Ljubljana, nedelja 21. 1929 Cena 2 Dfn Naročnina ana&a dckAm 29 Dte, M Inosemsrvo 40 Dio. Uredništvo < Ljubljana, Knafljev. idsca 5. Tekfoo K«r. 3122, 3123, 3124. 3125 io 3126. Maribor: AJefcsandrova cesta 11 Teleloa fet. 440. Cede: Koceoova rti. J. Telefo« Ste^r. 190-Rofcopi« a« M vračajo. • Oskas po tarif«. Upravalitrai UuMJao*. Preiernora * M TelekM te. 1122, 1123. 1124. 112». 1124 iMtflrt oddelek: UuhUaoa Preieroov ulica 4. Felefoo te 2443 Podntiolca Maribor: Meksarktova ceat tt. 11 Telefae te 4» Podružnica Celje: Koceoova aHca te L Telefon te. 190 Računi pri poJt tek, tavodih. Ljubljana it. UM2. Praha Sito 78.180; Wle» Nr. 106741 Ljubljana, 20. aprila. Z novim stanovanjskim zakonom, katerega načrt je predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu, je storjen nadaljnji korak k odpravi stanovanjske zaščite. S prvim majem bi bilo po besedilu dosedaj veljavnega zaKona nastopila popolna svoboda razpolaganja s stanovanji. V živahni borbi argumentov so hišni posestniki in najemniki zagovarjali svoie stališče: hišni posestniki za popolno odpravo stanovanjske zaščite, najemniki za njeno očuvanje in ojačenje. Prvi so imeli na svoji strani vse gospodarske organizacije in večino upravnih šefov države, drugi so se sklicevali na enodr.šno voljo najem-niških zlasti uradniških organizacij ter na mnenje 13 vel. županov, ki tvorijo med 33 upravnimi šefi sicer manjšino, a so med njimi šefi baš oblasti z večjimi mesti in razvitejšim gospodarskim življenjem, predvsem beograjski, zagrebški in ljubljanski. Minister socijalne politike se je odločil za kompromis, ki ga v svojem obrazlož-enju označuje kot eksperiment. S tem je tudi utemeljena kratkoročnost novega zakona, ki naj velja samo do 1. novembra. Kakšno stanje bo potem nastopilo, to pušča minister otvorjeno; on pripušča, da bi se mogel zakon v morda še bolj restrnigirani obliki eventualno še podaljšati. Tendenca je pa očividno ta. da moramo skoraj priti do popolnoma svobodnega razpoloženja s stanovanji. Novi zakon se temu stanju približuje še boli nego dosedanji. Predvsem znatno omejuje število krajev, kjer so stanovanja zaščitena. Projekt določa, da ostane stanovanjska zaščita samo v krajih z nad 10.000 prebivalci. Ta določba ni povsem precizna. Ako bi se jo hotelo vzeti dobosedno, bi v Sloveniji ostala stanovanjska zaščita samo v mestu Ljubljani in v mestu Maribor. Velika predmestja, kakor n. pr. Vič in Moste, ali Pobrežje. Studenci, Krče-vina, ki gospodarsko in socijalno spadajo pod Ljubljano odnosno Maribor, bi ostala brez stanovanjske zaščite, na drugi strani pa bi tudi v mestih kakor Celju in industrijskih krajih kakor n. pr. Trbovljah, bila uveljavljena popolna svoboda razpolaganja s stanovanji. Smatrati je pač, da projekt pod »kraji« razume populacijske edinice v smislu trgovinskega zakona in ne geo-grafsko-politične enote. VZS bo moral tu dati zakonu preciznejše besedilo. Znatno zreduciran je tudi krog za-Ščitencev in znova so omejeni minimalni pogoji, pod katerimi je stanovanje zaščitenih oseb tudi dejansko odvzeto svobodnemu razpolaganju hišnega gospodarja. Kakor je razvidno iz objavljenega besedila, so izvzete najvišje kategorije državnega uradništva, privatni uradniki so izvzeti, a po besedilu projekta tudi nedržavni javni uslužbenci (n. pr. samoupravni). Od ostalih stanov so zaščiteni le še delavci in nesamostojni obrtniki, toda tudi ti le. če njihovi in njihove v skupnem stanovanju stanujoče rodbine celokupni mesečni prejemki ne presegajo 2500 Din. Trgovski pomočniki, potniki itd. ne uživajo stanovanjske zaščite. Privilegij zakona pa velia za na.iskromnejša stanovanja. Zaščitena oseba, katere rodbina šteje n. pr. 3 člane, a prebiva v stanovanju z 2 sobama, za to stanovanje ne uživa zakonske zaščite, ker so po novem zakonu predvideni za 2 sobno stanovanje najmanj 4 rodbinski člani, za enosobno stanovaje 3. a za 3-sobno 5 rodbinskih članov. Minimalno število skupaj stanujočih članov je torej napram sedanjemu stanju znova zre-ducirano, pri tem pa je še granica sorodstva zožena na drugo koleno (in-kluzivno) ter adoptirano deco. Projekt predvideva napram sedanjemu stanju novo sicer skromno povišanje najemnin zaščitenih stanovanj, in sicer za 10 odst. Pri nas v Sloveniji pomeni to povišanje od 10 na Hkratni predvojni znesek. Dosedaj so bila stanovanja v novih hišah popolnoma svobodna, tako glede razpolaganja, kakor glede višine najemnine. Novi zakon hoče tu uvesti in-teresanten eksperiment, ki za naše kraie sicer ne pride mnogo v poštev, pač pa bo v Beogradu in Zagrebu imel morda praktične posledice. Tam se namreč dogaja, da stojijo mala stanovanja v novih hišah prazna, ker lastniki zahtevajo previsoke najemnine, a tudi v starih hišah se to že dogaja. Po novem zakonu mora vsak hišni lastnik razobesiti ceno v njegovi hiši se nahajajočih praznih stanovanj. Ako bi hišni lastnik praznih malih stanovanj v roku 3 mesecv ne oddal, bo posebna komisija določila najemninsko ceno in občina bo stanovanja oddala tistim, ki se zanie oglasijo. Ta določba ima v prvi vrsti namen prisiliti hišne posestnike, da določajo za mala stanovanja znosne najemnine, ker jim sicer preti komisijska cenitev in javna oddaja. Zakonski projekt se zdaj nahaja pred Vrhovnim zakonodajnim svetom, ki bo v ponedeljek o njem razpravljal. Upati Stanovanjski zakon pred Vrhovnim zakonodajnim svetom V ponedeljek bo Vrhovni zakonodajni svet razpravljal o stanovanjskem zakonu, ki bo takoj na to uveljavljen Beograd, 20. aprila p. Vrhovni zakonodajni svet je imel danes od 15.30 do 18.30 sejo. Na seji je bila sprejeta in odobrena uredba o uporabi iavnih suhozemnih cest. Prihodnja seja VZS bo v ponedeljek popoldne. Na dnevnem redu bo stanovanjski zakon. Beograd, 20. aprila č. Danes ob U. dopoldne Je sprejel predsednik vlade general Živkovič v svojem kabinetu na Topčideru referenta vrhovnega zakonodajnega sveta dr. Ninka Perica, ki mu je poročal o delu v vrhovnem zakonodajnem svetu. Kakor se dozna-va, bo vrhovni zakonodajni svet v ponedeljek razpravljal o novem stanovanjskem zakonu. Zakon bo takoj po odobrenju v VZS predložen kralju v podpis in s tem uveljavljen. Bolgarija se približuje Mali antanti? Prihodnja konferenca Male antante se bo bavila tudi s tem vprašanjem - Akcijo je pokrenil bolgarski kralj Boris Beograd, 20. aprila p. Kakor znano, se bo vršila konferenca Male antante v času od 20. do 22. maja v Beogradu. O delovnem programu te konference piše današnja »Prager Presse«, da se bo bavila konferenca z zelo važnimi političnimi vprašanji. Razpravljala bo tudi o manjšinskem vprašaniu, ki ga je sprožila Nemčija na zadnjem zasedanju Društva narodov. Na konferenci se bo vršila tudi razprava o reparacijskih obveznostih nasledstvenih držav Av-stro-Ogrske. Tu gre predvsem za interese Češkoslovaške, ki mora plačati 3 milijarde Kč. Zelo važna bo tudi razprava o odnošajih Male antante do Madžarske in do Bolgarije. Razpravljalo se bo zlasti o zbiižanju z Bolgarijo in zatrjuje se, da je to vprašanje pokrenil tudi bolgarski kralj Boris povodom svojega bivanja v Pragi in svojega obiska pri predsedniku Masaryku. Upokojitev ministrov in državnih podtajni-kov na razpoloženju Upokojena sta 2 ministrska predsednika, 41 ministrov in 3 podtajniki, razrešeni pa 4 ministri in 2 drž, pod tajnika n. r. Beograd, 20. aprila, p. Danes opoldne je bil sprejet v avdijenci pri kralju ministrski predsednik general Pera Živkovič. Kralj je pri tej priliki podpisal ukaz, e katerim so upokojeni, odnosno razrešeni vsi bivši ministri, ministrski predsedniki in državni podtajniki, ki so bili doslej aa razpoloženju. Upokojeni so: ministrska predsednika n. r. Ljuba Davidovič in Velja Vukičevič; ministri n. r.: Dragutin Pečič, dr. Momčilo Ninčič, Miša Trifunovič, Svetozar Pribice-vie, dr. Mehmed Spaho, dr. Hinko Krizman, Ivan Pucelj, Krsta Miletič. dr. Gregor Žerjav, Andrija Stanič, dr. Svetislav Popovič Milorad Vujičič. dr. Ninko Peric, dr. Milan Slojadinovič. Milan Simonovič, Dragotin h"o-jič, Svetozar Stankovič, dr. Prvislav Gri- sogono, dr. Šefkija Behmen, Ivan Vesenjak, dr. Fran Kulovee. Petar Markovič, Anton Sušnik. dr. Halil beg Hrasnica, Milan Grol, dr. Vlada Andrič, dr. Ivan Krstelj, Ant Ra-dojevič, Vasa Jovanovič, dr. Bogoljub Ku-jundžič, dr. Bogdan Markovič, Svetislav Mi-losavljevivč, dr. Andrei Gosar, dr. Aleksa Mijovič, fdr. Dragomir Obradovič, Velimir Popovič, Čeda Radivojevič, dr. Ger. Popovič, Štefan Barič, dr. Čeda Mfhajlovid. Razrešeni so dolžnosti dosedanji ministri n. r.- Avguštin Košutič, dr. Niko Subotič, Dušan Cvetkovič in Daka Popovič. Upokojeni so državni podtajniki n. r.: Večeslav Vilder, dr. Mirko Neudorfer in dr. Josip Pasarič. Razrešeni so dolžnosti državni podtajniki: dr. Juraj Krnjevič in Ivan Pernar. Likvidacija agrarnih odnošajev V poljedelske^ j ministrstvu sestavljajo načrt zakona za severne pokrajine in za Južno Srbijo Beograd, 20. aprila p. V ministrstvu za poljedelstvo se vrše priprave za likvidacijo agrarnih odnošajev. Zakonski predlog o likvidaciji agrarnih odnošajev v severnih po-kraiinah, to ie v Vojvodini. Hrvatski in Slavoniji ter v Mediimuriu, je v načelu že sestavljen in bo te dni dogotovljen tudi v podrobnostih. Minister za poljedelstvo je zaslišal mnenja vseh zainteresiranih krogov in bo na podlagi teh konferenc podal načela za končno likvidacijo agrarnega vprašanja. Sporedno s tem se vrše tudi priprave za rešitev agrarnega vprašanja v Južni Srbiji. Ta predlog ie poverjen pomočniku ministra za poljedelstvo g. Sretenoviču. Tudi on bo zaslišal mnenja vseh zainteresiranih krogov ter bo na podlagi rezultatov teh konferenc sestavil končni osnutek zakona. Oba zakona bosta uveljavljena istočasno, tako da bo to vprašanje agrarnih odnošajev likvidirano za vso državo istočasno. Letalska tekma Male antante in Poljske Vršila se bo 21. in 22. avgusta na 3000 km dolgi progi Novi Sad, 20. aprila č. Na inicijativo jugoslovenskega Aerokluba se je vršila leta 1927. prva letalska tekma Male antante in Poljske. L. 1928 je priredil tako tekmo češkoslovaški Aero-klub. Letos se bo vršila tekma na inicijativo rumunskega Aeroklu-ba 21. in 22. avgusta. Za letošnio letalsko tekmo, ki se bo vršila po programu rumunskega Aerokluba na lovskih enosedežnih aviionih, je določen naslednji program: Prvi dan tekma na progi Bukarešta-Beograd-Za-gieb-Brno-Praga-Krakovo-Varšava, drugi dan na progi Varšava-Lvov-Jassv-Bukare-šta. Letošnja letalska tekma bo zlasti zanimiva iz tehničnih ozirov kakor tudi glede na sposobnost pilotov. Iz tehničnih ozirov bo zanimiva, ker bodo lovska letala morala tekmovati na več kot 3000 km dolgi progi, glede na sposobnost pilotov Pa zato, ker bodo morali piloti sami brez opazovalcev določati smer poleta. Vsaka država — udeležnica bo mogla sodelovati z naiveč šestimi letali. Piloti se bodo morali zbrati na civilnem letališču v Bukarešti najkasneje 17. avgusta. Komanda našega zrakoplov-stva v Petrovaradinu je že prejela program, ki ga sedaj proučuje. Kolikor se do-znava, ne bo nobenih zaprek za udeležbo naših letalcev. Včerajšnje avdijence Beograd, 20. aprila, č. Danes popoldne je bil od kralja sprejet v avdijenci finančni minister dr. Švrljuga. Njegova avdijenca je v zvezi z ožhotvorjenjem zakona o Privis legirani agrarni banki. Za tem je imel fi» nančni minister dr. Švrljuga daljšo kon* ferenco z zastopnikom zunanjega ministra dr. Kumanudijem. V avdijenci je bil spre* jet tudi minister trgovine dr. Mazuranič. Kakor se doznava, je bila ta avdijenca v zvezi z resornimi vprašanji ministrstva tr« govine, z razstavo v Barceloni in trgovin* skimi pogajanji s Poljsko. ie. da bo pri tem uspelo odpraviti nekatere trdote in razčistiti nekatere nejasnosti. Obsežnejših sprememb na eno ali drugo stran pa nimamo pričakovati. Likvidacija stanovanjske zaščite, ki se je energično pričela že z lanskim stanovanjskim zakonom, se naglo dovr-šuje. Reorganizacija ministrstev Beograd, 20. »prila p. Današnie »Službene Novine« objavljajo, uredbo o reorganizaciji ministrstev v smislu novega zakona o vrhovni državni upravi. Uredbo smo v celoti objavili že včeraj. Resorni ministri bodo sedaj na osnovi te generalne uredbe izdali vsak za svoj Tesor špecijalne uredbe, ki bodo podrobno določale organizacijo posameznih oddelkov. S temi uredbami bo izvršena tudi sistemizacija uradništva. Danes popoldne od 5. do pol 8. se ie vršila se-ia ministrskega sveta, ki se je bavila s temi uredbami in z izvedbo generalne uredbe, ki je stopila z današnjim dnem v veljavo. Avdijenca škofa Greiga Beograd. 20. aprila, p. Zunanji minister dr. Kumanudi je priredil danes opoldne v Jockey - klubu svečan obed na čast angleškemu škofu Greigu. ki je bil dopoldne sprejet v avdijenci pri kralju. Jufri opoldne bo Greis »ost Datriiarha. Dimitriia. Brezuspešna pogajanja za razorožitev Litvinov ugotavlja, da se konferenca problemu ni približala niti za korak - Javno mnenje bo prisilile Evropo, da sprejme ruski predlog Ženeva, 20. aprila s. Sovjetska delegacija objavlja danes izjavo, v kateri nagla-ša, da je bil sovjetski osnutek konvencije o delni razorožitvi obravnavan na treh sejah, na katerih se je udeležilo debate samo 7 delegatov. Vse seje. ki se jih ie udeležila sovjetska delegacija, so ostale brezuspešne in niso prinesle nikakega pozitivnega sklepa, ki bi bil razorožitveni problem le za malo približal rešitvi. Zaradi tega dejstva se zdi. da sta pesimizem in nezaupanje, s katerim je Sovjetska unija sprejela povabilo za sodelovanje v pripravljalnem odboru za razorožitveno konieren-co, popolnoma opravičena. Ugotovitev tega dejstva je morala sovjetska delegacija privesti do tega, da se je nehala udeleževati dela v pripravljalnem odboru. Vendar bo sovjetska delegaoijti ostala v pripravljalnem odboru v nadi. da bodo druge vlade, pod pritiskom javnega mnenja in predvsem na zahtevo delavskih organizacij prisiljene pristati, ako že ne na popolno, pa vsaj na bistveno omejitev mednarodnega oboroževanja. Zastopniki vlnd v razorožitvenem odboru bodo morali prej ali s'ej sprejeti sovjetske pre J oge. ki so jih do sedaj po navodili!' svoio obravnavala dogodke tako, da so se pogajanja razbila v pododboru. Zaradi tega bi bila dolžnost plenuma. da ta nasprotstva izravna V ponedeljek konferenca ne bo >m"li zasedanja, ker se bo vršil pogreb predsednika pododbora Revelstokea. Kraljev prestolni govor v italijanski zbornici Lateranska pogodba in fašistične volitve pomenijo za Italijo novo epoho — Ves narod je v taboru fašizma zavoljo njegovih zaslug dovine odgovarjajoče svitli tradiciji italijanske nacije. Prva koraka v to dobo sta že izvršena in sta povzročila veliko zadovoli- Rlm, 20. aprila a. Danes je bila slovesna otvoritev novo izvoljene italijanske korpo-racijske zbornice. Slavnostni otvoritveni seji je prisostvoval kralj v spremstvu prestolonaslednika Umberta. Ob njegovem vstopu so ga vsi poslanci oduševljeno pozdravili. Kralj je sedel na zanj pripravljeni sedež ter se med čitaniem zaprisege poslancev oziral smehljaje se po dvorani. Pri poimenskem glasovanju so poslanci vstajali ter pozdravljali s fašističnim pozdravom kralia in Mussolinija. Po prečitaniu imen so vsi poslanci stoje prepevali fašistično himno. Nato je pričel čitati kralj prestolni govor s tihim glasom. Uvodoma ugotavlja kraljev govor, da stoji danes ves narod italijanski v taboru fašizma, ki ga odobrava in ceni za njegove zasluge storjene domovini. Vlada bo posvetila posebno pozornost rešitvi vzgojitvenega vprašanja. Pripravlja se zakon za reorganizacijo tehniškega študija in povzdigo agrikulturnega šolstva. Sedaj ie končnoveljavno izvedeno v celi Italiji narodno edinstvo, in treba je pričeti misliti na ustvarjanje nove dobe italijanske zgo- stvo v celem narodu. To je bil sporazum s Sveto stolico za rešitev rimskega vprašanja po 60 letih. Drugi korak pa je bil izvršen s plebiscitarnimi volitvami dne 24. marca, ki so pokazale kako veliko in disciplinirano vojsko imajo danes fašisti S tema dvema činoma je pričela Italiia duhovno in posvetno ujediniena, svojo novo epolio. Ves čas kraljevega govora je stal kralju ob strani predsednik Mussolini žarečih in širo-koodprtih oči in prekrižanih rok. Po prečitanju prestolne besede ie zapustil kralj med burnim vzklikaniem poslancev zbornico ter se odpeljal z avtomobilom v Kvirinal. Zatvoritev barcelonske univerze Madrid, 20. aprila s. »Uradni Kst« objavlja dan«« odlok, t katerim se zatvaTja univerza v Barceloni. / Sestava pravilnika k vinskemu zakonu Koncem maja se bo vršila v Zagrebu anketa vinskih interesentov _Šele po sestavi pravilnika bo uveljavljen novi vinski zakon Beograd. 20. aprila p. Na merodaj-tiem mestu demantirajo vesti, ki so jih nedavno objavili nekateri listi o skorajšnjem uveljavljjenju novega vinskega zakona. Načrt zakona je sicer že izgotovlijen, vendar pa je skorai še večje važnosti, kakor zakon sam, pravilnik o izvrševanju tega zakona. Ta pravilnik pa še ni sestavljen. Minister za poliedelstvo le sklical za dne 22. maja v Zagreb š:ršo anketo vinskih interesentov, na kateri se bo razpravljalo o tem pravilniku. Na to anketo bodo povabljeni vsi vinski trgovci in zastopniki vinogradnikov, predstavniki gostil-ničarskih zadrug in drugih interesentov. Šele na podlagi rezultatov te ankete bo ministrstvo za poljedelstvo definitivno sestavilo pravilnik, ki bo nato skupno z novim vinskim zakonom stopil v veljavo. Vsekakor pa se bo to zgodilo še tekom letošnjega poletja, tako da bo novi vinski zakon za časa trgatve že v veljavi. Sprememba zakona o lekarniških specijaiitetah Drogerijam bo odvzeta pravica prodaje lekarniških specijalitet Beograd, 20. aprila t. 2e pretekli mesec je izdelal minister narodnega zdravja predlog zakona o lekarniških specijalitetah. Minister je načrt tega zakona dostavil sanitetnemu svetu, ministrstvu za kmetijstvo, Tr.inisrstvu trgovine, lekarniški zbornici, zdravniški zbornici, savezu trgovcev (oddelku za drogerije) da se o njem izjavijo do 15. t. m. Njihova mnenja so med tem že došla V ministrstvu socijaine politike in narodnega zdravja se izvršuje sedaj končna redakcija tega zakonskega načrta, za katerega vlada veliko zanimanje zlasti med Dr. Gosar imenovan za profesorja Beograd. 20.~aprila r. Bivši poslanec dr Andrej Gosar je imenovan za izrednega profesorja na tehnični fakulteti ljubljanske univerze. Kdo bo šef tiskovnega urada Zagreb. 20. aprila, č. »Jutarnji list« pen roča iz Beograda, da bo za šefa Tiskov* nega urada, ki je osnovan pri predsedniku vlade imenovan publicist Milan Marjano* vič. General Pešič bo poslanik v Brusl ju Beograd. 20. aprila, p. Belgijska vlada je dala svoj pristanek na to, da se imenuje bivši načelnik generalnega štaba general Peter Pešič za jugoslovenskega poslanika v Bruslju. Vladni komisar Narodne banke Beograd. 20. aprila, p. Kakor smo že včeraj poročali, je bil upokojen dosedanji vladni komisar pri Narodni banki Dušan Gjo-kič. Danes je bil na njegovo mesto imenovan dosedanji šef kabineta ministra za trgovino gosp. Milan Dosanič. Zdravstveno stanje vojvode Stepanovrca Čačak, 20. aprila p. Zdravstveno stanje vojvode Stepe Stepanoviča le bilo danes nespremenjeno. Noč je prebil dokaj mirno, zaužil pa Je tudi nekaj hrane Splošno se počuti dobro in ne toži o bolečinah Zdravniki zopet upajo, da je glavna kriza minula ra da bo kljub visoki starosti premagal bolezen. Promocija prof. Bogdana Poooviča Beograd, 20- aprila, č. Danes ob 11. dopoldne je bil na beograjski univerzi svečano promoviran za častnega doktorja univ prof. v p. Bogdan Popovič. znani kritik in estet Kralj je ob tej priliki odlikoval prof Popoviča z redom Karagjorgjeve zvezde 111 stopnje. Dr. Alavnovič se ne vrne v državni svet Beograd. 20. aprila č. V nasprotju s prejšnjimi informacijami se poroča, da bivšemu ministru dr. Alavpoviču po njegovi ostavki ni bilo niti ponudeno. naj ponovno prevzame svoie prejšnje mesto v Državnem svetu. Novi tajnik beograjskega nadškofa Beograd. 20. aprila č. Za tajnika nadškofijskega ordinarijata v Beogradu je imenovan dr. Avguštin Juretič, znani pristaš Eclesiae militans. Odpusti v beograjskem gledališču Beograd, 20. aprila č. Iz državne službe sla odpuščena član beograiskega Narodnega gledališča Velimir Boškovič in kontraktual-ni član tega gledališča Luka Ivankovie Ristovreeva vdova proti Šuniču Beograd, 20. aprila, c. Zagrebški sodni stol je pozval na razpravo proti ključavničarju Šuniču. ki je umoril beograiskega novinarja Ristoviča, kot edino pričo iz Beograda ženo umorjenega Vdova Ristoviča si ni najela odvetnika, temveč bo na razpravi sama prečitala izjavo, v kateri bo zahtevala za krivca strogo kazen in odškodnino zase (n otroke pokojnika. Dr. Ramljak bo sojen v Zagrebu Zagreb, 20. aprila, n. Državno sodišče v Beogradu je poslalo zagrebškemu sodnemu stolu dopis, v katerem sporoča, da se ima postopanje proti aretiranemu odvetniku dr. Ramljaku izvesti kot redno postopanje pred zagrebškim sodnim stolom. Potres v Zagrebu Zagreb, 20. aprila, č. Zadnje dni se Je v Zagrebu ponovno občutil potres. Tako so v soboto zabeležili slab lokalni potres, ki ga pa meščanstvo ni opazilo. Včeraj v petek so registrirali zopet potres v daljini 580 km, ki «e^je pozneje še dvakrat ponovil. Potres se je ponovil zopet zvečer in danes. Dane3 ob 2.10 popoldne so zabeležili jačji potres z istim epicentrom. Ponovil se je nato še ob 5.15 in 6.50. lekarnarji, ki bodo imeli od njega največ koristi. Zanimanje zanj obstoja seveda tudi med drogeristi, ki bodo od njegovih določb težko prizadeti, ker ne bodo smeli več prodajati lekarniških specijalitet. V bodoče jih bodo smele prodajati samo drogerije, ki trgujejo na veliko in sicer samo lekarnam in bolnicam za lastno potrebo. Za zakon se mnogo zanimajo tudi domače in tuje tvor-nice specijalitet, pa so nekatere tuje tvor-nice že intervenirale zaradi izpremembe gotovih določb zakonskega načrta. Nemški avtomobilisti v Dubrovniku Dubrovnik, 20. aprila n. Danes dopoldne so odšli v Dubrovnik nemški avtomobilisti ki so bili zelo prisrčno sprejeti. Več domačih avtomobilistov se je gostom peljalo 30 kilometrov daleč nasproti Mesto ie bilo na čast gostom okrašeno z državnimi, hrvatskimi in srbskimi zastavami. Pred vhodom v mesto sta bili izobešeni nemška in naša državna zastava Na ulicah je pričakovalo goste polno občinstva. Pred magistratom jih je pozdravil mestni župan v domačem in nemškem jeziku. Podpredsednik nemškega avtokluba je županu pripel znak nemškega avtokluba kot častni dar. Otvoritev Zagrebškega velesejma Zagreb, 20. aprila, n Zagrebački Zbor je danes proslavil na svečan način 201etnico svojega obstoja s sla1* nostno sejo svojega upravnega odbora in otvoritvijo spomla* danskega velesejma. K otvoritvi, ki je bi* la ob 11. dopoldne, so prišli zastopniki vla* de, vojske, mestne občine, raznih gospo* darskih ustanov in drugi. Govorov ni bilo, marveč so si došli gostje samo ogledali razstavo. Na letoši.jem velesejmu je raz* stavljeno zlasti veliko število avtomobi* lov in drugih motornih vozil ter gospodar* skih strojev Do 6. zvečer je posetilo raz* stavo 11000 ljudi. Po otvoritvi velesejma se je vršila v ve* liki dvorani slavnostna seja upravnega od* bora ZZ., ki ji ie prisostvovalo kakih sto povabljencev Dr. Paveli^ in makedonski Sofija. 20 aprila p. Včeraj je prisoel v Sofijo zagrebški odvetnik dr. Ante Pave-lič. ki je lansko leto zagovarjal v Skoplju zaradi napadov na naše ozemlie obtožene bolgarske komite. Makedonski revolucijo-narni odbor mu je priredi' svečan spreiem Bolearski tisk slavi dr. Paveliča kot največjega prijatelja Bolgarije in njenih pravičnih teženj %*nske nremagale hajduka Sarajevo. 20, aprila n. Iz Podgorice poročajo. da je v bližini Danilovgrada prišel znani odmetnik Novica Perovič z namenom da oropa nekega Stanka Simonoviča. Si-monovid se je pričel braniti, odmetnik pa ie streljal a revolverjem in ga ranil. Ko sta mati in žena Simonoviča videli, da bo v boju z ropariem podlegel, sta sami napadi5 Novico Peroviča ter ga s pomočio ranjenega moža obvladali in zvezali. Dogodek so nato napadenci prijavili orožnikom Ker je bila za priietje Perovfča razpisana nagrada 40.000 Din, jo bosta dobili mati in žena Simonoviča. Pred ve^imi i^rei****-bami v bolgarski politiki Sofija, 20 aprila p. Ugledni bolgarski politik Gligor Vasiljev, je izjavil novinarjem, da bo v Bolgariji skoraj prišlo do velikih sprememb v politični situaciji. Cankov namerava s svojo skupino izstopiti iz vladne koalicije. Skupina zunaniega ministra Bu-rcva, bo ostala še nadalie v vladi, ki bo kljub izstopu cankovcev imela zadostno večino Ljapčev pa že sedaj vodi razgovore z opoziciionalnimi skupinami, da bi jih even. tuelno pridobil za sodelovanje v vladi. Naslednik Seiola bo vendarle dr. Ender Dunaj, 20 aprila, s. Parlamentarna kriza je pred neposredno rešitvijo. Pogajanja z opozicijo o stanovanjskem vprašanju so skoraj zaključena, tako da bo designirani zvezni kancelar dr. Ender že v na ikra j* šem času lahko prevzel pogajanja Zaradi tega je začel že danes glavni odbor s pn« •pravami za volilni predlog, za sredo pa je sklican narodni svet, na čigar dnevnem re* du je ednina točka volitve zvezne vlade. Huda rudniška nesreča v Belgiji Bruselj, 20 aprila, a. V premogovniku Waterschei se je pripetila težka nesreča Utrgalo se je namreč dvigalo in treščilo 200 metrov globoko. Osem delavcev, ki so bili v dvigalu, je našlo 6mrt v globočini rova. Pismo iz Koroške Celovec, 16. aprila. Za politično razdvojitvijo kulturna raz- dvojitev! Nemci širijo po vsej deželi mnenje, da je kulturna avtonomija določena samo za one Slovence, ki niso zadovoljni z obstoječimi razmerami ter gledajo čez Karavanke. Nemški hujškači so neprestano na delu okoli onih Slovencev, ki so glasovali za Avstrijo, in čujejo nad njimi, da se jih ne bi morda oprijela misel kulturne avtonomije, marveč da bi jo odklanjali po nemški volji toliko časa, dokler ne bo odklonjena. Nemci pod »kulturno avtonomijo« nočejo slovanskega samostojnega življenja in razvoja, ampak iščejo razcep in temu sledeče opešanje koroškega slovenstva. Dr. Wutte priznava v svoji karti o izidu plebiscita, da je nad 100.000 Slovencev glasovalo za Avstrijo. Logično bi bilo po tem dejstvu, da bi Avstrija v zahvalo tem Slovencem nudila kulturne pripomočke, da razvijejo svoje narodno življenje in da k njim pritegne tudi vse one. ki so glasovali za Jugoslavijo pa jim reče: vidite, da nudimo vam enake kulturne ugodnosti kakor bi jih imeli v jugosiovenski državi! Pa prazne so ostale svečane obljube deželnega zbora leta 1920 in s kulturno avtonomijo gre niz-dol, ker že od prvega pričetka niso mislili Nemci resno na njo. Saj dobro vemo, da je bila sprožena le v svrho, da bi koristila Nemcem v Jugoslaviji pri zadnjih državno-zborskih volitvah. »Koroški Slovenec« izjavlja: »Naše namere so jasno očrtane. Odrekli smo se politični težnji po združitvi z Jugoslavijo, priznali dane razmere, a zahtevamo kulturni in gospodarski razvoj, kakor ga obljublja slovesni sklep koroškega deželnega zbora v Št. Vidu in kakor ga nam je zajamčila avstrijska vlada ob prevzetju cone A v svojo oblast Jasno je torej obojestransko stališče in sodimo, da je s tem že storjen precejšen korak naprej. 2e bližnja bodočnost mora pokazati, katero stališče bo pri nas mero-dajno. Manjšinsko vprašanje pa dobiva vedno bolj mednarodni značaj in mednarodna načela bodo tudi pri nas merodajna.« Pevska prireditev v Svečah je uspela sijajno. Skrbno je bila pripravljena in z navdušenjem so izvajali spored vsi zbori. Veličastno je donela prelepa naša slovenska pesem, segajoč vsakemu v srce. Nepopisna je njena lepota in v Sveče so prinesli njene čare od blizu in daleč, da je vse strmelo in se divilo vrednosti naše narodne pesmi. V nedeljo bo v Borovljah pevska slavnost »Naša Koroška v pesmi«. Gotovo je, da Bo-rovlje ne zaostajajo za Svečani. To bo druga prireditev, ki pokaže, kako krepko živi pesem sredi našega slovenskega ljudstva, kateremu je v mogočno oporo v njegovi življenski borbi. Obe prireditvi posvedočita, da biva na Koroškem zdrav in dober slovenski rod, ki hoče živeti in se kulturno udejstvovati. Njegova pesem je odmev tisočletnega boja za obstanek. »Heimatschutz« vabi na proslavo desetletnice osvoboditve Koroške, ki se bo vršila 5. maja v Velikovcu. Iz Bavarske je napovedanih tisoč gostov! Dne 30. oktobra lani je Friderik Seifritz v Vinogradih pri Zitarivasi ustrelil svojo taščo. Pred sodiščem se je izgovarjal, da je storil to v popolni pijanosti in bil je vsled prestopka v pijanosti obsojen na dva meseca strogega zapora. Pri Ležancu v Suhi, to je na eni kmetiji Miklavčevega veleposest-va je bil oskrbnik Julij Seifritz, brat prej-navedenega. Na veliki četrtek se je kregal z Miklavčevimi hlapci radi sena, ki so ga odvažali, in pričel streljati nanje. Ranil je težko tri osebe. Ko je bil izročen sodišču, je kričal, da je bil pijan. Alkohol ubija Sei-fritze in jih je pregnal z rodnega posestva, ki je imelo visoko vrednost. V sanatoriju v Celovcu je umrl prošt Janez Nepomuk Sirnik, star 76 let. Pokojnik je bil rojen v Ljubljani. V Pokrčah so pokopali vrlo Slovenko Florejevo mater, ki je bila dobra gospodinja in vrla pevka do svojih zadnjih dni. V Borovljah so v občinski seji razpravljali o nameščenju novega občinskega tajnika. Slovenski občinski svetnik Kometer je predlagal, da se mora staviti med službene pogoje občinskega tajnika tudi znanje slovenščine, ker pretežna večina prebivalstva v občini lažje govori slovensko kot nemško. Socijalni demokratje so bili proti temu predlogu in službo dobi tujec, trd Nemec. Iz 'anskoletnega obračuna boroveljske občine ie razvidno, da je bil proračun močno prekoračen Nameščenci so dobili 4000 šilingov Dreveč. Društvu »Kinderfreunde« se je nakazalo od 1924 do 1928. nad 5000 šilingov brez vsakega sklepa občinskega odbora. Za kritje proračunskega primanjkljaja je sklenjena 250-odstotna občinska doklada, katero bo najbolj občutil slovenski kmet. Ker ie letošnja izredno huda zima vzela mnogo divjačine, je odredila deželna vlada, da se smejo streljati letos srnjaki od 16. julija do 16. novembra, zajci od 1. oktobra do 31. decembra, divji petelini in ruševci od 16. aprila do 15. junija in jerebice od 1. septembra do 30. novembra. Streljanje snežnih ierebic in skalnih jerebov je prepovedano celo leto. Za ostalo divjačino velja lovski zakon. Tudi krstna imena je treba popraviti Trst, 20. aprila i. Današnji »Piccolo« je pričel agitacijo za »popravo« slovanskih krstnih imen V zadnjih tridesetih letih — piše med drugam tržaški list — Je planil balkanski pan-slavizem preko Nanosa Ln začel širiti po Krasu in ob Soči imena, ki do teda.j niso bila domača v teh krajih. Mesto čisto latinskih imen Peter, Pavel, Martin, Anton itd. so se začela pojavljati nerodna imena Bogomil, Danilo, Dušan. Mirko, Slavko in Zvočnimi. Obenem so pričela izginjati lepa ženska imena Albina, Pavlina, Antonija m Domenika, spodrivala pa so jih imena Danica, Milka, Zorita, Zdenka in sliona. Poudariti Je treba, da ta balkanska imena niso samo tuja kraškemu in goriškemu ljudstvu, marveč žalijo tradicije naše latinske zemlje in celo slovanskega plemena. Nekateri duhovniki so se upirali temu uvajanju krivoverskih »men, toda slovanski agenti so vsilili povsod svoj plevel, ki sta ga danes polna n. pr. Prosek in Sv Križ. Dvanajst tisoč rodbinskih imen }e že popravljenih, toda nekatere osebe imajo pri popravljenem priimku še vedno balkansko ime, ki žali italijansko uho in čustvo. Zato je tržaški župan odredil, da vsakdo lahko doseže izpremem-bo krstnega imena, kakor želi. Treba se je samo javiti na anagrafični urad, ki brezplačno provede popravo krstnega imena v spiskih »Piccolo« si Je naročil par pisem Istre, da dokaže, kako potrebna ie poprava ;men Ne V delavec se pritožuje, da so mu <1-' •f Franc Jožef, neka Nemka pp * n' zadovoljil.. « svojim imenom Brunliilda. Obnovitev senzacionalnega celovškega procesa Kupčije bivšega deželnega glavarja koroškega, Vincenca Šu-mija, z Italijani — Oškodovanje Koroške v prid protijugoslo-venski propagandi? — Senzacijonalen preobrat: glavni obtoženec Vici neizsledljiv, Šumi »ni slovenski renegat« Celovec, 18. aprila V četrtek, 11. t. m„ se je pred tukajšnjim porotnim sodiščem zopet pričela razprava proti urednikom, dopisnikom in informator-;em beljaške »Karntner Tagespost«, katere toži državno pravdništvo, češ, ker so z očitanjem kupčij, s katerimi naj bi bila oškodovana koroška dežela, žalili bivšega deželnega glavarja koroškega Vincenca Su-mija v njegovem svojstvu člana koroške deželne vlade. dolžeč ga tako zlorabe uradne oblasti v svojo in svojih tovarišev zasebno korist. Kakor se čitatelji »Jutra, spominjajo, se je vršila že lani pred Božičem pred istim celovškim sodiščem porotna razprava proti istim obtožencem v isti stvari, pa je bila prekinjena zaradi božičnih praznikov. Obenem s prekinjenjem pa se je tudi izločila iz vsevkupnega procesa stvar obtoženca Giuseppe Vicija bivšega italijanskega poročnika, s katerim ie ravno Šumi s svojimi tovariši sklepal zasebne kupčijske pogodbe. Tedaj je razprava trajala osem dni in se je prav posebno odlikoval v njej Vi-cijev zastopnik, dunajski odvetnik dr. Giirt-ler, ki je neštetokrat spravil v največjo zadrego predsednika sodnega dvora in državnega pravdnika ter bil tudi parkrat težko oglobljen zaradi svojega predodloč-nega zastopnika. Dr. Gurtler je tedaj nastopil dokaz resnice, da je Šumi v resnici sklenil z Vicijem zasebne pogodbe za dobavo lesa, da je družba dobila olajšave za izvoz lesa le zato. ker sta bila Šumi in Ax-mann člana deželne vlade koroške, da je bila tako dežela v resnici oškodovana za večje zneske in da ni resnica, kar trdita Šumi in Axmann, da bi se bili ti zneski porabili v »patrijotične« namene, za propagando in boj proti Jugoslaviji, temveč v zasebne namene njune kupčijske družbe. Ko je dr. Gurtler predlagal, da naj se v potrditev teh navedb zaslišijo kot priče tedanji častniki-letalci, ki naj bi bili po trditvah Šumijevih kupčijskih družabnikov, prejemali od njih nagrade za svoie polete nad Maribor, Ljubljano in Zagreb, da bi z le.aki hujskali jugoslovensko vojaštvo na upor, in so ti častniki, ki so še danes zaposleni na celovškem letališču, bili takoj pripravljeni, da kot priče zaslišani ovržejo tako porabo dobička iz Šumi-Axmannovih kupčij, je nastalo v porotni dvorani neko zelo čudno razpoloženje in prvi sklep, ki ga je proglasil po tistem predsednik sodnega dvora, je bil pač. da se Vicijeva stvar izločuje iz procesa, da se tako omogoči preiskovalnemu sodniku, da zasliši nove priče. S tem sklepom pa je izgubil proces prav za prav svojo okostnico, ker so se ostali inkriminirani članki nanašali le na tako imenovano »Durchschlagovo afero«, na stvar bivšega gozdarja Durchschlaga, ki je očital raznim višjim gozdarskim uradnikom nepravilnosti pri izsekavanju gozdov in je s svojim tožarjen.iem toliko časa delal nadlego oblastim, da so ga odstavili, umirovili in končno kot obče nadležnega blaznika zaprli v bolnico Ker je beljaška ■>Karntner Tagespost« očitala Šumiju. da je tudi on pripomogel k internaciji Durchschlaga v blaznici, je državni pravnik tožil tudi zaradi tega očitka. Obtoženi so bili: glavni urednik lista arhitekt Payer. vodja tiskarne Novak, urednik Miiller in dopisnik Trojer. Razprava se je nadaljevala 11. t. m. Obtoženi Vici pa ni prišel. Poslal je sodišču 8. aprila izdano, po notarju potrjeno zdravniško izpričevalo iz Gorice, s katerim se potrjuje, da leži bolan v postelji. Kakor je izjavila njegova v Beljaku živeča soproga, je 1 aprila odšl* na kuočijsko potovanje, toda beljaška policija je ugotovila, da je 4. aprila še bil v Beljaku, in drugi ljudje so izjavili, da so ga tudi še 7. aprila videli v Beljaku. Njegov branitelj dr. Giirtler pa je javil, da se njegov branjenec mudi že nekaj mesecev v inozemstvu — Vici je, kakor znano, italijanski državljan — da nikakor ni mogel priti v stik z njim in da zato odlaga njegovo obrambo. Dr. Kaspar, Šumijev zastopnik, pa je izjavil po otvoritvi razprave, da mu je bilo že pred štirimi meseci povedano na Dunaju, da bo Vici 8. aprila obolel v Italiji. Tretji dan razprave je bil zanimiv zlasti zato. ker je prišlo na dnevni red očitanje renegatstva. ki ga je izrekla na naslov Šu-mija »Karntner Tagespost«, in ono pismo, ki ga je uredništvo lista pisalo bivšemu slovenskemu poslancu Grafenauerju, proseč ga podatkov o Šumijevem slovensko -narodnem delokrogu. To pismo ni prišlo nikdar v roki bivšega poslanca Grafenau-erja. pač pa v Šumiieve 'n obtoženci trdijo, da je bilo na pošti ukradeno. Priče, ki jih ie predsednik povpraševal o tej stvari, niso vede'e nič povedati. Kot priča zaslišani nadučitelj Fran Eich-holzer je izpovedal, da je o Božiču leta 1926 dobil od »Karntner Tagespošte« pismo s prošnjo za gradivo proti Šumiju, zlasti glede njegovega renegatstva in glede vprašanja, ali je resnica, da je slovensko politično^ društvo za Koroško poslalo šu-mija v Švico, da se tamkaj izvežba za borca. Priča, znan, po nemških nacijonalcih preganjan slovenski učitelj, pa listu ni odgovoril. V torek, 16. t m., pa je bil zaslišan sam Vincenc Šumi, ki je predvsem izpovedal glede Durchschlaga. da ga je spoznal, ko je bil on. Šumi, vodja poljedelske šole v Velikovcu, leta 1907., nakar mu je izginil Durchschlag izpred oči. Pojavil se je šele v plebiscitnem času. »Tedaj se je Durchschlag ponašal izredno hrabro. Kot agitator (nemški seveda) je bil naravnost divje predrzen. Končno so ga zaprli in bi bil moral biti odpeljan v Maribor, pa se mu je posrečilo pobegniti na naravnost pustolovski način.« Zato je potem dobil službo okr. gozdarja. Zaradi svojega neprestanega to-žarjenja in žalitev predstojnikov je bil končno postavljen rod varuštvo in potem interniran. Šumi da ga je branil, kolikor Je le mogel, ne pa mu hotel škodovati. Nato oa je prišla na vrsto njegovo renegatstvo. ^umi je izjavil: »Ugotavljam, da Izhajam lz prastare nemške kmečke rodbine iz Podkloštra, ki trebiva tamkaj že 400 let. Moja vzgoja je '-i'a vsa nem«ka. Izpočetka sem hotel na •Videmiio umetnosti, toda oče me je dal . . . '—»s-ko šolo. ker sem tam mogel dobiti J kolj, Celje, brezplačno mesto. Učil sem se s takim uspehom, da mi je bilo poverjeno mesto asistenta pri koroški kmetijski družbi. Predsednik Edeimann mi je pozneje svetoval, naj se učim slovenski in predavam med slovenskimi kmeti. Iz nacijonalnih razlogov sem se naučil slovenski, ker sem smatral za bolje, če Korošec in Nemec govori slovenskim kmetom, kot pa izvende-želski Slovenec. Po tujem nasvetu sem hotel tudi stopiti v stik s »Koroškim slovenskim klubom«, pa se nisem kot Nemec dobro počutil med njegovimi člani.« Nadalje je pripovedoval, da se je dalje učil in pri-štedil 12.000 K, da je šel potem na visoko tehniško šolo v Curih. Kot dijak je pripadal nemškemu dijaškemu društvu »Teuto-niji«. Ko se je vrnil, je bil sedem let vodja kmetijske šole v Velikovcu, leta 1911 pa je prišel v Celovec, kjer je vedno deloval v nemško-nacijonalnem smislu. Glede onega pisma na poslanca Grafenauerja je izjavil, da mu ie decembra meseca leta 1926 gostilničar Grafenauer iz Brda pri Šmo-horju (tam je doma tudi poslanec Grafenauer) prinesel na Grafenauerja naslovljeno pismo, ki ga je poslala »Karntner Tagespost«. K tej izjavi Šumi.ievi je treba pripomniti, da je Šumijeva rodbina od nekdaj slovenska, ne pa nemška. Šumi se je pisal kot Slovenec pravilno »Šumi«, in šele pozneje, ko se ie poneinčil, se je podpisoval »Schu-my«. Je pa sin slovenskih staršev, rojen na Žilici pri Podkloštru. Mati mu ni znala niti besedice nemški, oče, ki je bil gozdni čuvaj, je pač znal nekoliko za vsakdanjo rabo. Politično društvo za Slovence na Koroškem je po priporočilu in posredovanju posl. Grafenauerja dalo šolati Slovenca Šu-mija na kmetijski šoli na Grmu na Dolenjskem, nakar je bil Šumi par let slovenski potovalni učitelj na Koroškem. Z denarjem, ki si ga je prislužil kot tak, in z nemško podporo je potem kot slovenski renegat šel na daljnje študije. Tako se je prodal Nemcem ter končno dosegel celo čast deželnega glavarja na Koroškem. Bil je in ie še danes najhujši sovražnik vsega, kar je slovensko, po oni stari, da je poturica vedno hujši od Turčina. O nadaljevanju izidu procesa bomo še poročali. Celovec, 20. aprila, d Včerajšnja razprava v procesu Šumi je bila deloma zopet tajna. Zaslišan je bil nadporočnik Braun o delovanju nacionalističnih krogov proti Jugoslaviji. Sodišče je sklenilo tajno razpravo zato, ker se je stvar že enkrat razpravljala v nekem civilnem procesu, a so pozneje bili baje nekateri Nemci v Jugoslaviji preganjani. Tajnost ie sodišče utemeljilo tudi s tem, da je potrebna z ozirom na odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. V javnem delu razprave je bila intere-santna izpoved priče bivšega nadporočnika Hiitterja, ki je izjavil, da je Šumi pričel za svoj žep delati kupčije z Italijani in da je bilo izvoženih nad 200 vagonov lesa, o katerih knjie deželnega računovodstva nič ne vedo. Kako -nber posel so bile te dobave. izhaja iz dejstva, da si je Vicijev narednik, ki je pomagal pri transakcijah s Šumijem v kratki dobi mogel kupiti veliko tovarno pohištva. Šumijev zastopnik dr. Caspar se je priči za izpoved maščeval z ugotovitvijo, da je Hiitter kot aktivni avstrijski oficir cd Italijanov dobival denar. Ko se je zopet pričelo razpravljati o fondu za propagando, je sodišče ponovno izključilo javnost. Sava prozi s nonlavami Sremska Mitrovica, 20. aprila, p. Sava jc zaradi deževja in naglega tajanja sne« ga začela zadnje dni naglo naraščati. Danes je bila 575 cm nad normalo, kar predstav« I j a najvišji letošnji vodostaj Save V nižjih pokrajinah grozi resna nevarnost poplav V okolici Mitrovic je Sava poplavila več paš« nikov, vendar pa te poplave doslej niso povzročile večje š ode. Spremembe v železniški službi Premeščeni so: uradnik I. kategorije inž. Milan Mikuž, strojni oddelek, v kurilnico Ljubljana II., gorenjski kolodvor; uradniki II." kat.: Jakob Pretnar, kurilnica Ljubljana II., v kurilnico Pragersko: Ivan Kaste-lic, prometno-komercijalni oddelek, v Ljubljano, gorenjski kolodvor; Ivan Novak, prometno-komercijalni oddelek, v Maribor glavni kolodvor; uradniki III. kat.: Pavel Srebočan, Kamnik, v Mursko Soboto; Herman Lenasi, kurilnica Murska Sobota, v kurilnico Ljubljana I„ glavni kolodvor; Rudolf Ogrinc, kurilnica Murska Sobota, v kurilnico Pragersko; Viktor Beguš, Murska Sobota, v Celje: poduradniki I. kat.: Alojzij Šajher, Cakovec, v Kraljevec-Pre-log; Vinko Recelj, kurilnica Jesenice, v kurilnico Ljubljana II. gorenjski kolodvor; Josip Jerele, Stična, v Šmarje-Sap: poduradniki II. kat.: Franc Prodničar, Velenje, v Celje: Štefan Bračič, Tezno, na Pragersko: Josip Jančič. Kandija, v Novo mesto; Franc Marčič, Tezno, na Pragersko; Fr. Mittoni, Trbovlje ,v Litijo; Franc Pleničar, Sava, na Pragersko; Franc Dobovšek, Prevalje, v Bistrico; Anton Premk, Litija, v Zidani most. Nameščeni so: za poduradnika I. kat. J. Hirsch, gradbeni odelek; Alojzij Peterman, Lesce-Bled: za poduradnika II. kat.: Josip Bizjak, p. s. Jesenice; Franc Kirn, Škofljica; Franc Taškar, p. s. Zidani most; Martin Romih, p. s. Maribor gl. kol.; Alojzij Slana, Kotoriba; Lovrenc Zupan, Jesenice: Anton Čemažar, Ljubljana gl. kol.; Avgust Ankon, Ljubljana gl. kol.: Ivan Cumpf, Ko-, toriba. Upokojeni so: uradniki III. kat: Matija Kralj, Ljubljana gl. kol.: Štefan Gorjanc, Ljubljana gl. ki.; Jakob Bizjan, kur. Ljubljana H. gor. kol.; Ivan Ošaben, kur. Ljubljana II. gor. kol.; Tomaž Kopač, Ljubljana gl. kol.; Josip Kline, kur. Maribor. Hri-beršek Jurij, kur. Maribor; Josip Vičar,-skv, kur. Maribor; Karel Varovšek, kur, Maribor: Blaž Čiček. kur. Maribor: Hinko Martelanc, Ljubljana gl kol.: Josip Pintar, Tesenice; Ivan Struna, Ljubljana gor. kol.; Franc Fischer, Maribor gl. kol.; Franc Pe- Jakopičev zbornik - veselje naših bibiiofiiov Vsebinsko bogastvo lepe knjige bodi v skladu z njeno zunanjo opremo, če hočemo, da bo knjiga veselje duhu, srcu in očesu. Takšno lepo, po vsebini in opremi prvovrstna knjigo, pripravlja »Tiskovna zadruga« v Ljubljani: Jubilejni zbornik Riharda Jakopiča. minov« in »Še nekaj«, n:č manj pa tudi prispevek dr. F. Kozaka »Iz pogovorov z mojstrom Jakopičem«. Opozarjamo še na prvovrstne članke dr. Izidora Cankarja (»Jakopičeva skrivnost«), dr. Fr. Mesesnela (R. Jakopič v slovenskem slikarstvu), Juša Kozaka (»Jakopič in slovenska moderna«) in Pogled v veliko razstavo Jakopičevih del Napačno je mnenje, da bibliofilska knjiga ni za »navadne čitatelje«. Ena sama lepa knjiga odtehta včasi cele skladovnice cenenega potiskanega papirja. »Jakopičev zbornik« bo presenetil ljubitelje slovenske knjige po opremi. Mirno lahko trdimo, da take knjige še nismo imeli. V velikem formatu (23X 29). na specialnem, nalašč za to knjigo naročenem papirju, s 6 prilogami v trobarvnem barvotisku (v Jugoslaviji grafična novost!) in 4 prilogami v temnem bakrotisku. med niimi mojstrov avtoportret, naslikan nalašč za ta zbornik. deloma dvobarvni tisk. lepe črke i. dr. — Knjiga v taki opremi bo mojstrsko delo renomirane Delniške tiskarne v Ljubljani. Vsebinsko bo zbornik čitatelju pravo odkritje. Posebno pozornost bosta vzbudila članka R. Jakopiča »Napoved spo- drugih sotrudnikov (urednik zbornika je Fran Albrecht). Ta 6 tiskovnih pol obsegajoča knjiga se bo pojavila prihodnji teden na knjižnem trgu. Sedaj je zadnji čas za sub-skripcijo: broširan izvod stane 72 Din, vezan pa 90 Din. Pozneje bo stal broširan izvod 100 Din. Doslej se je že priglasilo izvestno število subskribentov, vendar pogrešamo še mnoge in mnoge, k sicer kupujejo knjige, predvsem pa iz vrst naših intelektualcev. Ko bo knjiga na knjižnem trgu, bo marsikomu žal, da je ni srubskribiral in tako dobil po nižji ceni. Kdor kupuje slovenske knjige, bo hotel za vsako ceno imeti to knjigo — zato se podvizajte z naročevanjem, ker bo naklada omejena. