Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velji: Za celo leto predplača 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en niesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vee na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija Poljanska cesta št. 32. Naznipila (inserati) so sprejemajo in velja tristopnajietit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je na Poljanski cesti li. št. 32. Izhaja Tsalc dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/jj6. uri popoludne. J^tev. v Ljll"bljani, v soboto 8. marca 1884. Letnik XII. Državni zbor. z Dunaja, 7. marca. Gospodska zbornica obravnavala je včeraj izjemne določbe, ter je soglasno potrdila dotične sklepe zbornice poslancev. Glede prvega ukaza, ki določuje izjeme od društvene in tiskovne postave itd., so nekteri le to ugovarjali, da ga ni treba zbornici potrjevati, ampak naj ga vzame le na znanje. Ker je pa odsek priporočal, naj se ta ukaz odobri, pet gospodov, med njimi Schmerling in Unger, ni glasovalo za odsekov nasvet, dasiravno niso grajali izjemnih določb samih, kakor je delala liberalna manjšina v zbornici poslancev. Sklep gospodske zbornice priča, da trezni ljudje o ministerskih ukazih vse drugače sodijo, kakor pa nemško-liberalna stranka, ki ju je hotela porabiti samo v ta namen, da bi podrla sedanjo vlado. V današnji seji zbornice poslancev se je nadaljevala obravnava o vravnavanji petrolejskih jam v Galiciji in Bukovini. Govorila sta pri splošnji obravnavi samo še Kovalski, kot generalni govornik, pa poročevalec Zatorski, potem pa se je glasovalo. Predlog Mengerjev, naj se postava še enkrat vrne odseku, bil je zavržen ter z veliko večino sklenjeno pričeti posebno obravnavo. Ko bo ta dovršena, kar se bo zgodilo brez posebnih obravnav, ker se je oglasil k besedi samo Dzvonkovski, da bo zagovarjal postavo in zavračal nektere prejšnje govornike, pride na vrsto pogodba med Avstrijo in Švico zarad nasprotnega preskrbljevanja revežev, ki se izroči v pretres pravnemu odseku. Dalje bode vtemeljeval Lienbacher predlog o eksekutivni prodaji zemljišč, in naposled se bo rešila še postava zarad nekterih stroškov za predarel.sko železnico. Na dnevnem redu stoji sicer tudi budgetna obravnava, vendar pa se bo pričela še le jutri, ker bo državni zbor veliko storil, ako danes reši prej navedene predmete. V Ljubljani, 7. marca. Naj o zamaknjeni Lenčki na Gori, ktero je „Ljub]janski List" brez vse potrebe na dan izvlekel, tudi „Slovenec" besedo spregovori. Bilo je nekako l.']855 ali 1856, natančneje ne vem, ko so se peljali iz Ljubljane trije sošolci; dva duhovnika in eden že visok uradnik pri deželni sod-niji. Kakor navadno so se pogovarjali od tega in druzega. Pogovor pride tudi na Lenčko. In duhovnik, pisatelj teh vrstic, se je prvi izrazil, da vsega tega nie ne verjame, dasiravno ne taji, da je to mogoče, kar se od Lenčke pripoveduje, ker to zamore le bedak tajiti, ki nima nobenega pojma o dušnem življenji in milosti Božji. Navedel je potem marsikaj, zakaj da ne verjame, koliko previdnosti je treba itd. Duhovni tovariš mu vse to pritrdi, svetni uradnik pa jo le molčal; da ga je prvi pozval: No, dragi Henrik, kaj pa Ti misliš? Moje misli, odgovarja ta, so čudne. Nekdaj sem se vjemal s Tvojimi, a zdaj se ne več. Nekako dvomljivo ga pogledam, je li to resnica ali šala, ker pričakoval sem vse kaj druzega. Zapazil je moj dvora, ter rekel: Dokler nisem bil sam vsega tega priča, sem mislil, kakor Ti, pa še mnogo slabše, ker o dušnem življenji nisem toliko vedel kakor Ti, in tudi vedeti nisem mogel; saj vesta, da moje študije in moj posel je različen od vajinega. Da sem bil pa priča, se ni zgodilo zarad moje radovednosti (saj je prav za prav imel nisem, ker sem vse zanikaval in za vražo imel), ampak ker mi je bilo zapovedano reč preiskovati. Zdaj, se ve, da me je radovednost mikala, pa ne druga kakor le-ta, kake goljufije vse bodem obelodanil. Pridem tje, dokažem kdo sem in zakaj sem prišel. Prosim duhovnika, naj mi pomaga, da se resnica izve in dokaže. Pristavil sem še zraven, da jaz sicer nič ne verjamem, a pisal in poročal ne bom druzega, kakor resnico. Duhovnik je bil s tem popolnoma zadovoljen, ter mi obetal vso pomoč. Priprave se pričnejo, kot preiskovalni sodnik sem vedel kako se obnašati, kaj storiti, da prevare ne bode mogoče in smem že dostavljati, da storil sem vse vestno, zna-biti še kaj nepotrebnega, česar pa zarad gorečnosti takrat nisem vedel. Kako težko sem vse to premišljeval, kar je imelo priti, si lahko mislita. No, čas je prišel, in jaz bil sem pazljivost sama. Videl sem njeno trpljenje in krvavi pot. Videl sem, da je z lahkoto vstala, ki se prej ganiti ni mogla, ter se dotikala postelje le z najskrajno kožico palca svojo noge, kakor stati je naravno vsakemu nemogoče. Videl sem njeno obhajilo, ter jo prosil, naj mi hostijo pokaže. Storila je in bila je taka, kakor vsaka pri sv. obhajilu. To sem videl in zato sem porok, da se je zgodilo. Goljufije in sleparije nisem zapazil nobene, najmanjše sumljivo dejanje njeno ali katerega druzega človeka, bi bilo gotovo v trenutku zatrto. Kaj pa je bilo, kako se je izvrševalo njeno trpeljenje in krvavo potenje; kako je tako prosto v zraku stala; od kod je dobila hostijo na jezik in kaj je bilo: o vsem tem nisem takrat nobene sodbe izrekel, ampak le resnično dejanje, resničen prigodek (faktum) poročal. Tudi danes se ne upam sodbe v tem izreči, smeta mi pa verjeti, da sem Vama le resnico povedal; mislita pa v tem, kar hočeta. Do tli poročilo prijatelja, sošolca, ki je bil ob enem sodnijski preiskovalec — pred neveren in zna-biti tudi po preiskavi ne popolno veren, a poročal je, kar je videl, česar je bil sam priča. Naj še dostavljam, da tadajšnji župnik, pisalcu posebno dobro znan kot rojak, kot njegov nekdanji predstojnik, ni bil nikakor kak vražjeverec, ampak trd umoslovec, ki je v takih rečeh ojstreje sodil in več zavrgel, kakor je bilo ravno treba in vendar — ni se izrekel zoper zamaknjenje Lenčke; ni je imenoval niti goljufice, niti sleparice, pač pa jo je v farovž vzel, da bi vsako sleparijo zaprečil ter „fae-tum" ložej opazoval. Nek poseben izvedenec o takih rečeh je pred nekaj leti iz daljne Nemčije prišel, jo opazoval ter pozneje v neki knjigi svetu oznanil, da tii ni sle- LISTEK. Valerija. Povest iz četrtega stoletja. (Zapisal Ljubljanski.) (Dalje.) Ko je Galerij po odpovedi Dioklecijana postal za stopinjo višji in si privzel ime „vzvišeni" vladar, si je po zgledu svojega prednika k vladanju privzel dva pomočnika namestnika in sicer Maksimina in Licinija; prvi je vladal v Aziji, zadnji po grških in ilirskih pokrajinah. V Nikomediji, toraj tukaj, kjer jo Valerija stanovala, je bil nametnik cesarjevi ta Maksimin. Ko je pa 1. 