati, da ne pride nepoklicani lat in obere skrivaj zrelo jablano.
Teškc ure so se pričele za Dobrožita in vedno bolj mrk jc bil njegov pogled. Spanec ga je zapuščal in njegove oči niso našle pokoja.
Bil je lep jesenski dan in južno solnce jc žgalo kakor poleti na severu. Dobrožit je poizvedel, da sta njegova dva prijatelja iz Češke šc v Ogleju, vračajoč se iz Rima, in do. bi rada govorila z njim.
Vzradostilo se je njegovo srcc in menil je, da se mu ponuja ugodna prilika, da bi ubežal s svojo varovanko,
Dobil jc dovoljenje kraljico Jelene, ki mu je ponudila svojo ladjo.
»Toda glej, Dobrožit, da se vrneš do jutrišnjega večera! Drugače nc bi bilo dobro zcle in za Dražno. Kralj jc oster gospodar in goric ti, če mu nisi poslušen.«
»Tako rr,i Eogal« se zakolje Dobrožit. ali njegovo srce jc ta zakletev čudno pretresla.
Ladjft je bila pripravljena za odplovi-
tev. Veselega srca in vedrega lica se je Dražna poslovila za dva dni, da vidi spet častitljivi Oglej — ne tako Dobrožit. Nebo je bilo jasno kakor ribje oko, v njegovo srcc pa je došla težka megla, ki se ni dala pregnati. In ta megla se je pomnožila s črnim oblakom, ki je plaval za ladjo. Rado-van je. tudi odpel svojo ladjo in bežal v hitrem toku za njegovo ladjo.
Mornarji so veslali, da jim je že znoj tekel raz čelo, ali Radovanova ladja je bila hitrejša. Dobrožit ukaže mornarjem veslati za Lošinjem. Ob Čresu se obrne za otok Krk, dokler se ne izkrca ob Reki, Ra-dovan jc zgrešil Dobrožita in jadral dalje proti Ogleju.
Dobrožit najame konja in nadaljuje pot po suhem. Že je bil na tem, da bi potoval naravnost proti Trnovemu, ali skrb za rojaka ga je gnala proti Ogleju. In dospel je srečno.
V gostilni pri »Korotancu« jc našel Smila in Kojato. Bilo jc veselo svidenje in možakarji so bili dobre volje, ker jim je Dražna delala družbo.
Toda skrb Dobrožilova še ni bila pri kraju. Kraljeve ladje mu ni bilo mar, saj je vedel, da mornarji znajo sami domov. Ali Radovan sc jc gotovo potikal šc po Ogleju in iskal Dabrožitovo dragico. Zatn je priganjal svoje tovariše, da sc čim hitreje pomaknejo iz mesta. Dobili so konic in pot sc jc nadaljevala.

Kako si predsiavllajo Vseneici preureditev ftvsirije.
Društvo Vsenemcev ua Koroškem je imelo dne i. t. m. shod, na katerem je poročal znani dr. Angerer o preureditvi Avstrije z ozirom na stališče posameznih kronovin. Govornik je razvijal na podlagi sklepov širšega odbora združenin Nemcev, sledeče glavne mo-paente:
1.	lvardinalna točka za preureditev Avstrije je izražena v nemški velikonočni spomenici v 1. 1916. To so znane nemške zapovedi, ki se pričnejo z nemškim državnim jezikom in končajo z razdelitvijo okrožij na Češkem v vse-pemškem smislu.
2.	Postavodajalna pravica deželnih »borov (avtonomija dežel v smislu samouprave), kot je določena v februar j e-Vem patentu iz 1. 1861., naj se iz stvar-
Sih in formalnih razlogov odstrani, to-a deželni zastop s pravico sklepanja inaj s« odpravi. Zakonodaja naj bo pri-Idržana izključno državnemu zboru. De-ftelno zastopstvo naj bi se po nemškem pruskem — vzorcu združilo organič-jao z državno enoto.
3.	Reforma uprave naj se izvede na jta način, da se sedanja dvojna tiprava Odstrani — avtonomna in državna odpravi in se uvede takozvani »mešani čistem« na podlagi spojitve deželne samouprave z državno upravo. Sedanji ideželni odbori naj se priklopi j o deželnim vladam, tako da bi ne bila uprava tv rokah samo državnih uradnikov ali ipa samo ljudskih zastopnikov, ampak obojih. Namesto dosedanje odobritve sklepov avtonomnih deželnih oblasti od državne, oziroma deželne vlade, naj bi Stopila tu mešana deželna oblast.
4.	Kot nižjo upravno enoto naj se .uvedejo okrožja, ki bodo v smislu mešanega sistema priklopljena okrajnim glavarstvom, tako kot deželni odbori deželni vladi.
5.	Avtonomija občin in mest naj Ostane, pač pa naj se ustvari institucija »županov po poklicu« in »izšolanih občinskih svetovalcev«.
Združitev posameznih narodno zaokroženih okrajev v avtonomno narodno enoto pa odklanja dr. Angerer rav-notako kot teritorijalno avtonomijo. Po mnenju Vsenemcev, ni cilj razvoja zvezna vlada, ampak enotna država z državno mislijo na podlagi nemške Orientacije.
Razume se, da so bila dr. Angerer-jeva izvajanja sprejeta od vsenemških zborovalcev soglasno in z navdušenjem.
Zdi se, da ne vedo koroški Vsenemci čisto nič o duhu sedanjega demokra-tizma — in bodo menda celo tudi manifest cesarja Viljema prezrli, če hočejo ostati dosledni. —
Pripomba.
Ljubljana, 12. apr. 1917._
Svetovna vojna nam je prinesla .veliko bolesti in gorja, toda prinesla nam ie tudi čisto nov tok in duh časa, na katerega bi morda morali čakati stoletja. Zdi se, da je ta strašna nevihta vplivala očiščevalno na vse momente ljudskega življenja. Ni treba, da govorimo o tistem očiščevalnem viharju, kateremu ni enakega v zgodovini, ki je potegnil mimo stare orijentalske Rusije
Na trgu Sv. Ivana ob vodnjaku so stali konji. Možakarji so še pili v gostilni čašo vina na srečen pohod, le Dražna je stala odpravljena pri vodnjaku in držala malega rjavca, ki naj ponese njeno telo gori v Ko-rotan. Spomini iz Spljeta so ji polnili dušo in skoro ji je bilo žal, da se je poslovila tako čudno od Radovana. Ti Hrvatje so vendar le dobre duše in nehvaležno se ji je zdelo, da jo je Dobrožit tako po tihem odpeljal.
Že zasede svojega rjavčka in zajaše počasi okrog vodnjaka.
V tistem hipu se prikaže izza vogla neznan jezdec s kapo zakrivačo in kakor bi mignil, pograbi rjavca za uzdo, jahalko pa za pas in jo pritisne k sebi na svojega konja. Dražna vsklikne, a že tiči debela cunja v njenih ustih.
Kakor bi trenil, izgine neznani jezdec s svojim plenom čez Puščavnikov most in dalje po cesti.
Dobrožit prihiti iz gostilne, ko čuje vsklik na trgu. Groza ga spreleti in kolena se nui šibijo. Razne misli prešinejo njegovo dušo, ali takoj si misli, kaj se je zgodilo »Sa m Radovan je odpeljal Dražno,« si misli in brž hiti do pristanišča. Toda nobenega sluha o Dražni. »Radovan se je odpeljal za rana proti domu,« so mu rekli.
Spet se vrača in sledi konjskim kopitom. Kmalu jc bil na sledi, fcdcn konj je imel obrnjene podkve nazaj, drugi manjši naprej,
fOalje.)
carizma in jo kar ičez noč približal — da ne rečem — postavil na prvo mesto zapadu. ln danea je v tistih vsega svetovnega časopisja, vseh državnikov in nedržavnikov demokratični manifest nemškega cesarja Viljema, ki vpostav-lja Prusijo na čisto novo doslej nepoznano demokratično podlago. Vojna ni posegla z vso silo samo v zunanje življenje narodov — ampak zdi se, da v prvi vrsti v notranje in to glede oblike in vsebine. In demokratični ustavni proglas monarha Nemčije ni v bistvu nič manj važen in za sedanji tok in duh ■časa ob zadnjem poglavju vojne značilen — kot nenaden akt osvoboditve ruskega naroda. Na eni strani gre ljudstvo mimo in preko vladarja kot zastopnika carizma — na drugi strani pa gre moderen ljudski monarh roko v roki s potrebami naroda. Simbolična antiteza.
Med vse narode Evrope je prešlo neko čudovito, nepoznano vrvenje in kipenje. Evropa stoji pred novo dobo, oziroma v novi dobi prebujenja narodov. Povsod opažamo skupen nastop prej se tako pobijajočih elementov. In vsak vč, sedaj ali pa nikoli bo ustvarjena nova narodova bodočnost. Vzemimo v roke ta ali oni ljudski zbornik tega ali onega narodov Avstrije, povsod delo za poglobitev narodnega ponosa, narodne samozavesti, natančno preci-ziranje narodnega hotenja in mišljenja. Narodna ideja kaže ljudstvu povsod pot — potom svoje zgodovine, literature. svoje kulture, gospodarske sile, svojih narodnih mej, svoje politične, kulturne in narodne organizacije, svojih vodilnih mož, kaže pot, veliko pot.
Te dni smo dobili v roke letošnji ukrajinski koledar, katerega je izdal na Dunaju »Sojuz vizvolenja Ukrajini« — Zveza za osvoboditev Ukrajine. Ivo smo listali list za listom ta izboren, v narodnem duhu urejen zbornik, nam je neho-tč prišlo vprašanje, težko in bolestno vprašanje, kako je to, da ni kaj takega pri nas Slovencih mogoče. Je res, da ima pri nas skoraj vsaka zadnja slovenska koča svoj časopis, a to samo ne zadostuje. Treba bi bilo, da bi prišel v zadnjo slovensko hišo ljudski zbornik, ki bi bil kot svoje vrste katekizem, ogledalo vsega narodnega življenja, pri rokah našemu celemu ljudstvu. Potrebno bi bilo, da bi imel vsak naš človek pri rokah ne samo koledar, godovnik svetnikov,, ne samo navodila o meri in vagi, kolkovih pristojbinah, obrestni meri in sejmih, ampak v ljudski obliki tudi cel ročni kažipot po našem domačem, kulturnem, narodnem in gospodarskem življenju. Vemo, da se v mnogih naših šolah uči vse premalo o nas samih. Toda tudi, ko bi se učilo! Deček in deklica potrebujeta po končani šoli poleg leposlovnega, poučnega in dnevnega političnega berila tak zbornik, tak kratek vpogled v vse narodovo mišljenje, čustvovanje in delovanje v vseh stopnjah zgodovine.
Noben narod nima take priložnosti, take institucije, ki bi zanesla svoje knjige v sleherni dom, kot mi Slovenci. Mohorjeva družba. Ali bi ne bilo mogoče, da bi postal koledar Mohorjeve družbe res pravi ljudski zbornik, ogledalo in kažipot našega narodnega življenja, morda še v tem letu? Ali bi ne bilo mogoče sestaviti v obliki dr. Šara-bonovega sestavka o svetovni vojni tudi zgodovinski koledarček našega naroda, kratek pregledno pisan sestavek o zgodovini naše literature in sploh lepe umetnosti, kratek pregled zgodovine slovenskega naroda, naših težkih dni, pregled naših narodnih mej, naše narodne statistike, pregled naše gospodarske moči in sile, vpogled v vso našo politično, narodno in kulturno organizacijo, ilustrirano s slikami iz našega narodnega življenja, naših mož. Ali bi ne bilo mogoče navesti kratek sestavek o Napoleonovi dobi Ilirije, o letu 1848, dobi taborov, dobi našega narodnega prebujenja? Ali bi ne bilo mogoče objaviti v koledarju od časa do časa ponatise posameznih odlomkov iz naše literature? --
Vemo, da bi ljudstvo z veseljem poseglo po res našem koledarju in razumelo poslanstvo Mohorjeve družbe. — Vojni vihar je posegel v notranje življenje vseh narodov tudi nam jc treba novega notranjega življenja.