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. nizacij. Za nas je važno vprašanje mednarodne izmene šolske mladine za časa počitnic. Na kongresu je bil sprejet predlog jugoslovenskih delegatov, da se ustanovi v Parizu mednarodni bureau, ki bo posrednik za izmeno članov poedinih organizacij. Kongres je bil zaključen z izletom v Pi-reneje in na Cote Basque, kjer je v okolici Biarritza in Handay-Plage večje število preventorijev in šol na prostem zraku. Izmena misli na kongresu bo gotovo povolj-no delovala na bodoče delo v počitniških kolonijah, realizacija dogovorov v pogledu mednarodne izmene šolske mladine pa bo koristila brez dvoma ideji miru. Kdo vse bo letos obiskal Slovenijo LJsoešna ororiaganda Zveze za tujski premet — Dotok gostov iz Nemčije in severnih dežel — Važna pogodba z uradom »Amexco« Po dolgotrajni zimi so se že pričeli pojavljati prvi turisti v naših pokrajinah. Rasi je spričo zgodnje pomladi interes tujcev obrnjen na naš Jadran, vendar se opaža že v Ljubljani sami, da se je tujski val pričel ugodno razlivati po naši deželi, čeprav samo prehodno in se zadrže tujci pri nas samo za nekaj ur. ker se jim mudi ra rivijero. kier se košati v polnem sijaju bohotna pomlad. Iz vseh inozemskih poroči! moremo z veseljem konstatirati. da vlada povsod veliko zanimanie za naše dežele in za naše prirodne krasote. Najavljene so z vsega sveta že cele skupine, ki bodo preromale nošo domovino od severa do juga. V=i ti pojavi so za nas razveseljivi in obenem velikega gospodarskega pomena. a še bolj koristni iz moralnih ozi-rov. ker se nam odpira sigurna perspektiva v naj'eršo bodočnost. Jugoslavija je stopila povsem dostojno in zasluženo v krog onih držav, ki same v sebi prikazujejo svetovni čudež. Ker je najmiajia, še popolnoma neizčrpana in tudi ne oglodana od pretirane kulture, je najvabljivejša in najbolj zaželjena. Inozemstvu je predstavljena s preprosto, a vendar okusno rekiamo, ki je daleč od kriča-vosti in vsiljivosti drugih dežel, ki tujcem ne nudijo niti četrtine tega, kar morejo uživati pri nas neprisiljeno in v polni meri. Naša Zveza za tujski promet se je obnesla v tujini in je s svojim programom dosegla uspehe, preko katerih naša javnost ne more stopiti molče in ne brez polnega priznanja. Pretekla zimska sezona je bila dobro organizirana in se je dovršila tako kakor do sedaj še nobena. Za njo se je Zveza pripravila z vso skrbjo in natančnostjo. Pošiljala je članke in inserate v nemško časopisje, razposlala je obilo reklamnega ira-terijala po državi in tujini, gmotno in moralno je podpirala naša tujsko-prometno društva v njihovem delu za pospeševanje zimskega športa. Iz svojih skromnih sredstev je z zneskom 20.000 Din podprla zgradbo prepotrebnih smuških skakalnic v Bohinju, na Bledu in v Kraniski gori ter prireditev sankališč in drsališč. Za nekatere tekme je dala tudi primerne nagrade. Toda propaganda v ožjem krogu lastne pokrajine bi ne donašala potrebnih koristi, če bi se Zveza ne obrnila naravnost do daljne tujine. Severni narodi so nas kolikor toliko spoznali po našem zimsko-sport-nem trenerju inž. Hanssenu, a v bistveno-sti smo jim bili vendarle še nepoznani. Zvezi se je posrečilo, da je dobila stik z znanim švedskim publicistom Langietom, kateremu je izročila obilo reklamnega in publicističnega materiiala. Njegovi članki so bili deloma že objavljeni v najodličnej-ših švedskih listih, a mnogo jih izide v kratkem času. V glavnem se je Zveza udej-stvovala s svojo propagando v Nemčiji, odkoder prihaja največ izletnikov v Dalmacijo. V novem vodiču po Dalmaciji, izi-šlem v Monakovem, v nemškem jeziku, ima po prizadevanju Zveze primerno mesto tudi Slovenija: prav tako je izšla v Curihu nova izdaja vodiča za vso Jugoslavijo v nem-kem jeziku. Zveza pa je poskrbela, da Je besedilo o Sloveniji razširjeno in ponovno opremljeno z lepimi slikami. Naš ofici-Jelni potniški urad v Monakovem pa izda v kratkem pregledni vodič po Jugoslaviji, kjer je rezervirano za Slovenijo častno mesto. Tudi založbi Badecker so bili poslani obširni podatki o naših krajih, ki jih bo upoštevala pri novih izdajah. Kot posebno važen uspeh naše Zveze pa moramo omeniti sklenitev pogodbe z Ame- rican Express Companv v Londonu, na podlagi katere nam bo omenjeni potniški urad pošiljal Američane v naše kraje. Sestavili so se kompletni potni načrti in proračuni, posebno glede voženj / avtobusi in avtomobili, in so bili z obilnim informacijskim materiialom poslani v London. Ta Zvezina akcija je za nas največjega pomena, zakaj Amexco pošilja vsako leto v Evropo na sto tisoče Američanov, ki so se razkropili po vseh državah, a so se izogibali naših krajev, ker niso bili po Ameriki zadostno propagirari Sklenitev pogodbe z Amexco je rodila dobre sadove — v programih londonskega potniškega urada je za početek vpisanih 13 potovanj večjih ameriških skupin, ki posetijo v najbližnjem času naše kraje. Stik z Ameriko je bil torej za nas ugoden, čeprav je pomenil samo prvi poskus, da se privabijo razvajeni Američani k nam. Uspeh tega poskusa pa je Zvezo logično privedel do sklepa, da započeto akcijo poglobi in energično stremi za tem. da se Amerika popolnoma zainteresira za Jugoslavijo. Po svetu je imeia Zveza s svojo solidno propagando povsod najlepšo srečo in največji uspeh. Zato pa ie naravnost žalostno, da ni mogla uspeti doma. Njena idealna revija, ki jo je izdajala s težkimi gmotnimi žrtvami in ki bi bila morala biti ponos v našem gospodarskem in kulturnem podvigu je morala začasno prenehati zaradi skrajne indiferentnosti naših ljudi. Prvi letnik tujsko-prometne revije »Slovenija« je po opremi in vsebini daleč prekašal vse podobne revije drugih narodov. Zaradi tega moramo iz vsega srca obžalovati, da je Zveza ustavila nadaljnje izdajanje in si poiskala nadomestilo v »Jugoslovenskem Turizmu«. A če pomislimo, da je imela /veza že pri prvem letniku nad 30.000 Din izgube, ji tega koraka ne moremo zameriti. Zameriti moramo le našim gospodarskim krogom. ki kljub nepobitnim dejstvom in oči-vidnim razmeram nimajo razumevanja za delo in borbo institucije, ko.ie edini namen je. da zanje pribori vse mogoče in žrtvuje vse, pa bodi svoje najlepše moči. FS in mednarodni kongres počitniških kolonij Pariz, IS. arri'a V Patm. znanem francoskem letovišču ra vznožju Pirenej je končal te dri svoie delo prvi mednarodni kongres počitniških kolonij. katerega je sklicala francoska narodna uniia. Kako zelo uvažuieio ta pokret me-roda-ni krogi, ie razvidno iz tega. da je častno pokrovitelj0tvo konc-p«a spreiel sam predsednik francoske republike, g. Doumer-gue. Kongresa so se ude'eži'i delegati 11 držav. med nii'"i tudi Tugoslaviia. katero sta zaston?la prof. Pado>e Kneževič in inž. I. KarkeVi. predsednik Ferijalnega s'vp7n. Na dnevnem redu 'n bVi razni sociialno-hisM-ierski in redaeoški problemi v zvezi z or-ganbai-iio kolonij ter so o teh vnrašaniili refprira!e ?nane kanaeitete. Cilj nlemenPih Hudi. javnih delavcev in mere^ov. ki podpiralo nokrpt počitniških kolonii. ie ta. da slabim in bo'ehm"m otrokom osnuieio stalne r>reventori'V in ?nie na Tivtem v zraku in da v Počitniških ko'orilnb nri morin. "a planinah a'i '* *"o'ui 7berflio š^'sko m,'>-dino 7a ča«a Počitnic V «vrho niimnn. Pri pa«; tn ko'oniip ospo1*3r"a po privatni 1^1-niatr-i ter na tem rndrnem de-lttie Feriialni saver. Naši delegati so obvestili kongres o delovanju vseh naših orga- Razvoj Jugoslovenske akademske čitalnice v Zagrebu Jugoslovenska akademska čitalnica v Zagrebu, katere prvi član-uterneljitelj je kralj Aleksander, postaja v kratki dobi svojega obstoja vedno močnejša, eminent-no kulturna institucija zagrebške akademske omladine. V prav dostojnih lokalih v Gunduličevi ulici se nahaja čitalnica, ki se dnevno izpopolnjuje z znanstveno in bele-tristično literaturo, z revijami, novinami in vsemi važnejšimi svetovnimi publikacijami. Nad 400 članov-akademikov, katerih število pa naglo narašča, ima tu svoje dnevno shajališče, z vnemo se čitajo vse pomembne svetovne novine in prebirajo knjige v prav sijajni izberi. Študirajo se evropski jeziki, uči se stenografija, goii se moderna sistematična gimnastika z diskusijami, vršijo se predavanja znanstvenikov. Kratko: Jugoslovenski akademiki v Zagrebu so našli v svoji smotreno organizirani čitalnici žarišče, k.ier ogrevajo duše, hrepeneče po lepem in plemenitem, kjer go.ie najpopolnejše tovarištvo in opla.ia.io svoje znanie. da bodo ob vstopu v javno življenje dorasli svojim poklicem, aktivno se udejstvujoč med narodom. S presenetljivo naklonjenostjo se je takoj prvim apelom zagrebških akademikov odzvala hrvatska in srbska javnost. Po visokem zgledu vladarja in članov vlade so se javili v Beogradu. Zagrebu, mestu in deželi plemeniti meceni, ki so žrtvovali v denarju in knjigah, najrazličnejše institucije in korporacije so prispevale svoj oboi. spoznavajoč v Jugoslovenski akademski čitalnici najpripravnejšo in najkoristnejšo organizacijo. ki more skladno v novem duhu družiti akademsko omladino. To prav posebno še v Zagrebu, kjer se steka inteligenčni naraščaj iz vseh delov našega naroda, iz vseh krajev naše države. Lahko nam je všeč. da so idejo in inicijativo za to akcijo dali slovenski fantje. Da za Jugosloven^ko akademsko čitalnico v Zagrebu zainteresira tudi slovensko javnost, se je zadnje dni mudil v LiubMani agilni predsednik JAČ med. Ivo Zdolšek. ki je v sredo zvečer preko radijske oddaj-| ne postaje v primernih izvajanjih obeležil i pomen in delo čitalnice, v naslednjih dneh | pa posetil razne odlične predstavnike ter pridobil lepo število novih članov-uteme-Ijiteljev in podpornikov. V skupnem iznosu je Ljubljana podprla Jugoslovensko akademsko čitalnico z nad 30.000 Din. Hvalevredna je takšna naklonjenost za eminent-no kulturno organizacijo, ki ji tudi v bodoče želimo najlepši procvit Kako se je ponesrečil Mirko Presek LJubljana, 20. aprila. Novica o smrtni nesreči Steletovega pro-kurista Mirka Prošeka na Grajski planoti je osupnila mnogoštevilne pokojnikove znance. Kako se je prav za prav vse to primerilo? Zena bančnega sluge Marija Bajžljeva, stanujoča v Beethovnovi ulici, je sedela ob času nesreče ne daleč na neki klopci in bila priča tragičnega dogodka. Mirko Prošek se je pripeljal na Grajsko planoto z motornim kolesom. V prikolici jc sedei privatni uradnik Gabrijel Grimfeld. Mirko Prošek je vozil po poti s precejšnjo brzino in je Bajžljeva opazila, da je hotel motor zavreti. Iskal je zavoro z nogo, pa je ni našel ker ga je motil dim, ki je uhajal iz motorja. Preden je torej mogel najti zavoro, je bila nesreča že tu. Voz se je zaletel v neki kostanj in sicer tako. da je prišlo deblo drevesa baš med motor ter prikolico, pri i čemer je sunek vrgel Proška s sedla (in je nesrečni mladi mož zadel z glavo naravnost v kostanj. Oležal je na mestu. Ni bilo opaziti težjih telesnih zunanjih poškodb. pač pa se mu je takoj vlila kri iz ust in nosa. Tovarnar g. Žibenik, ki se je par hipov nato pripeljal z avtomobilom na Grad, je s svojim šoferjem poškodovanca nemudoma naložil v svoj voz ter ga z največjo nagli-o odpeljal v bolnico. A pomoči ni bilo več. Zaradi pretresenja možgan in drugih notranjih poškodb je Prošek ob 23. umrl. Pokojnik, ki .ie dopolnil komaj 25 let, je bil prav simpatičen športnik, pogumen in nadarjen. Obetala se mu ie še lepa bodočnost. a zla usoda ie hotela, da mora pre-rano v grob. Domačini na Jezici so bili kmalu obveščeni o nesreči in so prihiteli k njemu v bolnico, kjer so ga komaj še spoznali. Najhujše je žalostna novica potrla njegovo že itak bolehno mater. Onesvestila se je — in danes poldne je mora'a tudi k njej pri-hiteti zdravnik na pomoč, nakar jo je ježi-ški župnik prišel izprevideL Silno je mati ljubila svojega sina-edinca in'na svetu ni zanio hujšega udarca kakor sinova tragična smrt « Trpka bridkost je poleg staršev ln sorodnikov prevzela tudi mnoge njegove znance in tovariše od mladih nog. Dolgo ga bodo pogrešali posavski študenti, njegovi najboljši prijatelji, ter člani nekdanjega nogometnega društva »Tabor« in kolesarskega društva »Danica« na Jezici. Vobče se je vest o nenadni smrti Mirka Prošeka najgloblje dojmila vsega ježiškega prebivalstva. ki je pokojnega mladeniča cenilo Pri prehlaieniu. hrini. vnetju v vratu, oteklih mandeljih. živčnih bo'ečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izraznjenje čreve«a s tem, da popijete no! Čaše naravne »Franz-Josef-ove» gren-čice. Po «odbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz-.Tosef-ova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. zaradi lepega značaja ter globoko sočustvuje s starši. Truplo pokojnika bo prepeljano na Ježi-co in na tamošnjem pokopališču jutri položeno k večnemu počitku. Gibanje trezne mladine v Ljubljani LJubljana, sredi aprila. Udruženje trezne mladine v Ljubljani, ki je včlanjeno v Zvezi trezne mladine (»Savez trezvene mladeži«) v Beogradu, v poslednji dobi izredno lepo napreduje. Udruženje je ustanovil jeseni 1925 g. dr. Mikič. ki je odšel pozneje v Zagreb. Organizacijo tvorijo posamezna kola, to so najmanjše edinice velike Jugoslovenske zveze treznosti. Kola obstoje na naslednjih ljubljanskih srednješolskih zavodih: Daničevo kolo na realki, kolo »Borba« na III. realni gimnaziji, kolo »Merkur« na trgovski akademiji, kolo »Komenskv« na moškem učiteljišču, kolo ^Danica« na ženskem učiteljišču, kolo »Soča« na ženski realni gimnaziji, kolo »Ko-rotan« na dekliški meščanski šoli pri sv. Jakobu in kolo »Vigred« na deški meščanski šoli na Prulah. Skupno število vsega ljubljanskega članstva. ki ie strogo abstinentsko (glede na alkohc' kakor tudi nikotin in druge opojni-ne) znaša okrog 400. V vsej Jugoslaviji je v »Savezu trezvene mladeži« organiziranih 33.000 članov, skoraj samih srednješolcev. Drugod (posebno v Beogradu, Zagrebu. Skoplju itd.) sodeluje pri Zvezi trezne mladine veliko število strogo abstinentskih profesorjev, v Ljubljani pa vodiio gibanje sami srednješolci. Ldino predsednik oblastnega središča trezne mladine ni srednješolec, pa tudi — profesor ali učitelj ne. Poleg teh ko' obstojata na II. in III. državni gimnaziji posebna abstinentska krožka, ki nista včlanjena v Zvezi trez;;e mladine. marveč delujeta pod pokroviteljstvom »Svete vojske«. Ta krožka vodijo abonentski profesorji. Želeti bi bilo, da prevzamejo tudi vodstvo Zveze trezne m'adine v Sloveniji profesorji in učitelji, kar bi bilo v korist pokretu, ker učiteljstvo ne vidi rado, če kdo, ki ni profesor ali učitelj organizira šolsko mladino. Udruženje trezne mladine v Ljubljani ima reden kurz iz alkohologiie. ki ga obiskuje 60 do 70 srednješolcev. Poleg tega prireja izlete, ki so do sedaj vsi prav lepo uspeli. Največji uspeh pa je bila treznostna akademija udruženja, ki se je vršila v soboto, dne 6. t m ood pokroviteljstvom prosvetnega inšpektorja g. dr. Dragotina Lončarja. Akademijo je otvoril predsednik Udruženja trezne mladine v Ljubljani Stane Korrol. ki je v temperamentnem govoru poudarjal, zakaj je trezna mladina v abstinenci brezkompromisna in zakaj je proti tako zvari zmernosti. »Naša deviza je — tako je dejal —: niti zmernost pod vsakim ooeoiem. niti samo zmernost, marveč popolna zdržnost od vse- ZA PPANJE JUMPERA ga, kar je slabo in potenciranje do skraj» nosti pri vsem in za vse, kar je dobro. Na -poredu sta bili dve dobro uspeli deklaina-ciji. Dekiamirala sta Miša Dovžanova in Slapar. Orkester udruženja ie pod taktirko Havlička dosegel lep uspeh, prav tako lep uspeh sta dosegla brata Potočnika (vjo'ir? klavir). Potočnik, Adamič (violina, klavir) in trio Vahen, Jenko, Havliček (violina, violončelo .klavir). Zelo sta publiko navdušila solista Karmen Antičeva (alt) in '^ario Zuk (bariton). Akademija je v moralnem in ma-terijalnem pogledu nad vse sijajno uspela. Dvorana je bila po'na in vsi. ki obiskujejo dijaške prireditve, so morali priznati, da se ie malokatera dijaška prireditev tako dobro obnesla. Ljubljansko udruženje trezne mladine, ki ie v Jugoslaviji po številu članstva sorazmerno najmanjše, je vendarle po svoji aktivnosti najmočnejše. Upamo, da se bodo rezultati sistematičnega dela slovenske trezne mladine kmalu pokazali tudi med ljudstvom, ko bodo prvi učitelji - abstir«rti. zdravniki-abstinenti in drugi šli med ljudstvo. Slovenski trezni mladini želimo še mnogo uspehov! O. K. Ogromen požar v ponoviš-ki h gozdovih Gori od včeraj dopoldne neprestano - Nad 50 hektarjev v objemu plamenov - Ogenj je baje zanetila zločinska roka Litija, 20. aprila. V ponoviških gozdovih, ki so z graščino in posestvom vred last ljubi!;, oblast, odbora, je dopoldne .zbruhnil •požar, ki se je začel širiti z neverjetno naglico in ves dan neusmiljeno uničuje velike gozdne komplekse. Zvečer ogenj še ni pogašen in se v vetrov-ju, ki vlada že ves dan, neovirano širi vsenaokrog. Škoda, ki jo povzroča ta ogromni požar, kakršnega prebivalci tukajšnje pokrajine ne pomnijo, se zaenkrat sploh ne da niti približno oceniti in je tem večja, ker oblastni odbor baje še ni zavaroval svoje ekonomije Ponoviče. Velik razmah požara v vetru Ogenj je izbruhnil okrog pol 10. dopoldne pri takozvani Rauberkomandi nad Ponovičami. Drevje in dračje, ki se je po solnčnem vremenu zadnjih dni zopet precej osušilo, je začelo prasketati v objemu ognjenih zubljev in v zrak so se začeli dvigati stebri gostega dima, visoki 50 do 100 m in vidni daleč na okrog po vsej okolici, do Litije in celo tja gori do Vač. Jadrno so na kraj požara pohiteli gasilci iz Litije in Šmartna z motorno brizgalno. a vodstvo gasilne akcije je prevzel litijski orožniški narednik-vodnik g. Rc-bernik. ki je dal alarmirati prebivalstvo in ga pritegnil h gašenju. Ljudje so zapustili delo na polju in hiteli gasilcem na pomoč. Toda ta je bila že takoj ob pričetku brezuspešna. Začel je pihat: močan veter, ki je še bolj razbrzdal divjanje ognjenega elementa. Požar se je z nepopisno naglico širil v hrib Svibno in takoj nato prešel tudi na Strešnico. kjer se nahajajo mladi nasadi smreke, in nato dalje na gozdove Barako. Cirabe in Smreka rico. Približal se je ogenj tudi tik do železniške proge :'n ogrožal Kosovo železniško čuvajnico ob progi med Litijo in Savo. kier pa je gasilcem usnelo da so hišico obvarovali pred uničenjem. Razburljivi prizori pri gašenju Tekom kratkih ur je požar do-popoldno zajel in uničil okrog 50 ha gozdovja in se še vedno širi daiie navkreber proti Vačam in Konju. Gasilci s prebivalstvom so na raznih mestih skušali z zasekami in kopanjem jarkov ovirat1' napredovanje ognja. Toda zaman. Močan veter .ie prenašal ceie snope plamenov in isker po 10 do 15 m daleč in goreče baklje so neprestano dalje vžigale bukovje in drugo drevje. Obenem so se goreči štori kotalili po hribu navzdol in cesto povzročili ogenj na tak:h krajih, kjer se je zdelo, da ni nevarnosti. Pri gašenju je bilo mnogo razburljivih prizorov. V obsegu požara, čigar premer je popoidne iznašal že kaka 2 km, se je zbralo nad 200 ljudi, prihiteli so na pomoč delavci litijske predilnice in železniške progovne sekcije in tudi kmetje z orožniki iz Vač. Dogajalo se je, da je skupino gasilcev zajel ogenj ki je planil nazaj preko njih in jih s smrdjivim dimom domala zadušil. Nekateri so dobili občutne opekline, večinoma po rokah neki gasilec pa se je iz ognjenega objema rešil na ta način, da se je naglo skokotal po hribu navzdol. Litijski sreski poglavar Podboj, ki se je ves čas nahajal na terenu in vodil gasilsko akcijo, je dal o požaru obvestiti oblastni odbor; popoldne se je z avtem pripeljal iz Ljubljane g. dr. Mi-lavec, da se osvedoči o obsegu katastrofe in dožene. kako je požar nastal Požar je zanetila zlobna roka? Dopoldne je neko dekle, ki je neslo na polje kosilo, srečalo pri Ravber-komandi nekega sumljivega moškega, ki se je naglo izognil in izginil v gozd. Dekle je o sumliivcu kmalu nato pripo- Erotično! Mladini zabranjeno. ELIZABETA BERGNER kot „ i „GO$PICA ELZA" Vefefilm erotike posnet po znamenji istoimenski noveli znaneea dunajskesa pisatelja Artur Schnitzlerja Hčerka žrtvuje svojo 1 Predstave ob 3., K5.. 6.. m 9. uri. deviško čast j ELITNI KINO MATICA d* reši očeta ieče in sramote! I Telefon štev. 2124. vedovalo vozniku Krhlikarju, a ravno tisti hip je že izbruhnil ogenj blizu tam, kier je bilo dekle srečalo neznanca. Orožništvo, ki je ves dan zaposleno pri gašenju, danes niti še ni utegniio uvesti poizvedb za sumljivcem. Ravno tu v Sibnem je tudi lam na pepelnico izbruhnil gozdni požar. Baje ga je povzročila iskra iz lokomotive m je povzročil precej škode, vendar se njegov obseg še daleč ne m6re primerjati s sedanjim požarom, o katerem je ljudstvo prepričano, da je akt strasne-ga maščevanja. Vsa sreča, da v ob-močiu velikih ponoviških gozdnih kompleksov ni ljudskih naseli, ki bi jih ogenj neusmiljeno uničil. Prizadeti pa so razen oblastnega odbora tudi ze kmetje-lastniki sosednih gozdov, ki jih je začel uničevati požar. Da se zajezi besneči ognjeni element, je bilo na pomoč pozvano vojaštvo iz Ljubljane. Kaj pravi ljudska govorica Med ljudstvom se vzdržujejo razne govorice o povzročiteljih požara. Ne dajo se kontrolirati in ničesar ni, kar bi kazalo, da je katerakoli izmed njih upravičena. Ljudje pravijo med drugim, da gre za maščevanje oblastnemu odboru, ki je nedavno kupil grad Ponovi-če ter je vrgel iz stanovanj v grajskih hišah nad 200 ljudi, ki so po večini delavci in dninarji, ki ne vedo kje bodo dobili po 1. maju streho. Že več dni vlada med prebivalci Ponovič silno razburjenje in ogorčenje, kar je razumljivo. Malo verjetno pa je. da bi bil ka terikoli izmed njih se odločil za tako osveto, ker so to pošteni in trezni ljudje. Popoldne je prispel v Ponoviče referent oblastnega komisarja dr. Mila-vec, da si ogleda težko nesrečo in škodo. Verski blaznik v vlaku Celje, 20. aprila. V petek popoldne se je nudil številnemu potujočemu občinstvu na peronu celjskega kolodvora razburljiv prizor. Ko je privozi! na kolodvor popoldanski mariborski osebni vlak iz Ljubljane, so sprevodniki iz nekega vagona privedli mlajšega moškega, ki je obupno tolkel okrog sebe, vendar pa so ga kmalu s pomočjo policije ukrotili. Nataknili so mu prisilni jopič, ga zvezali in ga z rešilnim vozičkom odpeljali na policijsko stražnico. Vso pot od kolodvora do magistrata je blaznik divje kričal in psoval. Ko se je nekoliko pomiril, je izpovedal, da je 301etni poljski in tovarniški delavec Štefan Javor-nik, rojen v Kastelu pri Pregradu na Hrvatskem, stanuje pa stalno z ženo v Kar-tincih pri Sladki gori. Po četrtka ie delal v tekstilni tovarni v Kranju, od koder se je v petek odpeljal domov. V vlaku je nenadoma zblaznel in venomer trdil, da je posvečen od samega sv, Štefana, pri tem pa je izvlekel iz žepa tri velike žepne nože, jih odprl in grozil z niimi sopotnikom in sprevodnikom. Na odredbo mestnega fizika ie bil siromak prepeljan na opazovalni oddelek ljubljanske bolnice. Pozama katastrofa v Gatini na Dolenjskem Po iskri lokomotive zaneteni ogenj je včeraj uničil 3 hiše in 20 različnih gospodarskih postani j -12 gasilnih društev v akciji - Škode nad 1 milijon Din Grosuplje, 20. aprila. Danes ob 13.47 je s postaje na Grosupljem odpeljala proti Višnji gori pomožna lokomotiva s službenim vozom, iiiio jc močno vetrovno. Pihal je jugoza- padm veter in raznašal iskre. Ko je lokomotiva privozila okoli 13.50 mimo vasice Gatine, ki leži na hribovitem terenu na levi strani železniške proge v smeri proti glavni cesti na Višnjo goro, so se naenkrat začuli obupni klici vaške dece, ki se je igrala ob poti in progi: »Gori! Gori! Knepova hiša se je vnela!« Hišica v neposredni bližini, a nižje kakor proga, je bila s slamo krita. Ker ni bilo ves dan v hiši nikogar doma, in ni bilo ognja v hiši, ne dvomijo ljudje, da bi se bilo vnelo na drug način, kakor z iskro iz lokomotive, ki je takrat vozila mimo. Iskra je takoj s pomočjo močnega vetra vzplamtela ter povzročila požar, ki se je s strahovito naglico širil na vse severovzhodno stran do vrh griča in napravil v nekaj minutah ogromno škodo. Močni zublji so bliskovito začeli objemati vsa skupaj strnjena poslopja. Začelo je v bližnjih cerkvah takoj biti plat zvona in sirena tovarne Šinkovec & Co. je neprestano klicala vso okolico na pomoč. Gasilska akcija Ker je mala vas Gatina. ki je bila že večkrat ogrožena po požarih, vedno v nevarnosti zaradi bližine železnice, je tam domače gasilsko društvo, ki je takoj stopilo z brizgalno v akcijo. Ljudje, ki so bili večinoma vsi po kosilu že pri svojem pomladanskem poljskem delu, so prihiteli na pomoč in začeli z največjo požrtvovalnostjo gasiti in omejevati požar. Črpali so vodo iz domačih vodnjakov. Nekaj minut nato je prihitelo na pomoč gasilsko društvo iz Grosupljega, nato iz Šmarja s svojo novo motorno brizgalno, ki je doživela ognjeni krst ter se izborno izkazala. Nato so prihajala gasilska društva iz ostalih krajev, tako iz Spodnje Slivnice, Št. Jurija. Žalne. Mlačevega. Velike Loke. Police in Višnje gore. Z največjim naporom se je posrečilo požar v eni uri popolnoma lokalizirati in udu-šiti. Tej akciji se je zahvaliti, da ni vsa prijazna vasica postala žrtev požara. Motorna brizgalna iz Šmarja je učinkovito bruhala vodne curke iz potočka Mali breg, ker so bili vodnjaki že po večini izčrpani in so nekaj časa morali za gašenje uporabljati celo gnojnico. Kako naglo se je požar širil, pričuje tudi okolnost, da ie orožnik, ki je zapazil na postaji požar v prvem stadiju, prijel za puško in pohitel ven. a medtem je vas biTa že vsa v plamenu. Pogorelci Vnela se ie hiš. štev. 12, pri Janezu Knepu. po domače pri »Cent-ku«. ki je mlad oženjen zidar brez otrok. Sam je zaposlen kot zidar na Žalni, žena pa je b la že od jutra na dnini pri posestniku Pavčiču. Pogorela jima je hišica z vsem imetjem. Ostala jima je le obleka. ki sta jo imela na sebi. Gasilci so rešili z največjim naporom vzporedno poleg stoječo hišo Lojzeta Zupančiča, ki ie zaposlen v kurilnici državnih žeiezmc v Ljubljani ter se vozi domov. Ker je njegova hiša krita s cementno opeko, se je ogenj k sreči ni moeel hitro polastiti. S Knepove hiše je planil ogenj na h:š. štev. 11, last posestnika Franca Podržaja, po domače pri »Centu«. Gospodar in sin France sta bila ravno v sobi pri skromnem kosihi. Hčerka Loj-zika pa je bila zunaj in je tudi med prvimi zapazila švigati plamen iz sosedove strehe. Gospodarjeva žena Frančiška Podržaj je bila v Ljubljani, kamor ie nesla na trg nekai kokoši in jajc. Sprevodnik ji je že med vožnjo sporočil nesrečo, da Gatina gori. Osupnila je ter mahoma zaslutila, da je gotovo požarna nesreča zadela tudi njeno hišo. Pogoreli so svinjaki, kašča, pod, hlev in 2 prašiča, dalje vse žito, poljski pridelki, krma, vse poljsko orodje in več kokoši. Hiša sama je v toliko ožgana, da so zgorela vrata in popo-kaie vse šipe. Pri gašenju ie sinu Francetu bušila v obraz goreča slama in ga občutno ožgala. Zdravniško pomoč mu je nudi! zdravnik dr. Kalan iz Grosupljega. ki je tudi kmaiu prihite] na pogorišče. Plamen je nadalje naglo zajel tudi hišo št. 10, last Andreja Trontlja p. d. Rančnika. Pogorela je šupa, pod in kozolec z orodjem in krmo. Hišo je ogenj znatno poškodoval. Martinu Žitniku, p. d. Martinu, lastniku hiše št. 8, je zgorela hiša, žito, gospodarsko orodje. Večjo vsoto gotovine pa so mu rešili požrtvovalni gasilci. Najbolj nesrečna družina Najbolj je oškodovan France Rus p. d. Kranjčan, na hiš. št. 7. Pogoreio mu je vse, tako da je dobesedno gol. Ožgana je še celo repa in kislo zelje v kadeh v kleti. Hiša stoji na višini in .ie bila zidana šele pred 20 leti. V resnici lepo kmečko domačijo je požrl požar v nekaj minutah. Od hiše so ostale same ruševine, popolnoma ie zgorel hlev. svinjaki, kašča, pod, 2 kozolca, vse poljsko orodje, vozovi, krma in žito, skratka, prav vse imetje te velike družine, ki jo preživlja že skoraj 70 letni gospodar. Ima namreč 9 otrok, k: sta od njih šele dva preskrbljena. N lista-rejši sin je pa 80 odst. invaiid z ženo in 4 malimi otroki, ki so vsi tudi !e od-, visni od podpore svojega starega očeta. Starček je prisiljen, da do s svojo staro ženo preživljal 12 oseb. Na št. 6, ki je last Antona Brlana. p. d. Pahleta, je pogorel pod, klet, šupa, streha na hlevu, del kozolca, vse orodje in poljski pridelki. Jožetu Žganjarju p. d. Jerneju, številka 5. je požar uničil pod, kozolec in drvarnico. Na hiš. št. 9. sta Matiji Pavčiču zgorela dva lesena hleva. poJ m svisli s poljskimi pridelki. Nad 1 milijon Din škode Med gašenjem se je pri brizgalni ponesrečil grosupljeski gasilec Jože Per-čič iz Brc, ki mu je odtrgalo ,>rst. Zdravnik dr. Kalan je tudi njemu čudil prvo zdravniško pomoč. Najgrozoviteje je požar divjal med 13. in 15. uro. ko je pihal silen veter. Trudapoinemu delu se je pa zahvaliti, da je bil požar vdušen še ob 17. odstranjena nadaljnja nevarnost. Vendar so pa domači in nekateri tuji gasi ci še vedno v pripravljenosti. Gasilci "?zdi-rajo tleče tramove in pode. Hujša katastrofa bi zadela Gatino. če bi bil izbruhnil požar ponoči, ker bi bil gotovo uničil vso vas in bi bile tudi človeške žrtve neizogibne. Za malo vas ie požar že v tem obsegu bil dovolj asoden ker ie po približni cenitvi domič:h napravil nad en milijon Din škode. Pogorelci so zavarovani le za manjše vsote. Repertoarji L.TURUAVSKA DRAMA. Nedelja. 21.: Theodor & Comp. Izven. Ponedeljek, 22.: Dantonova smrt. D. Torek, 23.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Nedelja, 21.: Bajadera. Gostuje gosp. Tličič. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 22.: Zaprto. mariborsko o led a lisce. Nedelja. 21 ob 20.: Adieu MimL Znižane cene. Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 22. ob 20.: Charleyeva tete. Gostovanje Mariborčanov in g. Daneša. Gospodarstvo = Otvoritev zagrebškega pomladnega ve-lesejma. Včeraj dopoldne je bil svečano otvorjen letošnji zagrebški pomladni sejem. Pri otvoritvi je zastopal Nj. Vel kralja general Belimirkovič, vlado pa veliki župan dr. Zoričič. Opoldne se je vršila za proslavo 201etriice obstoja Zagrebškega zbora svečana seja uprave, kateri so prisostvovali zastopniki oblastev in gospodarskih korpora-cij. Veliko zanimanje je že prvi dan vzbudila rnodDa in reklamna revija, ki se vrši vsak dan ob 8. zvečer, v soboto in nedeljo pa popoldne. = Stanje Narodne banke od IS. t. m. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od S. t. m.). Aktiva: kovinska podloga (.308.2 (+3.4), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 563.2 (+110.7). posojila 1641.4 (—22.3): pasiva: cbtok bankovcev 5128.6 (—144.4). žirovne obveznosti napram državi 369.2 (+ 10.7), razne obveznosti 86,3.5 (+ 225.4). — Iz gornjega izkaza ie razvidno, da se je devizni stok Narodne banke znatno povečal, in sicer za preko 110 milijonov Din, tako da znaša sedaj preko 600 milijonov. To povečanje ie menda pripisati dotoku deviz iz zadnjega obroka prve transe švedskega posojila v višini 1 in četrt milijona dolarjev. V zezi s povečaniem žirovnih in drugih obveznosti in zmanjšanjem meničnega portfeia se je obtok bankovcev ponovno skrčil za 144 na 5129 milijonov Din. = Pobiranje kaldrmine nn razno blago v enem navoju. Finančni minister je z •azpi-som o Urad ne m listu ^ od 18. t. m. = Sejmski Vestnik. Te dni je izšel Vestnik, katerega je tudi letos priredilo reklamno podjetje »Saturn« v Ljubljani. Gospod Leonov ustanovitelj in lastnik tega podjetja ie že večkrat pokazal svoje izredne sposobnosti v reklamni stroki in organizaciji različnih reklam sploh, za to se ni čuditi, da je tudi letošnji Vestnik. katerega naloga je, vzbuditi v vseh pridobitnih krogih zanimanje za ljubljanski velesejem, povsem zanimiv. Vestnik je bil te dni v več tisoč izvodih razposlan vsem pomembnejšim industrijam, podjetjem, trgovcem in drugim pridobitnikorn in ni dvoma, da bo marsikoga privabil v Ljubljano na vele-se.imske dneve. = Občn' zbor Trgovskega društva Merkur za Slovenijo v Ljubljani. V ponedeljek 29. t. m. se bo vršil ob pol 20. uri v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani 28. redni občni zbor »Trgovskega društva MerKtir za Slovenijo v Ljubljani«. Dnevni red: nagovor predsednika, poročilo tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov. volitve odbora, določitev ustavnine. članarine in pristopnine za t. 1.. samostojni predlogi in raznoterosti. Samostojne predloge je treba naznaniti 5 dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedni-štvu. — Tečaj ga obrezovanje špalirjev. Ljubljanska kmetijska podružnica priredi v torek, 23. t. m. tečaj za obrezovanje špalirjev. Zbirališče udeležnikpv tečaja ob 2. popoldne pri »Kmetijski družbi«, nato odhod na vrt, kjer se bo vršil tečaj, ki ea bo vodil gosp. Franc Kafol, strokovni tajnik Kmetijske družbe. — Občni zbori. Kmelska posojilnica ljubljanske okolice, r. z. z o. z. v Ljubljani 2. maja; Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, d. d. 15. maja; A. \Vesten, d. d. v Celju 26. maja. = V likvidacijo sta stopili Zadružna knjigarna v Ljubljani, r. z. z o. z. in Tiskarna »Jadran?, družba z o. z. v Slovenjgradcu. = Pred poravnavo tržaške tvrdke Brun-ner. V ogromni insolvenci tržaške tvrdke Brunner in njenega industrijskega koncer-na utegne v kratkem priti do ugodnega aranžmana Iz Londona poročajo, da so an-gleSki upnik! sklenili pristati na moratorij in aranžma, če bi bile italijanske banke pripravljene garantirati plačilo 75 odst. ter- jatve in obresti. Izgledi za ta aranžma so baje ugodni. = Povišanje diskonta na Poljskem. Iz Varšave poročajo, da je upravni svet poljske novčanične banke (Bank Polski) povišal diskontno obrestno mero od 8 na 9 odstotkov. Napetost na denarnem trgu se ie v zadnjem času poostrila. = Bata namerava razširiti svoje obrate tudi na Semčijo. Izredno naglo naraščajoč izvoz čevljev iz češkoslovaške v Nemčijo je že lani povzročil v Nemčiji hudo kampanjo proti uvozu Batinib čevljev, ki je pričel ogražati obstoj nemške čevljarske industrije. Da se izogne nadaljevanju te kampanje. je Bata sklenil, zgraditi v Nemčiji veliko tvornico za čevlje ali pa kupiti kako obstoječo tvornico ter jo primerno preurediti in povečati. Položaj na naših borzah Ljubljana. 21. aprila. Pretekli teden je bila na ljubljanski borzi potreba po devizah manjša. Proti koncu tedna se je pojavilo tudi nekaj več privatnega blaga. Skupni tedenski devizni promet ie znašal I4jj milij. Din napram I7.7, 16.3 16.4 in 13.6 milijona v zadnjih 4 tednih. Tečaji nekaterih deviz so nekoliko popustili. Predvsem je deviza na Berlinn ponovno nazadovala od 13.5075 na 13.4975, deviza na Dunaj pa od 7.9967 na 7.9945. Tečaji obeh omenjenih deviz so s tem dosegli neobičajno nizko stanje. Tudi devizi na London in Prago sta zamalenkost popustili. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda po okrepitvi zadnjega tedna ves teden polagoma popuščala, kar je pripisati delovanju beograjske baisse - špekulacije. Za dnji teden «e je Vojna škoda po objavi sklepa vlade, da ima Poštna hranilnica nadzorovati trgovanje z državnimi papirji v cilju pre-prečenja špekulativnih ekscesov, tekom par dni okrepila od 416 na 432. V preteklem tednu pa je tečaj polagoma nazadoval na 123. Promel v Vojni škodi ni bil znaten. Ostali državni" papirii ne kažejo večjih sprememb. Investicijsko se je trgovalo r«1 87, agrarne obveznice pa so bile včeraj zaključene po 54 50. Na tržišču bančnih vrednot ni bilo bistvenih sprememb. Zemaljska banka (Sarajevo) se je pri čvrsti tendein-i tekom tedna polagoma okrepila od 135 na 140. V osta-iem so se trgovale Union banka po 228. Pra- i štediona po 850, Jugobnnka po 84 — 85, Srpska po 146 in Ljubljanska kreditna po 123. Poliodelska je v torek popustila na 14, vendar se je takoj zopet okrepila »a 15.25. Narodna banka je v zvezi s pričakovano večjo dividendo po stabilizaciji dinarja v ponedeljek v naglem skoku dosegla rekordni tečaj 8900 (zaključek). Tokom tedna pa je beograjska špekulacija nekoliko popustila. Včeraj je notirala 8505 — 90;)0 brez prometa. Med industrijskimi papirji je bilo več zanimanja za delnice Gutmanna. ki so se 'rgo-vale po 200 — 205, dočim je zatfinianje za paroplovne družbe oslabelo. Dubrovačka je nazadovala od 570 na 560, Jadranska plovil 1 ha se je nudila po 635 brez prometa, Oceanija pa je pod vplivom tržaške borze naglo popustila od 230 na 180. Zaključki so bili še v Slavoniji po 5. v Slaveksu po 98 .lo 100, v Šečerani po 462.5 — 465 in v !Jni-onu (Osijeku po 178 — 180. Trboveljska .ie obdržala nespremenjen tečaj, vendar ni prišlo do zaključkov. Devize in valute Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 13.-1975. Budimpešta 9.9233. Curih 1<<95.9 Dunaj 7.9945. London 276.34. Newvork 56.82. Praga 168.44. Pariz 222.38. Trst 298.10. Curih. Zagreb 9.12875. London 25.2125, Nevv-york 519.55. Pariz 20.29, Milan 27.205. Berlin 123.11, Dunaj 72 95. Praga 15.38. Bukarešta 3.08. Budimpešta 90.45. Sofija 3.7525, Varšava 58.25. Žitni trg Ljubljana. 20. aprila. Naš žitni trg je bil pretekli teden v zna-mnenju nazadovanja tečajev. Že v početku tedna so cene na chikaški borzi in na budini-peštanskem terminskem tržišču pričele polagoma nazadovati. To nazadovanje je v zvezi z ugodnim stanjem posevkov v Zedinjenih državah in v Kanadi, kjer se pričakuje, če ne bo nastopilo neugodno vreme, prav dobra letina. Tudi na kontinentu letošnja zima ni povzročila večje škode, kakor se je to prvotno domnevalo. Popuščanje ameriških tečajev ni ostalo brez vpliva na naša kontinentalna tržišča. Naše domače tržišče pa je pokazalo proti nazadovanju še precejšnjo odpornost. Baška pšenica je popustila od 247.50 na 245 fco naklad, postaja, sremska pa od 250 na 252.5 na 245 do 250 Din za 100 kg. Kupčija je bila ves teden slaba, zlasti ker se je kon-sum že prej kril in sedaj dobiva blago na podlagi starih terminskih sklepov po znatno višjih tečajih, iz česar rezultira precejšnja izguba.. Izrazito slaba je bila tendenca za koruzo, za katero je povpraševanje minimalno. V Vojvodini ie cena koruzi nazadovala od 265 na 260 _ 262.5 fco naklad, postaja. Tudi oves. ki je bil nedavno še zelo čvrst je tekom tedna precej popustil. Na ljubljanski borzi je včeraj notirala pšenica (slovenska postaja, mlevska bi rita. 80 kg, plač. 30 dni): promptna 290 — 292.5, za maj pa 300 — 302.5 Din za 100 kg: koruza je notirala: laplatska (slovenska postaja) za maj 322-5 — 325. baška promptna pa 317.5 _ 320; moka (fco Ljubljana, plač. f n prejemu) pa 415 — 420 Din za 100 kg. + S tržišča jajc. Zaradi povečanja produkcije iu naraščajočih zalog so cene v preteklem tednu ponovno popustile. Veliki dovozi bolgarskih iu rumunskih jajc tlačijo cene na nemškem in švicarskem trgu. Tudi v Italiji, kamor je bilo doslej mogoče izvažati po prilično ugodnih cenah, so v zadnjem času cene popustile. V produkcijskih okoliših mariborske oblasti plačujejo naku-povalci za lepo blago 90 — 92 par za komad. -f Dunajska borza za kmetijske proizvode (19. t. m.) Nazadovanje cen na ameriških tržiščih in na budimpeštanskem terminskem tržišču ni ostalo brez vpliva na dunajski borzi. Kupci so kazali precejšnjo rezervira-nost. Inozemska pšenica se je pocenila za 1 do 2 češka vinarja. Nova pšenica se nudi za avgust po 1.59 Kč ex šlep Dunaj. Tudi v rži In koruzi so cene nekoliko nazadovale ter notira podunavska koruza 1.62—1.63 Kč ex šlep Dunaj. Ker efektivni promet ni bil znaten, so uradni tečaji ostali neizpreine-njeni. Pismo iz Julijske Krajine Trst, sredi aprila. Pred nekaj dnevi so bili objavljeni deti-nitivni podatki o pristaniškem gibanju na ! gorenjem Jadranu. V Trstu je bilo lani iz-; krcanega blaga 1.900.125 ton in ukrcanega za 6.344, skupno 2,696.469 ton. V Benetkah je bilo lani izkrcanega blaga 2,470.115, ukr-canega 3-31.769, skupno 2,801.884. Na Reki je bilo prometa 875.908 ton. Trst šteje sedaj 7,S odstotkov predvojnega prometa. Največ morskega gibanja izkazujejo Benetke. Po statistiki tržaškega deželnega gospodarskega sveta je znašalo blagovno gibanja Jugoslavije. Grčije, Romunije in Albanije v tržaškem pristanišču leta 1927. skupno 311 473 ton napram 244.867 in 308.547 prejšnjih dveh let. Pod jugoslovensko zastavo je bilo 1927. prometa 211.080 ton napram 194.S67 in 2.35.860 prejšnjih dveh let. Leta 1927. je prispelo v Trst 361 jugoslovenskih brodov in toliko jih je tudi odšlo. Potnikov so imeli nad 11.300; izkrcali so blaga 137.029 ton. Vkrcali so 5016 oseb in 6S66J ton blaga. Prišlo je v Trst v tem letu tudi 51 jugoslovenskih iadernic. Prejšnji dve leti so izkrcali jugoslovenski brodovi v Trstu 113.548 in 114.586 to nblaga ter 6876 in 5928 potnikov vkrcali pa so 69.914 ter 81.158 in 5432. Ladja »Venezia-* se je S. t. m. ločila od tržaškega brega in odplula na Daljni Vzhod, kier bo vršila potniško službo v okraju Hongkonga. Ladja je bila last družbe Trip-covich ,ki jo ie prodala neki družbi n? Vzhodu. ^Venezia« je vozila poleti med Trstom in Benetkami, pa je bila ta vožnja lansko leto ukinjena. »Piccolo« dostavlja: j>Ta-ko se zaključuje za čas svoje efektuaciie pogumno podjetje kom. Diodeta Tripcovicha. ki je od svoie mladosti dalje sanjal o tem. da da Trstu in Benetkam pomorsko komuni-kacijsko sredstvo, ki bo hitro ua višku časa«. Tržaški prefekt je podpisal te dni dekrete 7a celo vrsto »prevedb priimkov v italijansko obliko.