311 Galerij umrl, je on sam tu v Aziji prevzel gospodarstvo. Surov človek je bil; saj se je le iz pastirja pospel do tolike časti, ker ga je Galerij nekikrat, ko je ravno dobro volje bil, povzdignil v namestnika svojega; in to svojo surovost in neolikanost si jo ohranil tudi na cesarskem prestolu. Bil jo Maksimin goreč častilec bogov in velik sovražnik kristjanov. Veliko je že dosegel, toda še po večjem je hrepenel; v istini člo- veško srce je nosil v svojih prsih, ktero nikdar ni zadovoljno; zemeljsko srce namreč je že tako, da, ko si jo vse pridobilo, še okoli sega, gleda in poželi, bi so ne dalo še kaj pridobiti. — Maksimin vgleda bogatijo in lepoto Valerijino, jo pregleduje, in premišljuje. Bogatija njena vname mu srce, da po njej poželi; krasota njena vname mu oko, da si jo za ženo poželi. „Oboje mora biti!" — mrmra sam s saboj ta surovi Maksimin, — „bogastvo in ženo; prej ne mirujem, ker prej se moje srce tudi nikakor umirilo no bo. Ali po kaki poti?" — zdihuje. Kot velik spoštovalec bogov opravi mnogo darov malikom v čast z gorečo prošnjo, naj bi mu oni njegovo željo spolnili. Dobro namreč ve po svojih paganskih nazorih, da potrebuje pomoči bogov v dosego te svoje želje. Sam si ničesar ne upa, bogovi naj pomagajo. Zakaj neki si sam kaj ne upa? Je zgubil mar srčnost? Se ga je lotila li bojazljivost? Niti eno niti drugo; ampak vedel je, da do tje med rimskim ljudstvom ni bilo še slišati, da bi bila ktera cesarica — vdova zopet poročila se; in zato, za ta nenavadni čin prosi z darovi pomoči pri malikih.--- Večerja in večerna molitev je opravljena in k počitku imate iti Valerijini dekli. V svoji spalnici ste že same. „0h! kako me vendar boli! — Da! boli močno moje srce" — prične razgovor Fulgencija, — in prav bojim se, da bi se najini gospej ne pripetila kaka nesreča, ako se že ni! — kajti od dneva, kar prihaja k njej prvi sluga cesarja Maksimina, je postala gospi vsa nekako spremenjena, nekako zamišljena; skoraj bi rekla, da se mi dozdeva potrtega srca; karkoli si že je, nekaj neprijetnega in nepričakovanega gotovo trka na njeno srce od istega dne!" „Kaj praviš? Kaj slutiš? — Da! Da! časi so zopet nevarni zdaj o času krvoločnega in kristjanom neprijaznega cesarja Maksimina. Pa! menda vendar ni opazil cesar občutljive skrivnosti, da je cesarica kristjana?" — zdihuje Deziderija in potem nadaljuje: „Zvesto hočeve moliti in prositi dobrotljivega našega Boga, naj nikar ne da prihrumeti žalostnim in britkostnim oblakom čez to preblago in že itak zelo zelo skušeno, trpeče srce!" „Da! Da! to hočeve storiti in koj danes pričeti, ter ponavljati dan za dnevom, dekler se vzvišeni gospej zopet ne razvedri pobožno lice; tudi drugim kristjanom bodeve to najino slutenje sporo- parije, niti ne gola bolezen, ampak zamaknjenje, resnica. Tudi našemu prečast. škofijstvu ni moglo vse eno biti, je mar li vse to resnica ali sleparija, zato je dalo refi preiskovati in potem je — molčalo! Gotovo bi se to ne bilo zgodilo, naj bi bilo kolikor toliko sumljivega zraven. Konečno še dostavljam, da take reči, kadar so goljufije in sleparija, le kratko časa trajajo. Ljudje zaupijejo, imajo zarad nevednosti za čudež, a kmalo se sleparija razodene in ostanek je — sramota na vseh straneh. Za sklep le prašanje: Čemu ^Ljubljanski list" to na dan vleče? Po kaki pravici imenuje to „gor-sko komedijo, ki sega v malikovavsko temo to?" Kako zamore trditi: ^Prepovedo naj se shodi k temu dekletu in kmalo bo vseh domišljenih čudežev konec", ko je znano, da zdavno, zdavno že so shodi nehali, dejanja se pa še vedno ponavljali do današnjih dni ? Ze prav, pa ^Ljubljanski list" je le tadajšni „Ljubljanski časnik" navodil (citiral)! Dobro; navodil je pa tudi „Novice", kolikor so bile voda na njegov mlin; zakaj pa ni tudi tistih navodil, kjer so po „Daničnem" pojasnilu „Novice" zmoto spoznale ter odgovorile: „Zakaj se to pred ni na znanje dalo?" Mi mislimo tako, da, če se že eno stori se drugo ne sme opustiti, sicer bi se po pravici lahko očitalo, da se to diruzega ne pravi, kakor ljudstvo motiti. Zato se nam je potrebno zdelo reč malo pojasniti. Politični pregled. v Ljubljani, 8. marca. ]^otranje dežele. Ni ga kmalo bolj zagrizenega naroda na svetu in bolj trmoglavega v svojih nazorih, kakor so nemški Pemei okoli Eeichenberga in Gablonca. Vsakemu naših čitateljev je izvestno znana zagrizenost in politična kurja slepota, s ktero so levičarji in ti so ravno zastopniki čeških Nemcev, napadali najtemeljiteje dokaze samoupravne stranke v državnem zboru in se besno vanjo zaganjali. In vsa ta besnost in zagrizenost njihovim volilcem še ne ugaja ne; oni hočejo več od svojih poslancev, oni hočejo, da naj državnemu zboru hrbet obrnejo in domu pridejo. Ko so se levičarji odločili, da ostanejo v državnem zboru, nastalo je javkanje po severnih Čehah, kjer zagrizeni Nemci stanujejo, da to ne sme biti. Hipoma sklicala so se vsa radikalno-nemška društva in sklenila se je resolucija — nezaupnica do združene levice in do njenega