Zato ta pripomba o koledarju.
i.obili smo naslednja poročila:
Čatsž, 10. aprila. Danes, 10. aprila približno ob 3. uri 10 minut zj1. traj r,as jc v zdramil silen potresni sunek, ki je bil razven prvih dveh sunkov dne 29. janur.rja r. a i m o č u e j š i s u n e U,
Stražnik na mostu Čatež-Brežice pravi, da je pod Čatežem strašno zabobnelo; mislil je, da je ves Čatež v razvalinah. Škode je res precej, zlasti na cerkvi, kjer se je zvonlik še bolj nagnil. Pod sv. Vidom se je odtrgala velikanska skala.
Is okolice Cerklje pri Krškem,
dne 10. aprila.
Danes zjutraj ob 3. uri 20 minut nas jc vzdramil iz sna močan, valovit, 30—35 sekund trajajoči potres, ki je zopet povečal škodo na prizadetih poslopjih. Pohištvo je odskako<valo, šipe so šklepetale, čulo se je škripanje tramovja v podstrešju. Sunek jc spremljalo podzemeljsko bobnenje.
Brežice, 10. aprila.
Dne 10. aprila zjutraj ob 3. uri 12 min. je bil v Brežicah zelo hud vertikalni potres 3 sekunde, kakršnega nismo več čutili od 29. januarja. Poslopja so na novo razpoka-la. Ljudi je na posteljah kvišku metalo. Vse je zopet preplašeno. Neka meščanka je bila tako zmešana, da je možu rekla, naj nikar tako ne vpije, pa ni vedela, da le ona kriči, ne pa mož. To noč je bilo še okoli sto treslajev, katerih pa nismo čutili. Veliki petek so ned farno božjo službo vsled potresa ljudje iz cerkve bežali. Frančiškani mašujejo v zakristiji, njih samostan je silno trpel, ter se bo moral podreti; cerkev jc močno trpela, pa se bo dala popraviti. Nekateri ljudje so se vrnili, med njimi tudi gvardjan, toda vsled današnjega sunka bo marsikateri zopet zbežal. Izvedenci pravijo, da se je gorovje Uskok za en meter vzdignilo. Kdor hoče videti, kaj potres napravi, naj pride v Brežice in si naj ogleda, pa ne od zunaj, temuč notranje prostore.
vel?i nesreča no Donavi.
Budimpešta, 11. aprila. (K. u.j Danes ponoči je osebni parnik »Zrinyi« zadel ob nek tovorni parnik. Prednji de parnilka »Zriny« se je pričel čez nekaj minut po>-tapljati, pri čemur je več oseb padlo v vodo. Parnik »Zriny« je odplul iz Budimpešte s 480 potniki. Natančnega števila ponesrečenih še ni bilo mogoče ugotoviti.
Budimpešta, 11. aprila. (K. u.1 Ko jc osebni parnik »Zrinyi« na poti v Belgrad s 480 potniki na krovu ob 11. ur* ponoči pri Teleny hotel prekrižati Donavo, da bi dosegel postajo Tokoly, je zavozil v motorni parnik »Viktoria«, ki je plul po Donavi navzgor. Parnik »Zrinyi« je bil v sredini poškodovan in je bil medkrov v par minutah preplavljen. Nastala je velika zmešnjava, ker so potniki večinoma še spali. Rešilne čolne so takoj spustili v vodo. Med tem je prišel parnik »Wilchelm«, ki je iz Paksa plul po Donavi navzgor in je sprejel na krov potnike, ki-so bili še na ladji. Pozneje je prihitel na pomoč tudi motorni parnik »Gizela«. Kolikor so mogli doslej ugotoviti, je utonilo 30 potnikov, okoK 30 jih je pa bilo v gneči ranjenih. Pripeljali so jih v Budimpešto v bolnišnico. Večina potnikov, ki pripadajo največ delavskim slojem, so bile ženske in otroci. Tudi nekaj vojakov je bilo med njimi. Nesreča se je baje pripetila zato, ker parnik »Viktoria« ni bil zadostno razsvetljen in ga parnik »Zrinyi« v temi ni mogel zapaziti.
Kapitan parnika ^Viktoria« izjavlja, da je bfl parnik zadostno razsvetljen, da se ga pa vsled deževnega vremena ni moglo zapaziti. Ko je kapitan parnika »Viktoria«" opazil, da »Zrinyi« križa Donavo, in da je že čisto blizu, je dal svarilno znamenje, vendar zaman. Prednji del »Viktorije« je zavozil v »Zrinyi«, nakar je kapitan ladjo takoj ustavil in z vsem osobjem hitel par-niku »Zrinyi« na pomoč.
Volna izjava ruske začasne vinde o vojii smolriH Eosije.
Petrograd, 10. aprila. (K. u.) Petrograjska brzojavna agentura objavlja sledečo izjavo začasne vlade:
Začasna vlada je proučila vojaški položaj ruske države. Odločila se je, da izpolni svojo dolžnost nasproti deželi, narodu odkrito in naravnost povedati celo resnico. Vlada, ki je bila sedaj strmoglavlje-na, je zapustila obrambo dežele v stanju velikega nereda. Po svoji kaznivi nedelavnosti in s svojimi nespretnimi ukrepi je povzročila nered v naših financah kakor tudi glede na preskrbo z živili, transport in z ozirom na dobavo streliva armadi. Vso našo narodno gospodarsko organizacijo je omajala.
Začasna vlada bo z živahno delovno podporo celega naroda zastavila vse. sile za to, da se odstranijo te zle posiedicc starega vladanja; a mudi se. Krvi mnogih sinov domovine je v tej 2 in pol letni vojski veliko preteklo. Kljub temu stoji dežela nasproti sovražniku, ki ic ?e vedno mogočen; ki drži zasedene cele dežele naše države in ki nam grozi z novim, odločilnim sunkom rovro zdaj V dr.eh. ! o se rodi ru-j ska r.vobcda.
Glavna in najvcSnejsa naloga naših voiakov ic, da branilo nr.il o oravo narodno
domovino za vsako ceno in da osvobode deželo sovražnika, ki je bil vdrl čez naše meje in branijo svobodo naroda.
Začasna vlada prepušča volji naroda, da v tesnem stiku z našimi zavezniki končno odločuje v vseh vprašanjih, ki tičejo svetovno vojsko in njenega konca. Že zdaj pa misli, da je upravičena in deležna izjaviti: Svobodna Rusija ne zasleduje smotra, da bi vladala druge narode, da bi jim vzela njih narodno dedščino in da bi s silo zasedla tuje ozemlje; gre ji marveč za to, da se bo dosegel trajen mir s temeljno pravico narodov, da bodo sami določevali svojo usodo. Ruskemu narodu ne gre za to, da bi svojo zunanjo moč pomnožil na škodo drugih narodov, ne stremi za smotrom, da bi katerikoli narod podjarmil ali ponižal. V imenu enakosti je str-1 okove, ki so težili poljski narod. Ruski narod ne bo dopustil, da bi bila njegova domovina ponižana in zmajana v njenih življenskih pogojih vsled velikega boja,
V zunanji politiki bo začasna vlada zasledovala opisana načela, ki gotovo uveljavijo voljo ljudstva in čuvajo prava naš« domovine, a ob enem se drži obveznosti, ki smo jih dolžni našim zaveznikom.
Začasna vlada osvojene Rusije ni nikakor upravičena, da bi prikrivala ljudstvu resnico: domovina je v nevarnosti. Vse moči se morajo napeti, da jo bomo rešili. Na to resnico naj dežela ne odgovori t brezplodno pobitostjo; naj ne izgubi poguma, marveč vznosno, da se ustvari enotna volja naroda. Tako bomo dobili nove sile za boj, ki nam bo tako prinesel srečo. Naj dobi ura trde poizkušnje celo deželo dovolj krepko, da bo zagotovila priborjeno svobodo in da se bo mogla posvetiti neumornemu delu v blagobit svobodne Rusije.
Začasna vlada, ki je slovesno prisegla, da bo služila ljudstvu, je trdno prepričana, da bo splošno dozdaj še neznano podporo vseh in vsakega, svoje dolžnosti nasproti
deželi izpolnila do konca.
Podpisal: Predsednik ministrskega sveta:
Knez Lvov.
Pritisk ruskega delavstvo za mir.
Delavski odbor zahteva, naj armada gjla« suje o vojski ali o miru. — Za mirovna pogajanja.
Rotterdam, 11. aprila. »Daiiy Telegr aph« javlja iz Petrograda: Revolucijski delavski odbor je poslal začasni vladi vlogo, ki zahteva, naj glasuje ajrmada o vojski ali o miru. Upati je, piše dalje angleški list, da bo začasna vlada uvidela potrebo odločno nastopiti proti državi nevarni propagandi delavskega sveta.
Amsterdam, 11. aprila, (K. u.) »Times« poročajo iz Petrograda: Odbor delavskih poslancev napoveduje komisijo za zunanje stvari z namenom, da se otvorijo naravnost pogajanja s sovražnikom. V Stockholm odpotuje v ta namen posebno odposlanstvo in se ustanovi posebna kurirna služba med Rusijo in Švedsko. Komisija za zunanje stvari bo dalje z enim komisarjem zastopana pri petrograjski brzojavni agen-turi, ki obvešča inozemsko časopisje. Komisar bo moral vsa poročila petrograjske brzojavne agenture nadzorovati. Odbor je med drugim sklenil: Zahtevamo, naj se med vojskujočimi se državami takoj prične pogajati za mir in naj se dela propaganda, da se vojska konča. Odbor naglaša, da so tako načelo izjavili vojaški poslanci, ker. je to sklenila 109. divizija in drugi oddelki na bojni črti. Odbor dalje izjavlja: Aktivne obrambe ne zametujemo, a zahtevamo pravico, da se ustanovi v Stockholmu agentura, da se pošiljajo necenzurirana pisma in brzojavke in da se pošiljajo lastni kurirji v inozemstvo. Odbor zahteva nadzorstvo izvajajočega odbora vojakov* kako da delujejo državni uradi. Dopisnik »Timesa« končno poroča, da vodi delavski odbor judovski odvetnik Steklov, ki ni, kakor tudi ne Čheidze, upravičen, da govori v imenu Rusije, Dopisnik pravi, da je zadnji čas za ruske jude, da javno zapuete demagoge.
Ruski delavci za mir.
Curih, 11. aprila. Tukajšnji listi javljajo iz Milana: Iz Petrograda se poroča: Vodilne ruske socialistične stranke zavzemajo prejkoslej stališča, naj se prično t osrednjima velesilama pogajati za mir, preden se bo poostrila vojska. Če se bodo pogajanja razbila, bodo glede na nadaljevanje vojske odločno podpirale vlado. Socialistično vodilno glasilo agitira odločno proti nadaljevanju vojske in pravi, da je sicer Rusija zvezana s svojimi zavezniki, a zalo naj jim odkrito predlaga, naj se prično pogajati za mir.