« Navajamo nekaj zna-čilnejših: Klun Collini. Osenkovskv Osse-notti. Skerli Scherolli. Goljevšček Goliuzzi, ferne.ičič Jernetti, Lah Lacchi. Levstik Alle-gri, Pavše Possetti. Potoka r Rivierani. Prunk Primi. Zlobec Solvi, Buchacker Cam-pofaggi. Grbec^ Gerbelli, Hvalič Graziani. Meizlik Mazzi. Sinigoi Sini. Širok Siro. Švab Soave. Svetina Santini. Vidmar Vidimari. Žagar Zavo. Kosmač Cosmatii. Moravek Moravi. Obersnel Obersinelli, Thurn und Ta ris Della Torre e Tasso. Po preiekturnem izkazu je bilo rojenih v letošnjem marcu v tržaški pokraiini 503. v februarju 462. Smrtnih primerov je bilo 691. v februarju 809. Tako se je v februarju znižalo prebivalstvo za 347 oseb, v marcu za 188. V gorskem delu goriške pokrajine tarnajo, kakor piše »Novi list«, da huda zima ne bo zlepa pozabljena in škoda ne hitro poravnana. Umrljivost je čez mero velika, rojstev je pa le malo. Ni zadosti rodovitne zemlje v naših gorah, zato silijo mnogi v svet in se selijo v Argentino, Francijo in druge kr^ie. Vsak teden gre kdo. Pa ni vsem potreba. Izseljevanje je nalezljiva bolezen. Iz Clevelanda poroča izseljenec, da delavske razmere sicer niso sijajne, ali kdor hoče delati, dobi še vedno kak posel. Naši ljudje so tam nameščeni največ v avtomobilskih tovarnah. Ali delo ni stalno. Iz Kanade pišejo izseljenci, da so za delavce slabe razmere v tej deželi. Na tisoče ljudi postopa brez dela in brez centa v žepu. In mnogo so jih odpravili v domovino, ko niso mogli dobiti dela. Res je pa. da nekateri, ki imajo stalen posel, zaslužijo mnogo. Ali robotati morajo tako, da bodo šli vsi v prezgodnji grob. In pri dobrem delu in dobri plači so prvi Angleži iu Francozi. Slovenci in drugi so zadnji. Iz Pliskovine na Krasu ie odšlo v južno Ameriko tekom štirih let 60 mladih ljudi, moških in ženskih iskat si boljšega kruha. Zidarji in mizarji pišejo domov, da so zadovoljni iti da imajo dovolj posla, lz Črnič se ie od leta 1924. dalje izselilo 124 mladih delovnih moči. Največ jih je odšlo v Argentino. O nekaterih se čuje, da so si dobro opomogli. Žal, da so to izjeme! V Malovše pri Črničah sta se vrnila iz Severne Amerike dva mlada pogumna domačina, da si poiščeta družici za življenje. To sta dosegla in sedaj se vračata v Ameriko. Hiše, ki so jih lastniki po vojni zgradili iz lastnih sredstev, so oproščene hišnega davka za dobo 25 let. »Vojnoodškodninske hiše« so bile deležne oprostitve hišnega davka samo pet let. Sicer so bili tu odioki, ki so se tolmačili, da velja 25-letna oprostitev tudi za vojnoodškodninske hiše«, ah davčni uradi se niso na to ozirali in so se držali svojih navodil. Sedaj pa ie državni stavhinski sindikat dosegel razsodbo finančnega ministrstva, ki določa 25-letno oprostitev točno tudi za vojnoodškodninske hiše«. V Trstu je umrl sloveč pianist in učitelj na »konservatoriju Tartini« Čeh Adolf Ško-lek. Pred 40 leti ie prišel v Trst. kier se je njegov glasb, talent visoko razvil. Na konservatoriju je bil Školek najboljša moč. Njegovi gojenci se ga spominjajo z velikim spoštovanjem. Nekaj izrednega je bil za Trst koncert poljskega akademskega zbora z univerze v Krakovu pod vodstvom Boleslava Waleka-\Valewskega, ki je žel že mnogo slave v inozemstvu. Na sporedu so bile najlepše točke iz poljske narodne poezije. Poljski akademiki so bili gostje tržaške fašistične univerzitetne skupine, ki je lansko leto posetila Poljsko in ie bila tam prav gostoljubno sprejeta. V Gradežu so se zadnja leta v svoii reklami pridno posluževali jezikov srednjeevropskih gostov. Sedaj je tržaška kvestura odredila, da mora biti v vsaki reklami in vsaki opozoritvi na prvem mestu italijanščina. potem smejo slediti drugi jeziki, toda z manjšimi črkami. Delavec Alberi Poljanec iz Doi-Otlice. zaposlen pri gradbi nove ceste je polagal mine za razbitje skalovja. Ena ni hotela eksplodirati. Približal se je. da vidi vzrok za to. takrat pa je počilo in nesrečni Poljanec ie padel na tla. zadet v obraz in roke. Težko ranjenega so prepeljali v goriško bolnico. Stariši! Kupite za vaše malčke lepo darilce »♦Princesko Zvezdanko"! Kadilci! Kadfte s patentiranim »HlgiJenlčJiim« ustnikom »LIKAR«, ki odvzame cigareti ve&'iK> šfcodt.iiv^ Miovi. Dobi se v CELJU pri »DRAGU ŽNIDA-RIČU. Gosposka ulica 2". Srečke za zadnji V. razred so prispele • Ker je to zadnji razred tekočega kola in se bodo v tem razredu žrebali milijonski dobitki- opozarjamo vse, da pravočasno obnove srečke. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, St. Petra cesta. •Va£e/, roienGravt, rožmarin. Gg. trgovci! Nabavite si pri Vaših dobaviteljih novo Dečvino blago, da pride povsodi pravočasno v prodajo. Propaganda »Dečve« in Jugoslovenska Matfca v Ljubljani. 5431 Domače vesti ♦ Promocija. Na univerzi v Ino-mostu je bil te dni g. Joško Pogačnik iz Kovor-ja pri Tržiču promoviran za doktorja bogoslovja. * Iz »Uradnega Usta« »Uradni list« objavlja v 41. letošnji številki med drugim zakon o amnestiji in aboliciji dejanj, kaznivih po zakonih o neposrednih davkih, taksah, trošarini in carini, pravilnik o ukoriščanju državnih gozdov v lastni režiji, uredbo o povračilu potnih stroškov za ona službena potovanja sodnih uslužbencev, ki se izvrše v korist in ob stroških privatne stranke in na njeno zahtevo. ♦ Izlet v Dalmacijo priredi dne 14. maia Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani. Ce bo mogoče doseči olajšave glede viza, bo šla pot po kopnem do morja deloma skozi Italijo. Izletnike odpelje izletniški parnik Karagiorgje na šestdneven izlet, na katerem se ustavi na vseh znamenitejših točkah Dalmacije vse do Kotoria. Cene so razmeroma zmerne: prvi razred 1800 Din (vožnja in hrana skupaj, drugi 1300 Din, Izletnikom bo razkazoval zanimivosti Dalmacije, zlasti umetnostne, g. dr. F. Štele. Uradniki prosijo le za štiridneven dopust in izrabijo dva dneva o Binkoštih. Kdor se misli izletu priključiti, nai to nemudoma, vsekakor pa do vštevši 30. t. m. sporoči z dopisninco t. č. tajniku dr. S. Vurniku. muzej. Ljubliana. Društvu je plačati prijav-nina 100 Din. za kar društvo uredi vse podrobnosti in preskrbi strokovno vodstvo. * Železnica Beograd—Kotor. Kakor-javljajo iz Beograda, se bo v najkrajšem času pričelo z gradbo tako imenovane »jadranske proge« Beograd—Kotor in sicer odseka od Beograda do Kraguievca, ker je sedaj definitivno določena smer te proge: Beograd-Ripanj-Lazarevac-Arangielovac-To-pola-Kragujevac-Kotor. Proga, ki je dolga 155 km se bo zgradila z Blairovim posojilom Po poroči! se bo najprej pričelo z zgradbo Jadranske proge z izhodom na Kotor, dočim se bo linija z izhodom na Split začela graditi, ko bodo odobreni za to potrebni krediti. + Tujski promet na našem Jadranu. Po statistiki, ki io je sestavilo društvo »Putnik* Je lansko leto posetilo našo jadransko rivijero 132.253 iuicev. Z ozirom na veliko zanimanje Nemcev in Avstrijcev se pričakuje, da se bo tujski promet letos znatno dvignil. * Vinska razstava In vinski sefem v Ljutomeru. Dne 29. aprila t. 1. se vrši v Ljutomeru vinska razstava in vinski seiem. Tozadevne priprave so v polnem teku. Že danes se lahko sklepa, da vlada med pro-ducenti veliko zanimanje za to prireditev, radi česar se z gotovostjo računa, da bo ta seiem izredno dobro obiskan in se bo dobro obnese!. Vina so dobro prezimila ter so milega in zelo dobrega okusa. Interesentom ljutomerskih vin bedo torei dne 29 t. m. na razpolago velike množine vin raznih vrst. • Razstava psov. Nj. Vel. kralj je ugodi! prošnji Jugosovenskega kinološkega saveza in prevzel zopet pokroviteljstvo nad razstavo vseh vrst psov, ki se bo vršila v Ljubljani o Binkoštih. To visoko odlikovanje naj smatrajo vsi ljubitelji psov ene ali druge pasme kot spodbudo in poziv da prijavijo lepe pse čimprej in v čimvečiem številu Začetkom drugega tedna bodo razposlali posamezni v Savezu včlanjeni klubi prijavnice vsem svojim članom. Kdor ni član enega ali drugega kluba oz. bi prijavnice ne preiel iz kakega drugega razloga, naj io zahteva pismeno ali ustmeno v Poslovalnici razstavnega odbora, Miklošičeva cesta 20. telef. 2779. Pravočasna prijava ie važna, kajti prepozno prijavljeni psi ne bodo mogli bit> ob:avlieni v razstavnem katalogu. Razstavni katalog bo izšel v veliki nakladi in se zanj že zbira potrebno, zlasti tudi in-seratno gradivo. Sanatorij »Slavia" Dr. Vladimira Brezovnika in Dr. Radovana Klisiča BEOGRAD — Deligradska uHca 12. (Na Slavii) Telef. 32-31. Z vsemi modernimi pripomočki urejeni ki- rurgično - ginekološki institut. Sprejema bolnike za vse operacije, ležanje in nego. Zdravniki - specialisti za vse bolezni ordiniraio preko celega dne. Rontgen in fizikalna terapija. (Kvarc, Solux i. t. d.). Kemično • bakteriološki laboratorij. — Tramvaji štev. I, 2. 10 in avtobusi do sanatorija * Naš turizem na barcelonski svetovni razstavi. Po vesteh iz Beograda bo naš turizem na svetovni razstavi v Barceloni odlično reprezentiran. V prvem nadstropju našega nacijonalnega paviljona se naliaia-jo veliki reprezentativni prostori za našo turistično razstavo, na kateri bo izložena cela vrsta najlepših slik iz vseh krajev Jugoslavije ter serija prvovrstnih velikih dia« pozitov o tujskem prometu. Pripravljena je velika množina raznih propagandnih brošur in prospektov ki se interesentom delijo brezplačno. V to svrho ie centrali »Putnika« odobrila kredit v znesku 125.000 dinarjev. Naš paviljon je zgradil beograjski arhitekt Brašovani, turistični oddelek razstave pa je poverjen šefu splitskega urada za propagando Jadrana. Glede na pomen svetovne razstave ie opravičeno upanje, da bo nastop naših turističnih organizacij imel znaten efekt za razvoj našega turizma. * Pomladno vreme v Slovenlil. Zadnje dneve je nastopilo v Sloveniji pravo pomladno vreme, ki je bilo povsod jasno, toda precej vetrovno. Včeraj je začel pihati močan jugozapadnik. Barometer se dviga. Jutranja temperatura je v raznih krajih va-rirala med +1 do + 10 C. Jutranja vremenska poročila so včeraj navajala naslednje termometersko stanje: Bohinjska Bistrica + 10 C, Kranjska gora +2 C, Jesenice +8 C, Tržič +4 C, Kamnik +5 C, Ljubljana gl. kol. +9 C, Celje +6 C, Brežice +9 C, Dravograd &3 C. Maribor gl. kol. +8 C, Ljutomer +7 C, Kotoriba +6 C, Št. Janž na Dolenjskem +1, Novomesto +5 C, Kočevje +10 C in Rakek +4. C. * Meščanska šola v Domžalah. Iz Domžal nam poročajo: Zopet nova pridobitev za naš mladi trg. V bodočem šolskem letu 1929-30 dobimo meščansko šolo. Z vese-Ijem pozdravljamo to novico. Vsa čast gg. občinskim odbornikom predvsem pa gg. županu Janežiču in Vrečarju, ki sta v ta namen sestavila poseben odbor. Deputacija je že bila Pri velikem županu v Ljubljani in komisija ie bila tudi v Domžalah ter je dovolila ustanovitev šole, ki naj bo ponos našega trga. * Nenavaden gost na zemunskem aerodromu. Predvčerajšnjim opoldne je na zemunskem aerodromu pristal francoski aviia-tik Bailly iz Nancyia. Na aeroplanu tirna »Farman«, monoplan 190 z motorjem Titan, je Bailly nedavno odletel iz Pariza v Sav-gon, francoski koloniji Indije. Pot. ki je dolga nad 12.000 km je preletel v desetih dneh. Na povratku je predvčerajšnjim pristal v Zemunu, kjer je vzel bencin in takoj nadaljeval polet v Nancy. Zanimivo ie. da potuje v glavnem iz športnih razlogov. V Savgonu je prevzel 50 kg pošte za Pariz. * Pošta v Mostlnah pogorela. Kakor javljajo iz Šibenika, je v noči od srede na četrtek pogorela državna pošta v Mostinah, ki se je nahajala v hiši Nikole Gjuriča, ki je imel v hiši tudi svoj urad. V pogorelih prostorih so se nahajali brzojavni in telefonski aparati, ki so .zgoreli s pohištvom in arhivom vred. Pri zaslišanju ie Giurič izjavil, da je zvečer, kakor navadno pošto zaklenil, potem pa šel spat. Ponoči se je zbudil in zaprl okna, ker je bil nastal močan veter. Ker je v poštnem uradu prižgal več vžigalic in jih vrgel na tla. ni nemogoče, da se je vnel kak papir in povzročil požar. On da je kmalu zopet zaspal. Ko so sosedje prihiteli na pomoč, so našli Gjuriča nezavestnega. Tehnična komisija ima nalog, da ugotovi vzrok požara. Poslopje ie bilo zavarovano za 75.000 Din. * Darovi za gladujoče. Velikemu županu ljubljanske oblasti so poslali poleg že objavljenih darov k zbirki za gladuioče rodbine svoje prispevke: Pomožni odbor Radeče 250 Din; Morič Ignacij, trgovec na Jesenicah, 300 Din; županstvo Begunje 200 Din; županstvo Lesce 500 Din; uprava sne-žiške graščine Hermana princa Schonburg-Waldenburga na Snežniku pri Rakeku 1000 Din; J. Schmidt v Radečah pri Zid. mostu 100 Din; uradništvo rudnika Kočevje 430 Din; doslej skupaj v gotovini 105.034 Din. * Na barcelonski svetovni razstavi bo razstavil Mercedes-Benz: voz »SS« z Mercedes karoserijo, 100 HP, tri-osni chassis tip N 56, sloveči 8 ciKnderski tip »Niirburg« morda tudi 2.6 literskj model. O Mercedesu ! se v Španiji splošno govori. Continental najbrže ne bo direktno razstavljal, vendar pa bo opremil večino nemških vozov. Tudi Conti je v Španiji zelo priljubljen. * Dva delavca sta se ubila v Trstu na trgu Nicolo Tomaseo, kjer se vršijo neke poprave na hiši št. 2. ob petem nadstropju. Porušil se je oder in padli so ž njega 50 letni Just Ražem in 46 letni Karel Marec, P i (Pravo eleganco predstavljajo krasni damski plašči, completi in obleke, ki se nudijo po brezkonkurenčnih cenah našim damam samo pri tvrdki---- fratt Gu&ic, Ljubljana, Stritarjeva uttea We e k e n d brez gramofona Je dolgočasen, zato si krajšajte proste ure doma, v naravi, pri 60 1 n č e n j u itd. t mofarii priročnimi gramofonskimi kovčki in malimi Radio ploščami, ki igrajo razne plese in na-peve, ravno tako dolgo kot 25 om. €5isonJell Penkala-£on8on Zastopstvo in samoprodaja IV. BONAČ, LJUBLJANA Zahtevale cenik! Dame! če hočete poceni kupit; plašč in obleko, najdete največjo izbiro pri P. MAGDIC, Ljubljana.___ oba zidarja ter neki klepar. Zidarja so naložili v avto in ju odpeljali v bolnico, kjer sta takoj umrla. Klepar pa je imel v nesreči siečo, da je obvisel pri padcu na nekem oknu. Iz nevarnega položaja so ga rešili ognjegasci. * Iz predvojnega časa znan; špecijalist za bicikle in lastnik prve predvojne avto-mcbilne tvrdke K. CAMERNIK v Ljubljani, kateri je marsikateremu Ljubljančanu prodal bicikelj, motocikelj in avtomobil ali istega popravil in katerega poznajo starejši Ljubljančani kot solidnega podjetnika in mlajši svet kot lastnika prve šoferske šole v Ljubljani, ie ustanovil sedaj na Dunajski cesti 36, telefon 2236 (Jugoavto) avtotaksi podjetje za vožnje v tu in inozemstvo z novimi najmodernejšimi avtomobili. Agil-nemu podjetniku želimo tudi mi v novem podjetju mnogo uspeha. (Glej današnji in-serat) * Družinska tragedija v Puli. 36 letni učitelj Giovani Zucconi je na svoiem stanovanju v ulici Epulo napadel svoio ženo z velikim nožem, ki ga ji je zabodel v hrbet. Žena Alice je padla in obležala mrtva. Orožniki so prihiteli baš, ko je hotel Zuccon skočiti skozi okno. Prijeli so ga in odvedli v zapor. Govori se o ljubosumnosti pa tudi o hipni blaznosti, ki bi bila dovedla Zucconi-ja do nesrečnega koraka. * Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna .los. Reich. * Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. Medved, manufaktura. ITO — zobna pasta najboljša! * Ciril Metodova družba je edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji. Podpirajte družbo po svojih močeh! 603 * Oddaja lova. Lov županstva Škofja Loka in Zminec se bo oddal na javni dražbi 24. t. m. pri sreski izpostavi v Škofji Loki, in sicer za občino Zminec ob 10.. za občino Škofja Loka pa ob 11. dopoldne. Tozadevni pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami pri sreski izpostavi v Škofji Loki. . 599 * Ko nastopi toplo vreme in se začno po* izvijati moli, je zoper nje naiboljše sredstvo TARMOL. Izdeluje ga »Chemotechna« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. 554 * 28. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v LJubljani se bo vršil v ponedeljek 29. t. m. ob pol 20. v posvetovalnici Zbornice TOI. Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Dnevni red: Nagovor predsednika, poročilo tajnika, blagajnika in PrimariJ dr. O. izkazuje svoje mnenje o kavi takole! Kava je miren dobrotnik ljudstva. Ona deluje čudotvorno proti vsaki duševni in telesni utrujenosti. Kava vzbuja na neškodljiv način novo radost za posel in moč za delo. Kadar se duševni delavec utrudi, zadostuje skodelica črne, da kmalu začuti, kako se mu misli osvobo.iajo in nove ideje porajajo. Isto tako je pri telesnih delavcih. Julio Meinl, nvoz kave osnovano 1862. 4034-a I Špecijalist in operateur za bolezni I ušes, nosa in grla 1 i Dr. Drago Svaiger i ie otvoril ordinacijo v Beethovnovi ulici št 2 in sprejema od 10. — 12. dop. in 3. do 5. pop. prt slabokrvnosti po prestani težki boleznj uživajte samo Chinoferrin Dobi se v vsaki lekarni. 3-a Še nadalje Drodajamo moško sukno v največji izberi, obleke, elegantne čepice, klobuke. trpežno perilo, samoza-veznice ter vse druge oblačilne potrebščine s 15—30 % popusta A. PRESKER, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14. preglednikov računov, volitve odbora, določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1929., samostojni predlogi ter raznoterosti. Samostojne predloge je naznaniti 5 dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu. 604 ♦ Darujte »Podpornemu društvu slepih« v Liubliani Wolfnva ulica 12. 186 ♦ Pravkar dospele nove poskočne slovenske narodne pesmi na gramofonskih ploščah. IV. BONAČ, Ljubljana. 609 lz Ljubljane u— Koncert Zikovega kvarteta. Poleg Mandičevega godalnega kvarteta, o katerem smo obširneje že poročali, igrajo Zikovci Pichlov godalni kvartet v d-duru in Dvorakov kvartet v e-duru. Josip Pichl, češki klasik, je živel od 1741 do 1805 ter bil kapelnik v raznih privatnih kapelah. Napisal je celo vrsto opernih, simfoničnih in komornih skladb. Kako izredno plodovit je bil, naj dokazuje dejstvo, da je med drugim napisal 128 godalnih kvartetov, od katerih se je pa le 6 ohranilo do današnjega časa. Enega izmed teh 6 nam zaigrajo Zikovci, katerega so igrali lansko zimo pred pre-zidentom Masarykom na Lanah. Poslednja točka koncerta je Dvorakov kvartet v c-duru op. 61, ki je izmed vseh Dvofakovih komornih del najbolj znan in priljubljen. Kvartet je izredno učinkovit in sloni na prelepih narodnih motivih, katere je nesmrtni mojster kaj genijalno uporabil za to svoje delo. — Vstopnice v Matični knjigarni. u— Koncert narodnega orkestra, sestavljen po gg. prof. Beničkiju in Krstiču iz se-Ijakov pod priznanim vodstvom se vrši v torek, dne 23. aprila L 1. ob 20. uri v veliki dvorani hotela »Uniona« v Ljubljani. Program obsega samo narodne pesmi, ki so vezane v celoto tako, da predstavljajo jugo-slovensko suito selske muzike. V orkestru so violinisti, sviralci na piščali, diple, narodni guslar in pevke Program je dosegel v vseh naših mestih polno priznanja in napravil povsod veliko senzacijo Družba namerava iti v bratsko Čehoslovaško in druge države. Čisti dobiček je namenjen za vojne žrtve. Priporočamo občinstvu naj ne zamudi te izredne novosti. u— Iz gledališča. Liubiša IJičič gostuje danes 21. t. m. v Kalmanovi opereti Baja-dera. Začetek točno ob pol 20. Cene znižane operne. — V drami bo drevi ob 20. prva repriza francoske burke Theodor & Comp, ki je pri premijeri vzbudila salve smeha in dobro razpoloženje. Zasedba kot pri premijeri. u— Maturantje trgovske akademije v Ljubljani se najtopleje zahvaljujejo vsem, ki so omogočili s kakršnimkoli prispevkom poučno ekskurzijo po Grčiji, Turčiji in Bolgariji, ki je dobro uspela Posebno se zahvaljujejo odboru Jadranske straže, komisarju oblastnega odbora, predsedništvu Zbornice TOI, trgovskim gremiiem v Ljubljani, Kamniku. Litiji, Ormožu in Slovenj-gradcu ter gozdnemu uradu Karla Auer-sperga v Kočevju, ki so z večjimi zneski v prvi vrsti omogočili ekskurzijo. Vsem iskrena hvala! u— »Junaki severnega carstva«. Samo še danes ob 11. dopoldne bo predvajala ZKD v elitnem kinu Matica najnovejši, v Ljubljani doslej še nikdar predvaiani film, ki nam kaže ekspedicijo, ki se je vršila I. 1924. iz Severne Amerike na Aljasko in odtod na severni tečaj. Lov na kite. na severne medvede, tuljne in mrože predočuie ta film. Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si to delo filmske lepote! u— Dvorska knjižnica, Borštnikov trg 1. ima v zalogi najnovejša dela slovenske, srbskohrvatske in nemške književnosti. Nov imenik na razpolago. u— JAD »Triglav« II. redni članski sestanek se bo vršil v torek 23. t. m. ob 20. v društvenem lokalu. Predaval bo g prof. dr. Slodnjak o vtisih z ekskurzije po Balkanu. Za člane ie sestanek obvezen, nečlani akademiki vabljeni. — Odbor. u— Vsaka dobro oblečena dama nosi nedrčke in gumipasove od tvrdke Adela Besednik, Ljubljana, Šelenburgova 6. 496 n— Pisarna Družbe sv. Cirila in Metoda se ie preselila v Beethovnovo ulico št. 2., pritličje. 584 V gostilni pri »Sodčku« točijo se prvovrstna štajerska vina ter vsaki dan ob 6. uri zjutraj svež golaž. ♦.......»M..............M............... Zobni atelje Albine Forster v D o 1 e n J e m Lo g a t c u je ob sobotah popoldne do preklica zaprt. 5434 MMtMMMMI«»>MMMM>MMMMMMMM» u— Občni zbor Jugoslovensko-češkoslo-vaške lige v LJubljani bo v petek 26. t m. ob 20. v restavraciji »Zvezda«. Na dnevnem redu bodo poročila društvene uprave, volitve novega odbora in slučajnosti. V nede-Ijo 28. t. m. se bo vršila v Beogradu letna skupščina Saveza vseh iugoslovensko-če-škoslovaških lig v Jugoslaviji. u— »Ljubljanski Sokol« otvori v sredo 1. maja t. I. na svojem letnem telovadišču pod Tivolijem otroško igrišče, kjer bo mladina lahko nemoteno rajala Vstopnice, odnosno legitimacije za rodbine članov ge bodo dobile od 25. t m. dalje brezplačno v društvenem lokalu v Narodnem domu od S. Bomba smeha! v>bč:n&tvo vrisK^ HAROLD LLOYD „Junak ima smolo* Edini novi Harold Llojd film! Kolosalen uspeh! Publika se zvija o vilko 190. ponoči v nujnih zadevah št 191 e— Moderniziranje električnih instalacij. Ljubljanska gradbena direkciia ie izdala nedavno izredno stroge predpise glede električnih instalacij v iavnih in zasebnih poslopjih Večina celjskih poslopij ima starinske, nesigurne napeljave, ki se bodo morale po strogih predpisih gradbene direkcije nadomestiti z novimi, modernimi prevodnimi žicami po ceveh. Naenkrat se to zaradi visokih stroškov ne bo dalo urediti. Novi predpisi se bodo zaenkrat uveliavili predvsem v primerih beljenja sob, v novih stavbah in pri novih instalacijah, pri izselitvi in vselitvi novih strank itd. e— Kle bo vozil celiski mestni avtobus. Ker je morala mestna občina v svoji prošnji za avtobusno koncesiio na zahtevo mariborskega velikega županstva navesti med drugim tudi točen razpored voznih prog, je izdela! avtobusni odsek v občinskem svetu naslednji načrt, ki ie bi! na zadnii plenarni seji sprejet »n odposlan na pristojno mesto: Celje-Konjice (trikrat dnevno), Celje-Vojnik, Celje-Vransko, Celie-Šoštanj, Celje- Št. Jurij ob juž. železnici, Celje-Kozje, Ce-Ije-Mestinje-Podčetrtek-Sv Peter pod Svetimi gorami (po dvakrat dnevno). Celie-Sol-čava (vsako soboto enkrat, v nedeljo in sredo dvakrat) Celje-Rogaška Slatina (vsak ponedeiiek enkrat, torek in četrtek dvakrat) e— Tombola Udruženia voinih Invalidov v Celju. Da bo mogel krajevni odbor UVJ v Celju tudi v bodoče vršiti svoje humanitarno delo. bo tudi letos priredil v ta namen veliko iavno tombolo. Odbor je razposlal na vsa večja podietia prošnje za prostovoljne prispevke in ponovno apelira na vse, ki so prošnje prejeli, da blagovolijo po uvidevnosti bednega položaja vojnih žrtev, ki se ie zaradi letošnje hude zime še bolj poslabšal, po svojih močeh pripomoči do čim večjega gmotnega uspeha te prireditve. Semena vseh vrst zajamčeno naiboliše kakovosti priporoča- ANTON F47ARTMC CELJE e— Celjski avtomobilski izvoščkl. V Celiu imamo trenutno 16 avtomobilskih izvoščkov. kar ie za naše mesto nedvomno visoko število. Ker je bilo pred časom eno mesto izpraznjeno. je občinski svet sklenil podeliti prosto koncesiio prosilcu g. Fricu Blumerju. dasi je prosilo za podelitev koncesije že davno pred njim več slovenskih prosilcev Proti temu postopaniu je na zadnji občinski seji protestiral občinski odbornik g. prof. Mravljak toda brez uspeha. e— V celjski iavni bolnici je umrl 19. t. m. mestni upokojenec in bivši stražnik g. Franc Bučar star 60 let. Blag mu spomin' e— Današnje popoldne na Glazlii. Zaradi netočnih vesti v nekaterih listih glede časa in prostora današnje prvenstvene nogometne tekme med SK Celjem in ISSK Mariborom sporočamo celjski javnosti, da bo omenjena prvenstvena tekma na igrišču SK Celia na Glaziji ob 15.30. Naznanilo. Cenjenemu občinstva vljudno naznanjam, da bom vodila še nadalje slikarsko obrt z dobrim, treznim in poštenim delovodjem, ter se cenjenim strankam še nadalje priporočam za naklonjenost. HERIC MARIJA, vdova slikarja, 5354 Zavodna 76 pri Celju. Naznanilo. Naznanjam, da sem prevzel gostilno in mesarijo od g. Alojza MSkuš v Gornjem Gradu tei imam tudi tujske sobe za oddati. Za naklonjenost cenj. občinstva prosi ALBERT MEDVED, gostilničar io mesar, Gornjigrad. 5452 Iz Kranja p— Operni pevec Iličič v Kranju■ Tret* ja predstava operete »Mamseile Nitouche« v Narodnem domu, ki je bila pretekli če* trtek, je zopet afirmirala popularnost nje* do med publiko daleč na okrog. Predstavi je med drugim prisostvoval tudi znani operetni tenor g. Iličič iz Ljubljane, ki se je o vprizoritvi izrazil nadvse pohvalno in laskavo. Danes ob 4. uri popoldne se po* navija. Sodeluje pomnoženi orkester z vo* jaškimi godbeniki. r— Nova gradbena akcija v Kranju. — Kakor v zadnjih letih, tako bo tudi letos Mestna občina kranjska smotreno podpi* rala gradbeno akcijo Lasten svet pod girn* nazijo je že parcelirala, pridobila s tem 9 stavbenih parcel, katere je oddala doma* čim obrtnikom za malenkostno ceno, ki je bolj priznanina kakor kupnina, z obvezo, da začno še letos z zgradbo svojih hiš. Ker je kraj zelo ugoden za obrt, so bile vse parcele na mah oddane in se na večini od njih že dela s pripravami za zidavo. Tako fco s pomočjo občine nastala skoraj v sres dini mesta zopet nova ulica in podjetni ter pridni domačini pridejo na ugodnem kraju do lepega domovja. — Letos se nam pa obeta še zgradba druge stanovanjske kolonije, ki utegne postati z ozirom na krasno lego, izmed najlepših delov novega Kranja. Trgovec g. Likozar je parceliral svet, na katerem ima svojo pristavo in ki leži ob Kokri na cesti proti novem mostu Dobilo se je 12 stavbenih parcel, od kate* rih je že polovica oddanih Parcelacijski načrt predvideva za kolonijo vrtni sistem, tako da bo vsaka hiša stala v lepem vrtu, ter bodo tvorile vse hiše z vrtovi vred nov park, okoli katerega se bodo nahajali jav» ni nasadi, ob Kokri pa najlepši izprehodi. Mestna občina podpira to akcijo s tem, da bo nakupila takoj ves potreben svet za ceste in pota ter skrbela za javne nasade, ki bodo tamkaj nastali. Ker je vodovod in električni vod na mestu, kanalizacija v glavnem že izpeljana in cena parcel raz* meroma nizka, se opozarjajo vsi oni in* teresenti, ki nameravajo zgraditi lasten dom na lepem in ugodnem kraju, da ne za* mude izredne in ugodne prilike, ki se jim nudi. Podrobne informacije se dobe lahko pri mestni občini, g. Likozarju ali pa pri g dr. Sabothviu, odvetniku v Kranju. r— Park pred Narodnim domom dobiva polagoma zopet svoje pomladno lice. Po* vsod se pozna skrbnost in ljubezen vrtnar® ja do lepše ureditve. Hočemo pa opozo* riti na nekatere najnuinejše nedostatke, katere je treba takoj spočetka iztrebiti. Kolesarji švigajo in uganjajo svoje dirke preko parka in po drevoredu, da so pas santje, zlasti pa igrajoča se deca v vedni nevarnosti. Taki kolesarji zaslužijo eksem* plarično kazen Opaža se tudi, da otroci skačejo po cvetličnih nasad;h in travnatih gredah Naj tudi starši poučijo svoje otro* ke, da tega ne smejo delati in da je pro* stor za igranje le ob Narodnem domu. Upamo, da bo to zadostovalo. 3Carl %May zvezek II. izšel. Tiskarna sv. Cirila v Maribora, Iz Tržiča č— Avtobusne zveze se vedno bolj iz= popolnujejo. Podjetnik g. Mally vozi za* radi ukinjenja dopoldanskega vlaka sedaj redno dvakrat dnevno iz Tržiča v Ljublja* no in nazaj, in sicer enkrat ob 7. zjutraj, drugič ob pol 13. popoldne, v Tržič pa pri* haja ob pol 2. popoldne in ob 8 zvečer. Ob sobotah vozi po potrebi kar do Sv. Ane, kar je posebno ugodno za posetnike planinskega doma na Kofcah. Od 15. ju* nija dalje pa bo poslovala direktna zveza z razglednimi avtobusi na progi Ljubljana* Celovec, in sicer bo odhajal avtobus iz* pred »Figovca« v Ljubljani vsak dan ob 7. zjutraj in se vračal ob 9 zvečer, tako da bodo trgovci in poslovni ljudje končali svoj opravek bodisi v Ljubljani ali pa v Celovcu v enem dnevu To bo prva avto* busna zveza med našo m avstrijsko drža* vo Ljubelska cesta in lepote Šentanske do* line bodo prišle tako do svoje polne velja* ve. Opozarjamo občinstvo na to izredno važno avtobusno zvez o. i— Otvoritev Zdravstvenega doma v Tr* žiču je določena na binkoštno nedeljo do* poldne V petek se je sestal v mestni po* svetovalnici pripravljalni odbor, kateremu re v poljudnih izvajanjih tolmačil g dr. Pire pomen in namen zdravstvenih domov za deželo in narodno zdravje Pri tej pri* liki so se izvolib odseki za različna dela. ki so takoj prevzeli svoje posle, da bo otvoritev čim slovesneiša Zdravstveni dom v Tržiču bo tretji v Sloveniji in se njegovo okrožje krije z okrožjem delokro* ga bolniške blagajne v Tržiču. V šolski po* likliniki bo osem šol z okroglo 1300 učenci. č— Str.vbna sezija se je že začela Otvo* ril jo je čevljarski mojster g. Ivan Kališ* nik, ki si stavi v koloniji Preski novo ve* liko hišo. kamor bo preselil svojo delavni® co in jo moderno opremil Zidarski moj* ster Globočnik si zida novo hišo na Cim* pru, ki je že pod streho in bo skoro go* tova. Občina premišljuje, ali bi tudi letos postavila novo stanovanjsko hišo, ali pa bi se okoristila z nakupom velike stavbe, ki bi jo preuredila za stanovanja. č— Izredno zanimivo predavanje bodo imeli Tržičani v četrtek v telovadnici mc= ščanske šole, ko bo predaval konzul CSR g dr Resi o pregledu zgodovine, borbe za osvobojenje in političnega razvoja ČSR Predavanje bo spremljalo okoli 60 skiop* tičnih slik in bo pokazalo vso veličino de« la. ki so ga opravili bratje Čehi za svoje in obenem za naše politično osvobojenje. Ker potuje vsako leto več Trščanov na Če* škoslovaško po opravkih ali na kake sve* čanosti, jim bo to predavanje še posebno dobro došlo. ker bodo spoznali nekaj če*' škoslovaške zgodovine in videli nekaj kra* jev na platnu, preden jih v resnici spozna* jo. Vabimo vse. ki se le malo zanimajo za slovansko vzajemnost, da posetijo to iz* rec'no predavanje v čimveeiem številu, da tako pokažejo uglednemu bratskemu go* stu tudi spoštovanje do osvobodilnega de* la bratov Čehov. Z Jesenic s— Ureditev sokolskega letnega telovas dišča Odboru sokolskega društva na Je* senicah se je posrečilo, da je dobil od Kranjske industrijske družbe v najem športni prostor v Kurji vasi, ki ga je imelo dosedaj v najemu več let društvo »Edi« nost«. Sokol bo športni prostor primerno ogradil ter namestil na njem potrebno te* iovadno orodje. Telovadišče, ki se nahaja v lepem gaju, je zelo obširno in eno naj* večjih na Gorenjskem. Z njim je Sokol mnogo pridobil, kajti s tem mu bo orno* gočeno, da bo gojil telovadbo in vse pano* ge lahke atletike na prostem, kar je tem* bolj pomembno, ker se bodo septembra vr* šile na Jesenicah orodne in lahkoatletske tekme. s— Velika javna tombola na Jesenicah se bo vršila na binkoštni ponedeljek po* poldne na običajnem prostoru na Jeseni* cah Tombola v prid dograditve Prosvet* nega doma bo po pripravah in vrednosti dobitkov sodeč gotovo letošnja največja na Gorenjskem. Članstvo Sokola kakor tudi prijatelji Sokolstva in tudi vsi oni, ki ho* čejo priti v posest izredno lepih dobitkov, naj si nabavijo čimprej tombolske tablice po 3 Din. Iz Litije i— Mumps med šolsko mladino. Med li* tijsko šolsko mladino se je začel pojavlja* ti mumps. Zdravstveno oblastvo je zabra* nilo vsem obolelim učencem obisk šole za dva tedna. Nove primere obolenja je tre* ba takoj prijaviti. i— Odhodnica sokolskemu blagajniku. dosedanji uradnik litijskega davčnega ura* da g. Ljubo Madile je bil stavljen po osno* vanju sreske davčne uprave na razpolože* nje. Pred dnevi je dobil dekret za Gornjo Radgono. Odhajajočemu prijatelju in bra* tu je priredilo naše Sokolsko društvo, ki je izgubilo z njegovim odhodom marljive* ga blagajnika, prisrčno odhodnico. i— Stavbeno gibanje. Čevljarski mojster g. Blaž Kimovec ie kupil Rožunovo hišo in je pričel s stavbenimi deli. Hišo bo razši* ril in dvignil. V stavbi bo namestil delav* niče in delavstvo. Iz Trhnvplj t— Imenovanje občinskega zastopa. Ime* j novan je občinski odbor, ki je sestavljen 1 takole: župan g. Ignac Sitter iz Trbovelj, občinski svetovalci pa gospodje: Gustav VcnJušek, šol. ravnatelj v p. iz Trbovelj, Rudolf Ahac iz Planinske vasi, inž Julij Pauer, rudniški ravnatelj iz Trbovelj, Jo* že Goropevšek iz Trbovelj, Ivan Jazbec iz Hrastnika, Edvard Jurjevec iz Retja, Ja* kob Klenovšek iz Lok, Ivan Krušič iz Lok, Karel Malovrh iz Hrastnika Dominik Ko* lenec iz Gaberskega, Ivan Berger iz Lok, Jakob Gašparič, duhovni svetnik iz Trbo* velj; odborniki so gospodje: Janko Arn* šek iz Hrastnika, Anton Malgaj iz Lok, Vinko Pavlin iz Trbovelj, inž. Fric Drolc, rudniški ravnatelj iz Hrastnika, Robert Plavšak. šol. upravitelj iz Trbovelj Filip Križnik iz Lok, Alojz Heferle ia Hrastni* ka. Avgust Jordan iz Trbovelj, Franc Po* trata od Sv Marka. Franc Sušnik iz Retja, Franc Guček iz Trbovelj, Martin Povše iz Lok, Ferdo Roš iz Hrastnika. Pave' Bauer* heim iz Hrastnika, Alojz Štrumelj iz Ret* ja, Jože Tovornik rz Hrastnika, Alojz Tan* šek iz Hrastnika, Justin Brežnik iz Trbo* 1 velj, Jože Letnik iz Lok, Gašpar Vastič iz Hrastnika, Franc Pečnik iz Hrastnika, dr. Janez Jenšterle, rudniški zdravnik iz Trbovelj, Alojzij Cestnik iz Knezdola, Mar* tin Brečko iz Lok. Iz Zagorja z— Sokolsko gledališče Vprizoritev ne* deljske igre »Enajsta zapoved« je v sploš* no zadovoljnost uspela. — Začetkom pri* hodnega meseca se bo uprizorila priljub* Ijena igra »Dobri vojak Švejk«. za katero vlada že sedaj med občinstvom veliko za* nimanje. z— Čigave so race? V soboto je žel. prcddelavec J Zimšek ujel tri domače ra» ce, ki so po narasli Savi priplavale do Za* gorja Domneva se, da so najbrže iz Litije. Lastnik naj se zglasi pri omenjenem želez* ničarju. Iz Laškega I— Dva fingirana ropa. odnosno vloma. Prvi je prav zabaven. Tukajšnji brivec K. pošilja svojega vajenca brit v Rečico ta-mošnje rudarje. Tudi prošli teden je moral vajenec opraviti to pot in posel, ki mu pa prav nič ne ugaja. Zaslužil je za mojstra 2 kovača, zase pa 2 Din in s tem premoženjem je žalostno koraka! proti Laškem, premišljajoč, kako bi se v bodoče izognil temu dolgočasnemu potu. No, pa si je z britvijo narezal rokav, malo pa se še prasnil po zapestju, da se ie pot^azalo nekaj kapljic krvi. Denar je vrgel proč, potem pa tulil proti domu in pravil, da so ga napadli roparji in mu vzeli denar. Orožniki so kmalu dognali resnico in tako bo fantič še naprej hodi! brit v Hudo jamo. — Diu-gi primer pa je prav resen. Trgovec A. B. iz Š. je v ponedeljek zjutraj malo poležal, dokler ga niso iz težkega sna prebudili sosedje, ki so s strahom opazili, da je iz-podkopan zid v trgovinske lokale in vlomljeno pri oknu. Trgovec je hitro ugotovil, da so bili ponoči v njegovi trgovini na delu vlomilci, ki so mu zastrupili psa-čtivaja ter mu pokradli blaga za 46.000 Din. Vse je pomilovalo nesrečnika in hitro so poklicali orožnike iz Laškega. Pa se je pokazalo. da je bil A. 3. zavarovan proti vlomu menda za 100.000 Din, da je psa sam zastrupi! in blago (pa ne za 46.000 Din) skril v zaboje v kleti. Silno naivno početje, ki bo imelo za storilca slabe posiedice. I— Gospodinjska šola v Laškem. Prejeli smo: Gdč. voditeljica Gospodinjskega tečaja ali morda kdo drugi je odgovoril na povsem stvarno poročilo o zaključku gospodinjske šole na tudi pri nas v Laškem neobičajni način. Notica ugotavlja povsem nevažna in postranska dejstva kakor n. pr. da je tečaj štel 12 in ne 14 gojenk, da je prispevala tudi krištofska občina: na višku pa je tam, kjer z diktatorsko pozo odreka vašemu dopisniku kompetenco za kritiko. To je malo prehudo za čitatelje »Jutra«. Kdor je moj dopis prečital brez vsakih predsodkov in drugih nagnjenj, ta je čital le pohvalo na tečaju delujočega osobja. Grajal se je, pa !e s ponižno željo, naj bi se bolj oziralo na potrebe naših kmečkih deklet, edinole učni načrt, ki je vsekakor prikrojen za druge kraje, ne pa za našo revno laško okolico. Učiti gojenke pripravljanja raznega finega peciva gotovo ni toliko v prid našim dekletom kakor naučiti jih vmesiti črn in bel kruh. Servirati s srebrnim priborom naj znajo ljubljanske gospodične, za naša dekleta bi bil potreb-nejši pouk o pospravljanju sob. Vse to je zgrešeno v učnem načrtu, ki ga ie moralo učno osobje točno izvršiti. Pri našem dopisu je šlo tedaj za stvar, ne za osebe, ki so nam postranske in sploh v poštev ne prihajajo. h Kosfaiiievice o— Vinogradi v nizkih legah so letos ze* lo trpeli zaradi ostre zime Škoda pa se bo dala preceniti šele, ko bo deloma začelo odganjati. — Vina je še dosti na razpolago in kir ie posebnost, da se vina boljšajo. Predvsem so vina izgubila čez zimo veliko na kislini in pridobila na barvi in okusu in sploh na kvaliteti. Iz Ptuja j— Mestno gledališče. V ponedeljek, 22. t. m. štirinajsto gostovanje mariborskega gledališča v nad vse zabavni bwki Char* leveva teta z g. Danešem kot gostom. Iz Novega mesta n— Veliko množino čebel je uničila le* tošnja zima dolenjskim čebelarjem. Neka* teri čebelarji so prišli skoro ob vse čebe* le Čebele ob polnem satovju si niso mogle nasrkati medu, ker so bile vse premrte, zarad česar so morale poginiti. Občutno so bile prizadete tudi tiste, katere so se pre* hranjevale z jelovim medom, ker se jih je lotila diareja. Obnesli so se Žnidaršičevi panji. Kdor je im»l te panje, je obvaroval čebele mraza. Šele sedaj, ko je začelo soln* ce ogrevati zemljo in je začelo poganjati brstje, se opazi po trško*gorskih goricah, da je zima napravila po vinogradih na trsju občutno škodo s pozebo n— Samomor v duševni zmedenosti. V duševni zmedenosti si je končala življenje soproga nekega tukajšnjega lesnega trgov* ca. Nesrečnica zapušča tri otroke in neuto* lažljivega soproga. n— Požar v Jami. V noči od 17. na 18. t. m. je nastal požar pri posestniku Fran* cu Rataju v Jami Ogenj je upepelil hišo in gospodarsko pioslopje, ki je bilo pod eno streho skupaj s hišo Obe stavbi sta bili iz lesa in pokriti s slamo. Ogenj je uničil med drugimi predmeti za 15.000 Din na Hrvatskem kupljenih češpelj, iz katerih je nameraval Rataj kuhati žganje. Doma* čini so ogenj pridno gasili, a ga niso mo* gli ustaviti. Proti jutru je stopilo v akcijo tudi gasilno društvo iz Šmihela. Kakor se govori, je bil ogenj podtaknjen. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino. n— Cesto Ruperčvrh * Stranska vas * Pcgance bodo končno le popravili. Po* trebni denar je že na razpolago. Cesta od svoje zgraditve (okrog 1. 1890.) do danes še ni biila popravljena. Za popravilo je bil že skrajni čas. Cesta služi za promet na* slednjim krajem: Stranski vasi, Jami. Gor. in Spod. Lakovnicam, Rakovniku, Rajen* šku, Gotni vasi, Jurni vasi, Birčni vasi in drugim. Razen tega tvori zvezo med cesta* ma Novo mesto * Karlovec in Novo mesto Črnomelj. Nujno potrebno je, da se ce* sta podaljša čez Stransko vas na kolodvor v Birčni vasi, dalje čez Jamo*Lakovnice* J urno vas in Koroško vas na Podgrad. Merodajne faktorje prosimo, da zastavijo v dosego tega cilja vse svoje sile in ob* novljeno ter podaljšano cesto takoj uvr* ste vsaj med občinske, če že ne med okraj* ne ceste. Obrisi novega voznega reda 1929. Kakor običajno, stopi tudi letos opolnoč) med 14. in 15 majem v veljavo novi vozni red na evropskih železnicah. V splošnem se more ugotoviti, da tudi letošnji vozni red v mednarodnem smislu ne "izkazuje nobenih večjih izprememb napram sedanjemu, ker so ostali tudi nadalje v veljavi vsi dosedanji brzi vlaki in tudi SOE Glede notranjega prometa v Jugoslaviji velja ist<>, samo glede nekaterih zaenkrat ukinjenih nočnih potniških vlakov še ni definitivnih odločb Samoobsebi pa se razume, da niso ostali popolnoma isti prihodni in odhodni časi. temveč so se morali prilagoditi splošnemu mednarodnemu voznemu redu. ki pa. vsaj glede našib krajev, ni bistveno izpre-menjen. V naslednjem padajamo izvleček iz novega voznega reda za Slovenijo glede brzih vlakov na glavni progi Beograd - Zagreb-LjuHiana - Postojna: SOE prihaja v Postojno iz Trsta ob 2*2., odhaja iz Postojne ob 22.28. Prihod v Ljubljano 0.0, odhod 0.10. prihod v Zidani most 1.16. odhod 1.19. pribod v Zagreb glavni kolodvor 3 05. — V nasprotni smeri nrihija SOE v Zagreb ob l.oO. odhaja ob 130. Prihod na Zidani most 316, odhod 3.19. v Ljubljano 4.26, odhod 4.31, prihod v Postojno 6.15. Zveze z Beogradom iz Ljubljane: Jutranji brzi vlak bo odhajal iz Ljubljane ob 9.00, kakor doslej: priha.ia v Zagreb ob 11.55. v Beograd ob 21.25 Odhod večernega brzega vlaka št. 5 je določen za 19.57, prihod v Zidani most ob 21.03. v Zagreb ob 22.50, v Beograd ob 8.30 zjutraj. Zveze Beograda v Ljubljano: Iz Beograda odhaja vlak št. 2 zjutraj ob 8.10. prihaja v Zagreb ob 17.05, odhaja ob 17.30. prihaja na Zidani most ob 19.14, v Ljubljano ob 20.24. Večerni brzi vlak pa odhaia iz Beograda ob 19.52. prihaja v Zagreb ob 4.35. odhaja ob 5.25. prihaja na Zidani most cb 6.14. v Ljubljano pa ob 8.24. Zveze Ljubljane z Monnkovim in obratno? Na pravkar našteta vlaka obstoje tudi v bodočem voznem redu direktne zveze preko Jesenic z Avstrijo in Nemčijo v Monakovo. Na jutranji vlak št. 1 je z Jesenic zveza pod isto številko ob 7-24. odhod iz Kranja cb 8.05. prihod v Ljubljano ob 8 38. dalje ob 9.00. Zvečer odhaja monakovski brzi vlak z Jesenic proti Ljubljani ob 18.24. iz Kranja ob 19.05. prihaja v Ljubljano ob 19.38 in nadaljuje vožnjo ob 19. 