predsednika. Osobito pak je bila nezaupnica političnega društva iz Gablonca, ki je predstojništvu združene levice jako gorko pod-kurila, tako da je predstojnik 28. p. m. sklical klu-bovo sejo združene levice, ter predlagal: klub naj sklene in predstojništvu naroči, da izraz nezaupnice '\L Gablonca grajo zasluži ter naj se o tem ondaš-njemu političnemu društvu odgovori. Dva levičarja dvignila sta se na to proti takemu predlogu predsednika z motivacijo, „da bi grajalna kritika o izraže-vanji zaupnic ali nezaupnic od strani svojih volilcev nikakor ne bila umestna in času primerna, kajti, ako so predsedniku zaupnice prijetne in jih rad sprejema, mora dosledno tudi z nezaupnicami zadovoljen biti". Dolgo so se levičarji o tej zadevi posvetovali in naposled menda vkrenili, da naj bo predsednik na Gablonško nezaupnico odgovoril, za- jedno pa svojim volilcem dokazal, da je združena levica povsem pravilno ravnala, ko je v državnem zboru ostala. Eesnica pa je, da levičarji pri vsi svoji zlobnosti razpadajo. Obrtniški odsek je nadaljeval debato o obrtniSki postavi in njenem redu. O razmerja med gospodarjem in delavcem se je nekaj važnega prenaredilo in sicer tako, da ima gospodar pravico pomočnika iz službe odpustiti, ako je bil poslednji 14 dni zaprt. Dalje so se potrdili §§ 82 in 83, ki določujejo, da delavec lahko delo zapusti, kadar hoče, ako je njegovo zdravje v nevarnosti, ako so mu njegovo čast žalili, ako ga zapeljujejo k nenravnemu dejanji ali pa če se mu plača ne odrajta v pravem času. Konečno se je tudi potrdila določba, da delavec sme odškodnino zahtevati, ako se gospodar prostovoljno ali pa primoran svojemu poslu odpov6. Desničarji, koji so v odseku za kongruo, si po svoji moči prizadevajo, da to tolikanj potrebno vprašanje še letos, in to še v tem zasedanji rešijo. Okoliščine v tem smislu so se zdatno poboljšale, če tudi se ni še finančni minister popolno vdal odbo-rovemu predlogu. Natihio minisferstvo je izkaznice (legitimacije) tudi za poslušalce na dunajski tehnični veliki šoli zaukazalo. Sodnijska preiskava proti vjetim anarhistom v Zagrebu, dokazala je, da so ti zlobni in obče-škodljivi tiči v Zagrebu nameravali osnovati anarhistični klub, ki je že 18 članov po društvenih pravilih na smrt in življenje med saboj zvezanih štel. Na veliko srečo Hrvaške, koji se še vlani po narodni vstaji vsekane rane'niso zacelile, je vlada gadjemu gnjezdu anarhistov na sled prišla in ga razdjala. Vnanje države. JVa Srbskem, se delajo že zdaj pripravo za pohod našega cesarjeviča Eudolfa in Štefanije. Trinajst batalijonov pešcev s potrebnim topništvom in konjico došlo bo v Beligrad, kjer bodo na Vračarju, na jugoiztočnem kraji mesta napravili vojaške vaje. Druge veselice in slavnosti niso še določene: toliko je pa že za trdno, da se Belograjci ne bodo nobenih stroškov v tem obziru bali. Okrasovalna dela vodi umna kraljica Natalija sama, tako v novi, kakor tudi v stari palači. Nova palača s prekrasnim vrtom bo skoraj dodelana in se bo en oddelek od-mah namestil s pohištvom, kamor bodo Rudolfa naselili. Nekaj dvornih uradnikov odpeljalo se je v inostranstvo, da kupijo nov državni gala-voz in potrebno število konj žlahtnega plemena, ker mislijo, da bi dosedanje Število kraljevih konj ne zadostovalo potrebam velikega spremstva, ki ga bo Rudolf v Belemgradu imel. — Včeraj 5. marca obhajala se je obletnica proglašenja srbske knježevine v kraljevino na jako slovesen način. 21 pokov iz topov označevalo je pričetek slovesnosti. Kralj in kraljica peljala sta se spremljana po neštevilni navdušeni množici v stolno cerkev, kjer je bila velika maša. Po službi božji je pehota pred kraljem in kraljico defilirala. Nato .se je na kraljevem dvoru vi-šil veliki sprejem, kjer so kraljevi družini čestitali zastopniki tujih držav, metropolit Teodozij, državni svetniki, aktivni in bivši ministri in drugi. Popoludne je bila ljudska veselica na velikem trgu, kjer so jarce in prasce pekli, zvečer pa splošna razsvitljava mesta in godba. Ta dan bo v Srbiji ostal vedno narodni praznik, kakor tudi cvetna nedelja. Na cvetno nedeljo 1811 oslobodil je kmet in župan poznejši knez Miloš Obrenovič L stiskano domovino od turških krvolokov in ta dan si je narod zapomnil. Na 22. februvarija 1883, po naše letos zarad prestopnega leta 5. marca (sicer je bila pa kraljevina 6. marca proglašena) povzdignili so pa srbski skup-ščinarji kneževino svojo do kraljevske časti, ktero so svojemu knezu Milanu Obrenoviču IV. ponudili. Sprejel jo je pod imenom „Milan I. kralj .srbski". in s tem so se leta 1882 razburjeni duhovi po Srbiji zopet nekoliko potolažili in nakanjena vstaja za nekaj časa zadušila. „Berliner Tagblatt" očita avstrijskim nemško-liberalnim listom a la „N. fr. Pr." in dunajskemu „Tagblattu", da sta izgubila vso častno čut in zavednost lastne vrednosti, ker jima je mogoče o lastni domovini tako poulično-grdo pisariti, da se pravim Ifemeem v BeroUnu gnjusi tako pisarenje brati. Obžaluje ju, da se ne zavedata, kako mogočna da je še Avstrija. Eekli smo že in še rečemo, da so nemški Nemci pravo ogledalo za naše fakcijozne trmoglavce v nemških Čehah in na Dunaji. Naslednik kardinala grofa Ledohovskega v Poznanski škofiji bo menda kardinal Hohen-lohe, ako se bo Vatikan na predlog pruske vlade ozirati hotel, kajti predlagala ga je. Na Ifemškem so sklenili postavo proti so cij ali s to m, ki je le še do letošnjega 30. sept. veljavna, za celi dve leti podaljšati, z motivacijo, da se je ona jako blagotvorno in blagodejno skazala. Pri tem pa Nemška sama pripozna, da se socijalno gibanje kljubu postave ni ravno zdatno zmanjšalo, vendar pa mu postava pot iz vojnic venkaj zabra-njuje in od tod se na socijalnem površji nekoliko mirnega življenja opazi. Bog obvaruj, da bi pa to koga zapeljajo do sklepa, da so morda socijalisti že izmrli, o kaj še, ravno najnovejša hudodelstva, kakor