Demonstracije proti nadaljevanju vojske ▼ Petrogradu.
Kodanj, 12. aprila. Iz Petrograda: Povodom kongresa ustavnih demokratov so priredili socialistični delavci velike de-1 monstracije, ki jih je vojaštvo le s trudom ! potlačilo, Delavci so korakali z rdečimi | zastavami po petrograjskih cestah in so I demonstrirali prrti nadaljevanju vojske,

Tudi na kongresu so na galerijah motili kongres, dokler ni predsednik kongresa, knez Dolgoruki, znpovodal, naj galerije izpraznijo. Potem šele so mirno zborovali dalje.
Mirovni poboji.
Kodanj, 11. aprila. »Utro Rusko« trdi, da ve o mirovnih pogojih sledeče: Alzaci-ja ostane nemška. Bdgija postane samostojna, a ne bo smela imeti armade. Jugoslovanski narodi postanejo neodvisni, ne da bi jih pridružili Avstriji. Poljska ostane samostojna, a brez armade. Kursk ostane nemški. Armenija bo pod turškim pro-tektoratom, Rumunija se bo ponovila. Dardanele bodo nevtralizirali, a ostanejo Turčiji,
ProiirevolHciisitfi sireijm v Rušili
Stockholm, 11. aprila. Vojaško poveljstvo v Odesi dobiva vsak dan bolj vznemirljiva poročila o protirevolucijskih po-kretlh iz raznih delov odeškega okraja. V razna mesta so poslali vojake, da potlačijo upore. Veliko uradnikov noče pripozna-ti nove vlade in so prirejali celo shode proti njej. > Rečj« objavlja med drugim oklic harkovskih socialistov, ki zahtevajo, naj se takoj sklene mir in ki konča: »Živila državljanska vojska.« Iz Petrograda se javlja, da Rusi na rumunski in na severni bojni črti v velikem številu dezertirajo.
Ruski vojaki in revolucija.
Bern, 11. aprila. »Petit Parisien« javlja iz Petrograda: V nekaterih odsekih bojne črte so izvedeli vojaki o revoluciji in da je car odstopil, še le čez tri tedne. Splošno so poročila z bojišča ugodna. Tudi se vojaki in častniki po novih predpisih dobro razumejo. Vse železničarje so od-poklicali iz vojne črte. V mestih so odpravili vse naprave za brezplačno prehrano vojakov. Največjo pozornost vzbuja položaj delavstva. Inženirji pravijo, da bodo sedanje razmere uničile petrograjsko industrijo, če ne bodo pozvali nazaj inženirjev in delovodij, ki so jih bili prepodili.
Razcepljenost petrograjske posadke.
Geni, 11, aprila. »Petit Journal« poroča iz Petrograda: Posadka v Petrogradu je razcepljena. Dve tretjini vojakov sta prisegli zvestobo začasni vladi, ena tretjina pa revolucijskemu delavskemu svetu.
Socialisti proti Miljukovim osvojevalnim načrtom.
Milan, 11. aprila. Iz Petrograda se javlja: Glasilo zmernih socialistov odločno nastopa proti Miljukovi zahtevi, da se mora vzeti Carigrad. Pravi, naj za take načrte ne žrtvujejo nobenega vojaka, ker v Rusiji takih carskih načrtov več ne umevajo. Socialistično časopisje odklanja tudi zahteve po avstrijskem ozemlju.
Posveti socijalistov v Petrogradu.
Kristijani ja, 11, aprila. Na važni posvet petrograjskega delavskega sveta v Petrogradu sta se pripeljala tudi dva voditelja norveške socijalne demokracije.
Ruski socialisti proti francoskim ln angleškim sodrugom.
Dunaj, 11, aprila. »Arbeiterzeitung« javlja, da je ruska socialna, demokracija protestirala proti vladnlim francoskim in angleškim socialistom, ki delajo na to, da bi odvrnili ruski proletariat od boja za mir. Tudi izdani francoski in angleški pro-letariiat Želi miru, kakor ruski in nemški.
Ruska vlada se namerava preseliti v Moskvo.
»Exhange Telegraph« poroča iz ruskih krogov v Londonu, da je položaj začasne vlade v Petrogradu nevaren in da se namerava preseliti v Moskvo.
Kongres ruskih judov.
Haag, 11, aprila. (K. u.) Tukajšnji judovski korespondenčni urad naznanja, da je sklical judovski osrednji odbor kongres ruskih judov v Petrogradu.
Veliko ofenzivi) na zahodu.
Današnje nemško uradno poročilo postavlja bitko prj. Arrasu nasproti velikim dogodkom, ki se pripravljajo ob Aisni, nekoliko v ozadje. Pove nam, da od Vailly (vzhodno od Soissona) do Reimsa divja topniška bitka, ki je vsak dan ljutejša. Tu se bo baje na približno 50 km dolgi fronti bila prodiralna bitka. Kdo je napadalec in kdo branilec, o tem še ni nobenega uradnega poročila. Dejstvo je, da so se Francozi na tem prostoru pripravili za napad; vprašanje pa jc, čc bodo mogli svoje namene uresničiti
Francoski kritiki so pred kratkim opozarjali na konkavno obliko nove nem-Se postojanke na izpraznjenem ozemlju in izrazili slutnjo, da ho Hindenburg izvede-del pričakovani veliki napad na enem izmed obeh kri! nove postojanke. Seveda je šc prezgodaj, da bi že sedaj presojali dogodke, ki nam jili lahko prineso prihodnji dnevi. Iz današnjega nemškega poročila it vsek.ako lahko sklepa, da bodo na-
črti Angležev in Francozov za spomlad vnovič prekrižani.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Eerlin, 11. aprila. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Krajno omejeni boji severno Scarpe, pri Givenchy en Gohelle, Fabus in Pam-pcux položaja niso izpremenili.
Na obeh straneh ceste Arras—Cam-brai so včeraj Angleži po besnem ognju na široki bojni črti z močnimi silami iznova napadli, Z velikimi izgubami smo jih odbili. Tam in med Bullecourt in Queani so se vneli danes zjutraj nevi boji.
Med cesto Bapaume—Cambrai in Oiso so sc bili le mali boji pred našimi črtami.
Kakor prejšnje dni, so obstreljevali z granatami in šrapneli St. Quentin in La Ferre.
Bojna črta nemškega cesarje v i č a.
Topovska bitka od Vailly do Reimsa postaja vsak dan besnejša. Francoski presenetljivi napad na naše jarke jugovzhodno Berry du Bac srno preprečili s hitrim pro-tisunkom.
Armada maršala Alberta Wurtemberškega.
Nobenih važnih dogodkov.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Nemško večerno poročilo.
Berlin, 11. aprila zvečer. (Uradno.) Pri Fampoux, severno Scarpe, so se z velikimi izgubami za sovražnika izjalovili napadi angleške pehote, pri Rouex pa več napadov konjenice.
_ Pri Monchi in pri Bencourtu so se bili boji, ki so izpadli ugodno za nas.
Vzhodno Bullecourta in pri Hargi-courtu, severnozahodno Sant Quentina, smo ujeli 1000 Angležev in zaplenili 25 strojnih pušk.
^Od Soissonsa do Reimsa se je zelo močno streljalo.
Angleško uradno poročilo.
10. aprila. Operacije krepko nadaljujemo.. Sovražni protinapadi so bili brezuspešni. Ujeli smo nad 11.000 mož in zaplenili 100 topov in 163 strojnih pušk.
Velika ofenziva.
Haag, 11. aprila. Newyorški Usti prinašajo z velikanskimi črkami brzojavke z vsebino, da se je velika ofenziva na zahodni fronti pričela. Angleži so napadli z milijonom vojakov na"l50 km široki fronti.
Ententa napela največje sile.
Amsterdam, 11. aprila. Angleški vojaški kritiki pišejo, da more sedanja ofenziva, v kateri je ententa razvila največje sile. trajati k večjemu 4 do 5 tednov. Pomanjkanje zadostnih rezerv na Angleškem bo povzročilo, da bo po preteku tega časa končan prvi del ofenzive. Tudi negotovost, kje bodo osrednje sile pričele ofenzivo, zelo omejuje namere entente.
Sovražno prodiranje ustavljeno.
Lugano, 11. aprila. »Corriere della Sera« poroča iz Pariza: Angleško francosko prodiranje je na vseh delih fronte ustavljeno. Odpor Nemcev na doseženi črti je splošen.
Strah pred pohodom proti Calaisu.
Lugano, 11. aprila. Po londonskih poročilih »Giornale d'Italia« so v angleškem glavnem mestu razširjene vesti, da namerava Hindenburg pohod proti Calaisu, da bi pretrgal francosko zvezo z Angleško.
! Letalci Američani na francoskem bojišču pod zastavo Združenih držav.
Rotterdam. Reuter: Ameriški letalci na francoslcji bojni črti so takoj po vojni napovedi Amerike razvili ameriško zastavo.
Vojski z lilijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. aprila. Uradno: ^ Sovražnik je včeraj na primorski bojni črti splošno živahnejše streljal s topovi; na več mestih tudi ponoči. V Adiški dolini in pri Gardskem jezeru so Italijani vztrajno nadaljevali svoj uničevnlcn ogenj na naše kraje.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jože! a.
Pri Bekasu smo odbili sovražne napade. Na,še patrulje so živahno poizvedovale.
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega. Rusko topništvo je mestoma močnejše streljalo. Sicer niso ničesar poročali. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11. aprila. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Ob Ai, Dvini, Stohodu, Zlati Lipi in ob Dnjestru so Rusi živahno streljali s topovi.
_ Na bojni črti generalnega polk. nadv. Jožefa in pri vojni skupini maršala pl.
Mackensena nič važnega.
Prvi generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff,
Rusko uradno poročilo,
9. aprila. Zapadna"fronta: Neznatne napade sovražnika v Karpatih, zahodno od Dzembranie, v smeri proti Marmaros-Szigetu in zahodno od mesta. Tomnatika smo odbili. Na ostali fronti obojestransko streljanje in poizvedovanje.
No mm ^ Um.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 11. aprila. Uradno: Naši albanski oddelki so s popolnim uspehom napadli italijanske prednje straže severno Tepeleni. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. I-Iofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11. aprila. Veliki glavni stan: Nič novega.
Prvi generalni kvartirni mojster pl- Ludendorff,
Tfči v va®i.
z
m
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, II. aprila, Uradno:
Vojna skupina maršala
p 1. Mackensena. Neki c, in kr, IctaSec je sestrelil Galftcotn v zračnem o£nja rusko letale vrste Nicuooit.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 10. aprila. (K. u.) Glavni stan poroča: Dva dni sern je bojevanje zopet oživelo. Na desnem bregu so naše zadnje čete vrgle sovražne prednje straže nazaj in tako zagotovile naši glavni sili prosto premikanje, da zasede novo postojanko.
Na levem bregu Tigrisa so naše čete v stiku s sovražnikom. Včeraj je bil živahen artiljerijski in pehotni ogenj. Na severnem bregu D'.ale so naše čete potisnile sovražno konjeniško divizijo 15 km nazaj, kjer se je zopet postavila v bran. Dalje severovzhodno je sovražni konjeniški polk prekoračil Dialo. Ta polk je naša končnica vrgla čez reko nazaj. Vzhodno od Revandusa so našim četam ni samo posrečilo odbiti napade številnejših Rusov, marveč so s profnapadom pognale sovražnika 20 km daleč nazaj proti vzhodu.