57- — V nasprotni smeri obstoji zveza na jutranji in večerni vlak iz Beograda kakor sledi: zjutraj odhod iz Ljubljane proti Jesenicam ob 8.46, iz Kranja ob 9.26, prihod na Jesenice ob 10.16. Zvečer pa je odhod iz Liubiiane ob 20.36, iz Iz postaje Lesce - Bled so odhodi proti Beogradu ob 7.40 in 18.39, prihod iz Beograda pa ob 9.55 in 21.44. Zveze Beograda in Ljubljane proti Trstir in Milanu ostanejo v novem voznem redu bistveno iste. Od jutranjega vlaka, ki prihaja v Ljubljano ob 8.24. obstoji zveza z vlakom 60S ob 8.50. zvečer pa od vlaka št 2 s potniškim vlakom, ki odhajp iz Ljubljane ob 23.05 V nasprotnem pravou ostane zveza na jutranji beograjski brzi vlak potom potniškega vlaka št. 615, ki bo prihajal v Ljubljano ob 7.17 ter bo imel na zvezo na vlak št. 1 ob 9. ter zvečer z brzim vlakom št. 607 s prihodom v Ljubljano ob 19.28, kakor doslej. Vlaka 607 in 6()8 imata tudi nadalje postanke v Borovnici, Logatcu in Rakeku. Zveze Dunaj - Maribor - Ljubljana - Trst ostanejo v novem voznem redu iste. kakor so bile. Nočni brzi vlak zapusti Maribor ob 1.45, prihaja na Zidani most ob 3.31, v Ljubljano ob 4.38. odhaja proti Trstu ob 4.45, prihaja v Postojno ob 6.45. Popoldanski brzi vlak odhaja iz Maribora ob 14.23, prihaja v Zidani most ob 16.04. v Ljubljano ob 17.19, nadaljuje vožnjo proti Trstu ob 17.25, prihaja v Postojno ob 19.11. Zveza ostaja torej glede Dunaja in Trsta skoraj popolnoma neizpremenjena. Zveza Praga - (Dunaj) - Maribor - Zagreb - Beograd in Split so v voznem redu predvidene na isti način kakor doslej. Brzi vlak, ki prihaja z Dunaja, oziroma iz Prage v Maribor, se tamkaj deli v dva dela: tržaški in zagrebški. Prvega smo že obravnavali, drugi pa odhaja iz Maribora ob 2.50, pasira Zidani most ob 4.27, prihaja v Zagreb ob 625. Popoldanski vlak pa odhaia iz Maribora ob 14.33, prihaja na Zidani most ob 16.34 in v Zagreb ob 18.30. Zveza Trst - Dunaj in Praga: Nočni vlalC odhaja iz Postojne ob 2315. prihaja v Ljubljano ob 0.58. odhaja ob 1.05. prihaja na Zidani most ob 2.11, nadaljuje vožnjo ob 2.21, prihaja v Maribor ob 4.07. Dnevni brzi vlak pa ima odhod iz Postojne ob 10.20, prihod v Ljubljano ob 11.58, odhod ob 12.04, prihod v Zidani most ob 13.09, odhod 13.17, prihod v Maribor ob 15. Zveza Zagreb - Dunaj: Nočni brzi vlak odhaja iz Zagreba ob 20.40, z Zidanega mosta ob 22.45. prihaja v Maribor ob 0.23 ter odhaja kot vlak D 190 v Avstrijo. — Dnevni brzi vlak pa odhaja iz Zagreba ob 10.50. z Zidanega mosta ob 12.45 in prihaja v Maribor ob 14.52, kjer nadaljuje združen s tržaškim delom vožnjo proti Gradcu. Zveza Ljubljana - Budimpešta - Italija in obratno bo obstojala tudi letos ravno tako potom posebnega para brzih vlakov, ki vozi po ozemlju ljubljanske direkcije ponoči od 15. maja do 16. septembra, kakor prejšnja leta. Prihod budimpeštanskega vlaka v Pragersko je določen ob 2., odhod proti Trstu cb 2.35. prihod v Ljubljano ob 5.09, odhod ob 5.23, prihod v Postojno ob 7.20. V nasprotni smeri pa bo odhod iz Postoine ob 21.45. prihod v Ljubljano ob 23.30, odhod ob 23.38, prihod v Pragersko ob 2.12, odhod proti Budimpešti ob 2.30. Zveza Nemčije in Avstrije preko Jesenie s Trstom ostane ravno tako bistveno neizpremenjena z dvema paroma brzih vlakov, ki vozita po našem ozemlju le med Jesenicami in Podbrdom, kakor sledi: (iz Mo-nakova) odhod z Jesenic zjutraj ob 7.10, prihod na Bled ob 7-22, v Bistrico ob 7.44, v Podbrdo ob 8.03; zvečer odhod z Jesenic ob 18.09, prihod na Bled ob 18.21, v Bistrico ob 18.43, v Podbrdo ob 19. - V obratnem pravcu iz Podbrda zjutraj ob 9.18. iz Bistrice ob 9.42. Bleda ob 10.06. prihod na Jesenice ob 10.21: zvečer pa odhod iz Podbrda ob 21.10, iz Bistrice ob 21.36, Bleda ob 22., prihod na Jesenice ob 22.15. Glede jedilnih in spalnih vozov bi bilo pripomniti, da ostanejo tudi v bodočem voznem redu vsi njih dosedanji tečaji neizpre-menjeni. Ravno tako bo vse ostaio pri starem glede mednarodnih kurznih vozov, ki so dosedaj vozili v naštetih brzih vlakih. Železniška nesrsča v Belgiji Skoro ne mine teden brez Jobovih vesti o železniških katasit < fnh. Vedavno je pripetila grozna nesreča t Riimuniji. ki je zahtevala naravnost < trromno število človečkih žrtev. Zadnje dni pa je zavozil na prosi Bruselj—Mons pariški pk-pres v tovorni vlak. Efekt trčenja nam kaže ta slika. Piramida civilizacije Najznačilnejši izumi našega časa pokopani v veliki piramidi Zgodba orijental skega vladarja Piramida, o kateri hočemo govoriti, je seveda projekt nekega Američana, bogatega meščana iz Little-Rocka v Arkansasu. »Zgraditi hočem piramido,« je izjavil ta gospod, »in sicer takšno, ki bo višja od Keopsove piramide. Nočem, da bi me vanjo pokopali, zato pa hočem, naj shranijo v njenih cementnih shrambah vse, kar je značilno za našo dobo in civilizacijo, od lasnice do zadnjega radio- aparata in televizorja.« To je gotovo blesteča ideja, samo da bo stalo Američana precej truda, preden bo iztaknil v današnjih dneh, v dobi bubifrizur, še kakšno lasnico. »V aluminijevih skrinjicah.« nadaljuje možakar, »hočem ohraniti tekste Sv. pisma v vseh jezikih, dalje gramofone s ploščami v vseh narečjih sveta in knjige, ki poročajo o zgodovini človeštva. Za naše zanamce !. 4000 po Kr. bo pravcata radost, ko bodo stikali po piramidi in našli tu električni klavir, tam nalivno pero. zopet drugod celo lokomotivo. par naramnic, letalo, gumb na pritisk, električno stolico (tudi to!), šop kvart. primere naše obleke (ki io bodo molji do takrat že nanol snedh) album »poštnih znamk, avtomobil itd. Porekli bodo: V tedanjih časih je bilo vse še zelo primitivno in za čudo neokretno! Kakšni divjaki so Se bili naši pradedi okoli 1. 2000.! - In potem bodo začeli iskati zlato, kakor današnji arheologi v Tutankamonovem grobu. A zlata ne bodo mnogo naši;.« In kar se tiče zgodovinskih knjg jim bodo tudi zelo malo koristile, da bi dobili dober in objektiven vpogled v snovanje našega časa in vseh časov pred njim. Ni knjige, zlasti oa ne ameriške. ki bi se lahko pohvalila, da je napisana s popolnoma objektivnim razumevanjem svetovnega dogajanja. »Rodili so se, trpeli in umirali« Anatol France pripoveduje ne'\je o nekem orijeiitalskem vladarju ki ie naložil učenjakom svoje dežele, naj mu napišejo zgodovino človeštva. Po tridesetih ietih so se mu predstavili /. delom — sto velblodov se .ie šrbilo P-^d težo neštetih zvezkov, ki so tvorili to zgodovino. »Moje življenje je prekratko,« je dejal viadai, »da bi mogel vse to prebrati. Skrajšajte!« Dvajset iei pozneje je ležalo delo, na po!ovico skrajšano, pred 'ijim. Toda vladarju se ie zdelo še vedno predolgo. In tako so se historiki spravili na p-i-sel, da bi podali vso zgodovino v desetih zvezk h. Iz teh desetih so napravili končno enega samega. Ko so mu ga prinesli, je ležal vladar v za dr,;'h zdihlja.iih. Teda.i ie objel najmodrejši med učenjaki vso zgodovino človeštva v en sam stavek ki ga ie ?ašepetal umirajočemu mogočniku: »Redili so se.« je dejal, »trpeli in umirali!« Ta tekst bi morda kazalo spraviti v Američanovo piramido, namesto vseh tisočev knjižnih traktatov in rjzstavnih predmetov, kot edino, neprjst-msko resničnost o snovanju naš'ga časa in vseh drugih Dred njm Tekst, ki bo menda velial še za orekocivlizirane naše zanamce v 1. 4000 po Kr.... Pes-vodnik za slepce Pes, ki se je že v tolikih primerih izkazal zvestega prijatelja in tovariša človeka, se onstran Oceana uporablja tudi kot vodnik za slepce. Na sliki vidimo, kako vodi takšen pes slepega Američana Morrisa S. Franka. Mač je meso v rimskih kuhinjah Nedavno so aretirali v Rimu človeka, ki je obdolžen, da je ubil štirideset mačk. Prijeli so ga baš v trenutku, ko je reko ubito mačko drl iz kože in pri hišni preiskavi so našli okoli 500 mačjih kož Aretirani ie priznal, da je dnevno ubil 40 do 50 mačk. Meso je prodajal nekemu tovarišu, ki je meso potem za drag denar oddajal restav-račnim kuhinjam, mesarjem in privatnikom kot teletino. Policija je dobivala dan na dan poročila z vseh strani. d3 izginjajo iz hiš mačke. Uvedena ie bila nrei^kava in šele po dolgem času ie iztaknila premetenega ubijalca ma<*k. ki pride sedaj seveda pred sodnike. Koliko bacilov nosimo v srajci Moderna higijena se peča tudi s takimi podrobnostmi, kakor je ugotovitev, koliko bacilov je v perilu. Dr. Wi-negar je preiskal bolniško sraico na kliniki nebraske univerze in se prepričal, da se bacilovi zarod* neverjetno hitro množe, ako se nosi srajca dalje časa. V sraici, ki ie bila nošena 24 ur. je našte1 400.000 zarodov, okoli 10 milijonov pa jih je. akr je srajca 6 dni v neposrednem stiku s človeško kožo. Kadar je oprana je zarodkov največ 1000. prav dobro oprana in na solncu posušena je skoro brez bacilov. Najdražja postna znamka na svetu Najdragocenejša poštna znamka na svetu bo poslana iz Amerike na mednarodno falitelistično izložbo v Havru, kj se bo vršila od 18. do 26. maja t. I. To ie ena izmed poštnih znamk britske Guyane. ki so bile natisnjene pri nekem mestnem tiskarju da se je odpomoglo takratnemu hionemu pomanjkanju poštnih znamk. Znamke so bile natisnjene leta 1S56. in je sedaj na svetu samo še ena Neki dijak v Georgetovnu je brskal po starih pismih na svojem domu in našel to znamko. Za male novce jo je pro-dal mestnemu zbiratelju znamk. Od tam je prišla v svetovno zbirko Reno-tierow. kjer jo je kupil ArturHind Uti-ce. država Newyork. za 7500 liber. Na znamki je sfka jadrnice in okoli proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo Zak. zašf. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št 179,3—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva Uspeli siguren in trajen Cena steklenici brez poštnine Hin 35.— ZORA VODA I. OREL, Zagreb Duša »lica 32. Lekarnam, drogerijam. parfumerijam. brivnicam in trgovinam mešanega blaga damo v komisijo. »veta nje je napis »Damns petimusgue vicis-sim.« (»Damo in zahtevamo nazaj.«) Natisnjena je črno na rjavi podlagi in na nji so inicijalke pošitnega predstojnika. Ako vpeštevamo naraščanje "cen znamk v poslednji dobi, lahko rečemo, da stane ta znamka danes 10.000 liber, to je nad dva milijona dinarjev. Razstava modernega doma V Stockhoimu priredijo v maju prihodnjega leta razstavo izdelkov umetniške obrti in nainovejšh stanovanjskih zgradfb. Ta drugi del razstave se bo raztezal ob krasnem, gozdnatem zalivu in bo tvor i celo vrtno mesto. Razstavljena poslopja bodo obsegala vse tipe. od enodružinskega stanovanja do moderne velemestne palače. Najboljši švedski arhitekti, dekoraterji in vrtnarji so bili pozvani, nai se izikažeio s svojim na.iboltš:m. Razstava je zamišljena kot :wsitrtiktiven in praktičen eksperiment. Obiskovalec bo prejel vse znže-Ijene informac;;e o gradbenih in vzdrževalnih stroških. o najemninah in drugih podrobnostih, tako da bo lahko odšel z mnogotero pobudo v lastno korist. Poskus z mediiem Mladega avstrijskega medija Rudob fa Schneiderja. ki se nahaja ta čas v Londonu, ie preizkusil ravnatelj labo« ratoriia Britskega muzeja. Držala sta da on sam in lord Hope, poleg tega so bile mediieve roke in noge z žicami tas ko spojene s posebnimi električnimi žarnicami. Ha bi te tako? zažarcle. čim bi se zdanil Tudi ostale osebe, ki so prisostvovale scansi. so bile na isti nas čin rvezane z žarnicami SchnHder ie kmalu padci v trans in duh »Olga«, ki se poiav"a na niftfovih sejah, se ie začel producirati V temi so se pojav« 'iale iz več metrov oddaljenega kabis neta nera''očne roke. ki so prestavlja« le mize. dvigale s svetlikaiočo se ma« so pobarvane košare, metale robce po dvorani in počenjale druge podobne stvari, ki so, če natančno vzamemo, v bi<5fvo prav za nrav neumne in malo vredne »duhov«. No. ravnatelj labora* toriia 'e vse eno iziavil. rta so mu ne« razumljive in da bi mu jih ne mogel noias"'f5 tudi noben Hrug učenjak, če bi sc bil te seje udeležil. Narodopisne posebnosti iz Švice Zanimiv posnetek z letošnjega švicarskega velesejma v Ženevi: pletilka slamnate robe iz kantona Tessina. Radio po desetih letih Drugi predsednik angleške Radio-asociiacije Ednrund Edvard Foumier d' Albe je v znanstvenih krogih in tudi drugače zelo znana osebnost. L. 1901 je organiziral keltski kongres v Dubli-nu, kot p:satelij je zaslovel po delu »He-faist ali duša v stroju«, kot fizik se je izkaza! s prvim prenosom slik na daljavo (1. 1924) in z izumitvijo optofona, aparata, ki spreminja svetlobne valove v akustične in ki ie našel posebno uporabo zlasti v krogu slepcev. Ta vsekakor original-n' mož je napisal te dni članek o radru, v katerem razpravlja o njegovi bodočnosti. Po Fourniero-vem naz;ran.iu je mogoče zajeziti sedanji valovni kaos samo s specializacijo programov. Ena postaja naj bi oddajala samo opere, druga same operete. tretja same plesne skladbe itd. Ena izmed postaj naj b se s.pecijalizirala na eksperimente z novimi tonskimi načini. Svetovna ura bi sporočala vsem poslušalcem natančni čas, morda bi ž njene postaje urejevali tudi tek vseh ur na svetu. ZdS se mu. da bodo po desetih letih postaje na ta način dejansko specializirane. Daljnovidstvu ne prip:suje velikega pomena razen za prenos slik. ki so splošne važnosti. Pač pa bo brezžična kinematografija igrala veliko vlogo. Ljudožrc iz Tregomarja V St. Brieuxu so obsodili na petlets no ječo in petletni izgon tako imeno* vanega »ljudožrca iz Tregomarja«, ne« kega Dapartouxa ki ie svoječasno pri* znal, da je ubil sedem svoiih otrok takoj po rojstvu in jih zagrebel. Vzrok da so ga obsodili na razmeroma milo Moderna Dijana, ki strelja skozi sode V Ameriki in na Angleškem je med /»»tipkami zelo razvit spori streljanja z lokom. Od?. Rounsevellova slovi med Američankami kot po^ehno izvežhana lokostrelka. Zadnjič se je prodnrirala z izstreljevanjem puščic skozi štiri odprte sode. ki so bili postavljeni v presledkih drug za drugim. Vsakokrat je zad»-la v tar»o. nameščeno za >odi. kazen, je v tem, da je svoje prvotne izpovedi preklical in ni bilo mo~oče dobiti nobenih dokazov za zločine, ka= terih se je sam obtožil. Kaznovani ponarejevalci Pariška porota je izrekla sodbo v procesu proti ponarejevalcem čekov Blumc.isteinu in drugovom. Kaznovani so bili z ječo od 8 mesecev do 2 let plus denarne globe.»Obsojeni, >;i jih toži madžarska vlada za povračilo škode, bodo morali plačati še poselmo odškodnino, ki jo bo določila komisija j strokovnjakov. Originalen daT MussDliniju Italijanski diktator je velik oboževale« divjih živali, zato se ga njegovi občudovalci in tisti, ki se jim hoče njegove naklonjeuosti, i-esto spominjajo s primernimi darovi. Pred kratkim so mu poklonili celega slona, zadnji dar, ki ga je prejel, pa je obstojal iz dveh mladih levov, katera drži mož na naši sliki na rokah. Cerkvena miš V Milanu so te dni zašili dva cerkvena roparja, ki so ju iskali že dolgo in ki imata med drugim na vesti tudi naslednjo dogodivščino. Nekega popoldne je opazil cerkovnik majhne cerkve dva možakarja, zatopljena po vsej priliki v gorečo molitev. Hipoma ga je eden izmed obeh pogledal. se dvignil, stopil k njemu in mu pošepetal. da mu je pravkar drobna miš stekla po hrbtu. V istem trenutku je začutil cerkovnik, da mu nekaj leze skozi rokav. Ves v grozi ie skočil v zakristijo slekel suknjič in pričel loviti miš. Možakar mu ie pri tem vneto pomagal Po daljšem času sta jo ujela in cerkovnik se ie zahvalil vljudnemu po-magaču. Ta je odvrnil, da mu ie bil rad na uslugo, pozdravil in odšel. Ko je stopil cerkovnik spet v cerkev, je moral na svojo žalost spoznati, da je postal žrtev premetenega tatinskega trika Med tem. ko sta lovila v zakristiji miš. je bil drugi možakar pobral z aitarjev in iz puščic vse. kar se mu je zdelo vredno odnesti in je izginil. Miš mu je bil vljudni neznanec sam podtaknil, da ga odstrani iz cerkve. „Mi gremo radi spat44 Ko pride Čas, da gre deca v posteljo, nastane čestokrat mala borba, ker se deca neče vleči, če rudi jim oči lezejo skupaj od zaspanca. ObCjmb te di tedaj sikodelico OVOMMT pa boste videli, kako bo poslušna. Spanje obnavlja organizem deteta z novo energ'io. njegove mišice z novo močjo. Toda spanje ne more izvršiti te svoje naloge brez orgovarjajoče hrane. Zato je najbolj naravna krep'1-na hrana Ovomaltine. Deca. ki hitro raste, ki se naglo utrudi, nadalje b.edi jn mirni otroci bi morali redno jemati sikodelico Ovomaltine za prediužino in predno ležejo spat. A tudi za zdravo deco ni nič boljšega, da ;im osigura zdravje in dc-ber telesni razvoj. Dobi se povsod za ceno Din IS.50 škatfjica. Zahtevajte bre-zplačen vzorec, skl cujoč se na ta list od Dr. A. Wandera (d5 — — — Aljehin sam omenja, da je ta poteza nenavadna. Pravi, da ie bolje Lcl—g5, ker se ni treba bati odgovora Li'8— b4. To je res. Toda jaz vem, zakaj se je moj nasprotnik odločil za skromno poenostavljenje pozici-/e. V Newyorku je bilo znano, da sva s Spielmannom na poti iz Hamburga v New-Vork veliko debatirala o varianti ki se Alje-hinu zdi boljša. Ta varijanta ie celo dobila Ime »ladijske varijante«, kesneje pa je bila prekrščena v manhattansko. Mojemu nasprotniku se ie očividno stvar zdela opasna. 5. — — — e6Xd5 6. Lcl—i4 --- Aljehin pravi, da je to potezo uvedel Sa- fniseh ter da vodi do enake igre. Za moj ©ktts v poziciji ni jačje poteze. 6 .------c7—c6 7. e2—e3 LfS—e7 To ie, meni Aljehin, močneje kot St6—h5, kar .ie tri leta pre.i igral Lasker proti njemu. 3. Lfl—d.3 0—0 9. h2—h3 --- Beli si mora konservirati lovca, ki bi ga J>rej ali slej skakač t'6 z Si6—ho odstranil. 9.--------T t8—e8 10. 0-0 Sd7—iS 11. Sf3—to --- Al.iehin meni. da ta poteza vodi do nevarnega napadalnega načrta belega, prizna- | va pa, da boljše poteze ni imel. Tudi jaz j ;em tega mnenja. 11 .------Le7—d6 12. Lf4—h 2 --- Beli vidi. da se črni hoče z Si6—d7 znebiti neprijetnega skakača na eo. Videti je ra vendar moral, da poteza Sffi—d7 sploh ne grozi, ker bi takoj sledilo Se5Xf7! in U4'Xd6. Res je sicer, da mora beli priti do sunka \2—1'4 in da je zato lovec na f4 na poti. Sel bi pa lahko na g3 ,nakar bi še vedno ne bilo mogoče odgovoriti Sf6—d7. Aljehin pravi, da je hotel napadati tudi z ^-kmetom. Nadalje trdi, da je tu moral izračunati vso kombinacijo do konca. Ta trditev mi ni všeč. Ne zato, ker sam nisem videl do konca. To je itak nemogoče. Prepričan sem, da bi Al.iehin sploh ubral drugo pot. če bi bil res videl vse. kar je prišlo. 12 .------Sf6—d7! 13. f2—f4 --- Sedaj Sc5Xf7 ne gre več, ker črni najprej "zame lovca na h2 s šahom! To je slaba stran dvanajste poteze belega. 13 .------{7—{6 14. Se5—g4 h7—ho! 15. Sg4—eo! --- Aljehin je na to žrtev ponosen. Ne omenja pa, da ni imel izbire Na 15. Sg4—f2 Di sledilo Te8Xe3, 16. DdlXh5 DdS—eS in beli kmet na d4 ie zelo slab. Beii žrtvuje v stiski skakača v zavesti, da dobi silen napad, če črni vzame. To zavest -sem tudi jaz imel. Zato sem odklonil in igral tudi v zelo ostrem stilu. 15 .---" ~ f6Xe5 16. f4Xe5 Sd7Xe5 Lovec na d3 je sedaj napaden, črni ima kmeta več in njegova dama grozi z napadom zasesti polje go. Beli mora na vse kriplje igrati na remis! 18. TflXf8+ KgSXfS Na TeSXf8 sledi Ld3Xh7 in Ddl—ho+. 19. DdlXho Se5Xd3 a b c d e f g h 8 7 6 5 4 3 2 1 v/jt ŽJE&tS/. m i mm wm mm I i ii m m m ii« m.^ §M mM * »i « ~ym uzm Mjm MM. wm %m 4m i m m h •JU ®»m o k m m »Al m_____mm wM o a« Pred to pozicijo ie Aljehin sedel potnih 50 minut Cemu to, če je res že pri 12. potezi videl do konca? Ali ni verjetneje, da je pričakoval zmago z 20. Dh5—h8~r, Kf8— —e7 21. DhSXg7-h Ke7—e6 22. Tal—fl? Med njegovim premišljevanjem sem hodil po dvorani. Ves razburjen je pritekel naenkrat Capablanca in vprašal, kaj delam. Tudi on je videl lažnjivo varijanto in mislil, da zgubim. Začuden je bil, ko sem odvrnil, da je partija remis. Ogledal si je še enkrat pozicijo, zagledal nastavljeno past in se nasmehnil. Beli izgubi damo. če poskuša dobiti partijo z 20. Dh5—h8+. Sledilo bi namreč 20. ---KfS—f7J 21. Tal—fl + Kf7—g6!l Partija Je za belega izgubljena tudi, če po 20. Dh5— h8+, KfS—f7 v zadnjem hipu reši damo z 21. Dh8—h5-h Črni vleče namreč Kf7—g8 in dobi. To vse je Abehin v dolgih 50 minutah izštudiral. Končno je vendar Igral, kar je moral: 20. Tal—fl-F Kf8—g8 21. Dh5—f7-f- Kg8—h8 22. Df7—h5+ Kh8—g8 23. Dh7—j'7-F Kg8—hS remis. Samo remis! Ali ni ta kratka neodločena partija veliko lepša, kot marsikatera dolga odločena igra velikih mojstrov? Ne Aljehi-na ne mene ne zadene očitek, da sva igrala preoprezno da se nisva hotela boriti. Remis ie po krivici osovražen. Z Aljehlnom sem igra! tudi druge, zelo interesantne neodločene partije. Če se publika ne interesi-ra za neodločene igre, je to samo nji v škodo. Kino Lepe roke Clara Bow Verujte: lepe in dobro gojene roke so za dekle, ki hoče moškim ugajati, posebno važne. Roka izdaja osebnost mnogo bolj, kakor splošno mislimo. Dobro negovana roka ostavi zmerom prijeten vtis in je gotovo vredno truda, ki ga zahteva posel za »oplemenitenje« rok. Da bi gospodinjsko delo roke uničilo, ni res. Nikakor ni treba, da bi žena morala pohajati brez dela. ako želi imeti lepe roke. Mešanica glicerina in rožne vode je odlično sredstvo za paraliziranje vplivov, nastalih zaradi kuhinjskega in hišnega dela. Uporabljajte jo vselej, kadar si umijete in obrišete roke Ne strašite se tega malega truda: s tem boste dosegli, da vam koža ne bo posurovela in popokala. Tudi ženi. k; je zaposlena v službi, priporočam glicerin z rožno vodo. Stekleniči-ca te mešanice nai nikdar ne manjka v predala vaše pisalne mize. Ni vsaka roka obdarjena z nesporno lepimi nohti. Toda tudi tam. kjer narava ni bila kal dobrohotno naklonjena, dosežeš s pravim negovaniem nohtov zelo mnogo. Če imate krhke nohfe. boste videli že čez štirinajst dni. kako koristno .ie večer za večerom okonati konce prstov v toplem olivnem olju. Pozneje je dovolj, da jih okoplješ enkrat na teden. Najmanj enkrat na teden je treba roke tudi manikirati Ce po vsakokratnem umivanju potisneš kožico nohta z brisačo nazaj. boste kmalu opazili, kako se oblika nohtov polepša. Citronin sok služi posebno dobro za od-«tranienie madežev z rok. Vrhu tega je tudi dobro belilo. Ce se hočeš iznebiti solnčnih peg in obvarovati ogorenja, ti svetujem, da si napraviš mešanico mandljeve moke in vodikovega superoksida. To pasto nanesi na roke in jo pusti dvajset minut. To stori dvakrat ali trikrat in videla boš, da pomaga. Naposled še en nasvet: tie ogibaj se dela z rokami. Žive in gibke roke so srčkatie. Oči ali usta? Kaj je važnejše za iilmskega igralca — oči ali usta? Večina igraicev meni, da so oči okna duše. drugi pa spet pravijo, da so usta najlepši odraz lica. Lon Chanev zatrjuje, da lahko vse izrazi celo z enim samim očesom. Tako je n. pr. imel v »Notredamskem grbavcu* ves obraz pokrit s plastičnim materijalom in je z enim samim očesom dovršeno izražal vse. kar je hotel. Ako intenzivno na kaj mislite, pravi Chaney, vam bodo ljudje v očeh brali, kaj mislite: spomnite se tudi. da je v velesnet-ku obraz dvanajstkrat povečan, tako da morejo ljudje dvanajstkrat bolje videti, kaj mislite, kakor običajno. Buster Keaton pravi, da so za igralca usta važnejša. »Mnogokrat pridemo v položaj. da komu čitamo misli z ust,« meni Keaton. »zato mora vsak igralec vse svoje misli izraziti z usti. Vrhu tega imamo danes že srovoreči film. zato ie pažn.ia še bolj posvečena ustom.« Anita Page sodi. da so najvažnejše obrvi in da ie z njimi moči vse izraziti: žalost, veselje itd. Ramon Novarro .ie uverjen. da . so vendarle oči najvažnejše. Kdaj je žena lepa? Znani režiserji sodijo o filmski lepoti takole: Fred Niblo: Gracljoznost v gibanju je zame najvažnejša. Ženska ima lahko lepo lice. dovršen nos, dražestno postavo, pa vendar ne bo napravila vtisa na publiko. To je tudi tisti razlog, iz katerega ni moči presoditi sposobnost ženske za film zgolj po fotografiji. Žensko moreš le tedaj na-zvati prekrasno ako Je taka tudi v gibanju. William C. de Mille: Lepe roke in lepe noge. Ako ima ženska to dvoje, tedaj lahko rečeš, da je dovršeno lepa. Lepe roke in lepe noge so znak rase, dobre hrane in dobre vzgoje. Ako ženska ustreza tema dvema pogojema, tedaj zanesljivo ustreza tudi obraz in telo. Klnjs Vindor: Ako ima ženska lepa in izrazita usta, smejo biti ostale črte obraza neproporcijonalne, pa bodo ljudje vendar rekli, da ie lepa. Cecil de Mille: Lepota je v očeh. Ženske roke utegnejo biti ne ravno premajhne, usta takisto, tudi nos ni treba, da bi bil dovršeno lep in hoja ne preveč gracijoz-na, pa bo vendar vsak pozabil na vse to, ako sije lepota iz očt. Kadar iščem novo filmsko lepotico, pogledam vsaki ženski najprej v oči in šele potem na ostale fizične kvalitete. V očeh se zame izraža vsa lepota, vsa osebnost, vsa njena duša in zato so zame oči najslavnejše v presojanju ženske lepote.__ Hollywoodski drobiž Razen znane klavzule o morali je v ameriških filmskih ateljejih tudi v veljavi prepoved preklinjanja. Velika ženska društva pošiljajo v ateijeje svoje komisarje, ki imajo nalogo paziti na to, da igralci ne kolnejo. Nedavno tega je tak komisar stopil v ateljeju k statistu in mu rekel: »Vi ste zakleli.« »Nisem,« je ugovarjal statist. »Klel si,« je ponovi! strogi komisar in potegnil iz žepa svinčnik in papir, da zapiše grešnika. »Saj nisem klel.« je odvrni! nesrečni statist Komisarja je potrpežljivost minila in ves zaripel od jeze je vzkliknil: »Hudiča! Kleli ste, naslastna ušesa sem vas čtil!« Holly\voodski vrtnarji so trenutno zelo zaposleni. Za snetje filma »Broadvvav Me-lodie«, ki ga pripravlja M. G. M-, je namreč treba zelo mnogo rož; ker pa rože pod vplivom močne umetne svetlobe hitro ove-no, morajo vrtnarji vsak dan dobaviti 400 do 500 svežih cvetic. Pri uporabi novega, zelo občutljivega film. traku so umetne rože neporabne, ker bi vsasdo takoj spoznal, da niso prave. V najnovejšem filmu Lil - Darnite »The Bridge of San Luis Rey« nastopajo igralci najrazličnejših narodov. Raquel Torresova je Mehičanka. Ernest Torrence Je Škot. re-žser Charles Brabin je Angicž. Paul Ellis Argentinec, prav tako (udi Don Alvarado in Duncan Rinaldo. Lily Damita je Francozinja, Jane VVintonova. Evgemfa Besserle-va in Emilv Fitzroyeva pa so Američanke. Mihael Vavič, igralec pri M. O. M. je oni, ki govori v Hollywoodu največ jezikov. Razen ruščine, ki mu je materinščina, obvlada perfektno angleščino, francoščino, španščino in nemščino, razume pa tudi zelo dobro kitajski in japonski jezik. Preden ie postal igralec, se je pripravljal za rusko diplomatsko službo. Izvleček iz programov: LJUBLJANA (57/m 4 kw). ZAGREB t*J9 tn 0.7 kw), PRAGA 349 m 5 kvv), BRNO (441 m 3 kvv). VARŠAVA (1111 m 10 kvv), BERLIN (484 m 4 kvv), FRANKFURT (428 tn 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw). STU1TGART (3S0 m 4 kvv), DUNAJ (517 m 15 k \v), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw) RIM (448 tn 12 kvv), BUDIMPEŠTA (558 m 20 kvv), STOCKHOL.M (Motala 13S0 m 30 kw). Ponedeljek, 22. aprila LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Borzne vesti. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Predavanje^ o otroških vrtcih na Nemškem. — 18.30: Ce-ščina. — 19: Francoščina. — 19.30: Rak maternice, kako nastopa in kako ga spoznamo (ga. dr. Soss). — 20: Recitacije: g. Miran Jarc. — 20.30: Joh. Straussov večer: izvaja radio-orkester. — 22: Poročila in napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17 Popoldanski koncert kvarteta. — 20.15: Prenos koncerta iz Budimpešte. — BEOGRAD 12: Napoved časa in reproducirana glasba. — 12.30: Gospodarske in borzne vesti. — 12.45: Radio-kvartet. — 20.25: Koncert komorne glasbe. 21.15: Sodobni pesniki v nemškem prevodu. 22.10: Plesna godba. - BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 17.50: Pevski in klavirski koncert. — 19.05: Radio-kabaret. — 20: Potovanje po Angliji. — PRAGA 16.30 Koncert vojaške godbe. — 19.05: Prenos programa iz Brna. — 21: Orkestralen koncert: starejši češki skladatelji. — VARŠAVA 15.50: Reproducirana glasba. — 17.55: Večerni koncert — 20.30: Prenos iz Kra-kova: zborovski koncert, klavirske in pevske produkcije. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 20.05: Koncert madrigalnega društva iz Stuttgar-ta. — 21.05: Živali v kraljestvu glasbe. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. — 20.30 Orkestralen koncert lahke godbe. — 21.30: Moderna glasba. — FRANKFURT 16.35: Novi plesni »šlagerji«. — 20: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 21.15: Komorna glasba. — LANGENBERG 17.45: Koncert komorne glasbe. — 20: Slava delu! (komorni orkester in solisti). — Koncert lahke gobe. — STUTTGART 16.35: Koncert iz Frankfurta. — 20: Koncert vojaške godbe. — 21.15: Prenos iz Frankfurta. — Koncert orkestra. — TOULOUSE 20.30: Lovski rogovi. — 20.45: Dunajski valčki. — 21: Reproducirana glasba. - BUDIMPEŠTA 17.40 Koncert ciganske godbe. — 20.15: Koncert Dohnamvjevih skladb (dirigira skladatelj). - Godba za ples. — LONDON 19.30: Prenos iz kr. gledaiišča.: R. Straussova opera »Rožni kavalir«. — 21.50: Orkestralen in pevski koncert. - STOCKHOL.M 18.30: Koncert lahke godbe. — 20.05: Orkestralen in pevski koncert Torek. 23. aprila. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. —• 13.30; Borzne vesti. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Zgodovina Slovencev. — 18.30: Zur Gegenstandstheoria der Personlichkeit (prof. dr. Veber). — 19: Nemščina. — 19.30: Prebivalstvo in gospodarske prilike v Bolgariji. — 20: Osri-zovič: »Hasanaginica«: izvajajo člani Nar. gledališča. — Koncert radio-orkestra. — 22: Poročila in napoved časa. — 22.15: Sprehod po Evropi. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17: Popoldanski koncert kvarteta. — BEOGRAD 12: Napoved časa ln reproducirana glasba. — 12.30: Gospodarske in borzne vesti — 1.3.15: Poročila. — 19.30: Predavanje. — 19.55: Narodne pesmi s spremljevanjem kitare. — 21: Poročila. — 21.10: Petie. — 22.10: Či-tanie iz šaljivih narodnih pripovedk. — 22.45: Koncert tamburašev. — BRNO 16.30 Prenos koncerta iz Prage. — 17.50: Pevski koncert — 19.20: Odlomki iz opere »Štu-dentovska ljubav«. — 20: Koncert godbe na pihala. — 21.: Veseloigra. — 22.20: Koncert iz Prage. — PRAGA 16.30: Otroški koncert — 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20: Prenos iz Brna. — 21: Zabaven večer. — 22.20: Koncert lahke godbe. VARŠAVA 17.55: Orkestralen koncert baletne glasbe. — 10.20r Prenos Iz Katovic: Verdijeva opera »Ples v maskahe. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 17.30: Glasbeni program za deco. — 20: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra: Skladbe R. Straussa. — Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 16.30: Orkestralen koncert lahke godbe. — 20: Kalmanova opereta »Grofica Marica«. — FRANKFURT 16.15: Koncert iz Stuttgarta. — 19.30: Lortzingova komična opera »Divji lovec«. — LANGENBERG 17.45: Reproducirana glasba. — 20: Odlomki iz nemških oper. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert — 20.10: Koncert filharmoničnega orkestra. — 21: Sluhoigra. — Koncert lahke godl-te. — POZOR! Kdor boče sobno slikarijo po najmodernejših vzo-rcib in prvovrs:tso izvršitev, se bc 0S:asi1 le pri L MARTINCU teei F. Ks. Sta rž). — Naročila sprejema Poljanska cesta št- 20 ali pa Tavčarjeva a! št. 12 Cene solidne. BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. 12.05: Reproducirana glasba. — 17.40: Orkestralen koncert lahke godbe. — 19.30: Stare madžarske pesmi. — 20.15: Dramsk. večer. — Ciganska godba. — TOULOUSE 20.30: Pevski večer. — 21: Koncert orkestra in solistov. — 21.45: Plesna glasba, — LONDON 19.45: Narodni program. — 21.35: Mešan večer. — STOČKHOLM i9.45 Koncert solistov. Sreda. 24. aprila LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved ča=a in repr. glasba. — 13.30: Borzne vesti. — 17: Koncert radio-crkestra. — 18: Janko in Metka, pripoveduje g. Zv. Rogoz. — 18.30: Predavanje f» rastlinstva. — ]9: Srbohrvaščina. — 1930; Prenos opere. — 22: Poročila in napoved časa. _ ZAGREB 13.13: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert zagrebškega >Sra-mek kvarteta. — '20: Prenos koncerta n Prage. — 22: Reproducirana glasba. — BEOGRAD 12: Napoved časa in reproduci-rsna glasba. — 12.30: Gospodarske in borzne vesti. — 12.45: Radio-kvartet — 13.15: Poročila. — 17: Literatura in predavanja. — 20: Koncert radio-kvarteta. — 21: Poročila. — 21.35: Koncert ciganske godb*' _ BRNO 17-45: Pevski koncert. — 19.05-Koncert godbe na pihala. — 20: Prenos koncerta iz Prage. _ PRAGA 19.05: Koncert tamburaškega zbora. — 20: Koncert Dvorakovih komornih skladb. — VARŠAVA 17.55: Večerni koncert — 20.15: Koncert komorne glasbe. _ 23: Lahka večerna godba. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — lfl: Koncert orkestra. — 1:0.05: Mešan večer in koncert lahke godbe. — BERLIN 17: Orkestralen koncert lahke godbe. — 20.30: Mladostne skladbe nemških glasbenih mojstrov. — FRANKFURT 16.13: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 20.15: Koncert operne glasbe. — 21.15: Glasba v Španiji. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert orkpstra — 20: Prenos \j gledališča ■» Kolnu: Wolf-Ferrarijeva opera x>SIy«. — Lahka godba, — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20.15: Prenos koncerta iz Frnnkfurti. — 21.15: Sluhoigra. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert vojaške godbe. — 1205: Koncert tria. — 17-40: Madžarske pesmi in koncert ciganske godbe. — 20.10: Koncert kvarteta. _ 21.15: Pevski večer. — 22.30: Koncert vojaške godbe. — TO T'LOSE 20.30: Operne arije. — 21.30: Koncert vojaške godbe. — 21.501 Godba za ples — LONDON 19.45: Klavirski koncert. — 20.05: Wagnerjeva opera i>Večn> mornar«. — Lahka godba. — STOKHOLM 19.45: Koncert vojaške godbe. — 21.45: Koncert godalnega orkestra. ^.cleznato Cliino-vina povzroča izvrsten lek, pojačuje živce, popravlja kri ter se rckonvalescentom io slabokrvnim o<1 zdravniških autoritet zelo pr?-poroča. JxbctnS eGus. Čez 10.000 zdravniških priznanj. Dobi se pi» vseh lekarnah. Z22i Salonit cementno azbestni skrili je za pokrivanje zgradb najboljši materijal. »Kaj si bo pa mislil gospod o tebi, če rmi nočeš povedati, koliko iet ti je.c »Mislil si bo, da sem tvoja hči.« Arkadij Averčenko: Da ali ne? K nekemu državljanu svobodne sovjetske republike je prišel nekega dne možakar s kornisarijata in ga vprašal: »Ali si ti Grigorij Njedorjezov?« »Da. Jaz sem Grigorij Njedorjezov.« »Jutri mi bodi na ljudskem shodu v cirkusu Moderna.« »Jaz? Kot kaj neki?« »Kot kaj? I, kot publikum.« »Aha. Razumem. In kaj mi je še drugega storiti?« »Na odru bo stal majhen, črnolas človek in bo govoril; njegov govor moraš pazljivo poslušati. Ce pa prično drugi ploskati, ploskaj še ti. Razumel? Jutri ob sedmih zvečer in točno!« Da ne bi mu ušla niti ena beseda, se le vsedel Grigorij Njedorjezov prav v orvo vrsto. Govor je trajal dolgo, silno dolgo, da. zdelo se je, da mu ne bo konca. Njedorjezov ga ni sicer absolutno nič razumel, a v možganih mu je dela! vtis vrtečega se mlinskega kolesa. »Sodrugi!* je riul govornik z vso moč.io. »Naši svobodi, ki smo si jo priborili s krvjo naših bratov, preti nevarnost! Na vseh straneh preži imperialistična buržuazija in na§ boče uni- čiti! Samo z združenimi močmi odbi-jemo ta koncentrični napad! In zato pravim: Tudi zadnji mož v naše vrste, tudi zadnji mož v rdečo obrambno fronto ogražanega proletarijata! Govorim resnico ali ne?« Zborovalci so se spogledovali medsebojno in čakali, da se kdo javi. »Zakaj nihče ne odgovori? Morda ne govorim prav. tedaj prosim, da mi poveste. Torej: Ali je to, kar govorim, resnica ali ne?« Ob teh besedah je obviselo govor-nikovo oko na Grigoriju Njedorjezovu. »Me, sodrug, kaj je s teboj? Da, ti tam v damski jopici in razcefranih hlačah. Zakaj ne odgovoriš, če te vprašam? Ali si mutast?« »Ne! Jaz samo... jaz sem mislil...« »Povej torej sedaj, govorim resnico ali ne?« Iz Grigorija pa še vedno ni bilo spraviti besede. Z zastrtimi pogledi je gledal predse, sedaj na govornika, sedaj proti stropu. »Tedaj dobro!« je dejal govornik. »Sodrug Upojnikov, pograbi tega trdovratnega molčivca in ga odvedi na pristojno mesto. Pozneje spregovorim sam ž njim.« »Kam me vedete?« je vprašal Grigorij, »Zunaj te čaka lepa deklica... Torej naprej — ali pa te usekam po gobcu!« Grigorij je šel, toda zadeva z deklico se mu je izkazala kaj kmalu vsaj pretirana, če drugo ne. Seveda ga ni pričakovala nobena deklica, temveč nasprotno: on sam je moral čakati in sicer ne na ulici, ampak v vsestransko zaprtem prostoru. Po nekem času so se vrata odprla in namesto dekleta se je pojavil govornik iz cirkusa, na levi in desni od njega po en sodrug. Vstopil je, se vsedel za mizo, Grigoriju nasproti, in začel: »Na shodu nisi hotel govoriti z menoj, poskusiva torej tukajle! Tedaj, sem govoril resnico ali ne?« Toda Grigorij je samo globoko vzdih-nil in molčal s trdovratnostjo ribe. »Molčiš? Lepo. Sodrug Grobov, odvedi tega možakarja v ječo in pazi dobro nanj. Ce bi pa hotel ubežati, ga ustreli.« »Prisegam,« je zavpil Njedorjezov, »da nimam najmanjšega namena pobegniti. Prisegam na vse, kar hočete.« »Ni potrebno, sodrug, verjamem tudi tako. A vse eno je treba paziti. Mi vsi smo preveč nervozni in zdelani, pa ne vemo, da-li bi hotel kdo pobegniti sJine,* Tedaj je dvignil Njedorjezov svoio gosto poraslo glavo in velel z odločnostjo: »Pa dobro! Naj bo tako ali tako, smrt mi ne uide. Sedaj bom le povedal, zakaj sem ves čas molčal. Zakaj? Zato, ker nisem vedel, kaj bi naj rekel in da-li je bila resnica, kar ste govorili aH ne!« »Pa kako? Ali nimaš glave na vratu?« »Eh, glave, glave... O glavah bi lahko marsikaj povedali. Poznate zgodbo mojih dveh bratov? Serjoža in Al-joša sta se imenovala. Pet minut, preden sta izgubila glavo, sta glavo imela, pa še kakšno! Začnimo s Serjožo. Širokopleč, velik fant je bil, močan kakor hrust. In glavo je imel — ah, kaj bi dosti govoril, glavo kakšnega ministra! Vse je vedel, vse razumel, o vsem je premišljeval. Nekega dne je stopil k nekemu komisarju in velel: Ne vladate dobro, — je velel. — Ljudstvu ste kruha obljubili, a kaj se godi v resnici? Vse umira od gladu. Ljudstvu ste svobodo obljubili in za najmanjšo be-dastočo je treba vložiti deset prošenj. Ali imenujete to dobro vladati? Ne. ne vladate dobro — .ie dejal komisarju. — Tedaj ne vladamo dobro, meniš ti? — k dejal aai m pomsžfcoil i očesom, — Ne, prav slabo vladate! — Tako? Odvedite tega bedaka v zapor in pazite dobro nanj. Ce bi pa hotel pobegniti, ga ustrelite. — Tako so ga odvedli in ustrelili. Ko sva za stvar zvedela, Aljo-ša in jaz, sva zelo jokala, ker sva dobrega Serjožo rada imela. Pameten dečko! Ah, kaj pravim pameten — cela ministrska glava! Kmalu nato je prišel Aljoša k meni in dejal: Sedaj vem, kako je treba govoriti s temi ljudmi. Sedaj vem... In stopil je k istemu komisarju in mu dejal: Dobro vladate, so-drugi, dobro, da, naravnost izvrstno! Obljubili ste nam kruha in dobili nisme samo kruha, temveč tudi slanine in fižola, koikor nam ga srce poželi! Šele sedaj so se narn odprle oči! Šele sedaj smo ugledali solnce! Nihče nam ne b? mogel bolje vladati od vas! — Tako je govoril moj brat Aljoša. Komisar pa je molčal in ga gledal s široko odprtim: očmi. Končno, ko je Aljoša umolknil, je dejal uradniku: Tako? Ti deš, da dobro vladamo? — Izvrstno! — No, lepo. Odvedite tega bedaka v zapor in pazite dobro nanj. — Mene v zapor? Zakaj pa? — Baš zato. Kajti to. kar si dejal, je samo predrzno roganje. Sodrug Skeletov, odvedi ga takoi v ječo. Ce bi pa hotel pobegniti, ga ustrelite, ~ Jako $9 odvedli Aljošo io sa ustre- Po sledovih detektiva Pankracija Klopa Hiša v Mostah — Konj na lokomotivi — Debclinko pri Mikcu — Ona — Usodepolna beseda in glas srca — Temna zadeva Gospod Patfkracij Klop, doktor bo-coslovja in privatni detektiv, ki sem vam ga predstavi v zadnjem nedeljskem »Jutru«, je mož-beseda. In se je oglasi! še preje nego sem pričakoval. Že v ponedeljek sem preje! od njega to-le kratko pismo s poštnim žigom Zidam most: »Na potu v Maribor v zelo nujni zadevi. Negotovo, kdaj se vrnem. Če potrebujete med tem gradiva, padajte se na označeni naslov. Seznanili se boste z osebo, ki vas bo morda zanimala.« Priložen ie bil listek, na katerem je bila označena lega in številka hiše, ki naj b: jo poiskal, toda brez imena dotične osebe. levo,« je sem po- V razumljivi radovednosti sem se odpravi:] še isti dan tja. ln moram samo reči, da je ta Vodmat-Moste — tia me je namreč dirigirala Klopova skrivnostna roka — sicer prav simpa-i čna, vendar od sile zamotana človeška naselbina. Seveda, na svojo sramoto moram priznati, da baš tega tako prijaznega okoliša naše bele Ljub-iiane prav nič bliže ne poznam: zato sem pa tudi dolgo blodil tam po labirintu njegovih hiš. plotov, barak, jam in nasipov, po dežju in Matu, preden sem našel tisto hišo. Je to stara in beleža že zelo potrebna hiša, ki ie gotovo polna prebivalcev. ki pa se je pri mojem prihodu zdela kakor zapuščena. Grdo, pusto vreme je pač vsakogar zapodilo v brlog: tudi se je že delal mrak. »Na dvorišču zadnja vrata Kazal Klopov listek, in tam trkal. Nobenega odziva. Pritisnem na kljuko, vrata niso biia zaklenjena, in sem vstopit Bil sem v majhni sobi. ob enem ku-hi-ivji. Notri ni bilo nikogar, ie tam na oknu je sedel otrok, štirileten deček, ki se je igral sam seboj. In ko me je zagledal, .ie tlesnil z ročicami in mi z veseljem naznani-! senzacionalno novico: — Na. zdai je oa ^onj povozil maši no. Na! Stopil sem k njemu in si ogledal nesrečo. Zares: konj je povozil mašiuo! Stal je z eno nogo v njenem dimniku, z drugo pa strojevodij na glavi, a s trenj o — ta konj je imel na srečo samo še dve nog. drugače bi bila katastrofa naravnost katastrofalna. Sicer pa dobra ideja, lega malega prometnega ministra! Toliko konj je že povozila mašina, nai pa še konj enkrat povozi i rjo! Zaka.i b; vedno močnejši tlači slabejšega? Enaka pravica za vse. Po istem pravičnem načelu pa je seveda potem biio treba vbogo mašiuo spet izvleči izpod konja, še bolj v bosem n strojevodju pa popraviti g»iavo Ko je bilo to z združenimi močmi storjeno, je bilo ob enem že tudi sklenjeno topio prijateljstvo med menoj in tnafim kodrolasiim Mikcem, ki je njegova mamica šia v mesto nekai kupit ir rekla, da pride kmalu in da naj bo priden, da bo dobil pomarančo. Sploh je pa Mikec zmeraj priden. In ie tudi moder otrok, ki se lahko z njim pomeni? kakor s kakim velikim. ^am. Kie ie pa atek, Mikec? ga vpra-Atek? Kdo je to. atek? pozveduje iili. Torej, cenicni sodrug, kaj bi nai prav za prav dejal? Ce bi dejal, da govorite resnico, bi veleli: Sodrug Skeletov. odvedite bedaka v zapor in pazite nanj. Ce bi pa dejal, da govorite ne--esnico, bi veleli isto tako: Sodrug Skeletov, odvedite ga v zapor in pazite nanj. Nu — tako bo najbolje, če sploh nič ne rečem.« »Toda molčati tudi re smeš.« je odvrnil oni in skloni! glavo. »Ce molčiš iti fle odgovarjaš na vprašanje vladnega organa, je to sabotaža, ie bojkot proti ljudski vladi, hi to se kaznuje po obstoječih zakonih z ječo. v slučaju po-skušenega bega pa ... Skratka, sodrug Grobov, odvedite tega bedaka v ječo in pazite dobro nanj.« V starosti 103 let si je ostrigla lase Gospa Elizabeta Haslerjeva, živeča v grofiji Essex, je proslavila te dni svoie 103. leto. Starka je še čila. zdrava, rada se lišpa in še plesati hoče. Dala si je celo ostrici lase. kakor poročajo novine. Neki list dostavlja hudobno: »Samo če je bilo v svetopisemski starosti Elizabete Haslerjeve na njeni glavi šc kai. kar se je dalo ostrici...