so rop, ropni napadi in umori vrše se vsi na njihov račun in zapoved. Toraj je postava povsem jako potrebna, ako se hočemo slepe roke anarhistov obraniti. Kje nam je iskati korenine soeijalne bede in soeijalizma. Dela ne primanjkuje samo navadnim delavcem, marveč tudi učenemu svetu. Na Nemškem je 6000 brezplačnih poročevalcev; samo na Pruskem je čez 800 asesorjev, to je, uradnikov brez plače. Plačanih sodnijskih uradnikov je na Pruskem 4204, a na njihova mesta jih čaka 4684 asesorjev in referentov. Ako toraj plačani uradniki vsi po noči umrjo, in stopijo drugi na njihovo mesto, vendar ne dobe vsi službe, okoli 500 jih še ostane brez nje. „Kam sto armado" prašajo se pruski državniki. Vseh 6000 pravnikov gotovo ne dobi službe, kaj bodo torej počeli? Težko, težko, da bi se ne vrgli socijalni demokraciji v naročje in v njene namene obrnili svojo vednost in učenost! Anarhiste so slednjič vendar enkrat tudi v Švici za žilico potipali. Povod temu so bili prepogosti umori in roparski napadi, ki so se razven našega cesarstva tudi po Nemškem v Strassburgu, Stuttgartu in po Alzaciji-Loreni godili. Sicer je pa res neumljivo, kako je zamogla Švica gostoljubno streho ponuditi ljudem, ki so čisto navadni hudodelci in se za politiko čisto nič ne pečajo. Soci-jalist tako ali tako nobene politike in nobene domovine ne pozna, bodi si na Slovenskem ali pa na Nemškem, Francoskem ali pa Angleškem, v Ameriki ali pa v beli Eusiji. Vsi so bratje med saboj združeni po dinamitu in bodalu in so v tem smislu nedavno v Parizu imeli svoj tabor, na kterem so se posebno trije Avstrijanci „p o svoje" dobro obnesli. Prvi, Waldau, je povdarjal, da se morajo narodi zvezati, nasproti med sabo zvezanim vladarjem; drugi, nek Galo, je rekel, da naj bi Francoska združenim vladarjem vojsko napovedala, tretji je pa celo .splošnjo revolucijo priporočal. Taboriti so sklenili , da so združijo z amerikansko prekucijsko stranko in so izjavili svojo solidarnost (vsi za jed-nega, eden za vse) z Dunajskimi morilci. Konečno so razdelili še velikanske plakate, ki za bodočnost velik tabor pod milini nebom na ulici naznanjajo. Uboga Francoska! sama ne vl^ kam bi se obrnila, da bi lačnim delavcem kruha dobila, in sedaj ji pa še anarhisti s svojimi prevratnimi idejami preglavico delajo. Ako se ljudje sami po sebi ne spa-metvajo, treba jih bo le po angleškem predlogu skupno vganjati in preganjati, kajti tak človek je kakor divja zver, in pred temi se je treba varovati. čili in upam, da zedinjeni zdihljeji bodo pred tro-nom božjim dosegli svojo moč in spolnili našo željo!" — dostavlja Fulgencija, — „pa vendar!" — nadaljuje, — „vendar moram še prej pogledati, je li vse v redu, in ako gospa še kakega povelja za naji nima", ter odide tiho proti gospejini spalnici. Visoka gospa je vsa vtopljena v svojih mislih in britkostih in nekoliko mi že poznamo to britkostno njeno pot. Toda mi gledamo z deklama le vnanjo Valerijino britkost; ne čutimo pa njene srčne bolečine, ki zdaj bolj ko popred kterikrat razjeda ji boleče srce. V toliki britkosti je vtopljena in tako globoko, da tudi v nočni tihoti ne čuti .stopinj svoje zveste dekle Fulgencije, in tudi ne vidi, kako ta, radovedna po kakem povelji in željna blagi gospej postreči, ono zagrinjalo nekoliko odmakne. Čudovit prizor se odpre zdaj Fulgencijevim očem! V trenutku spozna, da njena slutenja utegne vendar le resnična biti; da! ona slutenja se v resnico in žalo.stno resnico spremeni! Svojo gospo vgleda zve.sta služabnica pri brleči lučici; svoji roki dviguje proti sveti podobi, ko da bi hotela križanemu Gospodu kako reč v dar ponuditi; na bledem obrazu pa bore grozovito notranjo bolest. Sočutno ji seže v srce ta trpeča podoba; kar vsklikniti hoče in poprašati blago gospu po njeni tugi, da bi potem ž njo še ona jokala in žalovala ter s svojimi solzicami njene brisala in sušila. In ko to za zagrinjalom premišljuje in no ve, ali „ali hočem? — ali nočem?" — zasliši mili glas svoje gospe; sicer je iz teh za-povedovalnih ustnic slišala vedno le ljubeznjive glasove; ali danes, o tej pouočni uri doneli so pa ti glasovi tako milo, tako žalno, tako ljubezni vneto, da Fiilgenciji kar .srce zastnja, ko sluša besede: „0 mogočni Bog! O pravični Bog! Vedno si mi bil dobrotljiv, odkar živim za Te; še predobrot-Ijiv si mi bil! Bogastva in zložnosti .si mi podelil čez mero; zahvalim se Ti za vse te pozemeljske dobroto; in glej! — hvaležna za nje, dam Ti jih nazaj, nazaj vse; ne maram več za nje; .svet in posvetno se mi tudi studi, ko v njem gledam le minljivost in zapeljivost. O da bi me taka pohlepnost ne bi bila nikdar izvabila v izdajico! In zdaj? — Zdaj, o dobri Pastir! odpusti mi, pozabi moje izdajalstvo! Pušavnega življenja sem si želela po enem pre-britkem trenutku na kapitolu — in briše si vroče solzice žalovanja svetega; — dolgo, dolgo, mnogo let som ga i.skala in hropenoia po njom; in glej! — tudi to mojo željo si mi spolnil; odrešil si me s smrtjo mojega paganstvu vdanega moža; oprostil si me zakonskih vezi in — oproščena zdaj živim tukaj, v tej puščavici, v najslajši zadovoljnosti, pu-ščavici sredi bogastva in sladkosti! O blagi, presrečni za me ste vsi vi, trenutki, ktere sem do sedaj preživela v tej puščavici! Dobrotljivi, nebes in src Vladar! ponižno so Ti zahvaljujem za nje; in še ponižneje prosim, daj mi njih še mnogo, mnogo preživeti v tej meni tako ljubi puščavici! — Eno željo sem imela in njo sem gorko gojila v svojem srcu potem, ko sem Tebi nezvesta postala nevesta; in ta priserčna želja je bila, da bi mi Ti blagovolil vsaj poprej, ko umrjera, podeliti prejšnji, prvi enako priložnost, v kteri bi vse prejšnje — prejšnje izdajalstvo popravila. In glej! — Predf -brotljivi! — Mnoge želje, ki so iz globočine mojega srca hitele pred Tvoj Božji prestol, bile so Tebi toliko dopadljive, da ... da . . . skoraj, sem že uslišana. O