Naše baterije pri Gazi.
Carigrad, 11. aprila. (K. u.) Dopisnik »Agence Telegraph. Milli« zelo laskavo piše o junaškem odporu avstrijskih topničarjev, ki so v najbolj kritičnem trenotku boia pogumno vztrajali. Junaška smrt poveljnika baterije in dveh drugih častnikov je povzročila splošno žalost.
Vpoklici pod orožje v Turčiji.
Turški generalni poslanik v Berlinu poroča, da so pozvani pod orožje vsi turški državljani, rojeni leta 1874—1879, ki so bili doslej oproščeni vojaške službe s tem, da so plačevali oprostilno takso. Pod orožje je nadalje poklican rojstni letnik 1899.
Ameriško veleposlaništvo odpotovalo z Dunaja,
Dunaj, 11, aprila. Vsled preloma diplomatskih odnošajev z Združenimi državami je osobje ameriškega veleposlaništva zapustilo Dunaj. Varstvo Američanov v Avstriji je prevzela Španska, zastopstvo Avstrijccv v Franciji in v Angliji pa Švica.
Poštna zveza z Ameriko. Dunajski listi javljajo: Poštna zveza z Ameriko je ustavljena.
Uničeni stroji na avstrijskih pamikih v Združenih državah.
Haag, U. aprila. rUnited Presz« javlja iz New Yorka: Na vseh avstrijskih ladjah, ki jih zdaj zaplcnjujejo, so siraji uničeni. Angleška vlada jc ameriško prosila, naj prične več nemških parnikov vo- ! žiti, a preiskava je dognala, da jih bodo morali več mesccev popravljati.
Prvi uspeh Američanov v vojski.
Haag, 12. aprila. »Econemist« poroča iz Newy»rka: Spckulantjc žaj v taki meri, da sc vlada pesvetuje, kako naj nastopi proti njim.
Američani sc pripravljajo na dveletno vojsko.
»United Presz« poroča: Ameriški generalni štab zahteva, naj se sestavi" program za dveletno vojsko in pravi, da se v tem času vojska še ne bo končala. Splošno se sodi, da bodo morali tudi v AmeriUfi uvesti sploJno brambno dolžnost.
N?grada za prvi uničeni nemški podmorski čoln.
Rotterdam, 11. aprila. »Daily Telegraph javlja iz Nevv Yorka: Kongresu se je predlagalo, naj se prvi ameriški mornar; ki bo uničil sovražni podmorski čoln, nagradi s 5000 dolarji.
Nova ameriška trgovinska mornarica,
Washington, 11. aprila. Reuter: Wil-son je dovolil, da zgrade 100 lesenih 3000-tonskih ladij, da nademeste izgube ladij po podmorskih čolnih.
Nemški Amerikanci z WiIsouom.
Newyork, 4. aprila. (Wolff zakasnelo); Newyorška »Staatszeitung« pišeš-Wilsonova poslanica, ki zahteva popol-« no vojsko proti nemški vladi, bo udarec za rniljone Američanov nemškega pokol j en j a. Mi naj homo zavezniki dejansko in po imenu. Ogromna T^omožna sredstva naše države naj se mobilizirajo in vržejo na tehtnico proti nemški vladi. Predsednik naj ne bo v skrbeh zaradi lojalnosti Američanov nemškega pokoljenja. Vprašanje je odločeno in končnoveljavno rešeno. Dežela je to dejstvo spoznala in je bo tudi dalje uvi* de vala. — »Cincinati Volksblatt« piše: Soglašamo s predsednikom, da obstoji vojno stanje in da je vsak državljan dolžan izpolnovati dolžnosti, ki izvirajo iz vojnega stanja. Vse druge trditve v poslanici zavračamo in grajamo.
Ameriška legija v Rusiji.
Haag, 10. apriia. Američani v Rusiji ustanavljajo ameriško iegijo, ki se bo v Rusiji udeležila vojske.
Zmešnjava na ž:tni borzi v Čikagi.
Kodanj, 11, aprila. »Daily Mail« javlja: Na žitni borz', v Čikagi je nastala strašna zmešnjava. Nastopiti je moral narodni obrambni svet, da je zagotovil zahodu dovoz živil.
WiIson Foincaržju.
Karlsrtihe, 11. aprila. »Havas« jav-« Ija: Wilson je odgovoril Poincareju: Načela človekoljubja in njegovo prci pričanje za načela, za katera, se vojskuje Francija, so ga napotila na vojsko proti monarhistični Nemčiji.
Rooseveltova ekspedioija v Francijo,
Rotterdam. Iz Washingtona: Roose-velt je obiskal VVilsona, da ga pregovori, naj se takoj pošlje ekspedidia v Evropo.
• « *
Osrednja in južna Amerika,
Hnag, 11. aprila. »Daily News« jajvlja-jo iz Washinotona: Srednjeameriške države se bodo glede na vojno napoved pridružile Združenim državam. Udeležba Brazilije bo znamenje južnoameriškim državam, naj se tudi udeleže vojske, * « •
Braz!Ijska vojna mornarica pripravljena.
Geni, 11, aprila. »Telegraphen Union« javlja: Braziljsko brodovje je zbrano pri Pernambucu.
Protinemške demonstracije v Rio de Ja* neiro.
Baselj, 12, aprila, Havas javlja iz Rio de Janeiro: Demonstracije proti Nemcem prirejajo dijaki._ Vsak dan so večje. De-monstranti nosijo zastave zaveznikov in prepevajo marseilaise.
J ...
Vojno stanje s Kubo.
Berlin, 11. aprila. (Kor. ur.) »Nord-deuteche Allgemeine Zeitung« poroča: Tukajšnji kubanski poslanik je izročil državnemu tajniku zunanjega urada noto, da je njegova vlada prekinila svoje zveze z Nemčijo in da se nahajajo ž njo v vojnem stanju.
Armada Kube bo štela 10.000 mož.
Baselj, 12. aprila. »Petit Parisien« javlja iz Washingtona: Kuba bo zbrala 10.000 mož močno armado, katero bo odstopila Združenim državam.
Panama kliSe Združene države na pomoč.
Amsterdam. Reuter poroča iz Pa* name: Predsednik je podpisal oklic, ki poziVa Ameriko, naj pomaga braniti
prekop Panama.
» • •
Združene drSave ln Mcifko, Roiierdam, 11. aprila. Iz VVashing-tona: Predsednik Wilsou je pozval mc-hikanskega predsednika, nnj dostavi nemškemu poslaniku potne liste, ker njegova navzočnost v Mehiki moti dobre ramnere med ebema državama. ■AanvlŠlte veja* mliifftrst.ve je sklenil« pegodbe m d*bavf%	plinast fli
boml>
Genf, 11. aprila. »New-York Herald« poroča: Mehikanski predsednik se še obotavlja, da bi podal izjavo o nevtralnosti Mehike. A položaj je za Združeno države ugodnejši, kakor predvčerajšnjim.
Poljska armada.
Dunaj, 11. aprila. (K. u.) Cesar )e na poljski pomožni zbor izdal naslednje povelje: Poljski pomožni zbor dam za namene poljske armade na razpolago varšavskemu generalnemu guvernerju, kateremu je poverjena sestava poljske armade. Izkažite 'se vredne velikega, za usoio narodov odločilnega časa, v katerem bo poljska država, trdnjava vere in omike zapadnšh 'dežela, vstala k novemu življenju.
Za poljsko armado. ' Lnblin, 12. aprila. »Dziennik' Narodoma javlja dne 9, t. m.: Na ljudskem shodu v Kozienicih so sklenili, da bodo v okraju Radom sestavili za poljsko armado en ulanski polk.
Poljska armada. Varšavski listi poročajo, da morajo vsi hišni posestniki napraviti imenik vseh moških od 17. do 50. leta.
Podmorska vojska.
Zopet 25 ladij s 53.000 tonami potopljenih.
Berlin, 11. aprila. Uradno: Poleg uspehov podmorskih čolnov mesca aprila, o katerih se je že poročalo, so zopet potopili v Kanalu, na Atlantskem oceanu in na Severnem morju 16 parnikov, 7 jadrnic in 2 ribiški ladji, ki so skupno obsegali 53.000 ton. Potopljena sta bila med drugimi angleška parnika »Stanley« (3987 ton) in »Clenogle« (8200 ton), italijanski parnik »Avanguardia« (2703 tone) z rudo v CardiH.
Poročilo, objavljeno dne 6. t. m., o uspehih podmorskih čolnov se izpopolnjuje temeljem do zdaj došlih podrobnih poročil: Med potopljenimi ladjami so se nahajali oboroženi angleški parniki »Snow-don Range« (4662 brutto ton) s 7500 tonami žita, sadja in ovsa, dalje angleški parniki »Ardenwen« (3798 brutto ton) s 5000 tonami sladkorja, »Canninzaro« (6113 t.); neki osebni parnik vrste »Megantic« (14 tisoč 878 ton); dalje 26 parnikov in 26 jadrnic in ribiških ladij raznih narodnosti.
Notranja politika.
Gallško vprašanje.
Poljski listi poročajo, da bo vitez Bilinski te dni izročil vladi načrt Poljskega kluba o razširjenju avtonomije in gospodarske samostojnosti Galicije. Nato bo začel pogajanja z nemško narodno zvezo in ostalimi državnozbor-skimi strankami.
201etnlca češke agrarne stranke.
9. aprila je minilu 20 let, ko je zajela izhajati »Obrana zemSdSlcil«, prvo glasilo češke agrarne stranke. 27. februarja 1897 je bila ustanovljena »Zveza čeških kmetov v kraljevini Češki«. Iz stanovskogospodarskega gibanja se je razvila današnja češka agrar. stranka.
N^piški kandidat za predsedniško mesto poslanske zbornice.
»Politische Tagebiicher« poročajo: Predsednik poslanske zbornice dr. Sylve-ster ne misli kandidirati za predsedniško mesto. »Nationalverband« bo najbrže postavil svojega načelnika dr. Grossa,
»Češki Svaz«.
Praga, 11. aprila. Predsedstvo »Češkega Svaza« ima v petek sejo; parlamentarna komisija v soboto.
Nemški »Nationalverband« in Turki.
»Pester Lloyd« poroča, da nemški »Nationalverband« odklanja dr. Sylvestrov načrt potovanja v Carigrad. Pravijo, da ni verjetno, da b)' se dosegel cilj tega potovanja, t. j. trgovsko zbližanje s Turčijo.
Razna poročila.
-f- Pogajanja med Avstrijo in Nemčijo. Pruski minister Breitenbach je v pru- i ski zbornici izjavil, da so se v marcu začela trgovsko-politična pogajanja. Vršijo se v Monakovem. Prvo vprašanje je enotna klasifikacija blagovnega tarifa nemških, avstrijskih in ogrskih železnic.
-f Reforma pruske uprave. Kakor po-ročajo»Miinch. N. N.« bodo hkrati s prusko ustavo tudi upravo temeljito reformirali.
Glasna.