- Mikec in me ogleduje od strani. — No, očka, papanček, tvoj atek. no? — AH si ti moj atek? — Jaz sem tvoj striček, Mikec. odgovarjam v zadregi. — Ali že imaš stridka? — Ti si rno.i striček. — Bravo. Mikec! Zato ti je pa striček tudi nekaj prinesel. Imel sem slučajno v aktovki knjižico Kralj Debekth in sinko Debeiioko. Hej. to je bilo nekaj za Mikca! Posadi! sem si malega kodroglavdka na koleno in hop. hop. sva poletela v pravljično deželo palčkov. Med tem ko je Mikec vriskaje hitel od slike do slike, sem se malo ogledal po sobi. Slaba, prav za prav siromašna oprava, a vse lepo čisto, skrbna snaga povsodi, in nekai malih okrasov, ki so pričali o dobrem okusu. Ob oknu je stal šivalni stroi, na postelji pa ie ležala partija enakih otroških oblekic. Iz tega sem sklepal, da Mikčeva mamica dela za kako konfekcijsko trgovino. Na bližnji polici sem zapazi! izvod »Jutra«. Sežem ponj m pogiedam: bila je številka od nedelje 14. aprila. Pogledam noter: poročilo o detektivu Pan-kraciju Klopu je bilo izrezano ven. Na glavi lista ni bilo naslova, potem takem bralka ni naročnica »Jutra«, ampak je to številko kupila v trafiki ali od kolporterja. —• Kako je Da tvoji mamici ime? sem vprašal Mikca. — Jela. — In kako še, Mikec? A Mikec mi tega ni utegnil povedati, ampak sem mu moral brž prebrati tisto, kako ie hudobni brodar racak prevrnil Debelinka v vodo... Vrata so se odprla in noter se je porini! star krevljast možiček s kosom drv. Voščil setn mu dober večer, a ni dal odgovora, zložil je drva tja pred štedilnk in spet še!. — Kdo je bii ta mož, Mikec? — To je Lciz. ki drva žaga. Pa je gluh. ne sliši nič. ie povedal Mikec in spet za vriskal, ko je zagledal Debe-finika. kako jaha na ribi. Brala sva dalje to čudovito s torto, a se skoro že ni več videlo v pojemajočem somraku večera. Tedai je prišla Mkčeva mamica, vsa zasopSjena od nagle hoie. Zagledavši mene ie obstala iu zadel m-c ie začuden in — kolikor sem mogel videti — ne baš prijazen pogled. A je že skakal vanjo Mikec. vihteč knjižico: — Mamica, mamica, poglej, kai mi je prinesel striček! Vstal sem in sem dvignil levico k srcu. v napetosti, kakšen bo odziv. In glei. vrnila mi ie »znamenje srca« s tihim. rah!im smehljajem. — Oprostite, ie izpregovorila. — Zakasnila sem se. ker sem imela veliko opravka — Prekinil jo je glas debelušaste ženske. ki ie zdaj pri vratih pokukala noter: — O, saj ste že nazaj, gospodična! Veste, nisem ravno utegnila, da bi malo pogledala po vašeni otroku, kakor ste mi naročili. Pa sem tudi videla, da je prišel k vam en gospod, pa sem si mislila^ saj — — Že dobro, gospa, in lepa hvala! Saj je bil Mikec prden, kajne? Nakar sem iaz Mikca na vso moč pohvalil, tako da se je mogia skrbna soseda pomirjena spet umakniti. A nekaj v izrazu in tonu tc ženske, ki jo jc brez dvoma pripeljala sem sama ra-dovedost. me ie bilo neprijetno dirnilo. zato sem zdaj rekel: —- Ce vam ie morda moj obisk ob tej ur: — — O, ne. ne. Le ostanite! me je brž pomirila. — Veseli me. Samo dovolite, da naredim luč. — In ko ie stala sve-tiijlka na mizi: -- Ali vam smem pos-treči s čajem? To bo hitro narejeno. — Prosim, secn se priklonil. — Bova pa ta čas z Mikcem Debelinka predelala do konca. Alo. Mikec. kie smo prenehali? Med zabavanje-m Mikca sem opazoval njo. Visoka, krepka, lepa ženska, ena tistih žensk, ki očitujejo »raso« in ki na mošikega vedno napravijo vtis. Njeno starost sem ocenil na kvečjemu | 26 let. Irt sem občudoval .njene težke temne kite nad belim t.lnikom, njeno ponosno elastično postavo in fine gležnje »jenih vitkih, krasno oblikovanih nog. Njene oči — te velike, sivoinodre oči. kakor jih ima tudi Mikec, pa so se mi zdele resne, tudi kadar se .ie smejala; da, včasi ie zabliskalo v njih celo nekaj ostrega, trdega, nekaj kakor v gnevu in črtu otrpneia bol. a to samo trenutno, v zamišfrenosti, sicer ie pa bil njen pogled mehak in globok. In v vsem. kako je govorila, kako se je kretala in v tem. kako mi je servi-rala, je bilo nekaj finega, gosposkega. To je dama! sem si rekel in ugibal to, ugibal ono. Ko smo pili čaj, sem mogel natančneje študirati njen obraz, in tedaj mi ie naenkrat blisnilo v spominu: Ta obraz sem že videi! Spomnil sem se ženske, ki je tisti večer čakala z vozom detektiva Klopa tam na dolenjskem kolodvoru. Ta podobnost! Nisem moge! premagovati svoje radovednosti in sem .io vprašal: — Dovolite, ali nimate vi sestro — Komaj sem bil vprašal, mi je bilo ze žal. Videl sem, kako se je zdrznila in je zatrepetala žlička v njeni roki. — Namreč, mislim, sem brž popravil, — zelo ste podobni neki dami... A ona je že rekla s tihkn, mirnim glasom, kakor da ni nič: — Da, imela sem sestro ... Nakar si je dala o prav« i z Mikcem. ki se ie bil polil s čajem. Videl sem. da sem bil zagrešil nerodnost. zato ,ii nisem stavil nobenega vprašanja več. In sva se razgovarjala potem samo o splošnih, navadnih rečeh. Razgovarjala pa sva se velko. In Mikec je tako priden in dobro vzgojen otrok. Nič naju ni motil, samo svojega Debelinka je gledal, in ko ie pregledal vse slike, ie pa spet začel od kraja. Tako sem osta! tam celo uro. Prijetno se je dalo kramljati s to simpatično. pametno, interesantno žensko. Ko sem se poslavljal in me je Mikec objel okoli vratu kakor dobrega strička, pa sem reke! njegovi mladi materi tole. — tiho sem to reke!, da ni slišal otrok: — Mislim, da ne more biti večje sreče za žensko, kakor če je mati tako ljubkega in tako dobrega otročiča. Čuti! sesn, kako so ji dobro dele moje besede, čutil sem to iz toplega stiska njene roke, ki se ie oklenila moje. Potem pa je izpustila mojo roko in se naslonila kraj vrat. Videl sem, kako so ji zavalovile prsi, in naenkrat si ie z rokama pokrila obraz in zaihtela. Bridko je pr čela jokati. — Je!a! sem rekel (samo od sebe je prišlo, da sem jo poklica! po imenu) in .io prijel za roki. — Če morem jaz kai-- Tedaj pa je pkmil od mize in Debelinka k nama Mikec. s planitečinri očmi se postavil pred-me in mi za žugal z obema peščicama: — TiH Če boš ti mojo mamico, bom iaz na tebe! Halo. Mikec ie rešil težko situacijo. Zdai se je morala tudi njegova mamica smejati —- in kadar se vsi sunejajo. ie slovo lahko. Žel sem. Zunaj pa sem malo posta! in posluhnil. In sem še enkrat tiho odprl vrata in pogledal noter: Na tleli je klečala mati in ihte pritiskala k sebi svojega otročiča... Ko sem se s tramvajem vračal v LinbUano. me .ie mučilo sto vprašanj. Kdo je ta ženska? Kaj je njena skrivnost? Zakai me ie Klop poslal k njej? Kai sem zvedel? Nič! Ali ie morda ona tista »zavržena hči«, o kateri mi ie pravil Klop? In — aii ve ona. kdo sem jaz? Nisem se ji predstavi! in ni me vprašala. A tudi Klopa ni omenila, niti sem ga omeni! iaz. A sprejela me ie v znamenju srca. sprejela kakor sestra brata. A ni mi rekla, naj spet pridem. Čudno, čudno ... Ampak brez namena me Kk»p ni posla' fcia. Ne. Nekaj ie tu zavozlal... No. potem bo pa tudi razvozlal. A kai ie zavozlal in kako bo razvozla!, na to sem zdai s'lno radoveden in moii bra!-vi gotovo tudi. Počakajmo. da vidimo, kai bo. .losfp Fr. Knaflič. Križanka „ZuIu" Pomen besed. Vodoravno: 1. osebni zaimek. '■>. žensko ime. 5. nedoločni zaimek, S. angl. otok, 0. časovni prislov, 10. števnik, 11. del ibra-za. IS. oseb. zaimek. 15. orožje, 17. vprašnl-ni zaimek, 19. medmet. 20. šahovski izraz. 2!. govedov obrnz. 22. pozdrav. 23. sev. Palij. mesto. 24. bolezen. Navpično: 1. slov. gora. 2. čas. prislov, 3. j tako bodi*. 4. predlog. 6. ve/.nik, 7. del obraza, 12. del oei, 14. sredstvo za ohranjen je življenja. 15. naloga, IG. m-tško ime, 17. stopinja, 18. ieneko ime. NEGUJ ZOBE VSAKO JUTRO in še bolje vsak večer naj se gojijo in snažijo dragoceni zobje, kajti to je dolžnost sebeohrane. SAMO DVE II MINUT! rabite za temeljito očiščenje ust in zobovja". Dve minuti ima vsakdo časa. ^anr Rešitev križanke „Pero" Vodoravno: 7. epik. 7. srež. 8. 1 I.Itaka. 12. dolar, ko. 20.Oberon. 21. riba. 24 ščuka. 26. 29. n. r. — Na v 2. ponižen. 4. kak. 9. beton 10. 16. Tirana. 1. po. .v rok. 5. vena. tole. 9. Bonin. K), ccpič. 1.5. no. 15. Loti. 18. k o i i -Morana. 22. Adana. 2.? Kolša. 27. Ulea. 2\ Man. pično: 1. prepeličar 5. Veronika. 7. stopalo Cid 14. koleraba. 15. lobodika 17. ikona. 18. Koinaruša. \9. ona. 24. šolar. 25. člen. 26. g umno. Vodilni kabli za letala Na Francoskem preizkušajo ta čas izum. k: bi bil velike važnosti za razvoj letalskega prometa. Sila občutljiv aparat kažv pilotu smer. v kateri leti zračna ladja, z ozirom poseben električni podtalni kabel. Aparat pove. da-Ii leti natančno nad kablom, na levi ali desni strani od tijesa. Če bi p.epregh zemljo s takšnimi kabli, bi bil zračni promet neodv isen od svetlobnih in vremenskih nrilik. Kraljestvo mode Kmetijski vestnik, Apartni Z veseljem smo prejeli novico, da klobuki ne bodo vec tako preprosti kakor doslej, k) so v resnici postali zaradi svoje motiotonije že nekoliko dolgočasni. Videli smo skoraj -/ključno samo tnal kožuhovinast klobuček brez variiant, tako da so se klobučki raz-'.ikovali med seboj skoro edino po svoji modni barvi. Velike modne hiše pa niso biie Krive te enoličnosti, temveč elegantna dama sumu, ki se je za negarnirau klobuk tako zavzemala, da sploh nismo videli novih modelov, če se iiiotiistke niso hotele upreti svojim odjemalkam. Ce bi nazadnje ne bili modni umetniki z vso silo pokazali svoje volje, bi bili v kratkem ženski klobuki tako vsakdanje oblike, kakor so moški. Vodilne modne delavnice pa so letos vze-je stvar zelo spretno v roke. da so dale " promet skoro izključno garnirane klobuke dli pa tudi nove male oblike, ki so elegantni dami ugajale, tako da lahko to sezono pričakujemo mnogo večje raznolikosti. Nove ideje se seveda pojavljajo v apart-tiih materijalih in preciznem izdelku, tako tla se nam ni treba več bati dolgočasne mo-notonije. Resnično je mnenje, da nobena nova moda ne sme nastopiti s prevelikim skokom, ker bi predeč iznenadila in bi jo dame najbrže odklonile. Zato tudi sedaj nt •jobena vodilna modna hiša nastopila s pretiranim garniranjem, temveč se vse drže v ozkih mejah enostavnosti, pa vendar lahko rečemo, da je tem novim kreacijam uspeh žagotovljen. Kako raznolika je nova moda klobukov tn kako zelo se razlikujejo od dosedanje vsakdanjosti, nam najlepše dokazujejo modeli. ki iih prinašamo na današnji skici. Najznačilnejši pojav nove mode je velik klobuk, ki deluje s svojo zanimivo upognjeno formo, segajočo zadaj daleč v zatil-nik in pa uporaba izredno apartne svetleče >e slame. Zaradi njene Posebnosti in efekta ,-a takem klobuku ni treba nobenega garni-rania Pnipg tega ima to prednost da tak Pisana obleka Nobena obleka ne izraža tako žarkega solnca in našega poletnega veselja, kakor moderne pisane obleke, ki bodo tako živah- no poživiiale naša letovišča. Pri njih pa moramo paziti vedno na to da jim ne damo preveč komplicirane oblike pač pa so oni Modeli najboljši, ki so enostavni in neprisiljeni ter brez okrasov in delujejo že sami Po svoji elegantni obliki. Najlepše so gotovo prilegaioče se princesine obleke s svojimi širokimi zvončastimi krili. Ma naši sliki vidimo tak model, ki ie značilen za letošnjo mcdo. zlasti tudi zaradi svojega ploskovnega vzorca, ki je razprostrt po vsem blagu Nasprotno kakor lani, nimamo letos več svile z velikimi ornamen-ti. temveč take. ki imajo majhne vzorce in so pravilno, kakor na tapetah, razdeljeni po v^-ei ploski. Vedno je glavna barva take tkanine odločilna za celoten vtis obleke. !jen m začinjen. Zelenlave vobče. predvsem špinačo z rumenjaku. — M. R. LJ. Izhaja bržčas iz koistitucije, stoji morda v zvezi z endo-gen-ao sekrecijo. Poskusite z odvajalnimi sredstvi. Morda preide s časom samo ob sebi. kakor je prišlo Od zdravi! je komaj kaj pričakovati. — »Zdravila.« Za to je treba ponovnih sistematičnih kur, najboljše v kaki bolnici Morda poskusite sledeče: Najprvo kako odvajalno sredstvo, recimo: 2 pastilci isacena Po iztrebljenju običadno santoninovo pastilo. Nato klistir z gorko vodo in milom (6 gramov sapo medxi-naKs na 1 liter vode) Za njim klistiri zvečer in zjutraj z vodo. v kateri i« zmlet češenj, katerega bi bilo tudi že vživati ves čas kure. Zopet I pastilo santonina, nato česrcov klistir končno 2 pastiLi isacena — To kuro treba vedno ponavljati, ker vsa naša sredstva gliste samo omamijo, zarodu pa sploh ničesar ne store. 2.) Verjetno gre za bemoro;de Navadw brez nevarnosti, vendar nalmanj nadležno Boi-nika k zdravniku! — »Pacijent« Napotite se na ž;včno psihiatrični oddelek splošne lavne bolnice v Ljubljani. — G. I. G. 4. S G. V Take vnetice. ki so navadno smrtne, malokdat puščak* bohrke. ki so prestal; bolezen, povsem neokrnjene Tudf pr! vas se je zgodilo, da je bolezen oglušila otroka Morda se da kaj malega popraviti; pripravljeni pa morate biti. žal na to. da ostane otrok gluh Z zdravili se ne bo dalo kaj pravega doseči. — »Urticaria.« Urticaria v običajnem pomenu besede vaša bolezen sicer ni. dasi Ji le iako sorodna !z vašega opisa tudi nismo mogli točno posneti ali se pojav« najpreje srbečica, kekor tudi ne, če se pokažejo mehurčki, tudi ted3j. če se ne praskate Ugotoviti bi bilo torej treba, ati se bolezen pojavi sama od sebe. aH |e vaša koža sama na seb: mehanično izredno razdražljiva V prvem primeru bi bik) treba iskati vzroka prvemu pojavn v hrani, v okoliša (prah. žima !td.). v drugem gre za prekomerno ibčurlrvos' kože. pač izvirajočo iz ustroja. Proti srbečici uporabljajte morda inotyol. ;n skušajte z opazovanjem dognati vzrok pojavljajoče se srbečice. — G P. K. v T Napravite morda mnogo mesecev trajajočo kuro z naravno karlovo-varsko soljo Na t čašo mlačne vode denite žličko soli izpijte jo vsako iutro na tešče In s.prehaiaite se pol are do I aro. Potem lahek zajtrk Zdravilo pričetkom nekoliko odvaja; ko se pa navadite nanj. Izostane. — G. V. V. v M. Lapisove madeže spravite še najlažje s prstov. če si iih namoč;fe v zgoščeni raztopnin! kalijevega joda.ra - (i. T. B. v K. Tako lečenje izključno lahko samo zdravnik vodi. — Lucerna kot krmska rastlina Prvi važni pogoj, če hočemo našo živinorejo dvigniti, je. da pridelamo na tem skromnem zemljišču, ki ie nam od-merien. obilo dobre in tečne krme. Saj pravijo preizkušeni kmetovalci, da v krmi tiči tudi pasma. Kaj pomaga še tako dobra pasma, ki jo uvajamo, ako nimamo zanjo dovoli dobre krme. da bi jo prehranili. in ne samo to. temveč tudi vse dobre lastnosti pasem vsai ohranili, če že ne dvignili. Med krmskirni rastlinami zavzemajo prvo mesto razne detelje in med temi je lucerna najvažnejša. Pri nas imenujejo to deteljo nemško deteljo, ki daje izmed vseh detelj največje pridelke ter traja tudi več let Za lucerno se mora odbrati dobra njiva, ki jo je dobro pripraviti, to se pravi globoko obdelati in očistiti plevela. Zaradi tega storimo najbolje, če jo sejemo po močno gnojenih okopavi-nah, n. pr. za strniščno repo ali krompirjem. Te njive niso zaplevelje-ne in so tudi dovolj gnojene, da jih ni treba še posebej gnojiti. Za setev lucerne ie najpripravnejši čas pri nas koncem aprila, ko se zemlja nekoliko ugreje in se ni več bati slan. ker slana mlade rastline osmodi Če io zgodaj seiemo. dolgo ne iz-kali in zaduši jo plevel, ker raste v pričetku /elo počasi. Če smo zemljo dobro očistili. je čista setev prav umestna. Na splošno .ie pa bolje, da jo sejemo med redko žito (oves) ki daje pozneje mladi detelji varno senco in dobro odejo. Ne smemo pa pustiti žito dozoreti. pa četudi isto dobro kaže. kakor se pri nas navadno dogaja Pomisliti ie. da ie lucerna glavna setev, ki mora več let trajati in žito je pa ie postranski pridelek. Za setev je potrebno najboljše seme. ki je dobro kalivo. čisto od predenice. pa tudi od drugih deteljnih semen. Nekateri mešajo med pravo seme tudi hmeljno lucerno in medeno deteljo. Prvo seme se spozna po tem. da ie drob-nejše in v sredi zrna ima prav majhen zobček. ki je mnogo manjši kakor pri semenu prave lucerne Pa tudi pri medeni detelji opazimo, da je seme bolj okroglo in ploščnato in popek leži blizu spodnjega ožjega konca semena. Za naše razmere ie najboljša pristna francoska lucerna. Pri nakupu moramo tudi paziti, da ni seme staro. To se spozna po temnorjavi barvi. Sveže seme je bolj svetloriave barve. Dobro store kmetovalci, da seme pridelujejo tudi doma V ta namen pustimo drugo košnjo. Na ta način pridelamo več in lepšega semenja. Zanimivo pri tem ie. da imajo za oploienje deteljnih cvetov razni čmrlii največ zasluge. Pri prvem cvetenju deteli teh koristnih žuželk še ni v toliki množini, zaradi tega ie tudi oplojenie slabše Ko seme dozori, se omlati Omlačene kot polž zavite strok-ce dobro posušimo ter na to omlati-no v stopah Končno seme očistimo in shranimo na varnem prostoru. Lucerno ie gosto sejati in ni varčevati s semenom, zlasti na zemljiščih, ki je poraslo s plevelom Na I ha vzamemo 25 do 30 kg semen ia. ali na 1 mernik posetve (lOOfl kvadratnih metrov) 2 in pol do 3 kg Seme enakomerno raztrosimo in plitvo zavlečemo. Priporoča se. da vsako jesen detelji-šče pobranamo in vsako drugo leto po-gnojimo z umetnimi gnojili. Vse detelje so Izredno hva'ežne predvsem za kalijeva, fosforna in apno vsebujoča umetna gnojila. Na 1 mernik posetve vzamemo 40 do 50 kg Tbomasove žlindre in 25 kg kalijeve soli Pomladi ako nismo gnojili v Thomasovo žlindro v jeseni, vzamemo superfosfat. Izbor-no gnojilo za deteljo vobče je tudi pepel. katerega ie trositi posebej, najbolje pred dežiem. Pripomniti je. da se s svežim hlevskim gnojem nikdar ne gnoji deteljam ker ga zelo slabo izrabijo. Sploh je gno.ienie z dušičnatimi gnoiili na deteljah nepotrebno, ker ta gnojila pospešujejo le rast trav. ki potem detelje zamore. Isto velja tudi glede gnojnice ki je v prvi vrsti le dušičnato gnojilo. In je najbolje, če io vozimo na travnike, kajti tamka.i ie ni nikdar preveč. F. K. PokonČAvanie nlevela Plevel je zelo neprijeten gost naših polj. Pri okopavinah ga moremo s pridnim okopavanjem domalega uničiti Drugače pa je pri naših žitih, ki jih na pomlad niti ne branamo. kaj šele. da bi iih sejali v vrste in okopavali. kakor delajo to napredni kmetje drugod. Koliko hrane pokrade ta pritepen, plevel naši zemlji, koliko škodo dela žitu, ki ga izpodriva in zasenčuje! Ne smemo se nikakor čuditi, da so naši pridelki tako pičli saj so uboge rastline vse izžete od plevela, ki jim hkrati njihovo glavno hrano — solnčno svetlobo. Najnadležnejši plevel je divja repi-ca. ki se prav bohotno šoniri med žiti in so koncem maja take setve vse rumene, kakor da je kmet vsejal samo repi-co. Ker dozori repica deloma prej kakor žito. se ie mnoeo osuje in ie njiva leto za letom bolj Dlevelasta Repičino seme je prav vztrajno tet lahko počaka leta v zemlii da pri ugodmh razmerah vzkali. Prav tako je tudi s semenom stoklase. V ugodnih letih se ie pokaže toliko med 'ečmenom. da zavzema gotovo polovico pridelka. Kmet- je pravijo, da se ječmen sprevrže V stoklaso. Vedo namreč, da so sejali le dobro seme. m jim pa znano, da osta ne seme stoklase leta Kaljivo v zemlji Stoklasa je v svojem ustroiu popolnoma podobna žitaricam, zato je bo/ proti njej prav težaven. Edi.io možnost. da jo zatiemo. ie ta, da posejemc njivo, kjer se je pokazla stoklasa. z lucerno in ji tako ne pustimo več let, da bi izzorilo njeno seme. Pri repici imamo lažje stališče, ker imamo sredstva, da jo, ko .ie že oze-lenela, popolnoma uničimo. Na sam način zatiranja so zadeli slučajno, ko sc. gnojili posetve z umetnimi gnojili Nekatera ta gnojila so ostra in celo malo osmodijo konce ž'tnih bilk. če smo jih trosili ob rosi. Taka gnojila so apneni dušik, fino zmleti kajnit itd. Videli pa so, da je bil de! njive, ki so ga potro sili z apnenim dušikom, popolnoma prost repice in drugega zeljnatega ple vela, dočim je na nepotrošenem delu plevel nemoteno rasel. Iz tega opazovanja se .ie razvil način zatiranja ple^ vela, predvsem repice. Prej ko požene repica četrto pero, vzamemo na mernik posetve 30 kg ne-olinatega apnenega dušika ali finozmle-ga kajmita ter ga potrosimo zjutraj, dokler je še rosa po žitu. Čez par dni vidimo, da je plevel ves požgan. dočim je žito le malce osmojeno. ter se kmalu pripravi in je zaradi dodanih umetnih gnojil bujne.iše ter nam da boljši donos. Da ugonobi gnojilo le zeli in ne škoduje žitu, je umevno ker so zeli večinoma kosmate in videne, dočim so žita gladka in prevlečena z n,;kim voskom. Da je pokončavanje zeli uspešna moramo gledati predvsem na troje stvari, namreč: 1. da zeli še niso previsoke. 2. da so dovoli orošene in 3. da ne rabimo navadnega apnenega dušika. temveč le neolieneca. ki ga moramo naročiti naravnost iz tovarne v celih stotih. Dobro bi bilo. da bi imela Kmetijsks družba ali trgovci z umetnimi gnojil; taka gnojila v zalogi, da bi lahko tud; manjši posestniki, ki so prav dostopni za zboljšanje svojih pičlih pridelkov, s pridom posedli po tej pridobitvi, ki jo uporabljajo drugod že desetletja. —na. jSiiii iEžižžf žžižžEE Radio-konferenca v Pragi Da bi se uredilo vprašanie valovnih dolžin radio oddainih postai v Evropi, ie češkoslovaška uprava telegrafa in telefona sklicala od 4 do 13 aprila t. 1. posebno radio konferenco v Pragi. Internacionalna, takozvana VVashington-ska radio-telegrafska konvenciia iz 1. 1927. je med drugimi določila tudi valovne dolžine (230 do 545 m) za radiofonilo. Ker pa ie v Evropi danes že zelo mnogo postaj, ie razdelitev valovnih dolžin v tako ozken: intervalu silno težek problem. Privatna radio-uniia v Ženevi ie že dvakrat poprei izdelala načrt razdelitve valov posameznim oostaiam. Ta dva načrta oa nista imela uspeha, ker niso vse državno administraciie priznale kompetence te orl-vatne ustanove Mimo tega tudi ni bila zagotovljena kontrola valovnih dolžin in n? obstajal enotni razsto.i med valovi posameznih postaj. Naša država ie v tem načrtu dobila n. pr. valovne dolžine 260 m za Liubiiano in 225 za Beograd, kj na zaradi geografske ior-maci:e oze-nlia nista za naše kraie niti malo ugodni. Po določbah VVashinstonske konvencije pa ie dovoljeno da smein posamezne države med seboi sporazumno sklepati posebne dogovore glede valovnih dolžin, pod pogojem da oo teh aranžmaiih ne bo moten mednarodni promet. Za ureditev tega perečega vorašan:a ie bilo treba nnog™ dobre volje Da se doseže nemoteno oddajanje in sprejemanje vseh radio-postai v Evropi, ie moral na delo širši in avtorita-tivne.išd forum, nego ie privatna radio-uniia v Ženevi. Češkoslovaška uprava telegraia in telefona ie konferenco vzorno aranžirala, da is funkcionirala absolutno točno. Udeležilo se ie ie 26 držav. Sprejem delegatov v Pragi ie bil nad vs? prisrčen Ministrstvo pošte in telegrafa It gostom priredilo banket, pri katerem ie bilo navzočih ca 135 oseb. Delegati so bili tudi povabljeni na čajanko k predsedn ku e Ma-sarvku in praškemu županu dr. Baxi. kie» ie bi! sprejem za nas Jugoslovane uprav bratski. Po dolgotrajnih posvetovaniih in medsebojnih koncesijah ie končno v Pragi prišlo do oficielno nriznansga načrta razdelitve valovnih dolžin v Evropi, ki stopi v veliavo 30 iuniia Od jugoslovanskih oostai ie ime! doslej edino Zagreb nekoliko ugodno valovno dolžino 'n sicer 308 m. Beograd in L;ub-liana nista imela lastnih valovnih dolžin, ampak sta skušala postaviti se tam. kie: naimani motita druge postaie. Od 30. iuniia naprej bo Beoerad oddaia", na valu_42<) m Zagreb na 307 m. Liubliana oa na 572 m. Za Jugoslavijo ie dal:e rezervirana tudi dolžina 232 m (za Skonlie ir* Maribor). Poleg razdelitve valovnih dolžin, ki sicer n"i absolutno striktna temveč dopušča nekoliko variranja v svrho boljšega končnega efekta, je radio konferenca izdala še razne določbe v podkreuitev načrta samega, zlasti kar se tiče kontrole valovnih dolžin. / Konferenca 'e dalie določila smernice zs delo na bodoči mednarodni konferenci, ki se btf vršila 1932 v Madridu. Da smo na konferenci v Praei dobili kolikor toliko našim nrilikam odeovarlainče valovne dolžine, le v orvi vrsti zasluga če-hoslovaške uprave telegrafa in telefona. Id ji gre vse priznanje. *m izbrani modeli največie elegance Pouk damskega kroiaštva za dame UI1BI.IANA. Miklošičeva cesta Za sejalcem skozi stoletja Prve lastovke so zacvrčale nad razo* ri, po brazdi stopa scjalec vase zatop* ijen in ponosen, ker opravlja najčast* nejše človeku odrejeno delo. Zemljo oploja kakor bog. In kadar se pojavi na njivi gospodar, zakaj le gospodar sme sejati, in z za* mahi, odmerjenimi kakor ura, trosi zr* no po rahli prsti ga ni človeka, ki bi ne občutil sejalčevega dostojanstva. Iz najtemnejših globin srca vstaja po* božno spoštovanje do moža z enako* mernim, odločnim korakom, kakor bi ' vsak njegov gib ravnala silna muzika, ki jo čuje le on. Nas pa stresa le tre* petanje zemlje in ozračja, ki drhti po taktu neslišnega bučanja, bobnečih ko* rakov in rezkih zamahov roke, ki trosi seme z nepogre^jivo vsmerjeno silo, da vsako zrno poje svojo pesem o ču* dežnih skrivnostih nature. Komaj sliš-ne so te pesmi in tih je šelest na meh* ko zemljo padajočega zrnja, še tišje kakor, ko zašumi poživljajoči blago* slov deževnih kapelj po listju. Skriv* jiostnejši je in mogočnejši, da se mu zemlja odpira in ponuja vse svoje mo* či, od solnca spočete. Kaj je naš kmet sejal pred 250 leti, nam je povedal Valvasor. Za nas so njegova sporočila zanimiva, kor po njih lahko izmerimo, koliko mc na* predovali, ob enem pa iz njih tudi iz* vemo, kako skromno so živeli naši predniki. Kdor si je na lanskem vele* sejmu pazljivo ogledal razstavo naše* ga poljedelstva, zlasti uspehe s^meno* gojske postaje v Beltincih in izsledke univ. prof. dr. Jesenka. mu ne bo težko oceniti razdalje, ki smo jo preh iili v četre tisočletja. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je bil bel kruh pri nas re* dek še pred 50 leti in da so kmetje in tudi obrtniki po mestih še nedavno pekli le kruh, ki so iz njega gledale ostre ovsene rese. Svetovno vojno se* veda moramo smatrati za izjemno sta* nje, vendar bi pa brez nje dandanes le redko kdo poznal kruh iz zmletega ?ybja in peska, iz fižola, kostanja in ovsa, ki se ga pa naši najstarejši spo* minjajo še iz časov pogostih slabih le* tin in lakote. Časi se še vedno niso to* liko obrnili, da bi po hribovskih vaseh ne poznali več pustega ovsenega kru* ha. Še bog, da jc! ^ Pšenica, pravi Valvasor, raste dobro po vsej Kranjski in da vsako vsejano zrno pet zrn, pa tudi več ali manj, kakoršna je pač zemlja, kako je obdelana in kak* šno je leto. Iz enega mernika posetve se je namlatilo le 4, 5 ali 6 mernikov pšcnice, ki so jo imeli za najlepši, naj* bolj bel in najboljši kruh. Tu aristo* kratski zgodovinar seveda misli le na graščake in duhovščino. Dosti so pa tedaj iz pšenice pripra* vili tudi škroba, ki ga sedaj izdelujejo le še v tovarnah. Za škrob so nasuli očiščeno pšenico v leseno posodo in nalili na njo vode do vrha. Drugi dan so vodo zamenjali To odli* vanje in prilivanje vode je trajalo ka* kih 14 dni, dokler ni bila pšenica do* sti mehka, nato so jo tlačili s čisto umitimi nogami, da so se odluščili otrobi. Maso so pretlačili skozi sito in vrgli otrobe ali tropine proč. belo zr* no pa so stisnili skozi platno in pu* stili, dokler se ni moka staložila in so lahko odlili vodo. To belo goščo so razprostrli za prst ali dva na debelo po deski in jo pogrnili s snažnim plat* nom, da se je popolnoma posušila. Ta* ko so si doma pripravljali škrob. Varili so pa tudi pivo iz pšenice, vendar pa iz same pšenice le v Ljub* ljani, v Kranju in Tržiču so ga pa ku* hali iz pšenice in ovsa ali pa tudi iz ječmena in ovsa. Nemci poznajo še vedno pšenično pivo pod imenom »be* lega piva«. Ker zagotavlja Valvasor da so varili na Kranjskem v njegovih ča* sih pivo le v teh treh krajih, pač ne bomo zavidali svojim prednikom piva zaradi kvalitete, še manj pa oni nam. Rž je dala pred 250 leti šestkraten pride* !ek, kar Valvasor ceni za bogato že* tev. Rž so rabili le za moko, ki so iz nje mesili kruh srednje vrste. Navadno so pa sejali pšenico in rž skupaj in mleli soržico za prav dober kruh, ki ga naš kmet upravičeno ccni še vedno za najteč* nejšega. Ajdo so naši pradedje sejali najbolj pogo* sto, ker je dobro obrodila in dala na* vadno osemkratno posetev. Po vsej deželi so jedli kmetje ta kruh, ki je bil črn kakor zemlja, pravi gospod baron in nadaljuje, da meščanski in plemeniti gobci nimajo nobenega vzro* ka zabavljati na ta črni kruh, ker je posebno dobrega okusa. Če je preveč ovsa v njem, je prepust, sicer pa med ajdovo mešajo ječmenovo in proseno moko, da je kruh dober. Kaj bi Valvasorjevi tlačani rekli, če bi vedeli, da je najfi* nejša pšenična moka danes skoro po* lovico cenejša kakor ajdova! Tz ajde so pa v starih časih priprav* Jjali tudi ajdovo kašo tako, da je ajda vrela v kotlu, dokler zrnje ni popokalo, potem so pa vodo odlili in vsuli kuhano ajdo na platnen prt, da se je polagoma posušila. Med* tem so ajdo večkrat premešali, da se je hitreje sušila in se je zrnje strdilo. Ko je bilo strjeno, so v stopah stolkli kašo iz njega ter jo prodajali tudi v tuje dežele, ker je bila zares imenitna jed. Sedaj je ajdova kaša pri nas že redkost. Kdor je vsejal en mernik prosa, ga je pridelal 80 mernikov. Poznali so takrat belo, rdeče, sivo, črno, veliko in malo proso. Iz suhega so izdelovali v stopah tudi različno pšeno, vendar po večini le iz belega in rdečega, rjavo in črno so pa raje mešali z drugim žitom za kruh. Ječmen, ki je obrodil sedmero, so imeli za ješpren ali pa za mešanje z drugim ži* tom za moko. Brez ričeta torej tudi naši stari niso bili. Z ovsom so v glavnem krmili konje, a so ga mešali tudi med ajdo za moko. Še sre* ča, da ga je kaj bilo. če je pobila toča in so hude ure pobrale drugo žito! Turška pšenica so tedr" dejali koruzi in so ;o pride* lovali le po nekaterih krajih, večino na Dolenjskem. Iz enega zrna je ro* dila 30 zrn. Turščico so rabili le za moko, ki so jo en del primešali trem delom pšenične moke, da je bil kruh okusen in lepo rumenkast. Sem in tja so sejali tudi bar, ki ga zbirajo sedaj le še pti;arji po njivah za hrano svojim ljubljencem, kmet ga pa sovraži kot plevel. Iz ene* ga semena je zraslo dvanajst zrn. V stopah so tolkli kašo iz njega in so ga mešali tudi med drugo žito za kruh. Tudi iz sirkove moke so pekli kruh, vendar so ga pa po Go* renjskem. Dolenjskem in Notranj* skem sejali z večine le za svinjsko kr* mo. Notranjci na Krasu in ob Pivki so ga sejali bolj pogosto in zmleli vsega za kruh. Čeprav je bil ta kruh rdečka* stočrn in pust, da je šel komaj skozi goltanec, vendar so bili ubogi Kraševci srečni, če je Dilo vsaj tega dosti. Prav mnogo so pa sadili boba, ki so razločevali laški, to je debel in navaden bob. Cenili so ga za najboljšo jed, češ da da moč. Iz enega so pride* lali 10 zrn. Enako je rodil tudi grah, ki so ga sadili več vrst. Z veseljem so jedli tudi fižol, ki mu Valvasor pravi »fesek« — fe* žek. Razen nizkega so poznali tudi prekljarja in ga sadili prav radi, ker je obrodil štiridesetero. Mnogo bolj, kakor danes, so pa se* j ali lečo, ki je iz enega obrodila 12 zrn. Poznali so belo, rdečo, debelo in drobno lečo, ki so jo kaj radi jedli kuhano. Obraj* tale in jo zlasti matere z dojenčki, češ da da vsako zrno devet kapelj mleka. Še celo grašico so si v sili kuhali Gorenjci, drugače so pa z njo krmili konje, ki so jih proda* jali na Laško. Pokladali so jim ne* omlačeno s suhimi stebli vred. Skoraj popolnoma je pa pri nas iz* ginila cicerka, ki so jo radi jedli kuhano, sedaj jo pa poznajo le pod nemškim imenom »kihra« v redkih krajih Savinjske do* line prav tako kakor cizaro, ki so jo smatrali za najboljšo, najteč* nejšo in najbolj zdravo stročnico. Zna* nista jim bili bela in rdeča vrsta, ki so jih vživali enako radi. Po grajskih in samostanskih vrtovih so gojili še tudi razne din je, lubenice in druge buče kmet pa ni poznal niti še kumar, ki jih sedai zlasti v ljubljanski okolici in na Sorškem polju pridelajo velike množine. Bogatašem tudi ni primanjkovalo špargljev in naš plemeniti rojak celo trdi, da na Pivki po pašnikih rasto tudi artičoke in druga vžitna zelenjava. Nič manj ni nebo obdarilo naše do* movine z različno repo, korenjem, red* kvijo, čebulo in česnom kakor tudi z zeljem, ohrovtom, karfijolo, kolerabo, z razno salato, papriko in dišavami. Zanimivo je, da Valvasor med zele* njavo našteva tudi hmelj, ki ima vžitne mladike in je rastel pov* sod po grmovju in živih mejah. Med najvažnejšimi poljskimi pridel* ki je bil lan, ki ga pa kmetje niso smeli ejati več, kakor so prediva rabili za svoje perilo in obleko, vse drugo predivo za platno, ki so ffa silno mnogo izvažali v sosed* nje dežele so pa morali, kakor poroča potopisec B. F. Herrmann, uvažati pri* viligirani trgovci iz Koroške. Ta inteligentni in nenavadno svobo* domiselni mož je 1. 1780. — torej pred 150 leti popotoval po naših deželah in jih vse* stransko opisal, kakor po Valvasorju nikdo pred njim. Pravi, da je poljedel* stvo na Gorenjskem, kjer je kmet last* nik polja in ima razmeroma malo njiv, prav dobro razvito. Ker ima malo sve* ta tudi lahko bolj pogpoji. Na Dolenj* skem, kjer je kmet še bolj suženj (tla* čan) in nima posestva, je pa zato len in neumen in tako zanemarja obdelo* vanje Najlepše in najrodovitnejše po* krajine so tam, v primeri z drugimi de* želami. Ie slabo obdelane. Pšenica uspeva na Dolenjskem, zla* sti pa na Krasu prav dobro, rži pa ne sejejo mnogo. Največ pridelajo ajde. prosa in ovsa. Ajdo. ki jo sejejo po prvi žetvi, večkrat vzame slana, tur* ščico z velikim pridom sade le na Vi* pavskem v daliavi 7—8 ur. Žrleti bi bilo. pravi Herrmann, da bi vpeljali na Ljubljanskem barju riž, ker je barje tako pripravno zanj in bi bila prava dobrota za na žitu ubogo Kranjsko. Ker se ne prideluje mnogo ječmena, tudi ne varijo toliko piva, kakor dru* god. Vendar pa v Kranju in Ljubljani kuhajo zelo dobro pivo. Lan sejejo po vsej deželi zelo pogo* sto; uspeva pa boljše na hribovitem svetu, kakor v ravnini, ker je zemlja bolj globoka in mastna. Njive za lan gnoje na poseben način. Potrosijo jih namreč po zimi s pepelom, ki ga več* krat prineso prav od daleč z velikimi troški, poleg tega pa zemljo obdelajo večkrat in zelo natanko. Konopljo sejejo le v malokaterih krajih in zelo malo, kakor tudi še v Valvasorjevih časih, čeprav da več prediva, pa je pre* debelo. Tobaka ne pridelujejo, pač pa sem ali tja *afran. Pomanjkanje žita in drugih pridel* kov po največih krajih je Kranjca na* pravilo za zelo industrijskega človeka. Cela množica je po deželi manufaktur in tovarn, ki preživljajo veliko število prebivalstva in puste krožiti znatne vsote. Industrija je pa sploh na Go* renjskem in v enem delu Notranjske močnejša kakor na Doleniskem. Vzrok temu je v glavnem ta da ima kmet tam svojo posest, tu pa ne Poleg tega je pa tudi revščina močan faktor, ki žene CJorenjca k industriji, ker bi ^e ta del dežele s svojimi pridelki preži* vel koma i tri m esece. Nedpstatck dobi z Dolenjske ali od drugod. Najvažnejša in naiobširnejša manu» faktura je na Kraniskem brez dvoma platnarstvo. Po vsej deželi se ne izdela samo ve* lika množina različnega platna, tem* več tudi čudovito mnogo čipk. Skoraj vsak gospodar in vsak hla* pec je obenem tkalec — ženske se pa že od nijnežnejše mladosti n ajajo k preji in izdelovanju čipk. Kranjski tkalci so slavni, in vsako leto jih gre mnogo iz dežele. V Tiessovi tovarni za blago v Celovcu delajo sami Kranjci. Vse čipke so klekljane, vendar pa izdelajo n.alo fi= nejših. zato pa tem več preprostejših in širjih vrst. Razen platna in čipk natko tudi mnogo platnenih port. So tz sukai a in rdeče turške niti. ki so vtVane tako, da tvorijo različne vzor* ce. Končno izdelujejo tudi posebno vrsto finega ozkega platna, ki se ime* nujo t ar ~ica in jo rabijo po deželi za gube in okra* ske na obleki preprostega ljudstva. Iz platnenih krp izdelujejo tudi pa* pir, vendar je samo v Žužemberku papirnica na Kraniskem in oa v Ajdovščini, ki pa že spada pod Goriško. Mnogo se jih preživlja tudi s prede* lovanjem slame, zlasti s slamnikarstvom, ker slamnike po vsej deželi nosijo zelo mnogo. Najraje črne in okrašene z dolgimi trakovi. Kakopak, sai je bil notopisec koncem iuniia v Sloveniii! Največ slamnikov napravijo v Ihanski fari. Najvažnejši Predmeti zunanje trgovine so platno. sukanec in činke Ta skoraj edina preživlja prebivalce Škofje Loke in mnogih drugih krajev. Nekdaj so imeli loški meščani to kup* čijo skoraj sami v rokah, sedaj (nam* reč 1780. 1.) je pa splošna, vendar se pa z njo bavijo najbolj po Gorenj* skem. Je pa tudi skoraj neverjetno, ka* ko zelo sc ti ljudje bavijo s prejo in tkanjem. Moški in ženske, vse prede in tke. Kmet kot lastnik svoje domačije je ves pri delu: ve, da dela za sebe in za svojo družino. Otroci, in če tudi jih je cel tucat, so mu dobrodošli gostje, samo presti se morajo naučiti. V vsa* ki kmečki hiši predejo vso zimo pogo* stokrat prav proti polnoči. Ob treh ali štirih zjutraj zbudi gospodar svoje lju* di, ki predejo in tko do osmih. Gospo* dar razdeljuje delo Hlapci tko. otro* ci in ženske predejo, on sam pa odvi* ja prejo. Vse se godi v isti sobi V vsa* ki še tako mali soseski so v navadi obi* ski na preji Vsak dan se snide taka družba s povesni. danes pri Janezu, ju* tri pri Lipetu. Ob šestih zvečer je za* četek. Vsaka predica vzame svoj kolo* vrat in svojo preslico seboj. Družba sedi v krogu okoli gorečih trsk na »hlapcu«, prede pozno v noč in si pre* ganja čas s petjem in pripovedova* njem zgodbic o strahovih in storij o copernicah in kar je še drugega temu podobnega. Napravili so posnemanja vreden poizkus, da bi v korist teh družb na prejah preveli prijetne in koristne pripovedke v slovenščino in jih razdelili med narod. Sem in tja je že dosežen uspeh. Smer trgovine s platnom in čipkami gre večinoma proti Italiji, zlasti pa •» Senegalijo. Računajo, da nese deželi letno do 400.000 goldinarjev. Gospod Herrmann je velik kavalir. kar je dokazal tudi na mnogih drugih krajih svoje prezanimive knjige. Po* mislite, on pravi, da so Kranjice najbolj snažne med vsemi Avstrijkami in najbolj deviške. Ali so se naše prababice tako izpre* menile v sto letih od Valvasorja da Herrmanna, da jih ni več mogoče spo* znati? Valvasor namreč prejo oprav* l.ia kot naj razuzdane jše zabave in sha» jali.šča prešustnikov in grešnic, še ce* lo to trdi robati baron, da so posledi* ca preje — vsi nezakonski otroci, če ni oklic enkrat za trikrat. No, oba gospoda sta nam po naj* boljši vesti povedala, kaj je rodite zemlja našemu sto in sto letnemu se* jalcu, kako ga jc hranila in oblačila. Le na glavni sadež sta oba pozabila! Kaj pa je s krompirjem?! Ja, tega pa prvi še ni poznal, drugi ga pa v naši domovini še ni-videl, ker so ga sadili šele za poizkušnjo samo najnaprednejši kmetovalci po svojih vrtovih. O tem plemenitem sadežu naj nam pa spregovore drugi, zlasti boso* nogi pater Marko Pohlin. A. G. izletništvo in vandalizem Kako se v naravi ne smeš obnašati Kdor po daljšem odmoru dandanes obišče šmarnogorsko »Grmado«, kakor ji pravijo turisti, »gun vrh«, kakor se izražajo kmetje, hriba skoraj več ne bo spoznal. Cel greben, zlasti vrh (kjer o nekdanjem kamnu (znamenju) SPD ni nobenega duha ne sluha več), je eno samo prostrano mestno smetišče in zajedno veliko črno pogorišče. Kamor stopiš, povsod črepinje razbitih steklenic, ob katerih se morajo poleti bosonogi otroci domačinov, ponoči pa divjačina — raniti: lupine oranž, citron .obrezki jabolk; mastni in nemastni papir: časopisi, strgani in celi; havarirane škatlje papirnate in pločevinaste: odpadki cigaret: trava in listje požgano; drevje, ki na teh strminah že itak ne uspeva, je osmojeno; steza pa je vsa črna od neprestanih požarov in nalašč zakurjenih ognjev. Nad tem se mora vsak pošten človek zgražati ter se vprašati, da-li pojde to tako naprej, da bo na Šmarni gori gorelo skoraj vsako nedelio? Je-Ii res potrebno da nedeljski izletniki kurijo ognje, kade tobak in brezskrbno mečejo goreče vžigalice in tobačne ostanke po — tujem gozdu? Mora to biti. da mestni človek na izletu, komaj da zapusti vlak ali avto. že sleče svojo mestno kulturo (?). se prelevi v divjaka in se vede v prosti naravi na prostaški način? Ali res ni mogoče doseči, da bi se izletniki vedli v naravi tako. kakor se mora vesti gost pri svojem gostitelju, t. j., da bi se zadrževali mirno, da ne bi vpili, vriskali in kravalirali. ne uničevali nasadov, a pri svojem odhodu za seboj tudi pospravili? Vsaka kmečka hiša. katero pasiraš pri vrnitvi, bo rada sprejela tvoje papirnate odmetke. ker ljudem vedno primanjkuje papirja za podkuriti. ali pa vrzi vse skup mimogrede na gnoj Samo na gori odpadkov ne Duščaj! Mestni človek, ki v mestu ve prav dobi o razločevati, kaj ie moje in tvoje, to na kmetih, v naravi naenkrat pozabi. In vendar bi se moral vsak izletnik zavedali, da narava, travnik, polje gozd. ni — res nuiiius. marveč da ima svojega lastnika, pri katerem si le toieriran gost. ki mu lastnik svoje imetje zaupa v kar najbolj prizanesljivo vporabo v dobri veri, da je pošten in vzgojen in da mu ne bo delal škode. So tu seveda, kakor povsod, izjeme in njim vsa čast! Toda pretežna večina zletnikov. zlasti sodobna mladina, nima za to nobenega smisla in se ne kaže vredna takega zaupanja. Slične razmere najdemo tudi na ostalih, ljubljanskim izletnikom bližnjih hribih, n. pr na Katarini, na polhovgraj-ski Grmadi. Vendar tako hudo, kakor na Šmarni gori, ni nikjer, kajti ravno Šmarna gora je najbolj izpostavljena točka v bitkah z — vandali. Ker smo že pri graji, še nekaj besedi o smučarjih, ki se ne vedejo tako. kakor bi se morali obnašati in katerim .ie s pravkar grajanimi izletniki skupno pomanjkanje čuta za tujo lastnino in brezobzirno nastopanje, kar mora biti vse že enkrat na glas povedano, pa naj bo zamera na desno ali levo. Tudi zoper razne smučarje imajo naši kmetie polno pritožb. Vozijo križem kražem, po travnikih, kjer navadno ne povzročajo škode, pa po ozimini, ki jo z dilcami seveda poteptajo, po gozdu. kjer lomijo mlado drevje, zlasti vršičke mladim smrekam. A na potih jih le redko srečaš. In vendar ie po poljskem in gozdnem zakonu prepovedano hoditi drugod, kakor po potih. Kdor se hoče o takem početju smučarjev na lastne oči prepričati, temu ni treba daleč hoditi. Naj pogleda enostavno malo v tivolski gozd takoi za nodturnsko eraščino kier bo doživel čudeže ali pa nai se noda k tako zvanemu »Woris-hofnu«. kier bo videl kako so na ograjeni parcel1 dr O.-a letošnjo zimo smu-čarii polovico ograje demoiiraii. samo da so se mogli voziti navzdol po neznatnem bregu. Naj se nam tu ne prihaja z običajnimi frazami, kakor »zimski šport«, »krepilo telesa«, »uživanje narave« in podobno! Vse, kar je prav. vse do gotove meje! Tudi izletništvo, turistika in zimski šport. A ta meja je z opisanim nastopanjem nekaterih izletnikov, turistov, smučarjev prav gotovo daleko prekoračena. In posledice takega brezobzirnega obnašanja navedencev se že kažejo. Dočim so bili kmetje pred vojno in tudi še po prevratu zelo prijazni napram mestnim ljudem, je opažati sedaj že dalj časa. da so napram turistom vidno nerazpoloženi, ponekod naravnost sovražni. v kolikor ne gre morda za tiste, ki so na izletnikih direktno interesirani. Prav redko te še kak kmetič, s katerim se srečaš, pozdravi, kakor je bilo poprej v navadi: a če ga pozdraviš ti, ali kaj vprašaš, riskiraš, da te še ne pogleda ne. Naj bi vsakdo, ki namerava hoditi po gorah, s smučmi ali brez njih, izprašal vest. ima li potrebno vzgojo za gore, potrebno spoštovanje do njih avtohtonih prebivalcev in njih lastnine. A če bi odgovor ne bil povol.ien, naj se poprej Piše med gozdovnike ali skavte, pri katerih naj se najprej temeljito izšola. X. Y. Kupujte „Zvezdanko"! Ivan Baloh: Uganka TRIZLOŽNA BESEDA. I. DVOZLOŽNA BESEDA. Bog sam ga je ljudem ustvaril, v dobroto samo jim ga je podaril, a človek časih napačno ga rabi, če z njim predaleč se spozabi. Od Noeta pa do današnjih dni je bilo mnogo takih že ljudi, in ženitnina in pogreb in nova maš*, kjer žalostni, veseli so ljudje, se vsakdo ž njim lepo ponaša, da več se govori in več pojč. Ne išči ga v studencu, reki, morji, in ne v oblakih ga neba, ne išči v suhi ga še skorji, ker suhih on r..e mara, ne pozna, morda hitrejše boš uganil, če ni te danes že prekanil, rdeč je, črn, bel. rumen, po tem ne vpraša pač noben. II. ENOZLOŽNA BESEDA. Beseda štiri črke le ima, kot last ga revež ne pozna, visoko gori on stoji, čim višji je, tem bolj slovi. Slovenci niso jih imeli, ker so le koče svoje šteli, pa je minljiva vsaka čast. trohljiva tudi njih oblast, gotovo nimaš ga še ti, če hiša tvoja revna ni. III. OBE BESEDI SKUPAJ. Če ga na hribčku res imaš, vesel se večkrat vanj podaš, tam si vesel, pozabiš tugo, prodaj ti prvo, kupi drugo, in daleč znan boš kot možak, kot bogatin - graščak. * Vino - grad Najboljše, najtrajnejše. zato 13 najcenejše! Škrat in nogavička Škrat ie bil majhen kužek, ki je živel s svojo mamico v starem sodu. Sod je ležal na vrtu perice Marjane. Škrat ie imel svoio gospodinjo zelo rad in je bil vedno pri njej, kadar je prala perilo ob studenčku. Časih je bil poreden in tedai je Marjana metala pesek za nj m. Nekoč pa se je zgodila nesreča. Med tem. ko je sedela Marjana v kuhinji, je padla majhna nogavička z vrvi, na kateri se je sušilo perilo, in veter jo je odnesel preko zidu. Perica je iroslila, da je Škrat ukradel nogavico, zakaj v starem sodu je bila našla nekaj volnenih nitk. Joj kako krivična je bila ta sumnja! Pred nekai dnevi je bil dal stari hlapec Matevž Škratu raztrgano nogavico, da se je z njo igral in od tiste nogavice so bile v sodu ostale volnene nritke. Drugi dan, ko je Marjana prišla na vrt z velikim čebrom umazane vode, se je odiprla lesa in vstopil je mesarjev vajenec. Joj. grcza, menda ga ne mislijo dati mesarju? Škrat je vzel pot pod noge in stekel na ulico. Kogarkoli je srečal vsakega je vprašal, ali ni morda videl nogavičke. Srečal je veliko belo muco, a ta je bila ošabna in ni hotela odgovoriti. Ko se je Škrat ujezil in zabevskal, mu je pokazala ostre kremplje in tedaj je Škrat seveda pobegnil. Prišel je do velike doge, ki se je grela na solncu a ta je bila tako zaspana, da tudi ni hotela odgovoriti. Pniišel ie k majhnemu pastiučk/u in vprašal ,če on morda ve, kje ie nogavička gospe Marjane. Pastirček je igra>l na harmoniko in ni dal odgovora. Ko ga ie Škrat rahlo sunil z gobčkom v nogo, se ie pastirček na ves glas zadri: »Za Boga. pusti me pri miru, saj vidiš, da igram.