ljubi moj! bom postala zdaj tudi izdajica?. . . . (l);il,ie piih.) Em'opeJs1ie države se bodo zjedinile v skupno in dosledno preganjanje anarhistov. Druga drugi bodo o tem splošno nameravanem podjetji poročale, druga drugo bodo opozoravale izganjajoč take tiče v njihovo pravo domovino. Do sedaj bila jo pri izgnanih navada, da ga je tuja izganjevalna oblast le do domače meje spremila, ondi pa ga popustila in je šel, kamor mu je ravno drago bilo. Sedaj se bo pa vsak izgnanec politični oblasti izročil. Prav bi pač bilo, ko bi se vsa Evropa dvignila proti skupnemu sovražniku javnega in privatnega miru in reda, kajti gotovo je, ako ne bo Evropa anarhistov strahovala, bodo pa anarhisti njo pestili. Kaj druzega so tukaj ne d4 misliti. Kdor poznA brezobzirnost, mrzlosrčnost in brezverstvo anarhistov, v čegar očeh človeško življenje nima večje vrednosti kakor ono pobitih živali, nam bo rad pritrdil, da mora tako biti. Na FraneosJeeni se o šolski preosnovi po-menkovajo. Nekteri zastopniki naroda so teh misli, da naj bi bodoče učitelje in učiteljice akademični rektor po na svetu svojega podredjenega nadzornika imenoval. Temu nazoru oporekal je poslanec Paul Bert, rekoč, da naj učiteljske moči rajši imenuje in določuje prefekt, kajti šola se od politike ne sme ločiti, ako hoče može — prijatelje repubhke izgo-jevati. Poslanec Anatol de la Forge se je pa zopet proti imenovanji od prefektove stani izrekel. V četrtek bilo je nadaljevanje; izid nam ni še znan in ga bomo ob svojem času objavili. Izvirni dopisi. Rob pri Velikih Laščah, 5. marca. Tužno je v ponedeljek ob 5. uri popoludne zaklenkal zvon v zvoniku naše farne cerkve na hribu, tužno je odmeval njegov glas med hribi. Ker smo za nevarno bolezen vedeli, smo občani posameznih vasic težko pričakovali o izidu bolezni našega ljubljenega učitelja gosp. Edvarda Eaktelja. Akoravno je vsakdo se bal in vedel, da morilna pljučnica s poprejšnjo boleznijo težko komu prizanese, je vendar vsak srčno želel, da bi se mlado življenje še ohranilo. Ko so pa zvonovi smrt glasno naznanovali, je vse hitelo umrlemu njegovo rakev okinčat in za večni pokoj njegove duše molit. S čim si je pa umrli tako spoštovanje in naklonjenost pridobil? Poglejmo nekoliko v njegovo življenje, predno k pogrebu preidemo. G. Edvard Eaktelj je bil sin nad-učitelja, g. Josipa Eaktelja, v Eibnici. Po krščansko izrejen in dovolj star, bil je za učiteljski stan namenjen. Že kot mladoleten dijak na ljubljanskem učiteljišči si je moral večinoma sam svoj kruh služiti, ker podpiranje od doma bilo je zarad mlajših bratov in sester le bolj zmerno. Z radostjo je bistril svojo glavo in svoje od natore podeljene darove: muzika-ličen talent in lepo doneči glas je zato pridno izobraževal, da si je ž njim bivanje v Ljubljani omogočil. Kot spreten igralec na glasovirji bil je pred svojim nastopom učiteljske službe v dvoranah ljubljanskega občinstva pri večernih veselicah zelo priljubljen, kaj rade so gospice njegovemu prijetnemu igranju in petju slušale in zraven tega bil je na gosjih jako izurjen. Ako k temu pristavljamo, da je bil ranjki dobrosrčnega, vedno priljudnega značaja, kar je prva in največa dobra lastnost vsacega učitelja, tedaj spoznamo, da si je kot učitelj kaj naglo in lahko že na svojem prvem službenem mestu v Dobropolji srcii vseh občanov pridobil. Začetkoma šolskega leta 1883/84 njegovo drugo leto, prosil je za učiteljsko službo pri nas, med tem, ko je njegovo dobro ime že popred nam znano bilo. Prvo nedeljo, ko se je k orgijam pri sv. maši vsedel, iznenadel je s svojo spretnostjo našega č. g. fajmoštra, in očaral je nas občane. Šolsko in odraščeno mladino pridobil si je s svojim podučevanjem v cerkvenem petju, da so ga kakor očeta ljubili. In ta pri nas in vsej okolici priljubljeni 241etni mladenič je izdihnil svojo blago dušo, izdihnil po samo nekaj dnevnemu bolehovanji, zapustil nas in se preselil v drugo deželo, kjer ga gotovo za trpljenje tega sveta boljše življenje čaka. V sredo okoli osmo ure zjutraj videli smo posamezno v obližji stanujoče njegove tovariše, gg. učitelje, od raznih strani dohajati. Silno slabo vreme in pa nemegoča poročila bolj odstranjenim je vzrok, da je prišlo samo osem gg. učiteljev in tri gg. učiteljice. Vidno ginjeni videli so veliko množico ljudi v šolskem poslopji in okoli njega, kteri so prišli mrliča kropit in k sprevodu. S petjem spremljcvali so gg. učitelji svojega umrlega tovariša v ccrkev; ubrano petje pri biljah in sv. maši, izvrstno orgljanje nadučitelja g. Pavčiča iz Vel. Lašč je občinstvo do dna srca pretreslo. Ko so pa na mirodvoru „Tiha jamica" zapeli, ni se mogel nobeden več zdržati; to milo petje je žalost podvojilo, da so solze bile v očeh starih in mladih; šolska mladina pa in še marsikdo se niso mogli zdržati glasnega joka. Tovariši ranjkega, gg. učitelji, so se pri tem prizoru nehlinjene ljubezni lahko prepričali, kako spoštuje ljudstvo in čast. duhovčina učitelja, ki se zaveda svoje dolžnosti ter prizadeva jo zvesto spol-novati. In mi, njegovi tovariši, kakor nam je bilo britko pri srcu takega nadepolnega učitelja izmed svoje srede zgubiti, smo bili vendar potolaženi, ker smo se prepričali, da je ranjki zvesto svojo nalogo spol-nil ter bil zato od vseh čislan in spoštovan. S tem prepričanjem naj se tudi tolažijo farani in zlasti pre-žalostni starši bratje in sestre ranjkega, ki naj v miru počiva in večna luč naj mu sveti! L. Z Dunaja, 7. marca. {Zarad „Slov. Gospodarja" in „Sudsteiriesche Post",) kiju jo bila okrožna sodnija celjska te dni ustavila, zaukazalo je bilo mi-nisterstvo višjemu državnemu pravdniku v Gradcu, reč strogo preiskovati. Kakor čujem, dovolilo se je, da se smeta oba lista nemudoma zopet izdajati, kakor hitro vladi naznanita nova vrednika, ki imata postavno zmožnost za vredovanje Hsta, in prevzameta odgovornost. {Razpisana je služba učitelja) s 