Dne 4. t. m. je vendar izšel tako zaže-ljcni in težko pričakovani »Cerkveni Glasbenik« za mesec januar in februar. Kakor je g. urednik že sam objavil v »Slovencu«, je vzrok tolike zakasnelosti glasbena priloga, katero je moral vsled pomanjkanja črkostavcev dati tiskati nu Dunaj. Sicer bi bila izšla imenovana dvojna številka že februaria in drutfa dvoina številka koncem
marca, kakor beremo na zadnji strani v »Listnici uredništva«. Vsebina: Fr. Fer-jančič nadaljuje svoj sestanek »Cerkveno g 1 a s b e n a 1 i t u r g i k a«, v katerem nam na podlagi »Motupropria« Pija X. podaja jasna načela o cerkveni glasbi glede na domače razmere. — V. Vodopivec nam podaja kratek nekrolog o P. Aleksandru Vavpotiču, ki je padel kot žrtev »verolomnega Laha«. Rajnik jc bil izvrsten organist in pevovodja in »si je stekel nevenljivih zaslug za procvit cerkvene glasbe na Goriškem«, — J. Gašper-šič (vojak), dasi še mlad, a že velik mož na glasbenem polju, nam podaja analizo in jasno sliko o Premrlovi »Solnčni pesmi«. Z jedrnatimi in jasnimi besedami nam pove najprej splošno vsebino, potem se pa spusti v podrobnosti in karakterizira posamezne molitve. — Več skupnega petja. Pod tem odstavkom nas neznani pisatelj zopet navdušuje za cerkveno ljudsko petje, katerega, hvala Bogu, že začenjamo. V stolnici je krasno poslušati vsako nedeljo ob 8, uri šolsko mladino, kako lepo poje pri šolski maši. Obetajo se nam lepi uspehi, ako bomo začeli pri mladini. — Marija Zalar nam podaja nekaj misli o glasbenem pedagogu Maksu Battke-ju in nas opozarja na nekatere njegove pe-dagogične knjige. — Fr. Črnigoj nam podaja v svojem poročilu mnogo 4»odri!nih misli, kaj se vse doseže s pridnostjo. To nam je prelep zgled, kako ubogi begunci, dasi daleč od doma, na pozabijo na cerkveno petje, ampak se zelo ogrevajo in navdušujejo zanj in tolažijo s petjem svoje gorje v tujini. Dalje so še: Organistovske zadeve. — Pregled cerkveno-glasbenih listov. — Dopisi. — Razne reči in Listnica uredništva, — V veliko veselje je prideja-na obširna glasbena priloga: 8 mašnih pesmi P, H. Sattnerja. Maše so krasne, pa ne pretežke, razen v par mestih. Vendar te težkoče so lahko premagljive. Veliko imamo že mašnih pesmi in kot poseben kras pridenimo še te. C, Gl. je dal natisniti prilogo v več izvodih in se lahko dobi posebej v Katolišl^ bukvarni, izvod po 35 h, kar je za sedanje razmere skoraj zastonj, Se-zite, gg. organisti, pridno po njih! S tem je končano poročilo. Prihodnje številke pričakujemo z velikim hrepenenjem. Dal Bog, da kmalu izide.
Primorske novice.
Cesar v Ajdovščini. Ajdovščina, dne 10. aprila 1917. Danes popoldne ob 1. uri 40 minut se je peljal v avtomobilu Nj. Vel. naš presv. cesar Kari skozi Ajdovščino. Velika množica vojaštva in civilnega prebivalstva je navdušeno pozdravljala pre-ljubljenega vladarja, kateri je zelo prisrčno odzdravljal. Trg je bil slovesno okrašen.
Goriško od Lahov zasedeno ozemlje pridruženo videmski prefektnrl. Kakor poroča »L' Ecco del Litorale« je priklopila laška vlada zasedeno ozemlje v Furlaniji, Brdih in Gorico, upravnemu ozemlju laške prefekture v Vidmu. Prefekt je bivši tržaški državni poslanec dr. Pitacco. »' Eco del Litorale« protestira proti takemu postopanju laške vlade in proti nečloveškemu ravnanju z avstrijskimi podaniki v laškem zasedenem ozemlju.
Smrt med begunci. Družina Koren naznanja, da je dne 8. t. m. umrla v celovški bolnišnici 20 let stara Margareta Tratnik iz Iderskega pri Kobaridu. — Umrl je na Glincah pri Ljubljani Markovič Alojz, star 33 let, iz Št. Andreža pri Gorici. Pokojni zapušča ženo in tri otroke. — V ljubljanski deželni bolnišnici so umrli sledeči goriški begunci: Dne 8, t. m. Franc Volk, užit-kar iz Trnovega št, 56 pri Gorici, star 67 let. Dne 11. t, m. Jožefa Žižmond, žena posestnika Justa iz Vogerskega št. 22, stara 551et ter delavec Janez Caharija iz Na-brežine, star 57 let. Bodi jim lahka z,emlja!
Iz italijanskega ujetništva. G. Otilij Med veš, kurat iz Ročinja, jc pisal svojemu sošolcu g. Val. Batič na Pečine z otoka Sardinije, kjer se nahaja sam, medtem ko so njegovi duhovnjani Rečinjci raztreseni povsod po Italiji. Na Sardiniji se nahajata tudi sošolca g. Josip Milanič, kurat iz Marijinega Celja, in g. Ivan Franke, kurat iz Gorenjega polja. Med drugim piše: Zdrav vedno, hvala Bogu. Upam, da nam to leto donese ljubega miru in veselo zaželjene vrnitve. Korajža in veselo upanje mi vedno stojita ob strani, to* je, kar me tolaži, drugo prepuščam dobremu Bogu. — Njegov naslov: Otilij Medveš, internato civi-le, Nule, prov. Sassari, Sardegna, Italia.
Zapčlembo premoženja je odredilo tržaško deželno sodišče proti naslednjim osebam: dr. Andreja Coglievina, roj, leta 1878. na Dunaju in pristojnemu v Trst, c, kr. finančnemu tajniku i nporočniku v 27. črnovojniškem pešpolku, ker je osumljen veleizdaje (§ 334. v. k. z,), potem proti Aleksandru Perini, roj. leta 1893. v Krmi-nu in tjekaj pristojnemu, mehaniku v Sta-bilimento tecnico trietino in vojaku v 27, črnovojniškem pešpolku, ker je osumljen tibega k sovražniku; končno proti Otonu Maionica, roj, leta 1S80. v Gorici in tjekaj pristojnemu, uradniku v podružnici banke Union in kadetu v črnovojniškem pešpolku
št. 5, ker je osumljen veleizdaje (§ 334. v. kaz. zak,).
Od laške granate sta bili zadeti pretekle dni 31 let stara žena ljudskošolskega učitelja Valentina ter 33 let stara delavka Angela Leban, obe iz Trnovega pri Goripi. Ranjeni sta bili, ko sta se nameravali izseliti v bližnjo Gor. Trebušo. Prva je za-dobila več težkih poškodb na raznih delih telesa, druga pa je bila ranjena v desno oko in levo nogo,
S kamenom ubil je v Trstu doslej neznan fantalin 131etnega Rudolfa Družino. Rudolf je šel po oglje za svojo mater, ko mu v ulici Carbonara nenadoma prileti v glavo debel kamen, tako da se je revež takoj nezavesten zgrudil. Prihiteli so ljudje in poklicali rešilno postajo. Zdravnik je dognal težko rano na levem sencu in pre-tresenje možgan ter dal dečka nemudoma odpeljati v bolnišnico; stanje poškodovanca je brezupno.
Premoženje so zaplenili Vitu Tolen-tino, roj. 1. 1878. v Trstu, Židu, trgovcu, ker je osumljen zločina proti brambni moči države.
Iz ruskega ujetništva pošilja pozdrave Alojzij Gorjanc iz DeskeT-Brito-fa na Kanalskem; služil je v 58. pp.
Iz istrske deželne knjižnice. Uradno se razglaša: Te dni se urejuje istrska deželna knjižnica v Poreču. Zato se poživljajo vsi tisti,, ki imajo iz te knjižnice izposojene knjige, da jih tekom 14 dni gotovo vrnejo.
— Jože! Volk, 24cm M. B„ 1/4 R., se poziva, da naznani svoj natančni naslov uredništvu »Slovenca«, da mu moremo poslati naslov njegovega brata Avgusta.
Išče se vrtnar za dobro dela Natančnejše podatke daje Posredovalnica za goriške begunpe v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38.
0 »temeljitosti" nekih jčenjakof.
V »Grazer Tagblattu«, kjer tekmuje narodna radikalnost z ignoranco v narodopisnih, jezikoslovnih stvareh, je pri« občil 8. apr. tržaški realčni profesor Hans (Johann) Bernt spisek »Deutsche Ortsnamen in Kustenland«, ki predstavlja višek jezikovne nevednosti in vrhunec smešnosti.
Zal, da Bernt ni osamljen pojav v, tem oziru med nemškimi srednješolk skimi učitelji sedanje dobe. (Izpiti so premalo rigorozni in prevelika množina zaužitega piva škoduje duševni potenci.)
Goričane bo menda zanimalo, da so po trditvi preroka Bernta sledeča krajevna imena nemška: Solkan, Gargar, Lokavvitz (t. j. Lokavec), Mernik, Sot-scha (= Soča), Plasine (= Plužna), Sa-i voden (= Sovodnje), Komen, Schonpass (modrijan iz Schlaggenwalda ne ve, da je vasica Šempas nazvana po svetem Basu, ki so ga po Primorskem močno častili), Straschitz (= Stražiče), Tol-mein, "VVoltschach (= mestnik v Vol-ČAk), Prestav, Selz, Kulska (to je Koj-sko), Ronschein (= Ročinj), Luainitz (Lusiniš je pofurlanjeno slov, ime Loč-nik!) i. dr.
V tržaški okolici in v Istri proglaša znameniti zgodovinar za germanska tale imena: Prebenek, Lipizza, Predil, Klanz, Draguch, Mune, Bergud, Klana, Bellei (= Belaj), Barban, Podpesch (= Podpeč), Prosegg (t. j. Prosek), So-winag, Lauran, Lindar i dr.
Gospodu Berntu, ki je češki Nemec, je menda laški in furlanski jezik v isti meri neznan kakor slovenski. Kako bi bilo neki drugače mogoče, da bi imel taka furlanska krajevna imena za nemška, kakor n. pr. Joanniz, Morar, Rosazz, Memlan, Braulin, Flamber, Ma-ran?! G. historik Bernt bi pač 'moral vedeti da so naredili iz latinskega Sili-canum (t. j. Kremenovec) Lahi Salcano, Slovenci pa Solkan — nemškega ni pri tem prav nič! Lahko bi tudi vedel, da je Rubiach slovenski mestnik »v Rubi-jah«, "VVippelsach »v Vipolžah«, Rant-schach »v Renčali« itd. (dandanes rabijo uradi italijanske oblike Vipulzano, Ranzjano, Volzano, Raccogliano itd., ki so nastale iz starega slov. rodilnika: iz Vipolžan, iz Renčan, iz Orehovljan, iz Volčan i. dr.) — J. Koš.
Volne življenje.
(Pismo »Slovev.crn.l
Lepega predpomladanskega dne smo ležali na toplem solncu za vasjo in pridno lovili uši.
»Poglejte jo, fantje,« pravi vedno lačni Nace, ki ni bil eden zadnjih pri tem delu — »poglejte jo!«
Ujel je bil ogromno uš, jo nataknil na ošpičeno palico, da je na vse strani opletala z nogami.