« Ves žalosten je dospel do majhne črne mačke, ki se je igrala z lepim zelenm trakom, a tedajci ie pritekel velik volčjak in Škrat jo je popihal. Bežal fe in bežal kar so ga nesle noge. in prišel tako na majhno kmečko dvorišče. Tu ie začuj neznan glas: •'Česa iščeš tu?« Škrat je pogledal in videl lepega petelina. »Perica Marjana, moja gospodinja je izgubila nogavičko in jaz bi jo rad našel.« »Tako, tako! Nu, Ie vzemi jo, tamle visi!« In res ie visela lepa Jbela nogavička na veji nožnega grma. Škrat se je prisrčno zahvalil in stekel domov. Lahko si mislite, kako vesela ie bila gospa Mariana. ko je zagledala Škrata z nogavičko. Pobožala ga je po glavici in tudi sladkorčka mu je dala; zelo, zelo rada ga je imela od tistih dob. Kako je dobila kamela grbo To je druga povest; pripoveduje nam. kako je dobila kamela svojo veliko grbo. V pradavnem času, ko je bil svet ves nov in popoln in so živali pravkar pričenjale delati za človeka, je živela kamela. Živela je sredi divje pustinje, ker ni imela volje za delo; razen tega je bila sama divja. Obirala je šibje, trnje, bodičja, tamariske, osat in plevel. Bila je neznansko lena; ako jo je ta ali oni ogovoril, se je zadrla: »Gr-r-r!« Samo »gr-r-r« in nič več. Nekega ponedeljkovega jutra je nepričakovano prišel k njej konj s sedlom na hrbtu in z uzdo v gobcu, rekoč: »Kamela, draga kamela, pridi iz hoste in dirjaj kakor mi.« Kamela se je zadrla: »Gr-r-r!« Konj je odšel in povedal človeku. Zdajci je pritekel k njej pes s palico v gobcu, rekoč: »Kamela, draga kamela, pridi, lovi in nosi kakor mi.« Kamela se je zadrla: »Gr-r-r!« Pes se je odstranil in povedal človeku. Nato je pristopil k njej vol z jarmom okoli vratu,« rekoč: »Kamela, draga kamela. pridi in vleči lemež kakor mi.« Kamela se je zadrla: »Gr-r-r!« Vol je odstopil in povedal Človeku. Pod konec dneva je človek poklical konja, psa in vola, rekoč: »Prijatelji moji, trije prijatelji moji. zelo vas obžalujem (s svetom vred, ki je ves nov in popoln); ta grgračka v pustinji noče delati, sicer je bila sedaj tukaj. Pustil jo bom torej tam, kjer je, vi morate pa garati v dvojni meri, da opravite njeno delo.« To je povzročilo trojki silno jezo (nad svetom, ki je bil ves nov in popoln). Živali so se dogovorile in se zbrale na sestanek ali shod na meji pustinje. Mimo je prišla kamela, žvečeč plevel, neznansko lena in se zarežala. Zadrla se je: »Gr-r-r!« in se zopet odstranila. Zdajci je prišel džin, poglavar vseh pustinj, zastrt z oblakom prahu, (dži-ni potujejo vedno na čarodejen način) in je pristopil k shodu zbrane trojke. »Poglavar vseh pustinj,« je izprego-voril konj. »je li prav, da nekdo lenu-hari ,ko je svet ves nov in popoln?« »Nikakor ne,« je odvrnil džin. »Dobro,« je nadaljeval konj, »sredi divje pustinje pa živi stvor (in tudi sam je divji) z dolgim vratom in visokimi nogami, ki še ni opravil trohice dela od ponedeljka zjutraj Neče dirjati.« »Ho!« je pisnil džin. »to je moja kamela, tako mi vsega zlata v Arabiji! Kaj pravi na to?« »Zadira se: »Gr-r-r-!«, je opomnil pes, »in noče loviti in nositi!« »Ali pravi še kaj drugega?« »Samo »gr-r-r,« in neče vlačiti le-meža,« je dodal vol. »Prav dobro,« je dejal džin. »Nagrbil jo bom, ako izvolite trenutek počakati.« Zamotavši se v prašni plašč je odšel džin po pustinji na poizvedovanje. Našel je kamelo, neznansko leno, ko se je zamišljeno gledala v mlaki vode. »Moja dolga, napihnjena prijateljica,« jo je ogovoril džin. »kaj pomeni to. da baje nočeš prijeti za nobeno delo. ko ie svet ves nov in popoln? Kamela se je zadrla: »Gr-r-r!« Džin je sedel in pričel, podprši si * roko brado, izmišljati nekakšno veliko čarovnijo, a kamela se je med tem zamišljeno gledala v mlaki vode. »Zaradi tebe morajo delati tri živali že od ponedeljka zjutraj preko svoje delovne dožnosti in sicer vse zbog tvoje neznanske lenobe,« je nadaljeval džin, na kar je snoval dalje svojo čarovnijo, podprši si glavo z roko. »Kamela se je zadrla: »Gr-r-r!« »Nikoli več se ne bj tako zadri, če bi bil na tvojem mestu,« je rekel džin; utegnilo bi se pripetiti, da bi se kedaj zarekla. Napihnjenka, moja volja je, da delaš.« A kamela se je znova zadrla: »Gr-r-r!« Ali ko se je tako zadrla, je opazila, da se ji hrbet, ki je bila tako po nosna nanj, bolj in bolj napihuje v ve liko, debelo, štrčečo grbo. »Ali vidiš?« je dejal džin. »Tisto grbo si zaslužila s svojim lenuharenjem. Danes je četrtek in od ponedeljka, ko so pričeli delati, še nisi opravila tro hice dela. Zdaj pa hajdi na delo.« »Kako naj delam,« je rekla kamela, »s to grbo na hrbtu?« »To ima svoj namen,« je odvrnil džin. »To je vse zato, ker te tri dni ni bilo na delo. Odslej boš lahko delala tri dni brez hrane, kajti lahko živiš od svoje grbe; nočem, da bi mi očitala, da nisem ničesar stori! zate. Pojdi iz pustinje, pridruži se ostalim trem živalim in se dostojno vedi! Hajdi!« In kamela je poskočila z grbo in vsem telesom in odrinila k ostalim trem domačim živalim ter se jim pridružila. Od tistih dob ima kamela grbo. (imenujemo je »grbo«, da ne žalimo njenih čustev s priimkom »grda«). Ali še doslej ni zadostila za tri dneve, ki jih je bila zamudila ob prapo-četku sveta in se še danes ni naučila dostojnega vedenja. Fianka Lavrenčičeva: Metuljček Belček Belček, sinko neposlušen, ves vesel in hudomušen, mamici se je pritožil, da bi rad nad vrtom krožil. »Joj, joj,« de mati, »Bog obvari, z doma, Belček pa nikari; mraz je še, ni cvetk in trav, da bi z njimi se igral.« »Kaj bi čakal zvončkov jaz, solnček sije, ni več mraz!« Pravi Belček in nad rušo vzdigne se z veselo dušo. Ze se ziblje, v zraku plava, toda težka mu je glava. Joj,« se pozno je skesal, »mar bi bil doma ostal!« Fofotaje se spusti, na gredici obleži; glejte, krilca sncžnobela so mu v mrazu ohromela! Zvija se telesce malo, oh, in že je iztrepetalo ... Sam si hotel svoj pogin, Belček. neposlušni sin! RpvmAtl7A«n "gan/e v kosteh, giht ivevmauzem ,šiias zdravi naj! uspešneje REISANAL PASTA Dobi se v vseh lekarnah. Proiz« vaja lekarna ARKO. Zagreb L Ilica št 12 Storija brez konca Živel je nekoč kralj, mogočen in bogat, ki je imel lepo, mlado in prijazno hčerko. Ni bil posebno priljubljen. Za svoje vladarske posle se je kai malo mentf. Silno rad pa je poslušal istoriie. Poslušal bi bil venomer, podnevi in ponoči kot malo dete. Kadar pa mu je kdo povedal izredno lepo povest, je dejal: »Škoda, da ima vsaka istorija konec. Ali ga ni človeka na svetu, ki bi vedel storijo brez konca?« In lepega dne je razglasil po svoji deželi in še delj: »Kdor zna povest brez konca, dobi mojo hčerko za ženo, po smrti pa mi bo naslednik. Kdor se pa tega loti, a mu zmanjka povesti, gorje mu! Vržemo ga za vse žive dni v temen grajski stolp.« Oglasilo se je mnogo pripovedovalcev. Pripovedovali so dneve, tedne mesece, a brezkončna ni bila nobena povest. Kraijična pa je zaman čakala ženina in se bala. da se postara. Smilili so se ji tudi ubogi jetniki v stolpu, ki jih je bilo čedalje več. Venomer je prosila očeta, da bi preklical svoi muhasti razglas, a vse zaman. V gorah tiste dežele je živel mlad pastir. Pasel je vaške ovce in koze, ležal v travi in gledal v sinje nebo. Zraven si je pripovedoval najlepše pravljice za kratek čas. Pa je prišel tudi do njegovih ušes kraljev razglas. Zato se je odpravil v mesto, stopil pred kralja in dejal: »Kralj, jaz znam brezkončno povest. Ce se nisi premislil zaradi nagrade, lahko kar pričnem.« Ko je kraijična to čula. se je prestrašila. Skoda se ji je zdelo mladega, zagorelega pastirja z jasnimi očmi. Zato ga je prosila, naj odntha od svoje namere. On pa jo je potolažil: »Ne boi se, kraijična, moja povest je daijša od človeškega življenja. Sedaj pa celo ne popustim, ko sem tebe videl.« Kraijična je zardela iT odšla iz sobane. Pastir pa je kar začel: »V deželi je živel kralj, pameten in skrben za svoje podložnike. Neko jesen je bila v njegovi deželi izredno bogata letina. Toliko je biio pridelka, da so bili napolnjeni vsi skednji in kašče dežele, pa je še ostjio božjega žegna. Zaradi tega je kralj postavil veliko, strašansko veliko kaščo in dal vanjo shraniti vso pšenico, kar je je še bilo, za huda leta. Nato so zapahnili in zazidali okna in vrata kašče. da ni bilo nikjer odprtine. Le v ploščati strehi ie bil zanikrn zidar pustil majceno, majceno luknjico. A zgodilo se je. da se je priklatil v deželo roj kobilic. Kakor velik oblak so se spustile baš na streho kraljeve kašče. Zaslutile so v njej pšenico in najrajše bi bile planile po njei. Iztaknile so luknjico v strehi, ki pa ie bjla tako majhna, da ie mogla skozi njo le po ena kobilica. In tako ie zlezla najprej prva kobilica skozi luknjico in si prinesla zrno iz kašče. Nato je zlezla druga kobilica skozi luknjico in si prines-a zrno iz kašče. Nato je zlezla tretja kobilica skozi luknjico in si prinesla zrno iz kašče. Nato je zlezla...« Tako je pripovedoval pastir ves prvi dan do večera. In drugo jutro je zopet pričel: »In potem ie zlezla zopet druga kobilica skozi luknjico in si prinesla zrno iz kašče. In notem je zlezla zopet druga kobilica skozi luknjico in si prinesla zrno iz kašče ...« In vsak večer je končal s temi besedami. Kraijična ie prišla časih pogledat. poslušala je in se smehljaja Iz sobane je odhajala vesela in dobre vobe. Tako je pripovedoval pastir tri dolge mesece in kralj ga ie potrpežljivo Doslušal. A nekega dne ga je prekinil: »Prijatelj, dovolj mi je tvojih kobilic! Povej rajši, kaj se je zgodilo potem.« »Kako naj ti, o kralj, povem kaj se je zgodilo potem, ko ti še nisem povedal, kaj se je bilo zgodilo poprej.« In je mirno nadaljeval: »In potem je zlezla zopet druga kobilica skozi luknjico in si prinesla zrno iz kašče ...« In kralj ga je poslušal potrpežljivo nadaljne tri mesece. Nato je dejal: »Prijatelj. do grla sem sit tvojih kobilic. Mislimo si, da so izpraznile že vso kaščo, in povej dalje.« »To je nemogoče, kralj! Saj so izpraznile doslej komaj tisočinko vsega zrna. Kako naj si mislim, da je kašča prazna, ko je še toliko kobilic lačnih in imam dobro srce. Le potrpi, gospod kralj.« . Tako je opogumi1] kralja, da je poslušal še tri mesece: »In potem je zlezla zopet druga kobilica skozi luknjico in si prinesla zrno iz kašče...« A lepega dne je kralj planil po koncu. si zamašil ušesa in vzkliknil: »Vzemi hčerko in še kraljestvo po vrhu. le meni prizanesi s temi strašnimi kobilicami.« Pastir mu je prizanesel in dobil kraljično in kraljestvo. Prvi njegov vladarski čin je bil ta. da je izpustil nesrečneže iz temnega stolpa. Ti so se razleteli po vsem svetu in postali pisatelji. Zakaj v ječi so tuhtali venomer Ie zapletene, brezkončne storije. (Prosto po Robertu Knopfu.) Ko je bilo Jakcu 5 let Ko je imel Jakec štiri leta, jih je imela njegova scstrica Majda dvakrat toliko, zakaj bilo ji je osem let. Majda je imela Jakca zelo rada, tako rada, da je bilo Jakcu časih kar nerodno, ker se je sestrica toliko ukvarjala ž njim. Ko je Jakec nekoliko odrasel, je do* bil bratca, ki mu je bilo ime Mihec. Njegova mamica je imela z novim bratcem toliko posla, da je Jakca dala kar Majdi v oskrbo: in sestrica je ta: ko živo skrbela zanj, kakor da bi bil še zmerom tako majhen. Malo preden je Jakec proslavil svoj peti rojstni dan, je mamica odkrila, da Majda vendarle nekoliko preveč skr^ bi za Jakca in da mu daje premalo pri* like, da bi sam skrbel zase. Zato je prijazno poklicala Majdo k sebi in ji rekla, če ima Jakca res rada (kar je seveda Majda potrdila), naj ne stori vsega namestu njega in naj ga pusti, da se bo tudi sam naučil, kako se na* pravi to ali ono. In tako je prišel Jakčev rojstni dan in ž njim vse polno daril in zavojev. Pa se je tedaj Majda spomnila, kaj ji je mamica naročila, in zato ni vzela škarij in prestrigla motvozov, ampak je gledala, kako bo Jakec sam odprl zavoje. In ko sta prišla na gostijo dva maihna Jakčeva prijatelja in so vsi sedli k čaju, je Majda dala Jakcu škat« lico z užigalicami in mu je naročila, nai sam prižge sveče. l\ kako so se mu smejali! Toda še bolj veselo je bilo, ko mu ie sestrica dala v roke širok nož in mu rekla, naj zdaj razreze kolač. Jakec je vstal s stola in vse oči so se obrnile vanj. Ni vedel, kje naj nastavi nož: tako lep se mu je zdel beli slad* kor na kolaču, da mu je bilo kar hudo, če bi ga moral prerezati. »Nu, začni, Jakec,« je rekla Majda, »in pazi, da boš prav zarezal!« Jakec je zapičil nož v kolač in je odrezal velike kose za svoja dva mala prijatelja in Majdo in Mihca in enega zase. »Kako je lepo, da nas je ravno pet,« je dejal. Oskar Hudales: \ Dva prijatelja (Konec) Odslej je Miha medveda vzljubil. Ce mu je bilo dolgčas po njem, ga je poiskal pred brlogom in mu kaj prinesel. V jeseni mu je nabral lesnik in gob in medved si je to zapomnil. Včasih je spremljal drvarja ves dan kot zvest pes in izražal svoje zadovoljstvo z zamolklim: »Vof, vof.« Ako je kak dan zgrešil svojega človeškega prijatelja, ga je tako dolgo iskal, da ga je našel. Njegove majhne oči mu pri iskanju sicer niso mnogo služile, pač pa njegov izvrstni voh, ki ga tudi v velikih razdaljah ni varal. Ob hudem deževju, ko Miha ni zahajal na delo, ga je poiskal v koči. Na svoj sladkor ni nikoli pozabil. Le v kočo ni hotel iti. Obstal je vedno na pragu. Mirno je pustil, da ga je Miha praskal za ušesi ali po hrbtu. Včasi se je vzpel na zadnji nogi in se smešno zibal sem in tja. Igral bi se ko mlado mače... Biio je že sredi jeseni. Gozd je ru-menel. Solnce je zgodaj ugašalo, vsak dan so bile sence bolj hladne. Drevje je bilo na^tlalo po gozdu mehko, šumečo odejo. Življenje v šumi je bilo vsak dan tišje, mnogo njenih pernatih prebivalcev je zbežalo pred prihajajočo zimo daleč na jug, siničke pa so se odpodile nekam v dolino. Miha je prodal svoje oglje, le nekaj drv bi bil še moral spraviti na drčo. Za zimo bi se bilo tudi treba preskrbeti. Lepega jesenskega popoldneva se je spravil na delo. Rad bi ga bil dokončal še ob lepem vremenu, zato je hitel, da mu je kljub hladnemu vetru pot lepil srajco ob hrbtku. Drva so bila temeljito suha in lahka. Nosil in vlačil je, čim več je mogel. Bil je tako zatopljen v svoje delo, da je skoraj preslišal šum korakov za svojim hrbtom. Ko se je okrenil, je zagledal gospodskega človeka v lovski obleki Miha v svoji samoti ni maral ljudi. Tudi če so prišli po opravkih, je skrbel, da jih je čim prej odpravil. Lovcev, ki jih je kratko označeval s postopači, še posebno ni maral. Vzljubil je bil svojo divjino. Vsako drevo, vsaka tra-vica, vsaka najmanjša živalca mu je bila draga. Z njim vred se je veselil življenja in dela. Zato ni mogel razumeti, da se najdejo ljudje, ki s kruto roko posegajo v to življensko pesem. Pogledal je lovca s strani in mu obrnil hrbet. Komaj da mu je odzdravil. »Hej očka,« je povzel gospodski človek. »ali je tu pri vas dobiti kaj pred puško?« »Nič,« ga je kratko in osorno odvrnil Miha. »Oho.« je menil lovec. »Tega vam pa ne verjamem. Tu mora biti divjačine cele trume.« »Pa če tudi je je cele trume,« se je razhudil Miha, »vas to nič ne briga. Pustite živali na miru! Saj vam ni nič na poti. Še meni ni, ko sem vedno tu v gozdu. Svetujem vam. gospod, da se vrnete, od koder ste prišli, in svoj čas uporabite v koristnejše svrhe.« Lovec se je začudil tem besedam, ki jih očividno ni pričakoval. Odvrnil ni nič več. Nekoliko osramočen je nejevoljno zamahnil z roko in počasi odkorakal v goro. Tudi Miha ni nič več rekel. Lovčev prihod ga je spravil v slabo voljo in na tihem je iskreno želel, da ne bi lovec ničesar ustrelil. To bi mu bilo v zadoščenje. Neka temna slutnja na mu ni dala minu. Pogosto je pogledal v ona smer. kamor je bil odšel lovec. Bil je čedalje bolj nemiren. Hipoma je opustil delo in odšel za tujcem. Prestrašila ga je misel, ki se mu je pravkar porodila: Kaj, če se srečata z medvedom? Če ga lovec ustreli? Da mu ubije najboljšega prijatelja? Ne, tega ne sme dopustiti! Sopihal je v hrib in sledil lovca no stopinjah. Kaj naj mu reče, ko ga dohiti? Ali naj pove, da mu je medved prijatelj? Ne: Smejal bi se mu in mu ne bi verjel. Sklenil ga je zlepa pregovoriti Pa saj ga ne bo ubogal. — Dobro: Pojde na zgrda! Nažene ga, ko kakega šolarčka. Ni Se nrav skončal teh misli, ko je počila puška. Pok se je odbijal od dreves in presunil oglarja kakor električna iskra. Z vso silo se je pognal skozi grmovje. Ko je prisopihal na jaso, mu je od strahu zastal korak. Nekaj korakov od njega ie stal lovec s puško ob licu in meril na medveda, stoječega kakih dvajset metrov dalje. S prvim strelom naibrže ni pogodil in ie kocinarja samo spravil v divji srd. Kazal je zobe, renčal in jezno zibal glavo. Miha je vedel, da se gre za sekunde. Zakričal je na vse grlo: »Pustite medveda!« Lovec se je nenavadnega klica prestrašil, se zdrznil. Puška je sicer počila, a krogla je zgrešila cilj in se zarila v drevo na nasprotni strani jase. Miha je skočil z grmovja in ko je medved zagledal svojega prijatelja, se .ie takoj pcmiril in se spustil na vse štiri. Lovec, ki ga je ta nenavaden dogodek popolnoma zbegal, ni vedel, kaj naj stori. V drvarju pa je rasla jeza. Prijel je tujca za rame in rekel še dokaj mirno: »Žival mi je nekoč rešila življenje. Razumeli boste, da je zato ne morem dati ubiti »Kaj to meni mar,« je jezno odvrnil lovec. »Jaz se zverini tudi ne morem dati požreti.« »Lažete,« se je razhudil Miha. »Prvič dobro vem, da vas medved ri napadel. ker je preveč dobrodušen. Drugič sem vas že malo prej svaril, da ne hodite v goro.« Čedalje bolj je kipela jeza v njem. »In da vas ne bo več skominalo po nedolžnih živalih,« je nadaljeval, »vam dam tale nauk.« Prijel je lovčevo puško in jo z vso silo treščil ob bližnje drevo, da se je prelomila na dva kosa. »In zdaj glejte, da izginete!« Lovec ni rekel nobene besede več. Kdo ve. ali se je zbal obeh robatih nasprotnikov, ali je tako močno delovala nanj veličina tega nenavadnega prijateljstva. da je pomaknil klobuk na oči in se hitro spustil po hribu navzdol. Miha je stopil k nepremično stoječemu medvedu in mu segel s težko roko v topli kožuh. Medved je rahlo drgnil kosmato glavo ob drvarjevo hlačnico Dolgo sta stala tako sredi veneče jase in gledala v zahajajoče so'ice. Naposled je Miha spregovoril: »Danes sem ti plačal svoj dolg prijatelj... Le tega ne morem razumeti: zakaj morajo ljudje vedno ubijati in moriti. Ti si zver brez duše, kakor pravijo. a vendar si boljši in plemenitejši od onih. ki so si doli v nižavi zgradili svoje bele domove.« Solnce je poslednjič poljubilo vrhove dreves, ko sta odkorakala vsak proti svojemu domu. Jesenska sapica je šumela skozi listje... Kupujte „Zvezdanko"! Šport Športni drobiž Letošnje tekmovanje za srednjeevropski pokal je v nevarnosti. Lanski prvak Fe* renczvaros je že odpovedal svojo udelež* bo, ker odpotuje v Ameriko. Tudi drugi madžarski klub Hungaria namerava oditi v Južno Ameriko. Madžarsko bo torej za* stopal Ujpest ter eventuelno Bocskay ali III. okraj To pa gotovo ne bo konveniralo niti Čehoslovakom niti Avstrijcem. Vpra* sanje pa je tudi, kaj bodo napravili Itali* jarii z ozirom na zadnje dogodke na Duna* ju. Položaj je sedaj tak, da je mogoče, da 6e tekmovanje sploh ne bo vršilo ali pa bo* do mogoče povabili nas k sodelovanju. Zdi se pa, da se bomo mi lepo zahvaliti za to čast. Najbogatejši nogometni klub sveta je gotovo londonski Tottenham Hotspurs. Kljub temu, da je lani padel v drugi raz* red, je letos imel 4000 funtov čistega do* bička. kar znaša prbližno 1,120.000 Din. Njegova aktiva znaša i o 27 440 0OO Din pa* siva pa samo 2,240.000 Din. Klub je bil ustanovljen leta 1882 Dohodki njegove prve nogometne ekms so znašali — 136 di' nariev V Montrealu so bili pri mitingu v hali postavljeni trije novi svetovni rekordi Miss Cafhervood ie pri skoku v višino do* segla 1.52. miss Čook je 50 vardov tekla v 6 sekundah, a NVilliamson je za to pro* go rsbil samo 5.2 sekunde. V Parizu se je vršil boksarski match med Francozom Pladnerjem in Američanom Genarom za svetovno prvenstvo v mušii teži. V petem kolu je bil Pladner zaradi nepravilnega udarca diskvalificiran. IV. kolo prvenstvenega tekmo- vanja Prvenstveno tekmovanje v Ljubljani se bliža zaključku. V IV. kolu nastopijo da« nes na igrišču Ilirije ob 14.30 Ilirija rez. : Hermes rez., ob 16. uri Ilirija I. : Hermes I.; na igrišču Primorja ob 14.30 Primorje rez. : Jadran rež. ob 16. uri Primorje I. : Jadran I. Izid današnjega kola bo že vplival na odločitvi, kdo postane bodoči ljubljanski prvak. Hermes, ki je minulo nedeljo proti Primorju doživel težak poraz, bo vsekakor moral napeti vse sile, ako si hoče obdržati svoj renome in pokazati vrednega, da za* stopa 3 mesto v I. razredu. V kočljivem položaju se nahaja Jadran. Jadran stoji momentano na predzadnjem mestu prvenstvene tabele. Ako hoče, da ne pade v I. b razred bo moral zaigrati ta* ko, da doseže čimboljši rezultat, ker je tekma s Primorjem za obstoj v I. razredu odločilnega pomena. Tekme se vrše ob vsa* kem vremenu. _ Termini letošnjih kolesarskih dirk Na šefi Zveze kolesarskih društev v Ljubljani dne 12. aprila 1929 so se določili naslednji termini za letošnje dirke in izlete: 5. maj izlet društva »Sava« Liubliana, 12. maj izlet društva »Zarja« Zg. Kašelj, 26. ma.j dirka društva »Zarja« Žg. Kašelj, 2. junij dirka društva »Ljubljanica* Dobrimje, 9. junij dirka društva »Triglav« Zadobrova-Sneberje, 16.- junij dirka drušiva »So-ra« St. Vid, 23. junij dinka društva »Sava« Ljubljana, 30. junij izlet društiva »Zarja« Zg. Kašelj, 7. julij dirka društva »Zarja« Zg. Kašelj, 21. julij dirka Zveae kolesarskih društev v Ljubljani, 11. avgust dirka društva »Ljubljanica« Do bruni e, 18. avgust dinka društva »So-ra« St. Vid, 25. avgusta dirka društva »Triglav« ZadobTova-Snebcirie, S. september dirka dru-Siva »Zarja« Zg. Kašelj, 15. september dirka društva »Sava« Ljubljana. Izpremembe pravil JPS (Nadaljevanje) Ad pravila podsaveza Jug. Pliv. Saveza: 6. Str. 22. § 13. Zadnji stavek ima glasiti: U slučaju, da redovan član nije u toku od jedne godine sudelovao ni na jednom prvenstvu (pod-eaveznom ili saveznom), niti priredio kakvo na-tecanje bilo koje kategorije, niti nakon pismene o pomene podmirio sve novčane obaveze svom podsavezu, gubi pravo giasa aa dotičnoj skup-štini. 7. Str. 23. § 17. Ima glasiti kot § 27. Str. 12. 8. Str. 23. § IS. Stavek 1. druga rečenica ima glasiti kakor u § 24. str. 11. 9. Str. 26. § 25. 11. Začetkom osme črte »i>ez« — se spremeni v »sa obustavom«. Ad Tehnički pravilnik Jug. Pliv. Saveza: 10. Str. 24. § 22. a) glasi: navršenom 14-om godinom po godini a ne danu rodjenja. 11. Sar. 34. § 25 a) glasi: navršenom 18-om godinom po godini a ne danu rodjenja. 12. S:.r. 35. § 27. Prvi odstavek se v tretjem stavku spremeni: »v trajanju od 14 meseci« in doda: »Na prijateljskim i internacionalnim utak-micama može mu se dozvoliti igranje«. — Četrti odstavek se črta. — Peti odstavek glasi: »Verificirani član JPSa, koji je isključen iz kluba, za koji je verificiran, po ispitivanju va-Ijanosti uzroka, z-bog koga je iz prijašr.jeg kluba isključen sa strane nadiežneg podsaveza, do-biju zabranu nastupa na prvenstvenim natjeea-njima u trajanju od t8 (o-samnaest) meseci, a na prijateljskim u trajanju od 12 (dvanaest) meseci. U ovo je ukijučena eventualna zabrana uzstupanja od 14 meseci radi prelaženja — Sesti odstavek se glasi: »Ako se verificirani član JPSa vrati u svoj predjašnji klub. a da nije ni jedan put nastupio za novi klub, može odmah posle verifikacije nastupati za svoj matični klub ri svim Maternicama. — Sedmi odstavek se glas*: »Ako plivač nije uopšte nastupao za svoj predjašnji klub u vremenu od 18 (osamnaest) meseci pre prijave za novi klub, a nije isključen iz predjašnjeg kluba, to može posle verifikacije nastupati za novi klub na svim utakml-cama — Deveti odstavek se glasi: I sto tako može se na izričitu moibu predjašnjeg kluba verificirati koji plivač, skakač ili waterpoio igrač za novi k!ub, a da se ne primeni na njega 14-mesečna zabrana po ovem pravilniku, i to u slučaju, ako njegov klub r.e nastupa ni na jed-coj utakmicj te godine. 13 Str. 3S. g 29 se glasi: Prvenstvo države 1 pojed inih podsaveza održava se jedamput na gr;d;nu Podsavezna prvenstva moraju biti za-vršena bar osam dana pre početka saveznog prvenstva. Savez je vlastan i drukčije postu-pi:i. Datumi i propozicije prvenstva JPSa mo-raju biti oglašeni u službenom glasilu JPSa bar 2 meseca ranije a onaj od pojedinih podsaveza bar jedan mcsec pre cdržanja u službenom glasi!« dotičnog podsaveza JPS vlastan ie dozvoliti održavanie podsaveznog prvenstva a iznim-nim slučajevima j □ kasnijem roku, ali uvek t>re prvenstva JPSa. 14. Str. 39. § 31. Dodati drugemu odstavku: »Kaznenog pravilnika, u koliko svoj izostatak niije opravdao.c 15. StT. 40. XII. Z ri: Mesto 5 52. mora glasiti § 33. 16. Str. 40. § 34. peti odstavek: izostaviti besede: »po mogučnosti«. SK Krakovo : SK Javornik (Cerknica» Rakek). Danes ob 10. uri igrata prijatelj« sko tekmo na igrišču ASK Primorja SK Krakovo in SK Javornik. Naslednji igrači naj bodo ob 9.30 na igrišču: Malic, Jeršek, Novak, Marinko, Markič, Blatnik, Jesenko, Kalaš, Logar, Zajec, Valentič, Roš, Slavič in Klančar SK Svoboda. Trening I. skupine ob 9. na Iliriji. Točno ob 8.30 v naši garderobi. II. skupina točno ob 10. uri v naši garde« robi. — Načelnik. SK Natakar poživlja vse igralce, da se udeleže treningtekme, ki se bo vršila da» nes 21. t. m. ob 8. zjutraj s SK Mladika na igrišču ASK Primorje. V primeru sla* bega vremena tekma odpade. — Načel* nik. SK Jadran. Danes prv. tekma s ASK Primorje. Na igrišče ASK Primorje so po* zvani ob 16. igralci I. moštva: Vidmar»Z^or, BrcarsOven, Rogač, Kosmač-Benedetič, Ma* carol, Rape, Gaberšck. Januš. rez. Logar. Ob 14 igralci rezerve: Plahota^Steiner. Če* mažar«Sever, Plevel, Kocjan, Logar II, Ma* sle, Heinz, Sušnik. Reditelji: gg.: Kalan, Klir, Peterca. Stranski sodnik v rezervi: čemažar. Prosim točnost! — Načelnik. SK Ilirija (tenis sekcija). Tekom tega tedna bodo otvorjena vsa tenis igrišča ki so popolnoma na novo urejena Igralcem bo na razpolago lična garderoba, kjer do* be proti plačilu tudi žoge in loparje. Ker je še nekaj ur prostih, naj interesenti čim* prej vpošljcjo svoje prijave na SK Ilirija, Gosposvetska cesta 8. — Načelstvo. SK Ilirija (ženska sekcija). Danes ob pol enajsti uri crosscountry trening, stro* go obvezen za vse, ki so nominirane za eventuelni nastop v Zagrebu dne 5 V — Istočasno bo hazenski trening za vse igral« ke. Prosim točno in polnoštevilno. — Na* čelnik sekcije. SK Ilirija (Iz tajništva). Službo stran« skega sodnika pri današnji prvenstveni tek* mi Hennes : Ilirija vrši po podsavezni od* redbi g. Otruba Stane Imenovani ima biti najkasneje četrt ure pred tekmo na igri* šču. Prihodnja seja načelstva bo v torek 23. t. m. ob 20. uri v običajnih prostorih lz uprave športnih prostorov SK IlirU je. Vsi športni klubi, kakor vsi oni, ki re* flektirajo na katerikoli športni prostor SK Ilirije za svoje treninge ali za javne pri* reditve, se opozarjajo, da je za oddajo teh prostorov merodajna samo uprava šport* nih prostorov, zaradi česar se je v vsa* kem primeru obračati le na njen naslov, Poštni predal 175. — Tajnik. Lahka atletika bodi šport za vse Ravno danes se otvarjajo v Ljubljani prve lahkoatletske tekme z olimpiiskim petobo-jem za prvenstvo Slovenije. Ta disciplina sestoji iz petih različnih lahkoatletskih disciplin. ki zahtevajo od lekmovalca mnogo temeljite priprave. Po prijavah sodeč bo udeležba pri tem prvenstvu prav lepa; iz prijav pa je tudi videti, da se pojavljajo na startu le nekateri novi tekmovalci in se bo slavna borba vršila med rutiniranimi in znanimi atleti. Toda tudi med temi naibrže ne bo nikogar — najmanj takega, o katerem do danes še nismo slišali ničesar — ki bi lahko povzročil senzaciio in se vsaj približal jugoslovenskemu rekordu. To zlo je seveda samo relativno in pri nas samo po sebi razumljivo. Mnogo veg pa daje misliti dejstvo, da je lahka atletika pri nas premalo razširjena Panoga se goji le v mestih v okriliu športnih in telovadnih društev in ni še dovolj posegla v široke plasti naroda, kjer ie eotnvo mnogo materijala, ki bi nas z intenzivnim treningom lahko z uspehi zastopali v svetu Saj je znano, da odkrivajo semintja no gar-nizijah lahkoatletske talente med preprostimi vojaki, ki bi jih bilo treba pozneje izročiti dobremu trenerju, agilnemu športnemu društvu in stalni konkurenci. Kako pa so dosegli drugod. da je izid vsake lahkoatletske prireditve negotov, ker prihajajo v boi nove moči, o katerih se dc zadnjega ne ve. kaj zmorejo. Poglejmo vel?-ke Švede, mojstre v lahki atletiki! V vsaki lahkoatletski disciplini nastooi 10 do 20 tekmovalcev, ki so sigurni zmage in zmožni, da ogražajo svetovne rekorJe. Lani n. r>r. ie metalo 37 švedskih atletov kopje preko G0 m. 24 pa skakalo 1.80 m v višino. Tajnost teh lepil, uspehov leži v tem. da je ves švedski narod prežet športne ideje. Pred 25 leti so se že prvi švedski športni nčite-Iji za ved ali tega, da je treba šport najprej popularizirati. T)a se to pospeši, so uvedli 7.a izborne atlete premije, nagrade ali odlikovanja. Dali so jim vidne znake, da so boljši kot drugi. Tako se je rodil _ športni znak! Prvi je bil bronast, no petih letih srebrn in ?e po petih — zlat Znak dobi atlet, ki zadosti stavljenim pogojem v eni izmed treh skupin; te si izbira svobdno po lastni presoji in moči. V t. skupini je treba teči 100 m v 13 sek.. 1500 m v 4:30' in 10 000 m v 50 minutah; 2. skupini je treba skočiti v višino 1.35 m. v daljavo 475 cm in ob palici 260 cm; v 3. pa vreči kopje 40 m, disk 30 m in kroglo 9 m. Pogoji so za mladega športnika lahki, za starejšega pa ie treba za nekatere točke že par tednov rednega treninga. Športni znaki imajo dvo.ino oorednost. Za večino širokih mas so koristni, ker jih drže stalno v treningu in pospešujejo zdravje. Druga vrednost je moralična. ki užiga naj-bolj med srednje — in visokošolsko mladino. Dijaki stalno tekmujejo med seboj in mladosten ponos jib vleče za znaki, a obenem za uspehi. Mnogi se lotijo teka, metov ali skokov le zato, da bi dobili športni znak: med pripravoz se jim disciklinn priliubi in _ evo jih pozneje na mednarodnem meetin- au, ker rušij rekorde in nosijo slavo sebi in domovini. Tako je začel športno karijero Lundquist današnji svetovni prvak v metu kopja, šolski tovariši so ga dolgo gledali poslrani. ker ni imel sporotnega znaka. Fant si je izbral InO melrov. skok v višino in met kopja. Za prvi dve disciplini, kjer je bilo treba doseči 13 sekund in 135 cm, se je pripravljal 6 mesecev; kopje pa je že drugič zalučal 40 m daleč. Teden pozneje je ze zlezel na 50 m in spoznal, da je ta disciplina njegova. Danes je prvok sveta in pravi, da je vsak njegov met pod 7Q cm slab. Športne znake Švedov so kmalu uvedli tudi sosedi Norvežani in nato Finci ter Po- ljaki. Tudi Nemci in Američani ga polagoma uvajajo, ker so spoznali, da je za popularizacijo lahke atletike neprecenljive vrednosti. Pri nas smo pa tudi v posnemanju počasni in pa drugih skrbi ima JLAS preko glave! Sokol Izšla ]e 8. številka Sokolskega glasnika, ki prinaša na uvodnem mestu pozdrav JSS lužiškosrbskemu javnemu delavcu Janu Skali, v članku »40-letnica ČOS« kratek historijat češke sokolske zveze, dalje zanimiv članek br. Smertnika o sokolskem narodnoobrambnem delu ter članek dr. Ka-lembra iz Bjelovara, v katerem razpravlja pisec o vzrokih propadanja sokolskiii društev. Ostala vsebina ima običajne stalne rubrike: iz slovanskega Sokolstva, poročila iz saveza in žup ter ocene raznih izišlih sokolskih in drugih publikacij. Starosta br. Gangl je napisal za umrlim sokolskim skladateljem Karlom Pospišilom iskreno po-smrtnico. Na naslovni strani prinaša list lepo sliko staroste ČOS brata dr. Scliei-nerja. Letošnje leto so obvezane vse sokolske župe, da prirede svoje župne zlete in tekme kot pripravo za drugoletni zlet v Beogradu. Šumadijska župa bo imela svoj zlet že 2. junija v Čupriji, ljubljanska pa 4. avgusta na Viču ob prilik1 20-letnice tamkajšnjega sokolskega društva. Gorenjska župa bo proslavila svoj zlet 7. julija v Skofji Loki, lahkoatletske tekme pa se bodo vršile kasneje na Jesenicah. Novo sokolsko društvo ie bilo ustanovljeno v območju banjaluške župe Petra Mrkonjiča v Oštrelju ter ga ie starešinstvo JSS sprejelo v JSS na seji 8. aprila t. I. JSS šteje sedaj 436 društev v 23 župah. Iz delovanja Sokola I. na Taboru. Letošnji javni nastop taborskega sokolskega društva se bo prej ko ne vršil prvo nedeljo 2. junija Delovanje vseh društvenih telovadnih oddelkov je zato v prvi vrsti usmerjeno tako, da bo nudila javna telovadba resnično sliko društvenega dela. Toda tudi vsi ostali odseki in odbori so pridno na delu, da bo javni društveni nastop potekel vzorno in v najlepšem redu. Poudariti pa je treba, da bo Sokol I. priredil celotno prireditev popolnoma iz lastnih vrst in ni v tem pogledu navezan zlasti glede osobja v paviljonih in pri veselici, glede godbe itd. na tujo pomoč, kar je samo v korist društvu. — Lutkovni odsek je priredil glede na zakasnelo postavitev novega odra samo otvoritveno predstavo, s predstavami pa zaradi nastopivše pomladi ne kaže nadaljevati. Zato so se faktorji tega odseka vrgli z večjo vnemo na priprave za jesensko sezono, ko bo naštudiran popolnoma nov repertoar in pripravljeno tudi vse ostalo, da se bo lahko nudilo deci kolikor mogoče novih iger. — Društveni godbeni odsek je marljivo na delu. Vsi njegovi oddelki vežbajo nepretrgoma in imajo redne vaje, da se bodo v letni in jesenski sezoni zopet postavili. — Bolj tihe, toda zato zelo važne so seje onih odsekov, ki jim je poverjena skrb za društvene finance. Tamkaj delo ni kipeče, temveč mirno in hladno, ker delajo taborjanski finančniki s premislekom in preudarkom, da se; vzdrži ravnotežje v ogromnem društvenem gospodarstvu, kar je velikega pomena za, redno delovanje vseh ostalih zložk društvenega življenja. — Ko pa bo sedaj postalo prav kmalu topleje, se bo otvorilo zopet letno telovadišče. kjer bo kaj kmalu zavladalo koj popoldne živahno vrvenje, ki bo trajalo do poznega večera. Oddelek za oddelkom bo vežbal In se pripravljal, da položi najtočnejši račun o svojem delu na javnem nastopu 2. junija. Razld sokolske župe. V COS včlanjena župa Chelčickega je sklenila na svoji zadnji skupščini, da se prostovoljno razide, ker zaradi izredno neugodne zemljepisne lege žup. območja ni pričakovati uspešnega dela. Od 38 društev se jih je priglasilo takoj 17 za vstop v Miličovo župo in isto število v drugo župo v Brnu. ČOS je razid odobrila. Sestanek župnib prosvetarjev ČOS se bo vršil 27. aprila in obsega razen običajnega dnevnega reda tudi razmotrivanja o temi: kako pritegniti še več mladine v Sokolstvo. Vzorna vrsta ČOS. ki obišče letos slav-nosti ameriških češkoslovaških Sokolov, je sestavljena kakor sledi: Efenberger, Loff-ler, Karafiat, Veselv, Matuška, Vacha, Šup-čik, Briickner. Vodja vrste ie br. dr. Miroslav Klinger, podnačelnik ČOS. Pred odhodom priredi ČOS poslovilni večer II. ma.ia v praškem Mestnem domu. Čehoslovaki v Rumuniji so ustanovili svoje sokolsko društvo v Nadlacu. ki to pripadalo Zamejni župi, kakor vsa ostala društva v inozemstvu. Vsesokolskl zlet v Poznanju In pokrajinski zlet v Plznu. Ponovno opozarjamo vse člane in članice sokolskih društev, ki se hočejo udeležiti gornjih zletov, da se takoj prijavijo pri pristojnih društvih, kjer dobijo tudi vsa potrebna navodila. Brez prijave pri društvih se ne more udeležiti zleta noben član(ica). Točna navodila so objavljena v »Sokolskem glasniku«. Češkoslovaška sokolska župa »Dolno-rakouska« s sedežem na Dunaju deluje zelo zadovoljivo ceio vrsto let. Tudi po prevratu ji avstrijski uradi ne delajo glede delovanja nikakih težav. Skoraj bi lahko trdili ,da mnogo manj nego predvoina Avstrija. Zupa šteje skupno 14 društev z 1751 člani, 709 članicami in okrog 2000 naraščaja in dece. kar ie zelo razveseljivo in dokaz, da se češkoslovaški živelj tudi v tujini ne izgublja, temveč ostaja zvest svojemu narodu. Telovadilo je izmed članov 247, izmed članic 219 Ker je ostalo zelo mnogo Slovencev in ostalih Jugoslovenov tudi po prevratu v Avstriji, zlasti pa v Gradcu in na Dunaju, bi bilo zanimivo izvedeti, kako imajo organizirano društveno življenje, ko se nikdar o njih ničesar ne čuje. Kako potrebno bi bilo. organizirati v inozemstvu tudi naša sokolska društva! Dooisi -MOSTE PRI LJUBLJANI. Igra »Prisega o polnoči« je posebno srečna ljudska igra. Otvoritvena scena je zvečer pred cigan* skim šotorom, kjer mlada ciganka pleše in raja ob zvokih ciganske godbe. Mnogo ži* vahnosti in šale vzbuja krevljasti vaški fant, ki so ga baje očka njegove ljubice lopnili z Iojtrice. Je še jako mnogo zani» mivega in lepega, zlasti gane lepo petje fantov in deklet. Prizori se vrstijo nepri* siljeno, veseli in žalostni. Skozi vso igro pa teče rdeča nit ljubezni med Anko in mladim ciganom Markom. Ako želite par ur užitka za dušo in srce pridite gotovo danes, v nedeljo zvečer ob pol 20. v So« kolsko telovadnico na Selu. da vidite »Pri* sego o polnoči«, ki jo priredi Kolo jugo« slovenskih sester Moste * Sv. Peter in So* kol Moste, v dobrodelne namene za rev* no deco. Pridite, ne bo vam žal! D. M. V POLJU. Sokolsko društvo bo proslavilo v tekočem letu (meseca avgusta) desetletnico obstoja Pozivajo se vsi So* kolu naklonjeno občinstvo, ustanovitelji društva (ustanovni člani) ter vse telova« vto vožnje z novimi najmodernejšimi odprtimi in zaprtimi avtomobili ter z izkušenimi šoferji v tu- in inozemstvo po najnižji ceni nudi in se priporoča K. Camernik« Dunajska c 36 Telefon 2236 Ousoavto) Avtomobili pripravni tudi za poroke, birmo in potnike. Avtomobile proti garanciji tudi posodim. Vožnje cenejše in udobnejše kot z lastnimi avtomobili. Šoferska šola!!! Železničarji! blago za železničarske kroje, pravi že-lezničarski loden m Din 75.—, 90.—, boljše kvalitete m Din 110.—. Kompletne uniforme Din 580___ 650__in 750—. DRAGO SCHWAB, Ljubljana. deče in podporno članstvo, da se blagovoli vestno pripravljati na sodelovanje, da bo* mo združeni dostojno proslavili ta zname* niti dogodek, ko je potekla zibelka našega Sokola, ki si je tekom 8 let napornega de« la s požrtvovalnostjo vsega članstva po* stavil svoj skromen lastni dom z lepim, prostornim, z betonsko ograjo ograjenim letnim telovadiščem. Bratje in sestre na delo! DEVICA MARIJA V POLJU. Na ne* deljski občinski seji se je govorilo o do* voljenju koncesije za novo avtobusno pod* jetjei V interesu občanov je, da imajo na razpolago čim pogostejše in cenene zveze z Ljubljano. Čudimo pa se. da ne sme pri* sostvovati občinski seji odbornik, o čigar prošnji se razpravlja. Gostilničarjem pa priporočamo, naj zlasti izletnikom, ki radi hodijo v okolico, dobro in po primerni ce* ni postrežejo. Tako bodo vsi kraji ob av=-tobusni progi imeli korist. Naš kraj je do* volj lep, da lahko privabi mnoge goste in obiskovalce. BOHINJSKA BISTRICA. Prostovoljno gasilno društvo v Boh. Bistrici bo prosla* vilo 2. junija t. 1. 45 letnico obstoja. Ob* enem bo blagoslovitev nove motorne bri* zgalne. Prosimo sosedna društva, da se ozirajo r.a ta dan in ne prirejajo svojih pri* reditev. 0RM02. Dne 14. t. m. se je vršila v or» moški meščanskošolski telovadnici sokol* ska akademija, ki nas je prav prijetno prc» senetila po programu, kakor tudi po izved* bi. Z lepim nagovorom je br. načelnik Via* do Porekar otvoril akademijo, povdarjajoč pomen in misel telovadbe za našo mladi* no. Sledile so nato eksaktno in lepo izva* jane točke. Članice so z gracijoznostjo iz* vajale vaje z obroči. Za temi je sledilo strumno izvajanje vaj ženske dece. Isto* tako je tudi moška deca pokazala lepo skladnost. Ženski naraščaj nas je presene« til z dvema točkama, izmed katerih je najbolj ugajala sestava na gredi; izvajala se je s popolno ritmično pravilnostjo. Mo* škemu naraščaju se je poznala popolna uglajenost. Člani, so nastopali s štirimi lepo izvajanimi točkami: prostimi vajami, bradljo, »U boj« in skupinami. Izmed teh točk bi bilo omeniti bradljo, kjer so ne* kateri pokazali, da bi ob temeljitejši vežbi lahko postali prvovrstni telovadci. Akade« mijo je zaključilo članstvo z dvema sku« pinama. Ormožkemu sokolskemu društvu, ki nas ie s to svojo prvo akademijo res presenetilo iskreno čestitamo na tako le* pcr. uspehu. Vidi se, da je društvo pod vodstvom marljivega br. V. Porekar ja na pravi poti. — S. V. Belokranjsko pismo Metlika, 20. aprila. Vse je oživelo, vse mrgoli pod toplim pomladnim solncem, vse je polno dela. Rez je v vinogradih že izvršena, sedaj se bliža zaključku tudi prvo kopanje v vi* nogradih. Pri rezi še sedaj ni mogoče po« polnoma ugotoviti, kako hudo so pozeble trte v letošnji zimi, ampak se bo šele čez dober mesec dala ugotoviti prava pozeba, ko bo trta pričela poganjati. Na polju se je šele sedaj pričelo delo. Primanjkanje krompirja za seme je občutno, saj si ga ljudje ne privoščijo sarni za hrano, dokler ga ne spravijo v zemljo in se ne prepri* čajo, ali bo kaj iz njega. Kmetijska po« dtužnica je sicer naročila semenski krom* pir, toda ni sigurna, da ga bo pravočasno dobila. Jablane in črešnje že lepo brstijo, toda mraz zadnjih dveh dni je cvetenje zopet za par dni ustavil. Smrtna kosa je ugrabila iz naše srede 76 letnega Franca Prusa. posestnika in sta* rega čevljarskega mojstra. Pokojnik je bil še edini živeči ustanovni član domačega prostovoljnega gasilnega društva in je vztrajal pri društvu do zadnjega. Gasilci so ga častno spremili k večnemu počitku z godbo ter ob številni udeležbi meščan* stva. Ob odprtem grobu se je od vztraj* nega prvega gasilca poslovil župni in dru* štveni načelnik g. Weiss ter mu izročil za* služeno odlikovanje za gasilske zasluge Vsi otroci pokojnega so že samostojni obrtniki. V svojem življenju je veliko de* lal, veliko prestal ter je truden legel_ k večnemu počitku v domačo žemljico. Naj v miru počiva, mi mu bomo pa ohranili trajen in časten spomin. Trajno in nesebično delovanje našega učiteljstva na izobrazbi širokih mas nano* da je rodilo zopet nov sad. V Drašičih je učiteljica gdč. Mimica Korenova v zim* skem času vztrajno vodila dekliški krožek. Dekleta so tečaj z vnemo in ljubeznijo do potrebnih naukov za gospodinje obiskova* le ves čas ter so ob zaključku priredile preteklo nedeljo razstavo, ki je bila zares ekusna. Razstavljeni so bili vsi predmeti, ki jih potrebuje gospodinja. To dokazuje, da so bila dekleta pri izdelavi prav prid* na. Najbolj so ugajala ročna dela na do» mačem platnu z belokranjskimi vzorci. Razstavo je otvoril tamkajšnji upravitelj g. France Span, ob otvoritvi pa je prvič zaigrala in nastopila drašička godba na pi* hala pod vodstvom učitelja g. Justa Mar* tclanca iz Božakovega. Razstavo sta pose* til- tudi g. sreski pog' Poljanec ir. sreski šolski referent g. Vizjak. ki sta oba imela nagovor na zbrana dekleta, pojas* njujoč jim pomen in potrebo zgraditve prijetnega domačega gnezd'' kar mnogo zavisi od dobre gospodinje. Dekletom dra* šičkega krožka čestitamo na takem uspe* hu in njih vztrajnosti, voditeljici krožka pa naša zahvala. Gostovanje naših diletantov s Schon* herrjevo dramo »Žena — vrag« v Črnom* lju je preteklo nedeljo imelo lep moralni in gmotni uspeh. Naši diletanti so se zelo potrudili. Črnomaljčani so razumevali te* žavnost igre in so temu primerno igro tud; sprejeli. Ženo — gdč Grbčevo — so ozna« čili kot dobro, moža in lovca — gg Pruss in Tončiča — dobra, le da bi zdeli šc več temperamentnosti v teh vlogah. Čisti do« biček sta delila Soko! v Črnomlju in Narodna Čitalnica v Metliki To nedelio bo« do naši igralci uprizorili dramo »Tragedija dveh src« v prostorih Narodne čitalnice. Pričetek ob 20. uri. Siiaine zmage najboljši dokaz kvalitete! Vzoosfaviieni 4 novi sve'ovni rekordi A. J. S. motocikl s prikolico vzpostavi 4 nove svetovne rekorde in sicer za 50 km in 100 km ter za 50 in 100 milj s povprečno brzino od 139.4 km na uro. AUSTRALSKA TOURIST TROPflY 1929 zmaga VViliams na 500 ccm A. J. S. II. darilo isto na A. J. S. ter II. darilo v juniorski kategorij:. Vsi modeli promptno dobavljivi iz skladišča! Plačilne olajšave! Rezervni d.'li na skladišču! Razstavljeni na Z a g r e b š k e m Z b o r u, P a v i 1 j o n C. Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Socijalna politika Gibanje brezposelnosti - Osrednja borza dela v Beogradu je objavila statistične podatke o gibaniu brezposelnega delavstva za mesec december 1923. Seveda ta izkaz ne nudi prave slike o stanju brezposelnosti v državi, vendar pa tudi ta skromni izkaz, ki ie seveda verna slika slabe organizaciie posredovanja dela. dokazuje, da je brezposelnost tudi pri nas resen problem. Najjačjo skupino dela ;ska-iočih brezposelnih tvorijo nekvalificirani dninarji. Teh je dela iskalo «20!» oseb, od česar odpade na Slovenijo 600 oseb. Tej skupini sledi nad 550 delavcev stavbne stroke, nato pridejo delavci oblačilne industrije, kovinarji, natakarji itd. V celoti je preko borz dela v državi v decembru iskalo dela nekaj nad 13.000 oseb, od no-venmbra je ostalo predzaznamovanih okoli 4500. Te številke so jasen dokaz, da borze dela v svoji sedanji organizaciji ne odgovarjajo namenu. Le mal odstotek brezposelnih se obrača na borze dela. dočim večina ali zanje sploh ne ve. ali jim ne zaupa, ali delo preje sami dobe. Le v 3300 slučajih je borza dela mogla posredovati in preskrbeti delo. Na slovensko borzo dela odpade dela iskaiočih v decembru 1700 oseb, delo je bilo ponudeno 600 osebam. To je minimalen efekt. Zanimivi bi bili podatki o upravnih stroških. Slovenska borza dela izkazuje koncem decembra 2218 prijavljenih brezposelnih oseb. Številka niti zdaleka ne odgovarja dejanskim prilikam. Na rednih, izrednih in potnih podporah je slovenska borza dela izplačala 37.245 Din in to 266 osebam, polovične vozne karte so bile izdane 635 osebam za 43.245 Din. Kaj je bilo z ostalimi brezposelnimi delavec Ali borza dela ni imeia sredstevr An je skupna mesečna brezposelna podpira /a Slovenijo znašala ie okoli 70.000 Din, dočim ie bilo na račun prispevkov za borzo dela vplačanih nad 170.000 Din. Kje leže ti višji dohodki? domačih zahtevkov napram zavarovanju ne moremo formulirati. Glavni problem socialnega zavarovanja Delavska zbornica je založila slovenski prevod knjige, ki obravnava osnovne probleme socialnega zavarovanja. Originalno delo je izdal Mednarodni urad dela kot svojo študijsko publikacijo. Knjiga obravnava vsa važnejša načela, katera so razni pozitivni zakoni osvojili, daje pregled o raznih sistemih, govori o krogu zavarovancev. o dajatvah, o zbiranju sredstev, o organizaciji zavarovanja. Knjiga je kot publicistično - študijsko delo zanimiva in mora zlasti zanimati socialno - politične delavce, gospodarske organizacije in služi dobro v študij zavarovanja. Brez poznanja osnovnih splošnih problemov tudi svojih Spomenica delavstva predsedniku vlade in ministru za socialno politiko Predstavniki delavskih zbornic in delavskih strokovnih organizacij so imenovanim ministrom izročili obširno tiskano spomenico, katere namen je opozoriti vlado na stanje in potrebe naše socialne zakonodaje. Spomenica ima obširno gradivo, v namenu. da dokaže, da so zelo pretirane trditve. da je naša obstoječa socialna zakonodaja preobremenilna za narodno gospodarstvo. Brošura ima veliko zanimivega statističnega gradiva iz gospodarskega in socialnega življenja. Zbrano gradivo ima namen pokazati, po kateri poti ima hoditi naša socialno - politična zakonodaja. Velike socijalne borbe v Nemčiji. V Nemčiji so se razgibala najdalekosežnejša mezdna gibanja, ki morajo imeti za posledico težko gospodarsko krizo. Zlasti je resna situacija v zapadno nemški rudarski, kovinski in tekstilni industriji. Prav posebne skrbi povzročajo vladi organizaciie železničarjev in poštnih uslužbencev. Vsesplošno zahtevalo zvišanje plač. vlada na stoji na odklonilnem stal;šču. Organizaciie groze z naiostrejšim merami. — V klnbučarski industriji je bilo i zor ti h 12.000 oseb. Pogajanja za obnovitev kolektivne pogodbe so se razbila. Nemčija ima razmeroma zelo dobro socijalno zakonodajo in vendar pretresajo njeno življenje težki socijalni boji. Kako bi šele izgledalo brez dobre zakonoda;e? Albert Thomas o Rusiii, Kini in Japonski. Predsednik Mednarodnega urada dela je prepotoval Rusijo. Kino in Japonsko, da se spozna s tamkajšnjimi delavskimi razmerami Po povratku ie časopisju podal svo ie potne vtise. V Rusiji je opaziti dvoje tendenc- ena gre za tem, da Rusija še na dalje ostane izolirana napram zunanjemu svetu, druga hoče čim tesneiše kontakte iti zahteva, da Rusija sodeluje pri urejevanju mednarodnih gospodarskih, socijalnih in zdravstvenih vprašani. Ta skupina predvsem hoče. da bodi Rusija član Mednarodnega urada dela. — Kina je gospodarsko razbita, kar je posledica večnih revolucij. Ustvarjajo pa se že predpogoji za gospodarski preporod. Delavci v podietjih ino-zemcev imajo boljši socijalni položaj, toda kitajski delavec po svojem značaju tovarno sovraži. — Japonska preživlia čase težke socijalne krize. Prebivalstvo se vsako leto pomnoži za en milijon oseb. zaposlitve pa ni Izseljevanje v Ameriko in drugam je težko. Zato vlada v državi velika brezposelnost. \VflJTE! BINKOŠTMfl i/ELEPRODflia 22 APRIL J. G&OBELNIK 15 HH i LJUBLJANA- MiSTNI TRS 22 • LJUBLJAHA Vam nudi dobro blago do sledečih cenah: K s mgar n po Din 89 ■» 99 . . 109 . , 130 . . 150 . . 180 . . 193 Športni ševiot Couvercoai po Din 52 po Din 85 . - eo , , no » » 74 > » 135 , - £5 n it 150 , , 93 , . I&O , , 120 , . 220 . , 155 AngleSki štof od 260 do 350 na fin. kva' tete Pralno blago: Molinos po Din J 80 Dam-,ko vo no: Popelin po Din 45 Kasna , . 75 Mjdno , , 80 la plašče „ „ 120 Rips . , 159 Couvercoa' „ 160 »vile Umetna po Din 24 27 38 15 Svilene rute od 48 do 105 Din 1 Rožaste „ , Tnane , » Foulard „ „ Crepp de Chine enobarvni in ro^asii od Dinl tO napiej Belo blago. Tiskovine , Cefirji Oxtordi „ Kloth 7 SO 9 -tO-« *š2"» 17-- Prearoge - PreC. posseiitiiki 813 ZASrORt tW ^EPHi ROJU Razen tega pa poaolnoma zasion ori nakupu vo nenega blaga do 400 Din — 6 robcev; do 10a0 Dn — ostanek za otroško obleko »ri «d>jsm nafcusu 9a p? dogovoru do 10% vredtits i j Oglejte si! Prepričajte se £9BE VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 20. aprila 1929. Višina barometra 308 8 m. Kraj Cas Barom. Temper. Opazovanja 1 lubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 763* 761 8 762 2 763"9 12 9 14 11 Skoplie 7. 7663 9 Split 765*9 10 U K > 42 70 40 35 50 70 Smer vetra in brzina v m in sek. W 4 mirno \VSW 8 mirno mirno mirno 2 1 4 2 Padavine Vrsta r mm do 7. ure Solnce vzhaja oh 5.9, zahaja ob 18.51, luna vzhaja ob 15.5. zahaja ob 4.4. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 19 C, najnižja 8.6 C. Vreme je ostalo doslej povsem spomladansko spremenljivo. Imeli smo tekom tedna domala vse spremembe, ki spadajo v povprečni aprilski inventar. Pričetkom tedna nam je odhajajoča depresija dala še precejšnjo mero dežja, nato pa je njen ve-lrovni vrtinec pognal mrzli zrak iznad Rudije preko jugozapadu, tez srednje Podunav-je in balkanske dežele. Spričo tega je nastopila mrzla reakcija, ki je prinesla na Jadran silovito burjo, v nekatere balkanske nredele pa celo novega snega. K sreči je trajal povratek zime le prav malo časa. Za depresijo, ki se je naglo odmaknila proti Mali Aziji in Črnemu morju, je pritisnil s prav tako naglico visok zračni tlak od Severnega morja in Skandinavije In sredi tedna se je ustanovil mogočen maksimum zračnega pritiska domala nad vso kontinentalno Evropo ter jej naklonil aekaj prav lepih dni Tudi mi smo jih postali deležni, le žal, da jih je spočetka kvarila silovita burja, po čemer se je moglo poznati, da smo le na robu maksima. Koncem tedna se nam je pričela od severa z veliko naglico bližati nova depresija, njen vetrovski sistem je sprožil tople juž nozapadne vetrove, ki so prevladali nad večino Evrope, najprej na severu, potem tudi topli zrak, ki drvi od Sredozemskega n? u. -ia dalje v notranjost kontinenta. Seie se.oaj smo dobili zares pomladansko toploto, ki bc hitro pripomogla močno zastali vegetacij do razvitka, seveda ako je ne bo prehitre zamenjala drugačna situacija. Zakaj na spremembo moramo biti pripravljeni vsak tre nutek. ★ Dunajska vremenska napoved za nedeljo: V južnih Alpah bolj oblačno in manj toplo. Prispela so nova kolesa nemškh tovarn po najnižjih cenah. — JAMSTVO l LtTO! V speciialni trgovini otroških vozičkov OTON ZEMELROK — Marijin trg 8. Tvrdka Ivan Kuralt valjčni mlin v Domžalah, opozarja svoje c. odjemalce. da g. IVO REBOLJ ni več uslužben pri nji kot potnik ali kakorkoli ter ni upravičen do prevzemanja naročil in celo ne do inkaSa denarja za navedeno tvrdko. 5428 Kr. Zemaljskc Iječilište Jopnsko* postaja na železniški progi Caprag—Kariovac — Naj-raiioaktivnejše toplice v državi. Znamenite močvirne (Moor) kopelji. Zdravljenje z elektrieiteto. Vc lika Zanderova dvorana. Cisti zraik in krasna okolica. Indikacije- Reumatične bolezni, <*iht, ischias, nevral-gija. ženske bolezni. Sijajni uspehi. Sezona od 1. maja do 30. septembra. Državni aktivni in vpokojeni uradniki imajo od 1. maja do 1. .'unija in od t. do 30 septembra 50 % popusta na vseh pristojbinah, a od 1 junija do 31 avgusta ;a mo aktivni uradniki. Radi relikepa navala je potrebno sobe ta'koj naročiti Na vsa vprašanja odgovarja uprava kopališča najknlant-neje. ' 4042-a "a. goni ne Jermene n vtran.i vso nečistost, moz, l:e. spuščale, pese, rdefiilo nosa in draso. Na zalit ovo smo razposlali okoli 30.000 po-vkušnjih p»Seic ter na temelju tega pre-eli jnnogo q>riznanic in iiid 28.000 naroči:. Ne verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate. P- šljemo \ a-rn jo brezplačno, ako nam pošljete za stroške v znamkah Din 2.—. Originalne trioskue puščic u dobite po ceni od Din 15.— v vsaki boljši strokovni trgovini. 9 pošto pošlie: Apoteka Bium. Sutoo-tica 3. H2-a Xa bfrmaiice! 54J2 Objava Uprava državnih monopo-Ia nabaviče putem I. ofe^ta !-ne licitacije koja če st održatt na dan 25. maja 192") g. u 11 časova u kancelariji Uprave 1,135.000 m limcffih spojnica od 5 mm i 23.000 m od S mm za ugtove kirtija u dabčnama od 100 m za potrebe fabrrka duvama. U s lovi m u.str a kao : sva estala obaveštenja rnogu se dobiti u kaneelariji Kkonontnog odele-ir.:a svakog radnog dana od 10—12 časova. Iz kancelarije Uprave državnih monopola E M Br. 8817. od 12. apria 1929 g. u Beogra-du. >imenc trgovski in pokopališki vrtnar SV. KRIŽ LJUBLJANA X priporoča svoio veliko zalogo raznovrstnih sadik, zelenjave :n cvetlic. Priporoča se za zasaditev grobov, gredic iti družinskih grobnic po načrtih, katere prevzame tudi za celo leto v oskrbovanje. Ima oddat: še veliko zaloso lepih cipresnih rastlin po zmernih cenah. Pošilja se tudi na deželo. 5142 a Oboje potrebuje prave nege, toda samo / zdravstvno zanes= ljivimi sredstvi, kot t'ellerje\'a Llsa^pomada za obraz ter za* ščito kože (tudi proti solnčnim pegam), nadalje Elset pomada /a rast las. Dva lončka za vniu prej poslanih 40 Din. Fellerjeva Fi*u:mila zdravja in lepote, vsebujejo dobro delujoče sestavi« ne (šest vrst: Itlijino, rumenja* kovo, glicerinov«, bornksovo, katranovo ter milo za britje). Od teh za poizkus 5 kom. no izbiri za vnaprej poslanih 52 dinarjev — dostavi lekarnar FELLKR. Stubica Do--nja. Elzatrg 245, Hrvatska. — Za pranje glave: liisu - Shum-poon 3 Din 30 p. Pristni Harzerji orei pred^Tel ciem-itflii pari. *ne2aot«lt kir.ifčki. kletke. tiej« kr »t, clrarlia t» tiče. — linstrovfiti' eerife eastimi Velepiičiceia Htvdenreicb Bad Suiltrodt 150 — Har> Veliki ilustrovairi cenik dobite zastonj Zahtevajte ga od skladišča MEINEL & HEROLD tvornica glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger MARIBOR, št. 101-B Violine od Din 95 Ročne harmonike od Din £5. Tambure od Din 9S. Gramofoni od Din 345 dalje. RAZPIS. srebrne žepne ure......... . Din 250.— nikelnaste žepne ure........... 48.— srebrne ovratne verižice z obeskom ... „ 30.— 14 kar. zlate ovratne verižice z obeskom . .. IGO.— 14 kar. zlate zapestne ure na traku..... 350.— Precizne žepne ure. >Schafihausen . »Omejca', zlatnina, briljanti v veliki izberi, budilke (wekerce) Din 60.— IVAN PAKIŽ, Ljubljana, Pred Škofijo 15. Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji zd šivilje, krojače in čevljarje ta za vsak dom Preden s; nabavile >troj oglejte si to zsednos' pr tvrdk' Lud. Baraga, guDiiaoe Selenburgovs ulica 6 I. retaisčen jout ti-ietr« 4žr?r. Društvo za zgradbo delavskih hiš v Ljubljani razpisuje oddajo vseh obrtniških .del (izvzemši zidarskega dela) pri zgradbi nove stanovanjske hiše v Ljubljani na Hra-nilnični cesti. Potrebni oiertalni pripomočki se dobe v tipraviteljski pisarni na Mranilnični cesti št. 12 od 22. do 26 t. m. med pol 11. in pol 12. uro dopoldne. Ponudbe je vložiti v nmenovani pisarni najpozneje dne 2. maja 1929. do 11. ure dopoldne. Ljubljana, dne 19. aprila 1929. Društvo za zgradbo delavskih hiš v Uubliaoi. 5427 (■••■■■■■■■■■■■m BOMBAŽEVO PREDIVO vsake številke ia vsakovrstno industrijo po najrmiib dnevnih cenah stalno v zal >»i pri tvrdki 4 73a A. ROMANO, ZAGREB Boškov čtva ul. 15 Teleto-1 51Brzojavt: DIANA, Zagieb Svarilo! : 430 Tem potom javljam, da nisem nikogar pooblastila, da bi v mojem imenu delal naročila, ker nisem za to plačnica, in , nikogar nisem pooblastila, da bi moje ime podpisoval, ker sem samo jaz posestnica na svojem posestvu. Fani Potočnik, vdova uradnika. Rogaška Slatina. v Šmarješke Toplice pri Novem mes u BL 5-04 za ženske obleke, volneno, svileno in perilno. zadnje novosti, takega in frnti'osketra izvora v veliki izbiri po najnižjih •<*n;iii samo Marija Rogelj Ljubljana, Petra cesta 26 termalno, račloeiraiiacijs-ko i; u kopa.išče s šestimi bazen direktno izvirki, zdravilno učinkujoče rheumi s srčno hibo, vsakovrstni rozi. ženskim boleznim in skleroz otvorijo > 1. majem do .30. sepicn 20 dr« vri a oskrba s kopeliimi stane v tnala in septembru 701) JJ! Pr';ave rn dopis: na Upravi. Sir <*• h T -pl:c. N. \'u ircs; s-. 2. d s k i J nad proti ne-u-;. se ibra: vred n. 48-50 58 D n Z3hteuaite BREZPLAcEN CENIK odlkmti švicarskih iit na ob oKe ali prv ti plači u. Cene tn i ne. Odlične ure ol D n 38 49 58 69, 89 ii na pre . OTPLATA K. D. S. B OGRAD Kralia Petra 64 - Pri? ičje '■•j Simmeriiigei' U lVn SiidiDprit)«), Hciiipistrdss«« tlH ^O v,Ob!ast\ eno koncesijonirana Hoievslia sola I. (iABERŠClK, bivši komisar z., šoferske i/pite. Ljubliana. Bleivveisova cesta 52 Praktične vžiiie z modelnimi amroob'", teoretični pouk na ;xd-lagi nujn.'«Jcmc;š!h pripomočkov. KediH tečaj prične I. ma|a. IE S SIIE X NOVI MODELI Krasni vozovi nenadkriljive lepote in okusa. IZPOPOIiXKXJK VOVKOV ESNEK SIPE»-SIXA Povečana dvig in svedrina, ojačena moč motorja na 50 HP, Ležišča, ročična gred, se-salka za olje, vacuum-tank, uplinjač- konstruirani in izdelani kot pri dragih Hudson vozovih. Potrošek bencina 9—10 kg na 100 km. Motor, položen na gumene podloge učini, da je vsako tresenje izključeno. Hladilnik mnogo večji in višji in — znatno zmanjšana temperatura motorja. Šasija povsem izpopolnjena, alemit-mazanje, pojačane vzmeti, hidravlični amortizerji (odbijači) paralizirajo tresenje, tako, da vozijo gladko tudi na slabih cestah. Nov sistem prednjih osi. Nove Bendix-zavore, ki ne morejo odpovedati. SLUŽBENA REGISTRACIJA novih avtomobilov na področju mesta Zagreb v 1. 1928. Hudson Essex 32 Torino Fiat ,,,«.# 25 Opel ......... 21 Chevrolet...... , 20 Studebaker-Erskine , , , 20 Ford ,.,.«„,, 14 Renault 12 Buick 12 Škoda........10 Rugby 9 Dodge ......r 9 Steyer 8 Mercedes-Benz.....8 Mathis . ......6 l ustro Daimler.....5 Citroen 4 Talbot........3 Alfa Romeo, Grofri, Overland, Pontilac, Chrysler .... 2 Agfa, Ansaldo, Aries, Bugatti, Donnet, Durant, Lancia, La-Salle, Nash, Oakland, Oldsmo-bile, Protos, Puch, Seneshal, Tatra, Wanderer, Cadilac, F. N. 1 i: -■mmmz-ir " mmmm. m / a >i I o ]i s t \ o : Ingeiiieiirbiro •luliiis Breihviesei' Zagreb. Frankopanskst S cffrirmanbfza daiiCa ! Zahtevajte brezplačni CEN B K. Elegantna plitka, dobra in ecnena tr» Din BS-— 3 letno jamstvo 1-1 dni na poskaišnio, ak.' ne odgovarja. se vrne denar. Anton Kiiimann Maribor 36 b SiKvli-lS: za >a:n b«IJ>e švicarske ure. Cenik b.re/CpiačiK'. Vrtne klopi in mize ^ izdelujejo fe Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta 35. Akumulatorsko napravo kompletno. 164 celic s 150 vo't s:le. proda tiskarna Merkur v Ljubljani. Gregorčičeva »liea št. 23. 54 J S RAZSTAVIMO NA ZAGftEBAČKOM ZBORU Direkcija drža\ne«a rudnika Velenje nabavi dne 25. aprila t. 1. >b 11. uri: 15 000 kg pšenične moke br. 6 10 000 kg pšenične moke br. 0^ in Ogg Kavcija po zakonu. - Poboji se dobe pri podpisani. I/, pisarne Direkcije državnega rudnika Velenie. št. 3867 II. Grande Sedan de Luxe novi veliki model....... Sedan de Luxe . Torpedo de Luxe .... Coupe Roadster odpet 2 sedeža . . Convertible Coupe .... 91.000 88.000 78.000 79.000 84.000 84.000 O. Žužek, Ljubljana Tavčarjeva ulica 11. Lepota nog. No«j\ iea iz »u- ni[ ia.it i.: z- in .Jra -.r^ruo oblika. lJ.ni.i?-iija rinila zaliltTa ii-^ni ir ^iji-iozno oblike Cioire. a to jo?« že ?a in c s 'Jui-':iJ*-n /mi:':;tt!t Nu^:. ne utruja » itritrtc iu ptikr tf ?sr al ..k«, knkoT • u■ 11 krčtie 7. ■ r 'Kiau.i-ia if-Mi .t. anterifi;« tru rte ir^z trnke tH»lnrrTn, :,r,,zorjie. 1.'-. vitke lopo lip Sn!en;. ta ai^r.vi.-e ITiri šiva ? !■•,rvl ,1'ji -rhlarbe} ■ar D''n 1»'.— '.a srlejnjt- t-ar —. Pletene »um nogavice iz 1 .vif'-' j ■ ti:»vj* za krč ■.<■ iilf -jo -bolmi 'lo it I" -.a- Dir, -Ain _. No»avlce *rz i fi. n; tri -»►«««> ume i>o meri od :»:n jt«> — itaftirj Povoji iz aujlanj^e tjuuie i-ijt- nu-.im lepo JU • -1' t -- k o lra?. Ne mort-jo -- :s»t/iTi a ti i-/:r.»i aajfi lejiili flot ii«jf»et« 1 ;ur —. 1 :.*r 'e? h.i(-Ui l>iri 100.—. L.ea lilačiee !Monatsho«el -^ni t. j - n -ai.r kef aa.tfiacjf«jr» l.-.tiv -i TUtiio Dol.r i jn-tjjj-. »ar«>it> (•■ r • iri iro-trl]nitn; Po z Itatm ~ hr::-'jio-■ -se tzviivln, Usrj-nn !•'.• — Kavno Jtžanje teleks lofež« » nnsit viio • ^ O-r.% i 1'ORi^p:. i' i.r si.i'ti» litunii- iu firuvHno .-•..—•»;•= olut V 11 iiitfc -«■ i«r:p .^Djen 'n srrln.-ti Itrb-f i hjkjIdoiii« fi itivna. Din 5i .CENTIFOLIA. kozmetični lav od. Zagreb. Jurišičeva nlica S. — Zahteva br. z pl*'"nt 'i.-t t o • |>rn-;.-kte -o «j»g»atnr. tanke. ■revi.-'S-ne ? o., itj ; 4i m v m POZOR! POZOR! Bel pesek in gramoz najboljše kakovosti, za restavracijske in zasebne vrto« ve, za olepševalna društva, kakor tudi za stavbne svrhe dobavlja ceneno Iv. Žnidar, kamnolom, Poljčane □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ooasDnnoncoDnmnro g Novi modistovski salon v Litiji g§ g sem otvorila pri Vidoviču in se vsem cenj. damam □ S vljudno priporočam. □ □ Lepa izbira, točna postrežba, nizke cene. — Po* □ R pravljam vseh vrst damske in moške klobuke. □ □ LOJZKA ZIDAR. g n« nnmnrnronro it v imrnnmoon a«»««««»it s k «t«* \Al Mali Gaspary mešalec s svojimi velikimi prednostmi ri\ i&A Zelo hitro se izplača! Zahterajte na5 čpecijalni pros--pekt St 144. ti Vam pojasni T?e posameznosti. I)r. Gasparv & €o.. Svetovnnznana spoeiialna tovarna strojev ta stavb*-. drob'je- njp. cementni kamen in kemično industrijo. Gin. za^toi>?tvo za SHS: S|*cijaln» poslovalnica za intl. potrebe Otto \Vottowa. Zagreb, Petrii»j»ka 85 Otvoritev nov© trgovine na Jesenicah. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila novo modno in manuiaktunno trgovino v Krekovi ulici na Savi pri Jesenicah. Nudila Vam bodem razno prvovrstno blago po najnižjih cenah. Se priporočani za obiien obisk 5323 PAVLINA JAVORSKY iDaa^DnmuuuuauuaDODnan!3onDDnc3aaoaaacx3DonoiJL □ □ □ □ □ Javna zahvala. g cz t\J Za brezmejno požrtvovalnost in največjo skrb, ki □ □ jo je žrtvoval g primarij dr. L. Ješe ponesrečenemu g D p očesu mojega Pavelčka dva meseca v »Leoniščuse □ p mit še posebej iavno najudaneje zahvaljujem, ker ga g g je obvaroval največje nesreče. Z vso zaupljivostjo se ^ g mu še nadalje priporočam do končne rešitve □ C kot udana □ □ □ □ G □ □ □ □ □ □ Mera Strita> V Logatcu, dne 15. aprila 1929. npn v v TrrTnr inrif^nn^nnnnnnnonDnnr F. K. KAiSER čas je da se opremite za ribolov kar Vam nudi bogata izbira puškar LJUBLJANA I Kongresni trg Št. k term Francoska linija - French Line Cie Gie. Transat!antique Za Severno Ameriko in Kanado Havre—Ne\vyork samo 5!-» dni čez morje V 3užno Ameriko Argentino. Chfle, Urugnay vsuk teden iz Havre, Bordeaus in Mar siliie: CIE CHARGEURS - REEUNIS SI!' ATLANTIOUE TRANSPORTS . MARITIMES. Izvrstna hrana, izborna postrežb., Vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zasfopni* IVAN KRAKER, Ljubljans Kolodvorska ulica 35. z večletno prakso se išče za veliko gradnjo v Mariboru Nastop službe takoi! Ponudbe r.a stavbeno podjetje U. Nassmbeni. Maribor, Vrtna ul. 12. 5371 dežni plašči, Iti Dežni plašč iz keperja, dobro gumir. 170.— iz covercoata, lepo izdelan 260,— težja vrsta 310.— najboljši te vrste 470.— Trenchcoat, dežni plašč iz keperja, dobro gum. 280.— težja vrsta 320.— Dežni plašč iz volnene tkanine, v modernih barvah 370.— Fregoli, dežni plašč, nesi se na obe strani, služi kot hišni plašč in kot pomladno ogrinjalo 420.— Fregoli, volneni, dovršen komad 670.— Deška dežna gmnirana pelerina v raznih barvah, za sedem let 160.— za vsako nadaljno številko po letih 15 Din več. V provinco pošljemo po povzetju, jamčimo, da v slučaju neugajanja vrnemo denar. Take dobre hišne plašče, čigar zanesljivi materijal in dovršeni kroj Vam jamči za eleganten izgled, kakor tudi obleke, trenchcoate, ogrinjala nove pomladne linije, ima za vsak okus razširjeni oddelek moške konfekcije naše trgovine. JfiJncr i TfcscjrA 303 VunlRA fl£ fllll fVftMff) dr2i mesece do,g°- Navitek 5 do IlUjliU Dfmramg 10 Din, po najnovejšem sistemu R. GROBELNIK, gledališki f p zer, CELJE. zahvala* Po težki nesreči, pri kateri mi ie konj večkrat zlomil in zdrobil desno no-go, sem bii v nevarnem položaiu, da izgubim nogo in v slučaju komplikacij vsled odprte rane tudi svoje živlienje. Zdravil sem se na kirurgičnem oddelku tukajšnje iavne bolnice pod vodstvom pritnarija g. dr. Derganca. Asistentu g. dr. Kramariču je uspelo s strokovnjaškim zdravljenjem in dolgotrajnim. požrtvovalnim negovanjem rešiti mi poškodovano nogo. Dolžnost mi je izreči najlepšo zahvalo gg. zdravnikom tuk. javne bolnicc, posebno pa še asistentu g. dr. Kramariču za njegovo ljubeznivo in vstrajno brigo ter skrbno in uspešno zdravljenje. Ljubljana, dne 20. aprila 1929. Josip Bergman, trgovec in posestnik, Ljubljana, Poljanska cesta 85, 87. „SPFCTR?IM" d. d. IN* KOP1STA Di;RSKY IN KRSTIC tvornica ogledal In brušenega stekla. LJubljana VII. se nahala od 1 novembra na Celovški cest« S! telefon 2*1.1 Zagreb. Osliek. — Sred;«mica Zaereb Zrcalno s'eklo. portalno stekla mašm. sko -.teklo 3—6 mm ogledala brušena v vseh velikostih tn oblikah kako« tud' brušene prozorne Sipe. izbočene plošče »steklevarie » med - Fina, navado* opipd*1*. S2 Za pomladansko in letno sezijo Vam nudi 5283 Oblačilnica za Slovenijo LJUBLJANA Miklošičeva cesta 7 s svejo bogato zalogo vsakovrstnega manufakturnega blaga prvovrstnih angleških, čeških in nemških tovarn, veliko izbiro in ugodno nabavo. Najnovejši vzorci! — Cene solidne in brezkonkurenčne! Ne zamudite prilike in oglejte si pred nabavo tudi našo bogato zalogo! Oržavni nameščenci dobijo bla-*o na obroke samo proti predložitvi legitimacije. Velika banka v Beogradu sprejme v službo 2 URADNIŠKA PRIPRAVNIKA, absolventa trgovske akademije. Pripravniki z znanjem tw jih jezikov in stenografije imajo pred= nost. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Činovnik Beo; grad«. 5403 steklarstvo M. Medvešček, Brežice se vljudno priporoča podjetjem ter občinstvu za zasteklitev novrji stavb. Ima na zalogi raznega stekla, ogledala, okvirje za slike ter stekleno in porcelansko robo. —. Cene zmerne. J } "■ ^ mš&iW 7W R moderni tooietl spadajo v prv: vrsti modemi čevlji, katere Vam nudi v naavečji izbiri, najboljši kvarteti in po najnižjih cenah industrija ta veletrgovina s čevlji R. STERMECKI Celje, štev. 20, Slovenija Sevret 115 Din, boks 159. ševro 202. lak 198. sivi In beš 198, boljši 237, lini 270, platneni 89, barfunasti 99, modni opanki 120 Dni. Ilustrovaini cenik i več tisoč sirarni «a*ton.j. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. MOJSTRA za okrogle avtomate ki je vešč v sestavljanju desena za nogavice :n izurjen v vseh opravkih na avtomatu, sprejme velika tovarna v Beogradu. Mesto je stalno, stanovanje, kurjava in razsvetljava zas gura-na. Ponudbe s cirrriculuim vitae in pogoji poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Perfektan 3.« 5391 Cementni siroti Krttppovi krosljični :n cevni m'ini, drobHci kamen;a. suSoici. v tieiti-Sk-i Avstriji v neki specijalni strojni tovanti repariran: v brezhibnem staiiiju „____j ; na p r o c a | S:roV; za sušenje in mletje katnen-ia in podobnega m3ter:fa!a (sv-sa, tostata) pripravni, tudi posamezno naprodaj. — Vprašanja v nemSkem ali francoskem jeziku pid »Portlar.d W. A. S041« na Rudolf Mosse. Wien I. Seilerstatte 2. 532S Za vse izraze sožalja ob smrti naše dobre mame itd gospe MfiRlJE ROPE RT in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem vencev in cvetk najlepša hvala. Posebno zahvalo izrekamo gosp. župniku za tolažiine obiske, gosp. primariiu dr. Murgel-ju za njegov trud gosp. srez. poglavarju, cel okupnemu uradništvu, meščanstvu, orožništvu in okoličanom za častno spremstvo. Najlepša hvala gospodom pevcem za ginljive žalostinke. Vedno ostanemo hvaležni gospej Erženovi sodnikovi soprogi, za njeno nadvse samaritansko skrb za pokojnico. Javno zahvalo zasluži Anca Košak. služkinja pokojnice, ki je svoji gospodinji stregla vdano in skrbno noč in dan skoraj brez počitka. Bog plačaj! Krško, dne 23. aprila 1929. Rodbine: RAVNIKAR. KORBAR. DROL, MALČEVIČ štor* ■ * • TA--- .c, Prostovoljna dra nepremičnin. d n r. V zapuščini Barle Jožeta iz Dol. Nemške vasi se vrši v torek, 30. aprila 1929 ob 10. v notarski pisarni v Trebnjem javna dražba nepremičnin: 1. VI. št. 20 in 157 d. o. Trebnje, to je hiše št. 19 v Trebnjem in vrta. Hiša stoji sredi kraja tik pri novem uradnem poslopju. Izklicna cena Din 25.000 2. VI. št. 200 d. o. Ponikve, to je gozda v Roženicah -----__ — Izklicna cena Din 2000 3. VI. štev. 70 d, o. Sevnica, to je hiše, poda. kleti vinograda in gozda v Pesku ter raznih pritiklin — — — —--— — Izklicna cena Din 5000. Cenilni zapisnik in dražbeni pogoji se morejo vpo-gledati v notarski pisarni v Trebnjem. Zahvala. Na ptisrčnejša zahvala vsem, kateii so spremili repozanmga sop>oga oz r. očeta, starega očfctt, tasta n strica, gospoda Ivana Zeleznikarja strojn ka Strojnih tovarn in livarn na njegovi posledn i poti in mu naklonili krasnega cvetja. Osobi a hvala cenj. predstavnikom in ura miftvu Stri j, to trn in livarn, pokojnikovim sodrngom, pe skemu društvu »Krakovo-Trnovo* ter goGb. odseku društva »Svoboda". Žaluioči cstsli. 14! 2-a :rm Zahvala. P. t. zastopnikom raznih oblasti, zavodov in društev, vsem dragim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, ga obsuli s prekrasnim cvetjem in nas tolažili v težkih urah, najiskrenej=a hvala! V globoki žalosti Sodb na Kretm nšek. Maša zadušnica za dragega nam pokojnika se bodo darovala dne 21. aprila 1929 ob 8. uri zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Micbel Zevaco: 106 V krempiih inkvizicije Zgodovinski romaa »Mislim, da ne!« se ie v duhu zasmejal Pardaillan. _ »Morda ga še lahko rešim! Obljubil sem ji, da.ga pripeljem nazai.« ... . „i »Kdo bi si mislil, da se mala Juana tolikanj zamma zame!« »Ce je Francoz mrtev, bo Juana umrla, in če umre ona, umrem i 3 z ^ »Bog ne daj! Toliko smrti pa res ne vzamem na svojo vest!« »Če pa je živ in če ga rešim...« . »To je bolj zanimivo!... Nu, kaj namerava v tem primeru?« »Juana bo srečna... Francoz jo bo ljubil.« »Ne, tako mi peklenščkovih rog! Ne bom je ljubil, budalo!« Chico je nadaljeval, kakor da ga je shsal: »Kako ie ne bi ljubil, ko je tako zala!« »Vrag naj vzame zaljubljene ljudi! Vsi so enaki! Po njihovem mnenju ne vidi živ krst ničesar razen tistega, kar je njim zmešalo glavo.« »Francoz jo bo ljubil in to bo moja smrt.« »Bes ga plentaj! Ali je obseden?« »A kaj to de! Zlo, ki sem ga zakrivil, bo s tem popravljeno. Mrtev ne bom več morilec. Moja ljubljena mi bo dolžuica za svojo srečo. Celo žalovala bo za menoj, to me bo tolažilo na smrtno uro!« »Bogme krasna misel, vredna zaljubljenega bedaka!« »Tako bodi. Preiskati hočem vse kleti, kar jih poznam.« »Dobro,« je menil Pardaillan, smejoč se v pest, »daleč ti ne bo treba hoditi.« To rekši se je umaknil v ozadje svoie celice, zavil se v plasc, se zleknil po tlaku in se napravil, kakor da trdno spi. Pritlikavec je nadaljeval: _ »Če ga ne najdem, pojdem jutri k princesi in jo povprašam, kaj je z njim. Ni dvoma, da me doleti enaka usoda,« je vzdihnil s trpkim nasmeškom. »Juana bo mislila, da sem izgubil življenje, ko sem ga skušal rešiti, in me bo objokavala.« Še nekaj je zamrmral, nato je mahoma upilmil svečo in odšel, rekoč: »Pojdimo!« A tisti mah je opazil na tleli črno liso — ležečega Pardaiilana. »Francoz!« se je zdrznil. Prebledel je, noge so mu kleknile. Ni se nadejal, da ga tako kmalu najde... najmanj pa tega, da bo ležal tu!... »Kako da ga nisem videl?« je zamrmral. »Oh, res, plošča ga je zakrivala, a jaz se nisem ozrl. Kdo b; bil mislil!...« Tiho je stopil k Pardaillanu, ki ga je opazoval izza priprtih trepalnic. »Pa ne da bi bil mrtev?« je pomislil pritlikavec. Tedaj je začul, da sope. »Spi!« je dejal. Vztfic ljubosumju, ki miu je trgalo srce, se ni mogel premagati, da ne bi pohvalil tekmeca po zaslugi. »Hraber je,« je zamrmral majaje z glavo. »Spi, čeprav ve, kaj ga čaka. Da, hraber je in Juana ga Ijuibi morda baš zato.« In brez trpkobe ali zavisti je pripomnil: »Če bi bil jaz tako velik in močan, bi bil tudi hraber... vsaj zdi se mi, da bi bil.« Ubogi Chico ni slutil, da je tisti, čigar hrabrost je občudoval, v svojem dozdevnem spanju občudoval njega samega zaradi hrabrosti, ki se je ni zavedal. XXV. Chico najde prijatelja. Pritlikavec se je sklonil k vitezu in se dotaknil njegovega ramena. Ta se je naredil, kakor da je pilanil iz sna. Sedel je pokoncu in glej, še sedeč je bil skoro za pol glave višji od Chica, ki je stal pred njim. »Chico!« je začudeno vzkliknil Pardaillan. Nato je dodal s sočutnim glasom: »Tedaj si tudi ti jetnik, ubožec! Če bi vedel, kako strašne muke naju čakajo.« »Nisem jetnik, senjor Francoz,« je resnobno odvrnil Ch co. »Nisi jetnik?« je vzkliknil Pardaillan z izrazom silne osuplosti. »A kaj potlej delaš tu, nesrečnež? Pravim ti, da naju čaka strašna, ostudna smrt.« »Po vas sem prišel,« je dejal Chico z vidnim naporom. »Pome?' Zakaj?« »Da vas rešim.« »Da me rešiš? O. vraga!... Ali mar veš, kako prideva odtod?« »Vem, senjor. Poglejte!« Tako govoreč je Chico stopil k železnim vratom. Ne da bi iskal, je s prstom pritisnil na enega izmed ogromnih žrebljev, s katerimi so b la obita. »Koliko dragocenega časa bi bil jaz zapravil z jalovim iskanjem!« je pomislil vitez, ki ga ie opazoval. Plošča se je med tem neslišno vzdignila iz svoje lege. »Evo!« je kratko dejal Chico. »Evo!« je na vso moč prostodušno ponovil Pardaillan. »Tod si prišel, med tem ko sem spal?« Chico je pokimal. »Ničesar nisem slišal. Ali bova tod tudi od!šla?< Chico je spet pokimal. »Zgovoren pa nisi.« je menil Pardaillan, ki se je v tem trenutk. spomnil, kako gostobeseden je b'l pritlikavec preje, ko je misli: da je sam. »Najbolje bi bilo, da se takoj odpraviva, «enior,« je rekel Chico »Saj imava časa,« je mirnodušno odvrnil Pardaillan. »Tedaj S' mar vedel, da sem tu zaprt? Saj praviš, da si prišel pome?« To vprašanje je spravilo pritlikavca v zadrego. »Tako si nr rekel.« je vztrajal vitez. »Rekel sem. Res pa je. da sem vas iskal, čeprav nisem zanesljivo vedel, da ste tu.« »Zakaj si potlej prišel? Kaj delaš tukaj?« Prešernova ulica 4 poleg Frančiškanske cerkve Ljubljana 4 NajveSja zaloga ur, zlatnine in sre-brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. trmanska a rila iS Birmanske ure za dečke od Din 49.60 naprej Birmanske zapestne ure od Din 98.— naprej Srebrne vratne verižice (Colliers) od Din 20.— naprej Zlate vratne verižice (Colliers) od Din 85.— naprej izučen v trgovini usnja, ki je tudi vpeljan kot potnik po vsej Sloveniji — išče službe Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« Ma= ribor pod »Usnje«. 5370*e DOMAČ IZUM! DRSALNO OKNO! 100% prihranka na toploti Prepih, prehlad nemogoč! Zamakanje izključeno. GLADKA VRATA v vezanem lesu, brez= prišna Cena običajnih vrat! PATENTIRANO edino v tovarni JOŽEF ŠENICA, Ljubljana, Dunajska cesta — Bežk grad, 6. — Telefon 28—71. VSA STAVBNA MIZARSKA DELA — CENE NIZKE - PRVOVRSTNA IZVR* JAMSTVO. Specijalne delavnice oken, vrat, izložb itd. Celuloidne plošče vsake barve za zavarova* nje vrat pri odpiranju in snaženju kljuk Podrobni načrti, proračuni, strokovna mne> ♦ ' nja brezplačno. Vzorci bodo razstavljeni na Velesej-----mu. Paviljon E.---- l izdeluie in poši-ja po pošt- proti povzetju z navodi om o uporabi lekarna SEMELIC Dubrovnik 2 Originalni zavojček s 3 steklenica mi z omotom in poštnino vred 105 Din 8 steklenic 245 Din. a t stekle niča 40 Din Mnosobrolm- zahvale nrihalajo dnevno o uspešnim učin •fn F/aniA Najboljše tamburice ParKaševega m sremskega sistema 'zdemje m razpošilja ob lamstvu stara hrv tvornic« tamburc Stfepan M. Gilg S IS AH 610 « , KačlCeve <74 Hrvatska Cenovnih ambum pošliem na zahtevo zastonj. Odlikovan z l zlatima kolajnama Modno 25 a angleško in češko, za dame in gospode, za obleke, plašče, površnike i. t. d. največja izbira in najceneje pri KOVA LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 15 Oglejte si zalogo — prepričajte se! 3 leta Kupim stalno vsako množino iosfiliuip faninshega Sesa, smrekove skorje, cele in drobljene. smrekove hmeljeve droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. Franc Oset, Sv. Peter v Savinjski dol. 94 a ilDIZ in monolit pa šiflio najcenejši!, prvovrstna Samota za peči in štedilnike Elektr moorn iOMl Altona Bahrenteio ing. GUZELJ L*uDliana V I. Jerne eva c. 5 Telefon »252 ■ HOFER izučen mehanik, trezen, siguren vozač, ki se razume v popravljanju ame-rikanske tipe, Vse vrste posameznih in univerz, strojev za mizarstvo, kolarstvo in žage z obratom na jermenje in vzidanimi elektromotorji. Krogljična ležišča. Dobavljajo: Welker Werke, J. VVachstein WIEN X/6, Laxenburgerstrasse 14 Poset iugoslovenskih zastopnikov brezplačen! se sprejme s 15. majem za tovorni in luksuzni avto. Ponudbe je poslati na oglasni odde lek »Jutra« pod »Stalna služba na Gorenjskem«. 5357 Dvokolesa najboljših svetovni! '.uamk v veliki izbiri, zelo počen Najnovejši modeli otroških vozičkov ■ šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevm* tika. Ceuiki franko. Prodaja na obroke »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles io otroških vozirkov Ljubljana. Kariovska ccsta 4. (Pneurnatifce - (Polite gume (Pclpneumatifce • v so naftrpeznefse / T / vik jfidrora l " nsjem. P yf!>ni. Poni TKldelek Ji nia«. 10 Maribor -------- ,0SIp M0RA vEC fi ^ordCa Hii^nska cesta štev. l2 II. 10611 ZAHTcVAiTE OFE TE ZASTOPNIKI ZA SLOVENIJO: LJUBLJANA JOS i* &TUHCA Slom-kova u ca ,'tev. 6 Celje ANTON BREMEC MikIoši eva cesia štev 2 Umirajoče duše je lep zgodovinski roman iz baročne Ljubljane (13. stoletje), ki ga je spisala lika Vaštetova in pravkar izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Broširan velja Din 52, vezan Din 62. /fAroitla. t/i. ur* cLrpts* U&oi*. ovclLK oglasov, poAatu tva, OgLasiu, odddtk J&TRA. LjuHfancL, Prvscnunra. ul-4 CdLOvtto ra^usi pcrrtAA. Lrajulrus* LfuUfaiULjt n&4 2 AVcv li 1 Sprtjipuisyi malih, oglasov va, pru-ktrdnjo i tuniko JVTRA ti zsrkLjttot /Lasi, pncL utuLom, Usta, ob 17 tn, Pozsi^fi sprtfch, oglast bodo pru občino■ u nashdnji, stotniki, lista, Tolojon sbuidka 1492 JLclLl oploM., kj. sIluujo v posredovalni msocpabu tianuM. obasuCua. utaka btsuLa. 50par. Uajauinjši vusik Din 5*7 Pristojbina, zahfro Dva, J- Zinihrt, doptsovajya,ui oglasi, trgovskima, alt raklasnsi^ga. zsuičaja,^ maka. bisuia Don r-itajmanjsi uustk Vin «r-. Pristojbina za šifro DmT- Ust pnstojbi ni ji uposLatt oba/usn, z naročilom., star s*, oglase n, prtobajer TaUforL J Urnika, 249 2 Služkinjo Vrimorko išče majhna drn-l-.na iz istega ky.a. Pobu lbe na oglasa) oddelek »Jutra« pod šifro »Gcnca«. IO600 Perlektno šiviljo T samostojnem delu limb damskib toalet išče za tali oj prvovrstni modni atelje v Ljubi am. Začetnice izključene: plača po dogovori. Naslov v oglasnem Oldelku »Jutra«. 10640 Učenca k'' ja t doiirim uspehom končal osemrazr o.-novno iclo poštenega ib srapte g* ki ima veselje do tr govine. 1-prejm«- takoj Vin io Savnik. manutaktuia tn galanterija. Radovljica ^ Gospodinjo »prejme go-pou na deželi ponudbe ua oglas oddelek »Jutra« pod »Z navedbo ■ahtev«. 1058j Pisarniško moč lač-tmeo. sprejmem Lastnoročno pisane ponudbe — brez spričeval na ogla-ni ©d lelek »Jutra, pod šnro »Pisarniška moč 53« 105UG Radiotehnika »možnega samostojnesa dela. sprejmem. Ponudbe na c-.-ias. od.lelek »Jutra« po 1 »R3dioamat ur«. 10601 Služkinjo za kmetska de.a iščem za ljubljansko okolico. — Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »L. D.« 10793 Natakarico s kavcijo sprejmem na račun. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 10471 Vajenko sprejmem v delikatesno trgovino z vso oskrbo, vse drugo po dogovoru. Re-flektira se samo na poštene katere imajo veselje do trgovine Ponudbe na ozlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 10« 10468 Dekle za vse veščo, tudi nekoliko kuhe, sprejme majhna, lina obi-tel; v gorskem kraju Ponudbe na naslov: Inženjer Klaič, Delnice. 10477 Dekle iaoeslj'vo iu pošteno, ki ina opravljati v s a hišna dela. iščem za Ljubljano. — Ponudbe na oglas- oddelek »Jutra« pol šifro »Čedna«. 10632 Prvega mlinarja ♦ prejme v valjčni mlin Jos Okcrn. Dupica pri Kamniku. Plača po dogovoru. 10525 Čevljar, vajenca sprejmem O-krba v hiši. Anton Snoj. Sp Zadobrova, it. 27 p. D M v Polju. 10591 Črkoslikar. pomočnika s pr e j m e v stalno službo Franc Ambrožic. Maribor. Grajska ulica 2. 10552 Kroj. pomočnike ali mojstre ea veliko moško in damsko delo sprejme takoj Alojzij Pauiin. Ljubljana. Kongresni t"g štev 5. 10562 Dekle predvsem za kuhinjska in hišna dela. sprejmem takoj v stalno službo. Leskovšek. gostilna iu mesarija v Kozjem. " 10568 Učenca i meščansko šolo sprejmem takoj v trgovino z mešan b agom. Pc nudbe r.a oglas, eddelek »Jutra« pod šifro »250«. 10574 Izučene kopače aeoženjene sprejme premogovnik v Hrvatski. Pisine-n.' ponndbe pod šifro »Kopač K-1123« na Iuterreklam d. d., Zagreb. Marovska 28 10463 Fotografskega poslovodjo iščem za otvoritev podružnice v Kranju. Ponudbe na oglas oddelek »Jutrac pod šilro »Foto«. 10506 Trg. pomočnika žeiezninarja — z večletno prakso, agilnr-ga prodajalca. izurjenega tudi v kolesarskih delih, sprejme tako! trgovina z železnino. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »2elezninar«. 10360 Konfekcijonarko za pletenine vajeno inter loek sttoja dobro in prid no sprejme Krašovee, St Vid pri Stični. 10446 Sedlarski pomočnik dobro izurjen, ki je zmožen za posebno delo pri komatih, dobi stalno delo. Sprejmem tadi sedlar, vajenca Janko Cerne. sedlar. Ig pri Ljubljani. 10191 Dekle zmožno nemščine 1obi služ bo na deželi k fveletnemu fantku Ponudbe na oglas oddeiek »Jutra« pod šifro ■Nemščina — takoj«. 10289 Učenca poštenih starišev, ki ima vsaj dva razreda kake srednje šole sprejme J. Pfeifer. trgovina z železnino, Kranj. 10421 Pomočnico dobro izurjeno za tino delo sprejme Fani Jager, modni atelje, Kolodvorska ulica 28-1. 10741 Prodajalko pošteno, tudi začetnico, ki zna dobro računati, sprejmem. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra« 10735 2 kuharici in perico za hotel penzijon sprejmem za sezijo. Hotel »Triglav«, Bohinjska Bistrica. 10705 Spretno šiviljo dobro izurjeno siprejmem na dem na Celovški cesti 14, pritličje. 10788 2 spretni frizerki sprejme salon Navinšek v Ljubljani. 10526 Za pisarniška dela sprejmemo začetnico. Ponudbe na oglasni eddelek ijutra« pod »Strojepiska«. 10795 Sedlar, pomočnika s prakso v torbariji, sprejme takoj St. Vincek, Tržaška cesta 9, Gliuce pri Ljubljani. 10764 Fotografe ln pomočnike za potovanje — tudi brez aparata sprejmem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »50 % provizije«. 10779 Postrežnico snažno in pošteno sprejmem takoj za ves dan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10819 Dva mizarja samostojna za fino politirano pohištvo takoj sprejmem. Umetno mizarstvo Maribor, Mlinska ul. 29 10331 Geometra-asistenta sprejmem. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dober risar«. 10546 Gospodično ki govori perfektno srbsko in nemško, ki je zmožna vseh hišnih poslov, sprejmem k Ivema deklicama Ponudbf s sliko na nas'ov Balt. Kovačič. Subotiea. Sienkievičeva ulica 4. 10359 Kontoristinjo (•praktikantinjo) z dobro šolsko izobrazbo sprejme ve letrgovina R Stermecki. Celje. Ponudbi je priložiti prepis zadnjih šolskih spričeval). 10460 2 miz. pomočnika dobro izvežbana v stavbenem in pohištvenem mizar stvu sprejme v trajno delo Filip Lazar, mizar na Jese nicah, Gorenjska. 10478 Čevljarskega pomočnika za finejša tudi šivana dela sprejmem takoj v stalno službo s hrano in stanovanjem v hiši. Travnik Franc. Trebnje. 10691 Dostojno, mlado deklico ki razume malo nemško, sprejmem za hišno delo. Naslov v ogl. odd. J. 10651 Steklarskega pomočnika izurjenega sprejmem Ponudbe na tvrdko Ivan Ko vačič, Maribor. 10675 Mehanik dober delavec za kolesa. Šivalne stroje in motorna koli sa, dobi takoj službo proti dobri plači — Po rudne z navedbo prakse na oglas. oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv mehanik«. 