450 gld. in prostim stanovanjem v Grahovem pri Logatcu. Prošnje v enem mesecu na okrajni šolski svet v [Logatcu. {Popravek.) Pri predvčerajšnji naši opombi o ^podpornem društvu za duhovnike" v Gorici naj se dostavi: Dosmrtnina (20 gold.) in le tu in a (1 gld.) niso taki grozni zneski itd. DomaČe novice. (Današnji mesečni šivinsM somenj) je bil kljubu slabemu vremenu, eden najboljših v poslednjem času. Živine se je prignalo primerno mnogo in je bila vsled obilnega popraševanja po nji silno draga. Drug vzrok dragi živini je pa tudi njen veliki izvoz iz Kranjske v Trst, na Koroško, Tirole, Bavarsko in Laško. Posebno naše molzne krave se ondi jako obrajtajo. če je bilo le količkanj kravice s teličkom, veljala je takoj sto in še več goldinarjev. Pitani voli na vago stot po 17 goldinarjev, na par pa od 350 do 380, tudi do 400 goldinarjev. Volov plemenih pa tudi spod tri sto para ni bilo dobiti, da bi jih človek kaj prida vpreči zamogel. Konjske živine je bilo obilno in jako lepo. Vsak si je lakho po volji izbral težke ali lahke, kakor je hotel, le da jo je dobro plačal, kajti cene so bile, kakor pri goveji živini, prav visoke Videli smo stare možake z glavo zmajevati in slišali smo, kako so se čudili, da kar sami pomnijo, živina ni bila še tako draga. {Kranjska hranilnica) je imela 6. t. m. svoj občni zbor, pri kterem se je razdelilo tudi letno poročilo o delovanji tega jako koristnega zavoda. Društveno premoženje se je konec leta 1883 za 970.480 gold. 47 kr. pomnožilo, ter iznaša sedaj 18,769.501 gold. 94 kr. čistega dobička po odbitji režije ostalo je še 199.533 gold. 4 kr., kterega je društvo razdelilo na razne dobrodelne namene. Ker bi bila zaradi pičlo nam odmerjenega prostora vrsta predolga, hočemo le nekaj poglavitnejih in imenitnejih toček navesti, koje je dobrodelna roka doletela in to so: Ljubljanski revni zavod 2350 gold.. Ljubljanska gimnazija 200 gold.. Kranjska gimnazija 50 gold.. Kočevska gimnazija 100 gold.. Novomeška gimnazija 100 gold., Ljubljanska realka 200 gold.. Ljubljanska mestna šola I. 150 gold.. Ljubljanska pripravnica moška 100 gold.. Ljubljanska mestna šola IL 250 gold.. Narodna šola 200 gold., Schulpfenig 200 gld., nunska šola Ljubljanska 300 gold., v Škofji Loki 100 gold., luteranski šoli 350 gold., novomeški deški šoli 100 gold., dekliški ondi 50 gold.; in mnogo druzih naučnih zavodov po 100 in po 50 gold.; Vin-cencijevi družbi 1000 gold., c. kr. deželni vladi za za osnovo potrebnih šol na Kranjskem na račun letne podpore lepo svoto 6000 gold., ktero misli hranilnica tudi v letih 1885 in 1886 v ravno ta namen nadaljevati. Obdarovane so bile tudi razna gasilna društva, glasbena matica in dijaška kuhinja. Tako denar, ki ga prebivalci deželo skupaj nanosijo, zopet le njim samim na dobro hodi, kar ^ vso hvale in posnemanja vredno. {V Udmatn) dobili so tisto pohištvo, ki je bilo pretekli teden na tržaški cesti ob pohmoči iz neke na novo zidane hišo z vrati in durmi vred pobrano. Kakor čujemo, ne da bi za resnico jamčili, je bil menda posestnik hiše zarubljen ter je, da bi še rešil, kar se za lastni žep pridobiti da, vse premakljivo blago na tihem poprodal. Da ne bi imel ni-kakih sitnosti, prišli so ob polnoči po „barenblago". Razne reči. — C. kr. okrajna sodnija v Žužemberku išče služabnika za 250 gold. plače in 25®/^ aktivne doklade. Zahteva se znanje slovenščine in nemščine, vojaki imajo prednost. Prošnje naj se vlagajo do 80. marca t. 1. na predsedništvo e. k. okrožne sodnije Novomeške. — Cesaričina Valerija, najmlajša hči našega cesarja je nevesta. 22. aprila letos dopolnila bo svoje 16. leto ter se bo zaročila z cesarskim nadvojvodo Franc Ferdinand d'Este. Poroka sledila bo zaroki še le k letu meseca aprila. Nadvojvoda Franc Ferdinand je najstareji sin nadvojvode Karola Ludo-vika in Modenskega vojvode Franca V. dedič. Star je 22 let. «_Profesor Eohling, najbolj učen anti-semit v celi Avstriji ob enem profesor na Pražki bogoslovni fakulteti, se je ondi službi odpovt-dal in se bo na Miinstersko univerzo podal. Vzrok so neki židje, ki so ga pri naučnem ministru tožili zaradi ^ ojstrih spisov, ktere je Eohling o židovski veri v „Tribflne" pisal in z njimi dokazal, da židje res še sedaj kristjane koljejo. — „Irredentovci" pred porotniki. 12. t. m. začele se bodo v Inomostu porotne obravnave proti tržaškim in tridentinskim „irredentovcem". Prvi dan, t. j. 12. t. m., stal bo pred sodnijo Toloraej Fer-rucio iz Eovoreda na laških Tirolih rojen, bivši dijak na trgovinski šoli v Tridentu. Zatožen je hudodelstva veleizdaje. 14. marca pričela se bode obravnava proti bivšima vrednikoma tržaškega „Independente", Henriku Juretiču in Eihardu Zampieriju zarad hudodelstva kalenja javnega reda po § 65 kaz. postave. Predsedoval bo deželne sodnije predsednik dr. Ferrari, tožil državni pravdnik dr. vitez pl. Eeinisch, zagovarjal jih bo pa dr. Vincenc Neumayer, odvetnik iz Gradca. — V Trstu so Amerikanci napravili malo poulično rabuko. V luko namreč je priplavala amerikanska ladija „Tomavando". Kapitan John Eyan je med potjo svoje matroze na nezaslišan način mučil, dal jih zakovati v verige in tudi z bičem jih je seznanil. Dospevši v Trst jim ni hotel nika-kega plačila dati in pomorščaki so bili neki prisiljeni po Trstu beračiti. Sest se jih iz tega vzroka na 5 t. m. skrivaj iz ladije zmuzne, ki kapitana na ulici pričakajo in pretepejo. Tržaški piloti morah so ga rešiti iz njihovih rok, drugače bi ga bili ubili, tako so mahali po njem. Pomorščake so zaprli. — V Chicagu (Čikagu) živeče Čehe, ki svoje narodnosti kljubu amerikanskemu zraku še niso zatajili, je vest o vpeljavi gledaliških vlakov po čehah, Moravi in Šleziji v zlato Prago toliko navdušila, da so sklenili tudi v Ameriki najeti poseben gledališčni vlak, s kterem se popeljejo iz Chi-caga do Novega Jorka ali pa do Washingtona. Ondi si zopet najamejo poseben