-Veste kaj,« je nadaljeval Nace, »domov jo pošljem po tobak. Dva »pakelca« ga gotovo prinese, ako ga imajo doma kaj več ko mi tukaj!«
Tako smo se zabavali nekaj časa. Kar pride Klančnikov Jaka in zakliče:
»Maršbereit, fantje, zvečer gremo v postojanke!«
Hitro smo skočili na noge in se začeli pripravljati na pot. Ko se je zmračilo, smo počasi odkorakali. Nismo prvič delali te poti, vendar je bilo marsikateremu tesno pri srcu. Ko smo se približali postojankam, smo morali iti drug za drugim; sovražnik je bil namreč zelo blizu in treba je bilo previdnosti. Ako bi korakali na gosto in bi priletela granata ali šrapnel, bi bilo lahko veliko žrtev.
Dospeli smo v postojanke. Sovražnik je moral kaj slišati, ker nam je poslal raketo. »No, saj smo vajeni,« pravi Nace in prisloni puško k strelni lini. Počasi se razvrstimo vsak na odkaza-no mu mesto. Postavili smo stražo in ukrenili potrebno, da ne bi nas sovražnik presenetil, nato pa polegli. Jaz sem bil dobil še dosti čeden »kvartir«; par metrov globoka luknja, pokrita z deskami in kamenjem, tako da sem bil zavarovan pred dežjem in šrapneli. Granatam pa itak ne moreš zabraniti, da ne bi prišle pogledat, kaj delaš, ako se jim zljubi. Zelo sem bil utrujen, zato sem pogrnil po kamenju odejo in legel; spanja mi niso mogle zabraniti niti la-zice, ki so se me z vso pridnostjo lotile.
V postojankah smo ostali deset dni; sovražnik ni posebno streljal, tako da se je že prestalo. Kljub temu smo se "ftsi razveselili, ko smo mogli zopet oditi na odpočitek. Nastanili smo se zopet v vasi, kakor jo kdo mogel: ta v hlevu, oni v svinjaku. In staro delo se je znova pričelo: umivali smo se, lovili uši, strigli lase itd., kajti slovenski fantje in možje smo radi čedni.
Tako je tukaj naše življenje. Ni ravno prijetno na prostem spati, uši imeti, petintrideset kil na hrbtu nositi, torbo prazno imeti, listje kaditi, vedno v postojankah tičati, nazadnje pa še kroglo v rebra dobiti. »Pa kaj se če, vojska je!« pravi naš Nace.
Prisrčen pozdrav vseh nas slovenskih fantov in mož!
K. K, sanit. podč.
Gospodarske beležke.
50 vagonov krompirja je kupila na Ogrskem in takoj plačala že meseca oktobra 1916 c. kr. kmetijska družba kranjska, in sicer visoko nad maksi- i malno ceno. Od takrat naprej so nepre- i stano vrše pogajanja, da družba smo oddajati ta krompir čez maksimalno ceno, kar je sedaj končno dovoljeno, in da se dovoli izvoz krompirja z Ogrskega na Kranjsko. Tega izvoznega dovoljenja se doslej še ni dalo izposlovati, tudi ni veliko upanja ga dobiti, toda za/deva bo te dni rešena v enem ali drugem smislu, in če bo ugodno rešena, bo prišel semenski krompir šele okoli 1. maja t. L v Ljubljano. To ni prepozno, kajti krompir se lehko s pridom sadi še celo prvo polovico meseca maja in v tem času sajen, dohiti poprej sajenega. Če kmetijska družba dobi ta semenski krompir, bo prišel natresen v vagone ter ona nima delovnih sil! in časa, ga v vreče polniti in nadrobno oddajati, izvzemši določeno množino v Ljubljani, zato ga bo hitro razpošiljala le v celih vagonih in je torej oddajo za vsak slučaj že sedaj organizirati. V slučaju, čo družba dobi ta krompir, česar se pač nič posebno ne nadeja, naj sc takoj in že sedaj zglase tiste podružnice, zadruge, županstva itd., ki so pripravljeni prevzeti cele vagone semenskega krompirja, in sicer s pogojem, da imajo družbene podružnice in družbeni udjo prednost in se vrhutega z naročilom vred pravoveljavno zavežejo doposlani krompir prevzeti po teži, ki se dožene na prejemni železniški postaji in da ne ugovarjajo proti prstenem in deloma ranjenemu krompirju, kajti pri toliki množini- je izključeno, da bi tisti veleposestnik, ki je krompir družbi prodal, ga pustil z roko prebirati, ampak ga mora nakladati le z lopatami naravnost iz s prstjo pokritih jam. Cena krompirju bo okoli 30 K za 100 kg iz postaje iz Ljubljane. — C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani.
Rumunska pšenica na Dunaju. Z Dunaja poročajo, da je dospela tjekaj po Donavi prva pošiljatev rumunske pšenice, ki so jo razdelili mlinom. Vsak dan bo poslej dospelo po 60 vagonov, tako da bodo mogli naložiti nekaj zalog.
Novo zvišanje davka na žganje. Dno 12. aprila 1917 je stopilo v veljavo novo zvišanje davka na žganje, in sicer za 1 Iv 40 v. na liter v korist državnemu zakladu. Obenem je pa razveljavl jen tako-imenovani žgan jarijski davek iz 1. 1881. Celokupni davek na žganje in kontin-gentirani špirit znaša sedaj 3 K 80 v., na liekontingentirani špirit pa A K.
Razglas c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z 2i. marca t. I., št. 7744, glede znižanja starostnih mej za klavno živino, je postal vsled med tem razglašeno ministrske naredbe z dne 15. marca 1917,
t
Irž. Zak. št. 117, s katero se je prepoved klanja bistveno utesnila, brezpomemben.
Rusija in vprašanje žetve, »Kuryer Warsza\vski« piše: Kakor poroča rusko časopisje, je izdal general Brusilov sledeči ukaz: »Posestniki zemlje in prebivalci okolic v ozemlju Galicije in Bukovine, zasedenem po ruski armadi, so dolžni obdelati in posejati vsa lastna in najeta polja in vrtove. Polja posestnikov, ki bi se ne pokorili ukazu, bodo zaplenjena ali pa izročena javni vporabi. Kdor se ne pokori povelju, bo kaznovan z denarno globo do 3000 rubljev ali pa z zaporom treh mescev. Pravico nadzorstva imajo gubcrna-tprji zasedenega ozemlja.«
Zahteve ogrskih državnih uradnikov. Te dni je zboroval v Budimpešti kongres ogrskih državnih uradnikov in sprejel naslednji sklep: Državni uradniki zahtevajo, da se uvede službena pragmatika, primerna temeljna plača in avtomatično zviševanje dohodkov, sistemiziranje dohodkov, si-stemiziranje strokovnih izkušenj, prenos uradniških disciplinarnih zadev neodvisnim sodiščem. Z ozirom na ogromno draginjo žele uradniki: Dovolitev ugodnosti pri nakupovanju živil in industrijskih izdelkov; proizvodi z državnih posestev naj se pre-puste uradniškim konsumnim društvom in nakupovalnicam po znižani ceni; določijo naj se najvišje cene za vsa živila in industrijske izdelke. V senatu za ljudsko prehrano naj bodo zastopani tudi uradniki. Razen tega naj se zvišajo že dovoljene vojne podpore od 11, do 9. činovnega razreda za najmanj 100 odstotkov, od 8. do 7. za 75, od 6. višje pa za 50 odstotkov. Za nakup obleke, perila in hišne oprave naj se razglašajo posebne podpore, in sicer ne-oženjenim uradnikom po 1000 K, oženjenim pa 1200 K. Končno naj se vsem vpokoje-nim uradnikom ter uradniškim vdovam in sirotam, ki imajo pravico do pokojnine, do yoli izredna podpora.
Dragocena svinja, V Marošvašarheli-|u se more videti proti vstopnini 20 vinarjev štiri in pol stotov težka svinja, last kmeta Aleksandra Oroslana. Za svinjo mu ponujajo že 7000 K, ali srečni lastnik se ne more odločiti za prodajo.
i Prisilna obdelava zemlje. »Meraner Zeitung« poroča, da so dobila okrajna glavarstva nalog, da odrede za pomladno obdelavo polja prisilno delo, ki se ima raztezati na vse ženske in tudi na otroke, ki so nad 12 let stari, brez razlike stanu, narodnosti in vere. Tekom pomladnih poljskih del morajo šolske oblasti otroke oprostiti obveznega šolskega obiska. Duhovščina vseh veroizpovedi je poklicana, da v cerkvenih govorih vzpodbuja prebivalstvo ,k delu na polju. Vojna uprava bo dala kme-[tijstvu na razpolago kolikor največ mogoče .vojaških in ujetniških delavnih moči. Vsi drugi vojaški dopusti se ustavijo, da se morejo v tem večji meri dovoljevati poljedelski dopusti. Obenem bo pa oblast nadzorovala dopustnike, da-li dejansko uporab-lljajo dopust za poljska dela. Taki, o katerih se bo dognalo, da postopajo brez dela, bodo morali nemudoma nazaj v vojaško službo.
Ureditev prometa s strojili. Glasom ministrskih ukazovW dne 2. aprila 1917, drž. zak. št. 144 in 145, mora vsak izdelovalec usnja Centrali za kože in usnje na Dunaju (Haute- und Ledercentrale A. G.) naznaniti do 15. aprila 1917, koliko potrebuje v enem letu skorje za stroj in čresla ter kako velike so njegove zaloge v tem blagu. Oni izdelovalci usnja, ki žele pokriti svojo potrebščino v celoti ali deloma potom omenjene centrale, morajo o tem oddati pravnoobvezno izjavo. Dne 31. maja in pozneje zadnji dan vsakega mesca morajo vpošiljati izdelovalci usnja Centrali seznam o svojih nakupih brez posredovanja Centrale ter o tem, koliko skorje in čresla so prejeli tekom mesca vsled lastnih nakupov. Vsak drugi posestnik zalog hrastove in smrekove skorje ali čresla mora 31. maja in pozneje zadnji dan vsakega mesca ponuditi Centrali one svoje zaloge, katere je tekom predidočega mesca pro-duciral ali prejel ter jih do dneva ponudbe to je do konca naslednjega mesca ni prodal drugemu. Take prodaje so lastnikom gozdov in osebam, ki imajo pravico sekati les, dopustne le napram izdelovalcem usnja in takim trgovcem, ki so se z nakupom in prodajo skorje in čresla že leta 1915. pečali obrtovalno. Trgovci smejo svoje zaloge oddajati le Centrali ter tvrdkam, ki jih Centrala v to posebej pooblasti. Maksimalne cene za smrekovo skorjo so se znižale za 6 kron pri 100 kg, one za hrastovo skorjo za 4 K. Za dobavne dogovore, sklenjene pred novim ukazom, obdrže veljavnost dosedanje maksimalne cene.
Dnevne novice.
— »Odbor za vojaško berivo« pri kn.
šk. ordinariatu v Ljubljani se zahvaljuje vsem, ki so darovali knjige za naše vojake. Ker se prosilci še vedno oglašajo, pa so se že skoro vse knjige razposlale in porabile tudi že vse denarne nabirke, prosi odbor še nadaljnjih darov. Ker je poštnina
dokaj visoka, naj se v možnih slučajih knjige kar naravnost izroče v kn. šk. pisarni.
—	Lep uspeh smelega podjetja slovenskega junaka. Rezervni narednik 87. pešpolka Maks Zaveršnik je v napadu na Costesin dne 20. in 21. avgusta 1916 s svojim oddelkom izvršil vrlo uspeli smel čin. V neodoljivem navalu se je polastil italijanske postojanke, nato pa nemudoma uclrl dalje. Kljub ogromni premoči italijanskih rezerv se mu je posrečilo, da si je skoraj brez lastnih izgub krvavo priboril pot skozi Italijane in prodrl do polno zasedenih kavern. V strašnem ročnem boju je sam ubil dva italijanska častnika, moštvo pa prisilil, da se je udalo. Ljute protinapade je spretno odbil in di'žal kaver-no skoraj pol ure, dokler niso dospela ojačenja. Ujel je 60 Italijanov in uplenil dve strojni puški in dva veMka bencin-motorja. V plačilo je prejel zlato hrabrostno svetinjo.