10466 Pekovskega učenca in več raznašalcev peciva sprejmemo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« psd »Pekarna«. 104S0 Monterja veščega oskrbe dvigal, ki bi v prostem času parkrat na mesec pregledati dvigala — iščemo. Oferte na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro 'Dvigalo«. 10Š29 Mesar, pomočnika veščega sekanja, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10811 Dve natakarici spretni, mlajši, kakor tudi hotelsko sobarico sprejmem za hote! Tivoli. — Istotam se kupijo 4 lepi oleandri. 10785 ti. T h. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 15. Na srečo se ni gospodu Cvetku nič zgodilo. »Hvala Bogu,« je pomislil, »samo da ie ostala moja glava cela!« Toda gospod Kozamurnik se je v bes-nostl iznova zaletel ln razbil to pot okno oddelka. Ves trd od strahu Je obstal In strmel nad posledicami svoje maščevalnosti. »Kak! troški! Kaki troški!« ]e mrmral. Uradnica stara 28 let, z dolgoletnimi spričevali, vešča slovenščine, nemščine, nekoliko tudi hrvaščine želi primerne službe na veleposestvu na deželi (Kranjsko ali Hrvaško). Pomaga tudi ra da v gospodinjstvu. Ponudbe na upravo Jutra. Maribor pod = Dežela«. 10674 Prodajalko ali prodajalca galanterijske stroke, prvovrstno moč sprejmem za sezijsko trgovino od 1. jun. do 15. se-pt. Ponudbe s sliko na podr. Jutra, Celje, pod »555«. 10668 Posredovalnica Ogrinc (bližina kolodvora) rabi kuharice za sezono Za odgovor dvadinarska znamka. 10645 Učenca s primerno šol«ko izobrazbo ter boljših staršev, po možnosti z dežele, ki ima res veselje do trgovine, sprejmem v večjo trgovino na deželi. Ponudbe na podružnico Maribor pod »Marljiv učenec«. 10698 Stavbnega ključavničarja dobrega in ple.-karja (emaj-lirarja) sprejme F. Batjel, Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 10728 Učenko za strojno pletenje sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10701 Izurjeno pletiljo sprejmem ali dam delo za nogavice na dom Groharjeva cesta 7. 10704 Snažilca oken v vseh v to stroko spada-jočih delih izurjenega, e prakso, sprejmem takoj ali pozneje. Stalno mesto Navesti vse plačilne zahteve Phocbus k. d.. Zagreb. llica št. 12. 10726 Zdravo žensko od 35 do 40 let staro, zanesljivo želi gosipodična za na deželo. Naslov pove ogl. oddelek Jutra. 10706 Agente za prvovrsten konzumni predmet, majhna kolekcija, sprejmem takoj. Gospodje, ki stalno obiskujejo špecerijske trgovine na deželi. ima:o prednost — Anglo-jugoslovensko petrolej-ko d-d.. Ljubljana. Miklošičeva cesta 14. 10652 Prvovrstne potnike in krajevne zastopnike za prodajo 2 Vi % obv Ratne štete in oljnatih slik na platnu ! 30 % provizije, ki »e takoj kasira in s fiksno plače do 2000 Din iščem Ponudbe z znamko za 1 Din na tvrdko M Rajačič, ZagTeb, llica 47 10486 Do 20.000 Din kavcije položi za službo kot inka-sant, skladiščnik ali sično izučen ključavničar s šoferskim izpitem. Reflektira na službo v Ljubljani ali najbližji okolici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »20.000«. 10787 Gospodična prevzame vsako pisarniško delo v večernih urah. ali ga vzame tudi na dom. — Izurjena strojepiska. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Delo na dom«. 10611 Mesto družabnice ali vzgojiteljice želi gospodična lz dobre hiše, ki igra dobro klavir in je popolnoma vešča nemškega, slovenskega in francoskega jezika. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko >Dru-žabnica 55«. 10625 8000 Din posodim tistemu — ki mi preskrbi stalno službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 10527 Prodajalka izučena mešane stroke, želi s 15. majem premeniti mesto. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštena in solidna prodajalka«. 10564 Mesto trg. potnika ali zastopnika katere-koli stroke prevzame mlad trgovec ki je že potoval ter je vpeljan po Sloveniji Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen in soliden«. 10417 Potnika za razpečavanje dobro ido-čega predmeta sprejmem za Ljubljano in okolico. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Eiistenca«. 10700 Potnika agilnega, pri trgovcih in gostilničarjih v Sloveniji dobro vpeljanega, sprejmem proti dobri proviziji Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sposoben 220« 10798 Sopotnika za Slovenijo, Liko in Dalmacijo sprejmem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Avtovožnja«. 10805 Krojaški pomočnik ki dela velike in male kose. želi službo v boliši de-lavnici. Naslov se izve v brivnici na Sv. Petra cesti St. 44. 10656 Mladenič 21 let star. vojaščine prost, brez sredstev. skrajno obupan. prosi dobrosrčne delodajalce, da bi ga kdo vzel v «lužbo in s tem rešil obupa. Ponndbe na ogl oddelek »Jutra« pod šilro »Skrajna sila« 10679 Plačilna natakarica zmožna tudi nemščine, želi mesta v boljši go-tilni ali v kakem letovišču. Naslov pove oglasn; oddelek Jutra 10505 Risarja (kopista) želim za takojšen nastop za strojno tehnično pisarno. Ponudbe s prepisom spričeval na naslov G F Schnei-ter, škofja Loka. 10712 Pošteno dekle pridno, sprejmem za pomočnico v gostilni na deželi. Ponudbe pod šifro pridno dekle 10« na oglasni oddelek Jutra. 10710 Uradnika(co) dovenščine. srbohrvaščine, nemščine zmožno silo z večjo vlogo sprejme dobič-kanpsno podjetje v Mariboru — Poleg plače in primernega obrestovanja vložene glavnice soudeležba na dobičku. — Ponudbe z navedbo višine vloge na oa-iasni oddelek Jutra pod »Uradnik s soudeležbo«. 10709 Zastopnike (ice) sprejmem v vseh krajih Slovenije. Dober predmet. Lahek zaslužek. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »agilnost«. 10699 Popolen življenski preobrat! Za mesta in deželo važno. Podjetje sprejme več kavcije zmožnih «otiudnikov Poizvedbe: Uredništvo »Domačija«. Maribor. Koroška 10 10697 Prodajalko iS?* »Glavna trafika« v Celju. Predpogoj: izurjenost iT iamttv*. <0721 Iščemo zastopnike za Slovenijo, za prodajo gospodinjstvu potrebnih predmetov. Dnevni zaslužek 100 Din garantiran. Ponudbe s prilogo znamke 1 Din za odgovor poslati pod značko »Na obroke«. 10784 Interesantno za zastopnike, kateri obiskujejo privatne stranke po Jugoslaviji radi predmeta, ki se zelo lahke prodaja — nai javijo svoj naslov na oglas oddelek »Jutra« pod »Eksistenca 540«. 10763 Praktičen pouk v dam.-kem krojaštvu za gospe in gospodične, z izvrševanjem lastne garderobe. Modni atelje M. Sare, Miklošičeva cesta 10612 Italijanščino poučujem in dajem konver-zacijo. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Italijanščina« 10659 Modistka starejša, prva moč. samostojna. želj mesta v bo j-šem salonu Govori slovensko, nemško in srbo-hrvatsko Cenj dopi.-e na oglasni oddelek pod »Sa-mostojna modistka«. 10195 Deček priden, pošten z dveletno praikso. ki ima veselje do iesne stroke, išče službo lesnega manipulanta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Manipulant«. 10226 Prvovrstna ter zanesljiva komerciialna moč preizkušen in samostojen delavec, glavni Knjigovodja bilancist, vešč hrvatskega, nemškega in italijanskega jezika. ) dolgoletno indu strijsko in trgovsko prak so. spreten v vseh pisar niških poslih, išč« primer no nameščenja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Eoutine« 10317 Mlad uradnik vojaščine prost, vajen vseh pisarniških del. z večletno prakso. Seji primerne službe. — Potjudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Adjutant«. 10339 Manipulantka v pletarski stroki, popolnoma veizirana, vešča tudi vseh pisarniških del, želi za začetek ali sredo maja spremeniti službo. Cenj. ponudbe na ogl oddelek Jutra pod pod »St. 77«. 10425 Krojaški pomočnik star 22 let. želi spremeniti Flužbo. Sposoben za male in velike ko-e kakor tudi za delo v roke Reflektiram samo na stalno službo. Nastop takoj ali tudi pozneje. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »soliden krojač« 10308 Strojna pletilja išče službe za takoj ali pozneje. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 10682 Natakarica vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi mftsfa v boljši gostilni, restavraciji ali kje na letovišču. Ponudbe pod »natakarica« na podružnico Jutra, Celje. 10666 Obč. tajnik z izvrstnimi spričevali, pe-vovodja. kapelnik. želi službe. Ponudbe na oirlasni oddelek Jutra pod šifro »tai-nik«. 10628 Trgovski pomočnik mlajša moč, vsestransko verziran v mešani stroki, želi službe. Na stepi takoi. Oskar Maiič. Vinica. Črnomelj. 10711 Mlada gospodična želi mesta kot hotelska sobarica ali natakarica izven Ljubljane. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Sobarica«. 10745 Katera bogata rodbina bi bi'a tako srčno dobra In bi vzela revno gospodično. ki zna nemško, za vzgoiteljir o k otrokom. Ponudbe ra ogla«ni oddelek Jutra pod »Boljša«. 10747 Mesto kontoristinje ozir hlagajničarke — za takojšen ali poznejši nastop išče absolventinja licej»ke-ga trg. tečaja, s par'etno pisarniško prakso, v večjem tovarniškem podjetju. Vešča je knjigovodstva ter slov. in nemške korespondence. Cenjene dopise na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna«. 10600 Strojnik dobro verziran. vešč tudi lesne stroke, išče službo. — Naslov v oglasnem cddelku »Jutra«. 10737 Prodajalka vestna in pridna želi premeniti službo, pozneje ali takoj. Gre na raje na deželo in sicer Dolenjsko ali Štajersko. Dopise je poslati na oirlasni oddelek Jutra pod šifro 19. 10724 Vrtnice raznobarvn0 ter plezalke, cepljene breskve, nizke in visoke, ciprese, špargeljne — dveletne sadike, mlade rastline, asparaguse in vsakovrstne cvetlične ter ze-lenjadne sadike po solidni ceni razpošilja Ivan Jemer. vrtnarstvo, Maribor. 8009 Vrtne stole prodaja gospodarska pisarna Tribuč na Glincah — Telefon 2605. 10078 Damsko kolo dobro ohranjeno po nizki ceni prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10595 Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 38 kg — Izkoristite oriliko. dokler traja zaloga — L. Brozovlč. Zagreb, llica 82 Kemična čistilnica perja 189 Ribiško mrežo novo, 6 m dolgo in 2 m široko proda Kovačevi*, brivec, Sp. Šiška, Medvedova ulica 22. 10485 Dirkalni čoln prodam zi Din 3.000.—. Na ogled vsak dan dopoldne. Vprašati Rožna ulica 31-1. 10616 Plinski štedilnik emajliran, nov, »mo pol leta rabljen, radi preselitve ugodno prodam. Poizvedbe pri Sever et Komp., Ljubljana, \Volfova ulica 12. 10683 Trg. naobražena gospa srednjih let, vešča vseh pisarniških in trg poslov želi primerne službe. Dopi-e na oglasni oddelek Jutra pod »Vsestransko verzirana«. 10196 * 4 Hišno administracijo prevzame sta.rejša privatna uradnica — prr.ti prostemu stanovanju Dopise na ogl. oddelek »Jutra« ood šifro »Poštena 461«. ' 10461 Zastopstvo kateregakoli predmeta prevzame tvrdka, ki ima zelo podjetnega potnika. Poštni predal 216. Ljubljana. 10687 Velik zaslužek s prodajo kemične novosti! Vsak kupec! Maks Skof. Maribor, Praprotnikova 171. 10694 Starejša šivilja z večletno prakso, se priporoča za moderniziranje in napravo novih oblek, površnikov in gre šivat na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10821 Blagajničarka absol. trg šole želi mesta Ponudbe" na ogl. oddelek Jutra pod »dobra računa-rica«. 10497 Mesarski pomočnik gre v 3mesečno brezplačno prakso k prekajevaleu in mesarju. Naslov v oela«. oddelku Jutra 10602 Absol ven tinja trgovske šole z večletno pisarniško prakso, zmožna vseh pisarniških del ter slov. nem. in ital. jezika zeli stalnega mesta. Verzirana je tudi v lesni stroki. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zanesljiva 614« 10614 Prodajalka mešane stroke želi mesta takoj ali pozneje. Gre kamorkoli. Ponudbe na naslov Mariia Der<*ane o. D. M v Polju, poštno ležeče. 10592 Prodajalka želi me«ta v trgovini mešanega blaga. Gre takoj ali pozne:e. ere tudi dva meseca hrezp\ačno Na«lov ■• ogl. odd. Jutra. 10593 Mhd mlinarski nnmočnlk z dobrimi »pričeval-. va:en delu v valjčnem mlinu ?»li službe. Na«tnri tako?. Naslov t oglasnem Jutra. 10555 Knjigovodja začetnik z daljšo pisarniško prakso, administrativne naobražen — želi službo v Ljubi :ani — najraje v trgovskem obratu. kjer ima že nekaj prakse. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Začetnik star 27 let«. 10783 Gospodična pridna in poštena, želi dobiti službo v kaki jiekariji ali kaj sličnega Ponudbe na oglasni oddelek --Jutra; pod šifro »Pridna in poštena 88«. 10797 Katero večje podjetje ali zavod v Ljubljani, z električno svetilno in signalno napravo bi stalno v svojem podjetju zaposlilo vsestransko izobraženo, pošteno in zanesljivo osebo, perfektno v slov in nemščini. v svrho istočasnega nadzorovanja imenovane naprave in izvršitev idočih popravil. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro : Osebni razgovor«. 10803 Pekovske obrti se želi izučiti 16 let star m'adenič. Naslov pove oel. oddelek »Jutra«. 10813 Starejša natakarica z osebno pravico, zmožna samostoir.ega vodstva go til-ne. že'i nameščenia v Dalmaciji. proti pla;ilu ali na račun. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dalmacija«. 10780 Dekle pridno in pošteno, išče delo za dopoldne ali nopoldne — v pi«arni ali privatno. Ponudile na oelasni oddelek »Jutra« pod značko »Pošteno dekle«. 107S6 Skladiščnik star 27 let. išče slnžhe na Hrv»t«kem. Hareme se v lesni stroki. — Event. gre tndi za šoferja k lesni industriji. Ponudlie na o£r'a.« oddelek »Jntra« pod šifro »Skladiščnik 81«. 10781 Sln5?ioar. pomočnik stareiši. z večletnimi "pričevati. vsestransko verziran r stroki, želi službo. — Ponndbe na o?la»ni o^eVfe »Jutra« pod značko »Slaščičar 26«. 10766 Dekle izučena kuharica. žn'i stopiti v službo kot pomožna kuharic« r hotel tli r»-«tavraei'o. f?r» tudi v Pri-irioris. Pnnudh« na podružnico ».Tntra« v Mariboru rod lifro »Kuhaiiea«. T83S Stiskalnico veliko, s frikcijskim vrete-nom. 65 000 kg pritiska, skoraj novo, poceni prodam Naslov v upravi Jutra. Maribor. 10696 Kosistrastih pušic pripravnih za napolnitev s-kolcmazom ali podobnimi tvarinami. prodam večjo količino po povsem nizki ceni Jos. Šumi nasl.. tovarna kanditov, Ljubljana. Gradišče 9. 10740 Miza, romani ier znanstvene knjige poceni naprodaj v Fiorijanski ulici 27/11. 10802 Kroglje za kegljišča in balinanje, iz pravega »lignum sanetum« ima stalno v zalogi »Veha«. Ljubljana. Gosposvctska c. št. 8. 10804 Lepa hišna vrata iz trdega lesa in dvoje visečih ležišč. 50 mm svedri-ne, ugodno prodam na Poljanski cesti 7/1. 10806 Motorno kolo s prikolico in elektr. razsvetljavo, znamke »Ariel« poceni prodam. Motor je v brezhibnem stanju. 550 ecm" Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10635 Avto-vožnje z odprtimi in zaprtimi avtomobili v tu in inozemstvo. Najnižje cene po dogo-voru. Se priporoča: k. Camernik. Liubliana, Dunajska cesta 36. Telefon 2236. Jujoavto. Motorno kolo »Ariel«. 500 ccm. Super-sport. v brezhibnem stanju ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10599 Moto-karoserije izdeluje solidno in po zelo zmerni ceni Ferdo Laznik. strojno kolarstvo. Radeče 6690 Kdor prodaja ali kapaje AUTO naj se obrne na naslov: Karol Camernik Ljubljana Dunajska cesta 36 (Jugo Auto telefon 2236) m vpo šlje popis voza kakršnega želi orodati ali kupiti Pri tem posredovanju se naj bolj varujejo interesi prodajalca in kupca. 23 Motorno kolo s prikolico, znamke »Tri-umpf«. 500 ccm", dobro ohranjeno, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10473 Avto mali »Peugeot«, skoro nov. ki pod garancijo porabi 51 bencina na 100 km. po zelo ugodni ceni naprodaj. Na ogled pri tvrdki Nardin in drug. Poljanska c. 31. 10386 Motorno kolo skoro novo naprodaj za 2500 Din. — Na ogled pri tvrdki Nardin in drug. Poljanska cesta 31 10387 Svetilke za elektr. plin. petrolej in pisalni stroj (star sistem) prodam. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra« 10761 Opeko dobavlja po konkurenčnih cenah strojna opekarna Brata Comino na Škofljici. 107.58 Razno: Bencin-motor, gnojnični voz stiskalnico za seno, tovorni avto, diro na vzmeteh, ple-ti'ni stroj, železne blagajne. slamo, vreče, razne steklenice. sidra (Anker) in kopirne preSp proda Frane Stupica. železnina v Ljubljani, Gosposvctska cesta 1 115 / r/ r» Akkumulatorska baterija sistema »Tudor« tipa 1-6. 50 elementov, kompletna je zelo poceni naprodaj. — Jos. Rus in drug, Domža'e. 10589 Radio-aparat Hartiev. slušalke, zvočnik in akumulator prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10771 Prva oblast, konce-ijonlrana šoferska šola Camernik. Ljubljana (Jugo-avto). Dunajska cesta 36. Telefon 2236. Strokovnjaški teoretični [«ouk in praktične vožnje na različnih mo. dernih avtomobilih, s pri-četkem vsakega prvega. 254 F. N. motorno kolo 350 ccm s. v., doseže hitrost do 90 km na uro, porabi 2 in pol 1 bencina na 100 km in stane samo Din 12.700. — Oglejte si ga brezobvezno pri tvrdkah H Kenda. Ljubljana. A. Bremec. Celje. J. Gustin-iič, Maribor. 10403 Motorno kolo James £O0 ccm uživa oo vsod največji »love* tn priznanje Cena 10 600 Din — Obrnite se na Ge neralno zastopstvo Ljub Ijana. Vegova ulica 8 Espress d Z O 1 10 147 »Fiat« avto 503, izvrstno ohranjen, naprodaj za 30.000 Din. "lak-sa za leto 1929. plačana. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10261 Avtomobilisti Avtoplašče, zračnice, orjaške guuie za avtobuse in tovorne avtomobile popravlja po najnovejšem uačinu solidno in ceno Parna vui-kauizaeija Dolenc. Maribor. Aleksandrova c. 35. dvorišče. 10670 »Puch» motor v najboljšem stanju ia na vadno kolo prodam. Cena zelo nizka. Na ogled pri Brata Sumer, Celje. 10065 Dobro kolo poceni prodam Na-lov v ogl. oddelku Jutra. 10662 Dvokolo (bicikel) za 7—151etnega dečka, za 550 P n naprodaj v Knezvvj ul. 28. 10800 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — Juvelir Ljubljana, Woftova ulica 3 38 Srebrna moška ura se je dne 17 t. m. izgubila od Ljubljane do Škofljice. Najditelj naj jo proti na-eradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 10789 17! Pohištvo Več hrastovih in mehkih spalnic ter kuhinj, oprav proda Jos. K umik, Zgornja Šiška. 8734 Več spalnic po 2700 Din in kuhinje po 1250 Din proda Vidmar v Zg. Šiški št. 2. 10655 Pohištvo Več hrastovih in mehkih spalnic ter kuhinj, oprav proda Avgust Cerne v Zg. Šiški 122.' 10681 Spalnico fino, oval. polit., ima poceni naprodaj Ivan Somrl. mizarstvo. Mesarska cesta št. 4 — pri klavnici. 10493 Otroško posteljico medeno, dobro ohranjeno, pro lam. Naslov v upravi »Jutra« v Mariboru. 1U092 Pohištvo Radi selitve prodam kompletno posteljo, nočno omarico, sebno kredenco (Alt-deutsch). podobe, stole, mizo itd. Na ogled samo dopoldan Le' {eva ulica št. 8. 106S7 Tridelno omaro novo, črno politirano. in fotelj ter pisalno mizo prodam. Naslov pove oga-ni oddelek Jutra. 10739 Veliko omaro zr. blago prodam. Ogleda se lahko od 8—9 ure in od 2—3 ure. Hed. Šare, Šelen-burgova ul. 5 10748 Kožuhovinasto jopico zelo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 10726 Stare moške obleke in drugo kupujem. Dopisnica zadoc-tuje. da pridem r.a dom. A. Drame. Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 29. 10769 M4 '4 itA M i Sladko seno prodam. Naslov pove ogl. oddelet »Jutra«. 101398 Ajdovo moko [>o 5 D:u. fin zdrob iz argentinske koruze |>o Din 4.30, fino moko št 0 iz hanaške pšenice po Din 4.30 razpošilja od 25 kx naprej Pave! Sedej. umetni mlin, Javornik. Gorenjsko 10254 Krompir ca 5000 kg proda grajščin-ska uprava Crnelo. p. Dob pri Domžalah. 10414 Lepo mrvo sladko prodam po 150 Din. Helena Šumv. Megojnica štev. 5. pošta Griže pri Celju. 10547 Borovčevlh plohov 100 m» lepih, poljubne dimenzije imamo oddati za dobavo v juniju. — Po. nudbe na oglasni oddelrk »Jutra« pod »Zamano ali nežamano«. 10535 Graham-Dodge šasijo do 3 tone, skoro novo, sposobno za avtobus za 40 oseb ali za tovorni avto; za tevorni avto na razpolago karoserija 2 tovorna Forda v popolnoma dobrem stanju in osebni avto marke Om s 3 sedeži |«ceni proda — Vukadinovič. Zagreb, Senoina 30. 10738 Motorno kolo s prikolico prodani radi o-l-potovanja. Garaža Jugoav-to. 10743 Avtomobili naprodaj OSEBNI: »Fiat«, šestsedežen za Din 28.000 in »Benz«. šestsedežen za 32.000 Din: POLTOVORNI: »Peugeot«. 7 CV, zadaj zaprt. pripraven za prevoz peciva, mesa. vzorcev ali kaj druzega. samo 5000 km vo-žen za 36.000 Din in »Peugeot«. 5 CV, poltororni za 18.000 Din: TOVORNI: »Paurer«. S^tonski za Din 30.000 in »Vomag«. 3—4t..n-ski po ugodni ceni proda: Lamoret in drug. d. z o. z. Ljubljana, Dunajska c. 22. 10818 Vozove, dire, vinte truge. 2 vozevni p'ahti. komate. sedla in drugo prodam na Dolenjski četi 72. 10627 Prodam nov lahek voz (Halbrader). nov enovprežni voz. nov plato voz. malo rabljeno kočijo, nov železni plug. — Anton Zaje, kovaški mojster, Žalec. 10572 Alglon moško kolo popolnoma novo. poceni prodam. Naslov pove ogla*, oddelek »Jutra«. 1075S Otroško posteljico ter 2 karni»i poceni jirodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 10749 Otroški voziček lep. poceni naprodaj v Ko-menskega ulici 10 I. 10767 2 stelaži in pudel (eno nizkol pro la Frančiška Okoren. Veliki Gaber. Si. Vid, Stična. 10760 Pozor! Skoro novo oprave za trgovino mešanega blaga prodam. — Obenem bi oddal (»amu dobro) blago 5 <% ped fakturno ceno. Prodam tudi vsako po<-ebej. Ponudbe na oglas, oddelek -.Jutra« pod »Lepa prilika«. 10757 Lepa zofa svetilka za petrolej ali elektriko in otroški stolček zelo ugodno naprodaj v Slomškovi ulici št. 14. pritličje — desno. »"9 Spalni divan salon.-ko mizo. salonsko zrcalo 180 X 80 cm. posteljo, stole in drugo -prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10380 Les na panju ea 6**0—700 m" in to smreka in bukev, v KočevsVi reki pri Kočevju naprodaj. — Poiasrila daje .To=:p Jaklitseh. Kočevje 201 -pri kolodvoru 10566 Brzojavne drog;? smrekov, ielove in borov® kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pol šifro »Drogi«. I'i649 Jamskega lesa kupimo vsako količino — Ponudbf z navedbo cene, količine in kvalitete za takojšnjo dobavo franko vagon slovenskih postaj na Sentlar.ški {iremosovnik And. Jakil d d Krmelj na Dolenjskem. 10259 Hlode hrastove od 20 em naprej, kupi vsako množino parna žata V. Seagnetti. Ljubiia-na — za gorenjskim k ' dvorom. 9101 Vitelj (gepelj) rabl.eii. a dobro ohranjen kupi Lesjak. Sv. Križ — Kugaška Slatina. 9734 Ljubljanski zvon letnike 1883, 1«>5, 1896. 1897, 1900 in 1926 kupim. Zamen;am ali prodam pa letnike lOtiO. 1917 do 1922. Ponudbe na Franjo Tavčar. Rakek. 10534 Rdečo knjižico »Zonin-am in nevestam« prodam. — Naslov v oglasnem oddellu Jutra«. 10778 4 knjige za zdravnika To'd t: A Totetnbontas Dr. Tellsjesniczkv Ka!m4n. 1—4 zv. poceni naprodaj v trafiki v Rožni dolini. 10777 Kožuhe «-prejme v poletno shrambo ter izvrši popravila istib v let»em času za polovič no ceno tvrdka L R o t, Ljubljana. Mestni trg št. 9 96S6 Baržunast klobuček rujav, se je zgubil v četrtek zvečer n3 poti iz Domžal v Ljubljane*. Najditelj se prosi, da ga odda v trgovini Seijak, Prešernova ulica. 10782 Železniškega norm. tira ca. 300 m t r odvajalnico kupim. Takojšnje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Tir«. 1m5S8 Registrir. blagajno kupim. Ponudbe na ogla-, oddelek »Jutra« pod šifro »National«. 10603 Blagajno ognjavatno. srednje velikosti kupim. Ponudbe s cono. Foto Jug, Tržič. 10501 Vreče vsakovrstne kupujem sta,no. Pošljem denar naprej. Ponudbe na ogla-ni oddelek Jutra pod »Vreče«. Nakupu-valce v vteh krajih 5prei-mem. 10623 Raket dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Teci««. 10832-» Starih tračnic 600 m z vozički kupim za žago. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Tračnice«. 10907 Stare kovine baker. med. svinec, kovinsko žlindro in livarne k .vin cinklim. kovinske stmgni-ne. aluminij, železo, zlitino kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako množino »t'a-lin« k. d.. Zagreb. Mania-ličina 1-b. S4 Leskove obroče za cementne sode kupit večje množine. Ponudbe na poštni predaj 112, Liubliana. 10765 Blagajno ognja varno, dobro ohra« njeno, srednje velikosti. » tresorjem kupimo. Ponudb« pod »S. D. D.« na ogla-ni oddelek »Jutra«. 10810 Klimatično višinsko letovišče Ramsau pri Schladmingu, Štajersko, Penzi:a »Atav frieden«, 1100 m. krasno, v igličastem gozdu ležeče, elektr. luč. kopslji. dunajska kuhinja, maičohne is ležalne kure. lOSTf 99 Planinka" zdravilni ča} prenavlja, čisti in osrežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno deljvanje čreres. odstrani naphovanje, obolenje sečne kisline. ugodno vpliva na jetra žolč in na loloni kam<-n. — V spodbuja apetit in izborno učinkuje pri arteriosklerozi. Zahtevajte v lekarnah samo pravi ..p L A X IX H A" zdravilni fnl ki ee ne pTodaja odprto, temveč samo v plombiranih paketih po Din 20.— z nanisom proizvajalca: Lekarna MR. L. BAHOVEC, Ljubljana. Kongresni trg. Hišo v Kranju na glavnem trgu kupim aii vzamem v najem za daljšo dobo ter jo preuredim za trgovino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lopa prilika 16« 10369 Kdo bi posodi! poštenemu malainu trgovcu x dežele 6000 Din, da bi odplačeval mesečno po 1000 Din. do konca tega meseca plačam visoke obresti. — tlenj. ponudbe prosim na ogla«, oddelek »Jntra« pod lifro »Zelo hvaležen«. 10677 Tvornica iobro vpeljana bi izdelo- Tala še kak dobro idoc predmet Urejen prostor z orodjarno, z električno m parno pogonsko silo na razpolago - Priključi se tudi toliko podjetju s stroji, v »vrho skupnega delovanja. Ponudbe na ogla? oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden in rentabilen«. 1033o Kdo posodi trgovki 10.000 Din proti dobrim obrestim. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pori »Samostojna postati«. 1038i 5000 Din posojila iščem za kratko dobo. — Dopise na ogla-ni oddelek »Jutra« pod značko ** plačane obresti« Dobro 10383 Malo hišico z vrtom, na periferiji mesta kupim. — Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod šifro »Dom«. 10091 Pozor, kapitalisti! bančni zavodi in zdravniki. Prod*.;em penzijon kopališčem na morski obali najlepše policije ka-telan ske rivijere. Realiteta je pripravna za letno ko[>a-lišče. zimsko okrevališče in sanatorij. Interesenti naj se obrnejo na lastnika: M. Budanko, Kaštel Stari, Dalmacija. 9919 Gostilna In mesnica] v centrumu mesta Zagreba je naprodaj za 40.000 Din radi potovanja. Pojasnila: Slovenska 3, Vinotočje, Zagreb. 10727 Realltetna pisarna Ljubljana, Kongresni trg 4 prodaja razna posestva, graščine, hiše, vile, gostilne, žage in parcele v Ljubljani, ilariboru in na deželi. 1073-11 Gostilno v najem ali na račnn Seli prevzeti mlad, pošten zakoniki par brez otrok — kavcije zmožen. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10328 Vodo za ribolov (na trnek) iščem » najem, ozr udeleži«) pri najemni ni — Dohrinin. Ljubljana. Nunska ulica 17. 10275 Trgovino Majhna parcela I* mešanim blagom, s sta- naprodaj. Pojasnila v trafiki "ovanjem oddam v lepem v Rožni dolini. 10777 kraiu ,na Gorenjskem. Od- 1 dam le stare;« neoženjeni ženski osebi ali vdovi brez otrok. Naslov pove ogla-ni oddelek Jutra. 10103 Stanovanje soba. kuhinja in pritikllne, oddam mirni stranki brez otrok Pojasnila v ogla-nem oddelku Jntra. 10634 Miren zakonski par brez otrok iSče stanovanje dveh sob s pritiklinami, po možnosti v sredini mesta. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno« 9094-a x 100 ras velik lokal I pripravno za Fkiadišča od- prinraven za delavnico ali dam v najem Naslov v oI1nic(T Ponndbe na oglas, dam e 1. majem Naslov v 01}(jeie]; »Jutra« pod šifro oglasnem oddelku »Jutra« | ,xrajna stranka« . 10287 107o6 * Stanovanje 3 sob. najraje v sredini mesta išče mirna stranka (5 odraslih oseb) za 1. avgust Zeli se snažno, čisto in svetlo stanovanje, naj raje parketirano in s ko Hišo z vrtom tik Maribora ugodno pro dam. Pojasnila pri Ribniku 92, Krčevina, Maribor. 10676 Krasno posestvo arondirano, z lepo zidano petsobno hišo ia vsemi pripadajočimi gospodarskimi poslopji prodam. Meri 14 oralov zemlje v ravnini. za tremi glavnimi cest-ami z lepim sadonosnikom, lepim gozdom in mlinom. Posestvo je oddaljeno 1 uro od Celja. Cena 230.000 Din. Vprašati pri Jakob Stante. nad. v p., Blagovna. 10667 Majhen mlin s posestvom kupi N. Ivanu-ša. Kostanjevica na Krki. 10717 Hišo in parcelo po ugodni ceni prodam. Poizve se v mlekarni v Gregorčičevi ulici 4. 10833 Malo posestvo 10 minut oddaljeno od žel. postaje, prodam. Cena 18 Pisarniške lokale 13 sobStpSl®n!®rambe. oddam na Miklošičevi cesti pritiklin oddam za maj v št. 18. Poizve se istotam v novi na^protj kemične I. nadstropju. 10S14 | tovarne na Selu 91. Elek. razsvetljava in vodovod hiši. 10604 Vila Cochini V Mojstrani 'i'0® Din. Pojasnila daje iz opremljena, z lepim vrtom pridnosti hotelir na novi naprodaj. Pi-mene ponudbe F?stI... FraTlc Kr4. Prazno sobo suho in s separiranim vhodom iščem za takoj ali s 1. majem. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »V mestu«. 10119 Lepo prazno sobo solučno, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam s 1. majem — event. s hrano v Rožni dolini. cesta X/27 (pod Rožnikom). 10689 Sobo separirano, t centrn mesta oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10322 Sobo t centru mesta oddam go spodu z zajtrkom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10823 Sostanovalko sprejmem na Gosposvetski cesti št. 10/111. 10770 Mlada vdova želi znanja z boljšim obrtnikom ali državnim uradnikom. Po«eduje hišo. primerno za trgovino ali pekarijo in gotovine Din 40.0(10. Trgovci niso izključeni. Prednost ima ljubitelj dece. Ponudbe na po Ir. Jutra v Mariboru pod »Zdrav in pošten«. 10554 Iščem stanovanje 12—3 50,3 ia v*eh Pri,i!;,'n> UOStllllO ali 2 prazni sobi na Taboru dam r najem solilni in za takoj. Cenj. ponudbe na podjetni osebi z osebno orlasni oddelek »Jutra« pod pravico, za čimpreje. Go-1 »Tabor«. 10774 stilna je staroznana in ob državni cesti v Gorenjem Logatcu. Ponudbe z naved-1 CtiinOvailip bo po-oiev ter informacije: L ^ Ma"«Vanje Ferjsnčič, Gor. Logatec. Mveh sob zeh za maj boljša = 10646 stranka (4 odrasli) Toprav-° ' lja sama. Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »Strt- Špecerijsko trgovino | ^ 10753 popolno Stanovanje 2 sobi. kuhinja in pritikline, oddam s 1. maiem. opremo, dobro idočo. kjer se radi popolne opreme lahko vpelje tudi drugo blago, dam v najem v industrijskem kraju —. , ., „ 3 km od železnice. Naslov L¥°fmk: Spod Šiška, Pod v oglasnem oddelku Jutra. I '""barskega ulica 39. 10« 44 10518( Stanovanje 2 sob v centru takoj oddam Ponudhe pod »TaJ;oj ra" oddam" v najem. Naslov stanovanje« na oglasni od-- - -- - ' delek Jutra. lnrrr- Trgovino pol nre od mesta Maribo- oglasnem oddelku Jutra. 1054S I 10750 Stanovanje dveh sob in predsob«. »prcjnHeno, oddam takoi. Poljanska cesta 12-1. 10731 Moderno stanovanje Trgovino z mešanim blasrom. event. v zvezi z go tilno. t srednjem obsegu, iščem za takoj v nai^m. na zelo prometni tečki. s sicrnrno eksistenco. v ljubljanski ob-1 lepo. 6 sob « topa'n^eo in lasti. Stanovanje pogojno, lepimi pritiklinami oddani Cenjene donite na poštni sredini m*=ta. Ponudbe na predal 7. škof;a Loka. Go- ocrla«. oddelek »Jutra« pod renjsko. ' * 105671 »Moderno«. 10759 Lepo sobo s posebnim vhodom in ev. souporabo kuhinje takoj od-, dani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Na periferiji«. 1079.4 Solnčno sobo čisto in lepo opremljeno oddam takoj ali s 1. majem na Bleiweisovi časti. Natan čen naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10725 Podstrešno sobo »štedilnikom, deloma opremljpno oddam N.i«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10S32 Sobo primerno za krojaško delavnico. iščem v bližini trga kral;a Petra Naslov v nc oddelku »Jutra«. 9074 Dalmatine!, pozor! | Sfanovanle Veliko kletarno s 30.000 l ,n pritličju Sl oveni ii oddam f'™ J 7f- Šiški, Cclov^ najem ali prodam ter | *<*** lo2- «815 dobro vpeljano trgovino mešanim blagom, v le- i pem in prometnem kraju v S^flOvanlC S oveniji dam v najem. — 3 sob. kuhinje in pritiklin. Dopise na oglasni oddelek z vrtom oddam » 1. majem »Jutra« pod »Ugodnost 62« v hiši Nedo?. Sp. Slška — 10462 | kolonija »Baltar«. Vprašati med 12. in 16 uro 21. t. m Stavbno parcelo 600 m* veliko [jroda Riita Zg. Sička 17. 10617 10820 S^anovanie tnajhne sobe in kuhinje od-Ponndbe na" oilas. oddelek i dam zakoncems brez otrok Jutra« pod šifro »Modna « 1. majem v Zeleni iami trgovina« 104991 št. 807. 10772 Modno trgovino r sredini mesta takoj oddam v najem, event prodam pod ugodnimi potroji Mladenič želi resnega znanja z spodično, ki bi imela veselje do trgovine Dobro in pošteno mišljeno. — Franc Gračner. Rue Andun Nr. 65. Caffe Valnntiri Oosch sur Oizette — Luxemboug. 10641 Trgovec gostilničar in večji pošast nik, 80 let star. inteligen ten. se želi poročiti z go. spodično, ki ima 350.000 Din gotovine. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solnce«. 10586 Podjetnik 421etni samec soliden In varčen, išče družico, ne čez 38 let »taro. ne snho. tudi vdovo ali ločenko, ki poseduje najmanj 60 000 Din — kar bi se naložilo r dobičkanosno posestvo — za mirno in idealno življenje. Dopise s sliko prosi na oilas. oddelek »Jutra« pod »Trezen 42«. .10581 ve ali skupnega gospodinjstva z ločeno ženo, vdovo ali go-poilično. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Trgovec živine« 10693 Stroj ln konzervator za sladoled kompleten in dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Juua« pod »Sladoled«. 10654 Več pletilnih strojev skoro novih poceni prodam radi' pomanjkanja prostora ter preureditve obrata. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 10715 10571 Črešnjica Gospodično, spoznano na Sušaku ob priliki lanskega majskega izleta na Rab. prosim, da se javi na že znani naslov. 10457 Mladenič s sigurno bodočnostjo teli resnega znanja s preprosto. inteligentno gospodično do 25 let. Prednost imajo nemodernc in solidne s kako službo. Neanonimne dopi-e po možnosti s sliko pod »Sarnot-ir« na podružnico Jutra v Mariboru. Tajnost zajamčena. 10672 Slovensko kmečko dekle ki biva več let pri boljši družini, želi dopisovati z istotakim gospodom ne pod 25 let starim. Ponudbe na upravo Jutra v Mariboru pod šifro Erna K. 10069 Jazz-tokala kupimo takoj: veliki in mali boben, kožnati tom-tom, veliko činelo ter pripravo za udarjanje. Takojšnje ponudbe je poslati na Glasbeno društvo Zagorje ob Savi. 10575 Gramofon avtomatičen, velik, pripra ven za gostilno »li restavracijo ter 24 prvovrstnih plošč prodam za 2000 Din — Istotako poceni prodam dobro ohranjen avtomat »Hlepetar« z dvema valja čema, igra po 7 komadov, pripraven tudi za plete. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 10268 Razmnoževalni aparat hočem kupiti ali dam za to pii-alni stroj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Razmnoževalni aparat«. 10411 Pianino sist. Sehaud'i, dobro ohranjen prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 10688 Kratek glasovir poceni prodam. Maribor, Koroška cesta 7-1 10671 Nov gramoion Edison-Bell, kovčeg s plo ščami poceni prodam. Naslov v podružnici Jutra. Celje. 10722 Razočarana življenju, želi dopisovati v svrho pozabljenja Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Upanje 73«. 10733 Dobra prijatelja 473 Gospod — izvolite dvigniti pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 10732 Dekle rednjih let in srednjevcli-kim premoženjem — dobro vzgojeno, želi znanja — najraje z obrtnikom ali državnim uslužbencem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »135«. 10775 Novo življenje 15 A. G. Dvignite. 10812 Inteligent. gospoda resnega, iščem za skupil' večerne izprehode. Dopise na og:asni oddelek »Jutra« pol »Prebujajoča narava«. 10792 Klavirje oglašuje, popravlja in poli-tira strokovno J. Bajde, Sp. Šiška, Šolska ulica 1. Gre tudi na deželo in spre-ema pismena naročila. 10S16 Klavirji Steimvav. BBsendorfer. Hol zl & Heitzmann, For.-ter in Stingl so nesporno najboljši in jih dobite na najmanjše obroke le pri tvrdki Alfonz Breznik Ljubljana, Mestni trg št. 3. 10309 Klavir tvrdke Stingl, dobro ohranjen ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10149 Kobila breja, stara 5 'i let. 15 pesti visoka, za vsako vožnjo. ruiava. z belo liso. se proda ali zamenja. — M Tcršan, Ljubljana. Mirje 6 10773 Rud. uradnik dobro .-itirr.nl, žc'i poročiti gospodično s trgovsko na-obrazbo, staro od 20—26 let. Le resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek Jutra pod »prijeten maj«. 10711 Fin obrtnik z vpeljano in zelo dobro idočo obrtjo, želi poročiti gdč. ali vdovo, resno in inačajno obrtnico ali trg. naobraženko. staro 30—40 let. Le rečne ponudbe na o>r!.is. oddelek »Jutra« pol »Obrtnik«. 10796 Elektromotor *koraj nov 4 ks. 380,220 voltov. Fabrikat. A E. G., z veemi pritiklinami ugod no prodani Ponudbe na Franjo Kalan. Celje. 9916 Veliko mlatilnico Hofherr-Schranz, 27 eol, bo ben na dvojno snažilo. sko raj novo poceni prodam Ns«'ov r upravi lista. 10695 Elektromotor 18-20 IIP. 380 Volt. 50 period, rabljen, toda lamčono v dobrem stanju, kompleten, e pripadajočim materijalom in okoli 1500 m bakrene žice 25 mm de-be'ine kupi Jos. Pujic^r. Laško. Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod iifro »Pisalni stroj«. 10412 Soboslikarske vzorce prav lepe, izdeluje in prodaja Josip Božič, Svabičeva ul. 1. Ljubljana. 10751 Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-preciznej« Franc VVolfing. urar, Gosposvetska c. 12. 10791 Ce boste slišali naš najnovejši Kovčeg gramofon ne boste verjeli, da stane samo din 470- Dvostranske plošče 25 cm samo Din 29-- H. Kenda, Ljubljana Mestni trg 17. Vmimmiu Čevlje v kemično barvanje sprejema tvrdka M. Trebar, Ljubljana Sv. Petra cesta 6. — Najboljše barve za barvanje čevljev znamkeAVilbra« in »Renoid« vedno na zalogi. S. pller - i sinovi - prvi hrvatski graditelji biljardov Zagreb Ribje olie svele, najfinejSe. norreiko i* lekarne dr G Piccoli-ja Ljubljani, »e priporoča bledim, slabotnim osebam 257 Več kot 21 let se unorabljajo D a r u c i n pilule z najboljšim uspehom pri kapavici (triperju), belem perilu žensk in bolezni sečnih organov. V vseh lekarnah škatljica po 25 Din. — Po pošti pošilja lekarna Blum. Subotica 13. 115 Kam pa kam? K Rokotu v Moste, gostilna šibenik. na balinanje in prčt-ne ražnjiče ter čevab-čiče. Roko in Marica. 10790 Lisičje, polhove kože m vsub drugih divjih ti vali kupuje stalno »kozi celo leto "D Zdravič. trg u-nja, Ljubljana. Florijan -ka alira 9 188D-« Saksonski «nsKi Krompir oddaja dokler traja zaloga _ »Gospodarska zveza« v Ljubljani. Vreče oovt in rabljen* rsefc vrst ter 0 kupi Kra šovec. St. Vid pri Sti-ni 10445 Parni kotel ležeč, 2 plamen, ccvi, izdelan o-l firme Rromovskjr. Schulz et sin. KBnigszrStz. 10 atm.. 50 kv. m kurilne Trgovec z živino mesar in prekajevalec. ki ploskve.. lncl. armaturo, ima na dve strani mesnico. v«e še v zelo dobrem stane po lastni krivdi sodnij- j nju, prodam. Kotel se iah-sko ločen. 40 let star. želi . ko ogleda pr Kolm-ki tn-se seznaniti r svrho ženit--'varni v Ljubljani. 107^6 m\m sli Velika Izbira okvirjev A. KOS. Mestni trs št 25 Nasproti magistrata i_lLILIlJUUlJlJLJlJlJt.il >i ■ ■• -............................................ Na obroke! Oblačilnica »Ilirija vodi. Iia'večja izbira NajboSfše blago Najnižie cene Najdaljši rok odplačevanja! Prepričajte se! Zahtevajte vzorce Zahtevajte poset potnika! Oblačilnica „Mja" Ljubljana, Mestni trg 17/L ............. □□□DOLicm iijnnooDDCiaaaiiniiJ f e = | H = = = u* lili i = ^^^MIMIMn iiiiiiiiiiimiiiiii!iiimiiuiiiimiiiiwuiuiiiiii>'"»"Hiii mimiiniiiii •HHMHMmiimiMHimiHmiiMiuiimiiiiHtiiiimsiiiiuiiititiuimiiuiimim REVOLUCIJA V LEPOTI AUTOMOBILA Kak?en je to voz — z niskimi, harmoničnimi, linijami, kateri tako mirno hiti skozi besni veter s histrojstjo od Šestin-devet-deset, stodvanajst, stoosemindvajset kilometrov na uro? Kak?no je to ime na tem visokem, lepem hladilniku, obrobljenem z najožjim trakom, sijajne chromium-kovine? Kakšen je to voz, čigar dolgi motorni pokrov se zliva z mehkimi krivuljami njegove prostrane prikupljive karoserije, z velikimi, zgoraj zaokroženimi okni, z globokimi, elegantnimi blatniki. Kakšen je to voz, tako lep, tako očarljiv, tako zadovoljiv, in tako nenavaden!? Cbryslerl Preglejte ga pri zastopniku sedaj. CHRYSLER! Tri velike kategorije lestcilinderskih voz, Chrjsler Imperial, Chrjsler '75', Chrjsler '65'. Chrjsler vseh tipov in cen! Zahtevajte kataloge. PILARNA JUSPIJARNA Strokovno izdelovanje in popravila vseh vrs pU (trapija) m rašpel po najnižjih cenah Zatoga vstb vrst pil (turpija) in rašpel FIGAR I. LiuhLiana. Gosposvetska cesta • Vošnjakova ul. 6 v bližini restavraciji »Nnv! Svet« Motorno kolo „lndian" s športno prikolico, v najboljšem stanju, se ugodno proda. Tomaschitz, Maribor, Magdalenska 13. 5390 Ročično vratilo (Kurbelwelle) tovornega auta GRAF & STIFT od 5 ton kupim. Nujne ponudbe na tt. Vukovič i drug .lezerane. 53'J4 Bele emajlirane ploščice za cb aganje zidov in š edilnikov dobavlja in ro'aga MATERIJA!-" d. z o. z., dunajska c 36 fng. RUDOiF ŠKOF .. 1' abe!e t n primeri n pnsa o in tm on.raule feimb tcfisifih koflSfru^cU" N =jnn e ši rr< dp s , arm »urni na rti, n. vod< a za pravilno me an;e n be toni. rnje. Cena Din 36 Naroča se pri arnor u, lehn sred. šo*a v L-ubi ani. Pržporačasno ISam hi so ssai.bsISSa [ Da'j2 ss bo sa^tinS cmi, udi na c&ro&£ is pri termit ten. vok. LjaMisna — Hotso snsito. RY$ GLAVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO: W. H SMYTH, BEOGRAD, ZASTOPNIŠTVA: LJUBLJANA: AMERICAN MOTORS LTD. ZA MARIBORSKO OBLAST-MARIBOR: AMERICAN 1MPORT CO. Chrjsler Al o ton Detroit, Michigan. VI. Osješki velesejein in Gospoilarska izložba AHBBBBBMBHRHi od 4. do 12. maja 1929. Posetniki potujejo z železnico in parobrodom za polovično ceno. Blago, namenjeno za razstavo, uživa 50% popusta od normalne tarife. Legitimacije za potovanje za polovično ceno dobijo se v vseh, tudi malih mestih, pri denarnih zavodih, občinah, železniških postajah in trgovcih. 5 10 a Najboljši v materi jalu in konstrukciji in najlepši v opremi so šivalni stroji in kolesa j.Gritzrcer« in .»Adler11 za dom obrt in industrijo le pr1 JOS. PETEL1HC Ljinlana aoieg Prešernov) g« spomenika ob vodi >ouk «ezen;a brezplačen Večletna garancija Zahtevajte ponudbe Zahtevajte od svojega trg ovca da prodaja J originalno ugobanat-pal^nt^moRo pri kateri bo $icev nekoliko manje zasluzil pac pa boste vi bolj zadovoljni 5 svojim kruhom m pecivom. Starši, Kupu te svoji deci arssao, niafinsko ttoinco Kralj Debeluh in sinko Debelinko Klavirji! varna in zaloga klavirjev prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševa-nja in popravila za konservatooj, Glasbeno majico :tj druge inštitute izgotavlja moja t-vrdka. Gre tudi na deželo. Točna postrežba in zmerne cene — tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. W*RB1NEK. LJUBLJANA. Gregorčičeva ul. 5. Pri nakupu od 1000 kg DŠI1 6"S0 O * N bJ X 16 O OPSKHOth D.D. VELETRGOVINA 13VCZ I IZVOZ ROBE J* ZflGRES 76 a 33 «9 Najboljši in najekonomičnejši elektromotorji iz znanih čeških tovarn Škodovi Zavodi v Plznju se nahajajo v velikosti 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na: Zastopstvo Škodovih Zavodov Ljubljana. Šelenburgova ul. 7. Telefon a«««. -)7 KOLESA GRAMOFONI Cn So DESINFEKTOR (čistilec zraka) Dobiva se v lekarnah droeeriiab in tozadevnih treovinah Samoorodaia: Zagreb »Techna« Prllaz 36-a DtRKOPP i n drugili na boljših sve ovnih znamk ŠIVALNI STROJI »CRKOPP, MINERVA najboljši v materijalu in najlepši v opremi COLIMBIA, OI>EOX i n d ug h najpopolnejših tvrdk Ako so hočete veseliti spomladi, obiščite mo;o trgovino, k