parnik, ki jih bo prenesel na evropske obali od koder bodo zopet s posebnim vlakom hiteli v zlato Prago, da se tudi oni vdeležijo ene izmed krasnih predstav, ki se v češkem narodnem gledališči dajejo. To je v resnici vrl narod, naj živi doma, naj živi Bog ve kje, malokje bo zatajil svojo narodnost! — Lastniki redov v Avstriji. Ni ga Avstrijca, da bi njegove prsi krasilo toliko redov, kakor jih krasi dvornika kneza Hohenlohe, ki je bil odlikovan z 48 redovi, izmed kterih so nekteri prve vrste in se le najvišjim osebam pri posebnih dogodkih dele. Koj za njim je generalni intendant dvornega gledišča baron Hoffinan z 41 redovi. Na tretjem mestu je grof Crennewille s 35, in za njim grof Volfgang Kinsky s 24 redovi. Dvorni nad-konjar princ Thurn-Taxis ima 23, vodja kabinetne pisarne baron Braun 23, generalni adjutant baron Mondl 21 in dvorni nadlovec grof Abendsperg-Traun 17 redov. Izmed diplomatov je dobil največ redov baron Teschenberg, izvanredni poslanec, ki je pri-deljen ministerstvu zunanjih zadev, namreč 14, grof Kalnoky in grof WoIkenstein v Petrogradu jih ima 13, grof Chotek in grof Zaluski 11 redov. Med ministri se najbolj odlikuje baron Conrad z desetimi, potem grof Taafte in grof AVelsersheinib z 8. baron Pino s 6, Pražak s 3 in grof Falkenhayn z 2 re-dovoma. Baron Ziemialkowski in I)unaje\vski imata samo po en red. Med generali moramo v prvo imenovati princa Aleksandra hesenskega, očeta bulgar-skega kneza, ki je bil že 28krat odlikovan, na to načelnika generalnega štaba podmaršala barona Beoka s 25, generala Vlasiča (v Brnu) s 16, princa Aleksandra Virtonberškega s 15, generala konjiče Kdelsheim-Gyulai-a s 14 dekoracijami. Izmed deželnih predsednikov je na prvem mestu češki deželni predsednik, podraaršal baron Kraus. Onstran Litave je najslavneje odlikovan grof Julij Andrassy prejšnji zunanji minister. — živemu so ^pripravljali pogreb. Slanska „Svornost'' (na Oeskem) piše: Daues so je raznesla po Slanem novica, da je umrl 104 let stari veteran Srb, ki je kot predstojnik služil v vojski za francoske dobe. Da bi revnemu veteranu napravili dostojen pogreb, sklenila so ondotna društva z zastavo in godbo ga spremiti k zadnjemu počitku. Vse je bilo že pripravljeno in godci že tudi zbrani, ko nekdo pove, da je videl veterana memo iti. Koliko je bilo začudenje! Ko je starček zvedel, kako slovesen pogreb so mu menili rojaki pripraviti, bil je do solz ginjen. Zahvalil se je vsacemu, kdor mu je prišel naznanit, kaj ga po smrti čaka. Telegrami „Sloveiicu". Celje, 8. marca. Volitve za občinski za-stop v Celjski okolici, pri kterih so nemčurji po znanili iiepostavnostih zmagali, so ovržene ter nove volitve ukazane. Vsi pravicoljubni in domoljubni Celjani se tega veselijo; le nemško - prusaško - liberaluška svojat je nezadovoljna. Moči Slovencev in nemčurjev se bodo toraj v kratkem zopet merile v Celjski okolici. Če so pravično pri volitveni komisiji ravna, imajo Slovenci brez dvoma večino. Rim, 7. marca. Kardinal di Pietro je lunrl. Berolin, 7. marca. Državni zbor je imel sejo in volil predsednika. Le-ta spominjal se je Laskerja in druzih poslancev, ki so pomrli. Poslanec Eickert se zalivali Laskerjevim prijateljem za poslednjo skazano mu ljubezen ter se spominja tudi amerikan»ikega sočutnega pisma. Tukaj ga predsednik zavrne, da naj ostane pri dnevnem redu. Vname se debata, kjer nekteri po Bismarku planejo in ga neusmiljeni kritiki podvržejo. 3Iinister Bottcher pravi, da poslanci nimajo pravice delovanja državnega kanclerja kritikovati, na kar se Richter oglasi rekoč, da državnemu zboru vsikdar pravica pripada \iradno delovanje državnega kanclerja kritično osvetiti. Petrograd, 7. marca. 5000 rubljev plačila obljubila je policija tistenm, ki bi prijel štabnega kapitana Degajeva, ki je sumljiv umora Sudejkina, 1000 rubljev pa tistenm, kdor bi pri zasačanji morilca pomagal. Kahira, 7. marca. Čete, ki so v Trinkitat namenjene, priplavale so z vojnimi })arniki pred Suakim. Že v prihodnjih dnevih prične se napad na Osman-Digma. Gordoim prijazni črni rodovi premagali in pobili so 1000 mož Osman-Digmi, ktere je proti Chartumu poslal. Osman-Digma jo svarilo angleškega generala Grahama oholo zavrnil nehoteč svoje druhali razpustiti. Pariz, 7. marca. Senat je odobril začasno trgovinsko pogodi)o z Avstro-Ogersko in predsednik je rekel, da se nadja. da se bo kmalo detinitivna trgovinska pogodba med avstro-ogersko monarhijo in francosko republiko podpisala. Dunajska borza. 7. marca. Papirna renta po 100 gld.....79 gl. 80 kr Sreberna ,.„„„. . . . 80 „ 95 4% avstr. zlata renta, davka prosta . 102 „ — „ Papirna renta, davka prosta . . . 9.5 „ 40 Ogerska zlata renta 6% . . . . 121 „ 90 „ -.....ifo ... . 91 „ 35 „ papirna renta 5% . . . 88 „ 70 „ Kreditne akcije .... 160 shi. 323 „ — Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 110 „ bO „ avstr.-ogerske banke . . ' . 840 „ — „ Liinderbanke.....114 „ 20 „ ,, avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 605 „ — „ „ državne železnice . . . . 31.", ,, _ __ „ Trainway-društva velj. 170 gl. . . 232 „ 25 „ 4% državne sre.:-ke iz 1. 1854 . 2.50 gl. 123 „ 75 4% „ ., „ ., 1860 . .500 ',, 130 „ 30 „ Državne sreJke iz 1. 1864 . . 100 „ 170 „ — „ .. „ „ 1864 . . 50 „ 170 „ - „ Kreditne srečke . . . . 100 „ 174 „ — „ Ljubljanske srečke . . . . ZO „ 23 „ — „ Rudolfove srečke . . . • 10 „ 20 „ 50 Prior. oblig. Blizabetine zap. železnice . . 106 „ 65 „ ,, ., Ferdinandove sev. „ . . 105 „ 25 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. . 104 „ 50 „ London.......121 „ 50 „ Srebro.......— „ — „ Ces. cekini.......5 „ 71 „ Francoski napoleond......9 „ 61 „ Nemške marke.......59 „ 20 Umrli Mo: 6. marea. Gašpar Verhovnik, branjevec, 40 let, pred škofijo št. 18, jetika. — Jakob Oblak, postrežček, 46 let, Marija Terezija cesta št. 10, kron. tuberkuloza. — Tomaž Klun, vpo-kojeni davkarski sluga. 