—	Umrl je v Spljitu v visoki starosti bivši odvetnik dr. Josip Dimitrovič.
—	Zaplemba premoženja. Deželno sodišče v Gradcu je na predlog državnega pravdništva dovolilo zaplembo premoženja veleizdaje obdolženega srednješolskega učitelja v Ljubljani Ludovika Vagaja iz Ljubellč (okraj Velikovec) in ubega obdolženega posestniškega sina Edvarda Šajn iz Kncžaka na Notranjskem,
—	Umrla je v Novem mestu gospa Marija W i m m e r , roj. Mogolič.
—	Nevihta. Nad Porečami je divjala huda nevihta. Strela je udarila v zvonik, ki je pogorel. Cerkev so rešili.
—	Poroka. Poročil se je gosp, Ivan G r a b e k , c. in kr. medik. akcesist v Kar-lovcu, z gospico Jakobino Jermanovo iz Pijavc.
Cerkveno predstojnišlvo na Kureščltu p. Ig—Studenec, prosi, da bi se pri romarski cerkvi na Kureščku naselil kak duhovnik, ki bi ondi opravljal božjo službo. Imel bi žitno in denarno bero, drva stanovanje v duhovski hiši. Poleg duhov-ske hiše so gospodarska poslopja; nekoliko oddaljen je vrt z njivami. Nastopi lahko takoj. ^
LlfflUianske novice.
lj Vojaških vdov in sirot teden v Ljubljani. Vsled želje z Najvišjega mesta se vrši po vsej Avstriji vojaštvo prav tako kakor civilno prebivalstvo zadevajoča akcija, ki naj dovede c. kr. avstr. zakladu za vojaške vdove in sirote na Dunaju kar največ članov in zbere za zaklad, kateremu je skrbeti za dobrobit vdov in sirot onih, ki so za cesarja in domovino na bojišču žrtvovali življenje, toliko prostovoljnih denarnih prispevkov, da bo mogel zaklad zadoščati ne malim potrebščinam. V Ljubljani se ta na korist dunajske centrale uvedena akcija pod naslovom »Vojaških vdov in sirot teden« te dni izvrši tako-le: 1, Uradom in zavodom se dostavijo zvezkf priglasnic za pristop k c. kr. avstr. zakladu za vojaške vdove in sirote na Dunaju, ki se morajo hkrati porabiti kot položnice. Kdor namreč ne želi temu društvu pristopiti kot član, naj na priglasnici besedo »pristopam« nadomesti z izrazom »darujem« in naj zabeleži darovani znesek. 2. Prav take pri-glasnice oziroma položnice se bodo te dni dostavile posameznim zasebnim strankam s prošnjo, naj jih ovrednotijo. Priglasnice pobirali in darove za zaklad sprejemali bodo poverjenci g. župana dr. Iv. Tavčarja. Spričo izredne požrtvovalnosti, ki jo je prebivalstvo Ljubljane že tolikrat sijajno posvedočilo, je upati, da županov poziv tudi tokrat ne bo ostal brez izdatnega uspeha. 3. To soboto in nedeljo bodo mlade dame ljubljanske družbe po mestnih cestah, trgih in ulicah kakor tudi po javnih lokalih v pušice nabirale prostovoljne darove za vdovski in sirotinski zaklad. Javne pocestne prodaje to pot ni mogoče prirediti, ker ni ne cvetk ne drugih primernih prodajnih predmetov. 4. V soboto in v nedeljo se bodo ob 4. uri popoldne in ob 8. uri zvečer v kavarnah »Evropa«, Kasino in »Union« vršili dobrodelni koncerti. — Podrobnejše o tem se bo sporočilo jutri.
lj Za učiteljstvo! C. kr. mestni šolski svet ijubljanski je v svoji zadnji seji soglasno pritrdil nujnemu predlogu c. kr. okrajnega šolkega nadzornika Lavtižarja, da je deželni odbor naprositi, da dovoli brezplačnim suplentkam in poizkusnim kandidatkam na ljubljanskih javnih slovenskih in nemških ljudskih šolah za leto 1916/17 primerno nagrado oziroma subsistenčno podporo,
lj20 letnico svojega službovanja pri »Gospodarski zvezi« je obhajal te dni blagajnik g. Anton Volta.
lj Krušne komisije bodo uradovale kakor običajno v petek, dne 13. t. m., od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne. Izdajale sc bodo krušne in maščobne izkaznice.
lj Železniška nesreča. Sinoči ob 9. uri zvečer je ponesrečil na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški tamošnji 28 let stari, premikač Jožef Vanjo s, rodom Čeh. Ko je vršil nočno službo, ga je z neke : ic-nadoma dosli stroj zgrabil t : > . .. ' ... lis,
vsled česar se je poškodoval na glavi ter pohabil levo nogo v stegnu. Prepeljali so ga takoj zvečer v tukajšnjo deželno bolnišnico.
lj Priglaševanje za vojno prehrano.
Mestna aprovizacija ljubljanska je do sedaj sprejela v vojno prehrano okoli 1200 rodbin s 6000 rodbinskimi členi, Ti so dobivali, kakor znano, vsak mesec po enkrat v cerkvi sv. Jožefa živila po znižanih cenah. Sedaj jc c. kr. deželna vlada zaukazala, da se ima pomožna akcija centralne vlade za manj imovite nasloniti v Ljubljani na že obstoječo mestno vojno prehrano, vsled česar je mestna aprovizacija pretekli teden že začela oddajati iz cerkve sv, Jožefa telečje meso po znižanih cenah. Vladna pomožna akcija in zlasti oddaja mesa po znižanih cenah se ima nadaljevati v bodoče v precej izdatnejši meri. Vse prizadete se bo o tem pravočasno obvestilo. Da se pa takoj in brez odloga od-pomore najpotrebnejšim, razglaša g. mestni župan, da bo mestna vojna prehrana sprejemala zopet nove priglase potrebnih in vsled vojne pomanjkanje trpečih. Za sedaj se sprejemajo prilasi le onih v Ljubljani stalno stanujočih rodbin, ki štejejo tri ali več rodbinskih čalanov, katerih dohodki na dan in osebo ne znašajo veliko več kakor eno krono. Rodbine, ki imajo večje dohodke, ter ljudje, katerim je sorazmerno lažje živeti, kakor onim, ki so najpotrebnejši, naj se sedaj ne prigla-šajo, da sebi in uradom prihranijo nepotrebno delo. Kdor hoče biti sprejet v vojno prehrano, naj se zglasi na mestnem magistratu in sicer samo v tržnem uradu (pri-tlačje nasproti posredovalnice za delo in službe) vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 6. ure zvečer.
lj Darilo. Gospod major Karel vitez Kern, poveljnik ljubljanskega gradu, je dal napraviti 300 ročnih ščetk za ubožne otroke v dnevnih zavetiščih. Stroške je pokrila gospa majorjeva iz fonda sv. Antona. Plemeniti dvojici najiskrenejša hvala. — Ščetke se bodo v kratkem razdelile skupno s ščetkami za zobe, ki jih je darovala tvrdka A. Krisper za nego zob ubogih zavetiščarjev.
lj Oddaja telečjega mesa v vojni prehrani. Mestna vojna prehrana bo v soboto popoldne zopet oddajala meso po znižanih cenah iz cerkve sv. Jožefa, Natančnejši razpored se objavi v časppisih in na uradnih deskah jutri.
lj Razglasi mestne aprovizacije. Med vojsko se je že velikokrat poudarjalo, kako važno je za vsakogar, da čita časopise Zlasti aprovizacija je velikokrat primorana razne za vse sloje zelo važne razglase objavljati šele zadnji trenutek, in še vedno se pripetijo slučaji, da pride marsikdo k razdeljevanju tega ali onega blaga baš zato prepozno, ker ni čital časopisov. Da se od-pomore tudi onim, ki iz kateregakoli vzroka ne berejo dnevnikov, bo mestna aprovizacija v bodoče objavljala vse važnejše, zlasti razdeljevanja živil se tikajoče razglase, razen v časopisih, tudi še na;iuradnih deskah na mestnem magistratu, na hiši mestne aprovizacije, Poljanska cesta št. 13, ter po možnosti tudi na vseh mestnih vojnih prodajalnah. Občinstvo se opozarja, da naj objavljene razglase natančno prečita ter se tudi točno po njih ravna.
lj Legitimacije za nakup mesa. Pri zasledovanju vzrokov pomanjkanja mesa se je dognalo, da prihaja v Ljubljano zlasti ob sobotah nešteto tujcev, ki pokupijo domačinom meso pred nosom. Ker je za ljubljansko civilno prebivalstvo uradno določen kontingent živine in je vse meso te živine odločeno izključno za konzum civilnega prebivalstva, je nastala potreba, ukreniti vse potrebno, da se Ljubljančanom zavaruje meso, ki jim gre, ter onemogoči nakupovanje mesa tujcem. Mestni magistrat je vsled tega naročil vsem mesarjem, da smejo oddajati meso le strankam, ki pokažejo pred oddajo mesa pekovsko nakazilo za moko. Občinstvo se vsled tega poživlja, naj, kadar hoče kupiti meso, prinese vedno s seboj pekovsko nakazilo kot nekako legitima-, cijo, ker se bre;c takega izkazila ne bo oddajalo mesa. To velja za mesarje v lokalih po mestu, zlasti pa tudi za nakup mesa na mesarskem trgu.
ij Pogreša se učenec trgovske šole Ahlin Ciril, star 15 let. Odšel je od doma v torek dopoldne. Oblečen je bil v zelenka-sUvivo obleko, imel črn povrmiK- in čepico na glavi. Kdor kaj ve, kje se nahaja, sc nujno p:oM. da brzojavno sporobi pioti nagradi bi povračilu vseh stroškov na naslov; l\res#.'icija Ahlin, trgovina v Šiški.
lj Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem magistratu v petek, dne 13. aprila 1917 v mestnem vojaškem nasta-njovalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: za stranke, ki stanujejo v I. mestnem okraju (Poljanski okraj) in v If. mestnem okraju (Mestni trg, Stari trg, Karlovška in Dolenjska 1 ccsta) v petek, dne 13. aprila 1917; za | III. mestni okraj (Trnovo in Gradišče 1 do Franca Jožefa ceste) v soboto, dne M. aprila; • i ulico med Prešernovo ulico. Franc; Jožefa cesto B1oiwei«ovo
cesto, Cesto na južni kolodvor in Miklošičevo cesto v nedeljo, dne 15. aprila; za IV. mestni okraj (Št. Peterski okraj in Vodmat vzhodno od Miklošičeve ceste) v ponedeljek, dne 16. aprila; za Spodnjo Šiško in vse one, ki bi bili za-, držani v gori navedenih dneh, v torek, dne 17. aprila ln v sredo, dne 18. aprila. Uradne ure izplačevanja so od 3. do pol 6. popoldne. Stranke se prosijo, da so natančno drže teh določb.
lj Izgubljena sta bila v nedeljo, dne 8. aprila dva mala ključa od Franca Jožefa ceste do Šelenburgove ulice. Pošten najditelj se prosi, da ju odda proti primerni nagradi na Franca Jožefa cesti 11.
Po svelo.
— Velika zapuščina za češko »Matico Skolsko«. Olomuški prelat dr. Ml-čoch je zapustil 80.000 K premoženja in imenoval za glavnega dediča olomuško »Matico Školsko«.
6. maj proglašajo nekteri francoski listi kot dan, ki prinese mir. Menda bo to zopet le prazno ugibanje.
Zanimiva obravnava se vrši to dni1 pred divizijskim sodiščem v Požunu. Obtoženih je 26 oseb; med njimi 23 ju-dov, radi goljufije pri vojaških oprostitvah. Glavni obtoženec je jud rezervni polkovni zdravnik dr. Jakob Lehner. Ta je med drugim r,prejel od pomožnega zdravnika dr. Lovvensteina 4400 K za to, da je oprostil več oseb. Bolniški strežnik Rado je bil že pri marškompa-: niji. Dr. Lechner pa je odredil, da jo ostal doma. Iz hvaležnosti mu je Rado dal za 50 K likerjev. Lehner je pozneje zahteval od njega še likerje in šampanj^ ca. Poleg tega je Rado podaril Lehnerju uhane za 1750 K, zlato cigaretno dozo za 400 K, manšetne gumbe, konjsko opravo itd. Ti darovi so bili vredni več tisoč kron. Pozneje je Rado priporočil dr. Lehnerju več črnovojnikov, da jih je oprostil. Pri teh je zaslužil 2—3000 K. Obravnava bo trajala še več dni. O izidu bomo poročali.
Bivši albanski finančni minister umrl. Iz Dubrovnika poročajo, da je tamkaj umrl bivši albanski finančni minister Filip Nagga.
Znamenje časa. Kakor poročajo »Narodni Listy«, se v praških predmestjih Sp. Novomesto in Jožefovo v tednu od 18. do 24. marca ni rodil noben otrok. Zelo značilno za 50.000 prebivalcev.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Mengeš: Dopisov, v katerih dopisnik uredništvu ne zaupa svojega imena ne sprejemamo.
Izpirajmo vrat s Feltcrjevim bol lajšajočim esenčnim fluidom z zn. »Elsa-fluid« in masirajmo tudi zunanje s tem preizkušenim lajšalcem bolečin. To je najboljše protisredstvo proti prehlajenjem in bolečinam vratu. Predvojne cene: 12 steklenic tega izbornega domačega sredstva pošlje franko za lc 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 134 (Hrvatsko). Istotam se naročajo tudi Fel-lerjeve milo odvajajoče Rhabarbara-krogllce z zn. »Elsa-kroglice«. 6 škatelj franko stane le 4 K 40 vin. Dvoje neobhodno potrebnih domačih sredstev, ki ju odlikuje nad stotisoče zahvalnih in zdravni ških priporočil.	(vaj
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K l-80, za dame K l-50, za otroke K 1'20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
Oddaja plemenskih bikov. Deželno mesto za dobavo klavne živine ima večje število lepih, mladih plemenskih bikov sive, simo"dolskein pinegavske pasme na prodaj. Biki so preizkušeni plemenjaki. Opozarjajo se na to priliko občine in zasebniki. Cena maksimalna kakor z-klavno živino. Deželno mesto za doa bavo klavne živine v Ljubljani, Turjaški trg št. 1.
Kupi se še dobro ohranfena
vojaška uniforma.
Ponudbe na upravništvo Slovenca.
MM.LUM
VERttS "
/Omo,
Šmarnice za leto 1917 ne izidejo. Iz
^prejšnjih let so v Katoliški Bukvami v Ljubljani i;a razpolago še sledeče šmarnič-ne knjige:
Šmarnicc Artkcga župnika. Razlaga lavretanskih litanij z življenjepisom bi. župnika Janeza Vianeja od leta 1912. Cena 3 K. — Ta snov je gotovo zelo primerna za Šmarnice; razlaga je jedrnata in nov za vsak dan določena, ne predolga, zato bodo te Šmarnice poslušalcem zelo ugajale; razlagi sledi za vsak dan iz življenja blaženega župnika Vianeja iz Arsa, ki je živel v duhu svetosti v minulem stoletju; ob koncu pobožna vaja in molitev.
Marija v predpodobsh in podobah. Šmarnice, Zbral Jožef Vole, župnik, od leta 1904. Cena 3 K. — Pisatelj nam slika božjo mater Marijo v starodavnih predpo-dobah in podobah, vzetih iz sv. pisma. Lepim premišljevanjem je dodan za vsak dan zgled iz življenja Mariiinih častilcev.
Devica verna, šmarnice. Spisal J. Godec, župnik v pok. Cena 3 K. — Predmet Šmarnicam so nekatere verske resnice, ki jih pisatelj kratko in jedrnato razloži; ob jednem ovrže" razne ugovore proti razloženim verskim resnicam.
Šmarnice. Marijine čednosti in dobrote po ponatisu S. J. in Schepersu Radempt. spisal'P. Ladislav O .S. Fr. od leta 1900. Vezane 3 K. — Pisatelj nam krasno slika Marijane čednosti in dobrote; za vsak dan nam doda vzgled, kako Marija pomaga. Na koncu knjižice kratek molitvenik.
Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti svoj list v Novem mestu
...................................................................milini
K S	■
':!iiiiiiiiiitiiiiHiiiiii!i:}iiiniHtu::tuiit![iHiniii)iiiii:uf>*»Hi:"i vsi dolenjski rojaki, četudi živite izven Dolenjskega po vsem Slovenskem. Naprej plačana letna naročnina 3 krone. — 601
Sprejme se takoj
IOTJ
In M«HiC
r Ct osr-ata
ki se J? L3 učil mizarstva. Hrana in stanovanje oskrbljeno.

za mesarsko obrt se takoj sprejme pri Alojzija Breceljnik, Spod. šiška 25.
Zaradi starosti prodam fz proste roke pBfT" po primerni ceni
ff • I

katera je dolga 36 metrov, široka pa 101/2 metra. Stoji na precej močni vodi, katere padec znaša 4 metre. Poslopje je enonadstropno. V pritličju ia v prvem nadstropju je železna transmisija. Okrog tovarne je 5 oralov zemljišča. Tovarna je pripravna za vsako obrt. Na razpolago je tudi električna moč, bodisi kot gonilna moč ali za razsvetljavo. V poslopju se nahsja tudi vodovod 853 z dobro pitno vodo. Oglase sprejema:
Jernej Grilc, posestnik, Zgoša, pošta Begunje pri Lescah, Gorenjsko.

Ustan. 1910.
Henrik Weisz ^
dobavlja po povzetju naslednje čevlje v vsaki velikosti. Riziko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. Par dam-, , skih čevljev K 35.-, K zakon, protokol	K 45>_ in K 50.
K 55. Par čevljev za strapac (bakanci) K 50.-, K 60.-, iu K 70.-. Par čevljev za gospode K '15.-, K 50.-, K 55—, in K 60. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 1 Skatlja kreme za čevlje K 1. —
<® w
pleskarski in likarski mojster
ceste 16
so priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in ločna postrežba. 804
Hlode od 16 cm naprej , trame dolge od 4 metre naprej in deske vseh vrst in debelin 729
kiipufem
po najvišjih cenah. Ponudbe na naslov A. KRULEČ, LJubljana, Marije Terezije cesta 13, vrata št. 6.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
vabi na
redni občni zbor
ki se vrši
dne 3. maia 1917 ob 5. uri popoldne* v posvetovalnici lastnega doma.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Sklepanje o potrditvi računa.
5.	Sklepanje o porabi dobička.
6.	Dopolnilna volitev načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 5. aprila 1917. __NAČELSTVO.
* V slučaju, da bi bil občni zbor nesklepčen, se vrši v smislu § 33. pravil čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, kateri sklepa brezpogojno.
Sprejme se deklica s primerno šolsko izobrazbo, dobrih krščanskih starišev kot
učenka
v trgovino z mešanim blagom pri tvrdki Fr. Bernard na Polzeli, Savinjska dolina na štajerskem.	902
Proda se iz proste roke
v Rožni dolini št. 197
(vila Antonija).
Vse podrobnosti se izvedo istotam od 12. do 3. ure popoldne.
Vabilo

vešča sloven. in nem. jezika, izurjena v šivanju
želi primernega mesta
v kaki trgovini ali kje drugje Naslov: Ivanka Jane, šivilja, Sv. Ana pri Tržiča, Gorenjsko.
V korist {goriškim beguncem.
ucuaruuuiin
Vtisi in občutja iz mojega dnevnika.
Spisal Alojzij Res.
Dr. Aleš Ušeničnik piše v ,,Času": dor bere te črtice, se mu počsrsi, počasi vzbudi v duši sorodno občutje in če ne čuti, vsai sluti tisto veliko bol, ki razriva srca našib bratov in sester — beguncev.
= Založila knjigarna 5. ŠTOKA, Trse, 1917. Cena 60 vin.
Ei o
naznanjam, da usirezam sedej iudi večjim naročilom. Iz enega zavitka si pripravimo 1 liter nadomestka olj«, ki je prav dobro uporaben za vsakovrstne solate, če tudi nima oljne maščobe.
Cena je K i'39 za zavitek, po poŠti K 1'50; kdor želi lekomandi-rauo pošiljatev, naj doda še 26 vinarjev.
Postna naročila in denarne pošiljatve sprejema
ma*. BsžKian, Matrična, Kapifarleoa KlSca s.
Nadrobna prodaja za Ljubljano jc pri Msriji Sponko, Kopitarjeva ulica, katera oddajo tudi že pripravljen nadomestek za takojšnjo uporabo. Slednji se po pošti ne pošilja.
Hfaniinlce m posojilnice ¥ Tržiču,
reg. zadruge z neom. zavezo,
ki se bo vršil
22. aprila 1.1. ob polštirih pop. v hranilničnih prostorih.
Spored:
1.	Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1916.
5.	Prememba pravil.
6.	Volitev načelstva in nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
flko bi občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se tri tedne pozneje, dne 13. maja, ob isti uri in po istem sporedu drugi občni zbor, ki bo sklepal neglede na število navzočih zadružnikov.
'^Ssilaia, tracisj, orfna in froa-
ikdinft oe!l!£na semena m de« beio i'i fižrs&ssss priparncia
IjjuftcSJana, ^alfoca ulica 12.
J
$®T Dobi se v vselit slovenskih knjigarr.ali.

1 V/l
SrbeciGH, hraste, izpuščaje, kožne bolezni, stari? ram
odpravi hitro in sigurno
				»	in		
1	1	2		1	i	i	9.
Ne umaže in ne diši. Mali lonček 3 K, veliki lonček 5 K, družinski lonček 9 K z navodilom. K temu spadajoče jantarsko milo 4 K. Izdeluje
Mestna hranilnica v Kamniku
razpisuje
službo II. uradnika.
Prosilci z dokazi večletne hranilnične prakse naj vlože svoje s prilogami opremljene prošnje
do 25. aprila 1917.
Plača po dogovoru. — Nastop službe takoj ali v najkrajšem času. Po dveletnem zadovoljivem službovanju se prizna definitivnost.
915	Ravnateljstvo.
kupi vsako množino franko vagon
lom
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
»r' i
e kratek čas!
Prodaja izbranih pristnih orientalskih
preprog,ve$enininum
v trgovini
fdunajska cesta št. 20.
Prevzemo se tudi preproge v zameno umetniško popravilo.
>♦1