07 let. Jlarije Terezije cesta št. 6, jetika. V bolnišnici: 5. marca. Jlatevž Janežič, delavec, 52 let, pljučnica. — Anton Perfič, delavce, 24 let, legar. Tujci. G. marca. Pri Maliii: J. Hassinger, tovarnar, z Dunaja. — Ger» štendorfer, kupec, z Dunaja. — Stiihr, kupec, z Dunaja. — Kari Keussig, kup«, potovalec z Dunaja. — Dr. vitez pl. Gut-mannsthal, grajšeak, iz Trsta. — J. Schicik, posestnik, iz Zagorja. Pri Slona: Seliollmayer, dijak, z Dunaja. — Josip Do-bida, C. k. finančni nadzornik, iz Travnika. — Julij Stern, kupec, iz Linca. — T. Kikel, župnik, iz Ruden. Pri Bavarskem dvom: Viktor Železnikar, z Dunaja, Gatto, konjski kupec, iz Piemonta. — Anton Slaninger, iz Bistrice. — Anton Skok, posestnik, iz Mengša. Pri Južnem kolodvoru: Alojzij Novijak, uradnik, iz Radgone. — Vinc. Lichtenecker, sedlar, iz Žavca. — Adolf Šiko, iz Trsta. Podpisani usoja si naznaniti, da je :isalo^o bruseljskih klobukov in drugih stvari od gospoda -A.. Pribošiža prevzel ter priporoča p. n. občinstvu rsMie llolmiii u psuoile posebno pa: t^uUnono lclol>iilie (Lodenhiite) v raznih barvah, kakor svetlo- ali femnorvjave, svetlo- ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po S5 Sfld. Icr.; tvde Icloliiilce, najnovejši izdelek, rujave ali črne, dobro blago, po 1 erl. »-«0 Ur., najboljše po %S pjl. ao Ur.; svilntito cilindre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po t jjUl. SO Ur.; UlolmUo aa dcčUe po 1 glcl. do 1 gld. SO Ur.; daljo srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike kravate (2) itd. itd. itd. Z odličnim spoštovanjem v Ljubljani, Gledaiišice ulice št. 4. TeM&Netoep,]; trgovina z železnino v Ljubljani, mestni trg št. 10 priporočata stalno, dobro izbrano zalogo nnjliol j-»soj^a UmetijsUejfti in polfedel-slteiarfi orodja in istrojcv, posebno Ux--iiioroaiiiie in slaiiiorev.iiiic Henrika Lanža v Mannheimu, kakor tudi druge najbolje izkušene izdelke; nadalje: Žitne isnažnil-nico, vo:«ove, isani, plujjfe, f^et^al-nice, eevi za vodu jalce in vodn js»Ue same, wtedilna o}^•nj!l!i^;a, peči, offn ja in tatov -varno Ua»o itd.; — potem izvrstni Icttinni^lii cement in poljslti nia-vec (K'ii>»s); dalje želoznične ^ine in Uovanja xn. i!stavl>e, — vse to po najnižjih cenah v zalogi in po unanjem naročilu, ki se vsako naglo in natančno izvršuje. (6) LE COIN DU FEU, Journal lllustre des Familles, imenuje se samostojen list s podobami lepo-znanske vsebine, ki je edin, kteri v tej stroki na Dunaji v francoskem jeziku izhaja, ter se posebno vsem tistim priporoča, ki se francoščine učijo ali pa jo uč^. „LE COIN DU FEU" prinaša vsake vrste naloge v francoskem jeziku s posebnim ozirom na slovnico, izpiske iz klasikov, romane, novele, pregovore, pravila za življenje in o nravnosti itd. jako tino zbrane in v elegantnem zlogu. PoJitivnih in verskih vprašan) ne prinaša nikdar. „LE COIN DU FEU" naraste vsako leto v krasno knjigo z 800 stranmi ia ima svojih 150 do 200 podob, ter veljA na leto 8 gl., poluletno 4 gl., četrtletno 2 gl. 50 kr. Naročnina se pošilja na opravništvo časnika (3) „LroHte. 3»<-----If JAKOB BELEC, v Šent-Vidu pri Ljubljani, se slavnemu občinstvu in preč. duhovščini priporočam za izdelovanje Tseh kleparskih del. V zalogi imam cerkvene svetilnice ali stalnice v različnih slogih, z belimi ali barva-nimi šipami in po raznih cenah. Dvoje sve-tilnic iz kositarja, olepšane z medenino, velja 10, 13, 14, 18 gold.; iz medenine po 20, 24, 30, 32, 35, 40, 45, 50 gld.; iz tompaka 46, 52, 60 gld. iu z lepo barvanimi palicami za svetilnice, ki imajo razne cene. _ Izdelujem svečnike za pod križeva pota, pušice za pobiranje miloščine po cerkvah; mnogovrstna močna in lepa štedllna železna ognjišča (Sparherde) vse železne in tudi vzidane z bakrenimi kotli. Močna, lepa in umetna železna vrata za cerkve in pokopališča, ograje za krstna kamna, kakor vsakovrstna v kleparski, ključar-ski, kovino tiskarski in kovaški strok spadajoča dela. Prevzamem vsakovrstna kleparska in klju-čarska stavbene dela, izdelovanje pravilnih strelovodov po najnovejšem načinu, barvanje zvonikov in streh itd. Vsako delo bode pri meni zanesljivo dobro izdelano in kolikor mogočo po nizki ceni. (2) i i Najboljša zanesljivo kaljiva kakor domača, nemška (Luzerner) detelja, vsake vrsto trava, velikanska pesa, pravi ribniški krompir in fižol priporoča po naj-(2) nižji ceni m&M FMBii^iii) concesioniran zidarski mojster, v Šiški št. 29, se priporoča za napravo stavbenih načrtov (planov) in proraf-unov, prejemlje in izpeljuje povsod vsaktera zidarska dela po mogoče ni/kih cenah. (i) 000c000000cxx)000000cxxxxxxxxxxxxxx}0 (xospodii (labrijelii Piccoli, lekarju Veliko let ozdravljam razno bolezni, edino le z Vašo „ietodedno esenco" in to z najboljšim v.spehoni. Prosim vas še za 12 steklenic. Trst, meseca septembra 1883. Dr. Pardo, praktičen zdravnik. Vaša ..ielodečna escn-r,w oprostila me jo izvrstno in popolnoma hude nad dve leti trajajoJe bolezni. Izrekam Vam kakor izumniku tega zdravila svojo najtoplejšo zahvalo. Rakovae na Hrvaškem blizo Kiirlovoa. Ivan Pufio. Podpisani potrdim, da je ,.zelodef:na, esenca" g. Gabrijela Piccoli moje žiipnijane od niarsikake bolezni temeljito ozdravila in se jo ljudje z najboljšim vspehom poslužujejo. Fianona v Istriji meseca oktobra 1882. Anton Vlassich, župnik - kanonik. Prosim Vas zopet za 24 steklenic vaše „zelodef ne esence'', ki je za bolezni v želodcu bolje od vsakega druzega zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo jjri-poroča. A. Augesthalor, (13) monter v tovarni za stroje g. Kiiriisi v (iradci. ,,1'iccolijeva želodečn.a esenca" je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta csenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in preha-jalno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico itd,, ki so vse nevarne, a ko se o pravem času no ozdravijo. Steklenica velja 10 kr.