St. 34.
Trat, v soboto, 7. marca 1914.
Tft6»| XXXIX.
IZHAJA VSAK DAN
I<4 t* Mdeljah in pruaiktl * 5., It pontd«Hjhlh it 9. ijutrtj.
Poiaalčtr IteT. «e prodajajo po 3 nvfi. stot.) v mnogih »obakarnah v Trstu in okolict. Gorici. Kranju, Št. Petru, Postojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-jČIni, Dornbergu itd. Zastarele šter. po 5 nvf. (10 stot.) OftLASI 8C RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. oamrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 3 vrst 20 K. vsaka ■adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-BiH j pa 40 stot. Oglase sprejema Insoratni oddelek uprave .Edinosti", — Plačuje se izključno le upravi ^Edinosti". Platlllvo In tolljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost'1 za Primorsko.
„F (dtnatti je rnoc!"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K;oa na-
ročbe brez doposlue naročnine, s« uprava d« ozira ■aroealna m n*4*IJ«k* l«A*aj« „ZSEVOCTI" mm« : 4ta l«to Iris 5 30, m« p*l Km 110.
Vsi dopiii naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrmnko-vana pisma a« na aprajeauijo in rokopisi a« m vračaj«.
Naročnino, oj»la*.e in reklamacije je pošiljati na upravo 1L-U.
UREDNIŠTVO: ulica S. Fraaoasco d'Asalil 20. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij Hita „Edinort". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpNana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
S. Krimcesco »I .VssNi štev. 20. Poltno hranilnltnl ratun Jlev. 841-65?. TELEFON It 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Obstrukcija v državnem zboru.
Poljaki odklonili posredovanje.
DUNAJ 6. (lir.) V političnih krogih se ži»ahno razpravlja o posredovalni akciji, ki na I ti dosegla, da bi CeŠka obstrukcija ustavila svojo taktiko. Že včera| te Je govo-rito. da prevzame načelnik poljskega kluba, pnsl. Leo, posredovanje. Danes pa posl. Leo kategorično dimentlra to vest. Zatrjuje se, da stoji Ideja o razpisu volitev za čeikl deželni zbor Se redao v ospredju ia da Je tudi Nemci oe odklanjajo. Interesantno Je, kar Je Izjavil eden voditelje/ agratcev, posl. Viikovsly, da se čelka agrarna stranka ne zadovoljuje samo s kako formalnostjo ne ssmo z razpisom volitev v češki deželni zbor, če ne dobi dovcljcnlh garancij, da se bo mogel novoizvoljeni čelkl deželni zbor tudi konstituirati.
Izravnanje Irdot službene pragmatike državnih nameščencev.
DUNAJ 6. (Kor.) V odseku za državne nameščence Je Izjavil načelnik Elvert, di je skiical odsek k seji, ker se |e pritožilo več uradniških kategorij, da Izvršilne naredbe k službeni pragmatik! nikakor ne zadostujejo. Predlagal Je, da se sestavi pododsek, ki naj stvar natančno preštudira lo se tozadevno sporazume s vlado In posameznimi uradniškimi kategorijami. Razvila se Je dalji a razprava, v kateri so vil poslanci poudar|ali nezadostnost Izvršilnih nartdeb, ki le še vzbu]a|o novo nezadovoljstvo lo vznemirjenje m<d uradnIŠtvom. Končno se (e izvolil pod-cd«ck 5 članov. Odsek |e tudi Izrekel željo, naj bi organizacije državnih nameščencev svoje tozadevne pritožbe nemudoma naznanile odseku za državne nameščence. Pod-odiek se snlde v torek dopoldne, polni odsek pa v sredo popoldne.
Korupcija z vladnim dispozicijam londom.
PRAOA 6. (liv.) Tudi danes se bavl|o vtl češki listi z afero dr. Švihe. .Narode i L!ity" vztra|n|o nada'Je pri svojih trditvah In prlobčujejo pismo sestre bivšega svojega glavaega urednika Aeyža, ki potrlule, da |e| Je njen brat povedal Že I. 1911., da Je rfr. H viha koufdent tajne policije. .Ceske S ovo" priobču|e danes članek, v katerem Izjavlja: .Očitanja .Narodnih Listov" in v njih prlobčenl dokazi so — odkrito povedano — težka in resna. Dr. Štlha Je vse svoje funkcije dal stranki na razpolago in hoče, da se reši zadeva pred edino kompetentnim 101 umom, pred kazenskim sodi« ščem. Stranka bo sodila o stvari, ko bo kon&na kazenska razprava." — Dr. 3;iha Je vložil danes tožbo proti odgovornemu uredniku .Narodnih Listov*, dr. Hsller|u, zaradi žaljenja časti v smislu § 488 In 489 k. z. .Češke Slovo" pozivi|a .Narodne Liste", naj objavijo vse dokumente, ki Jih Imajo, češ da so lo dolžal Češki Javnosti. Narodna socijalni stranka ne bo trpela obrekovanj In obračuna, čim se stvar pojasni, 1 s krivd, če so v stranki, pa tudi s provokaterjl v mhdočeškl stranki. — Cela vrsta oarodnosocljalnlh organizacij Je ekse-kutlvnemu odboru stranke Izrekla zaupanje.
Porotna razprava na tožbo dr, Svlhe proti odgovornemu uredniku .Narodnih Listov" se bo vršila še v tekočem porotnem
PODLISTEK.
Rdeči mlin.
Roman. Spisal Xavier de Montćpin.
Preprosta jedilna priprava je bila Čista in snažna in dobri duhovi, ki so prihajali z ognjišča, so le še pospeševali njegov že itak dobri tek. Končno je krčmarica le prinesla obed na mizo in Lascars se ga je takoj lotil.
—	Dobra moja mamica — je rekel, ko si je potolažil prvo lakoto — vaše ribe imajo izboren okus,
—	Veseli me, da vara ugaja moja kuha.
—	Ali bi mogel za nocojšnjo noč dobiti v vaši hiši posteljo 'i
—	Kaj '? Hotel bi prenočiti pri nas ?
—	Da!
—	Seveda imamo prazno sobo. Toda za tako finega gospoda, kakor ste vi, bi oiia naša postelja pretrda.
—	No bojte se. Prepričan sem, da mi bo vaša postelja prav tako ugajala, kakor so mi bile všeč vaše ribe,
—	Gospod — je vzkliknila krčmarica, ki jej je zelo ugajala Lascarsova iaskava pohvala — vsa našu hiša vam je r.a razpolago.
zasedanju, koscem marca, ali pa v začetku aprila meseca.
V informiranih čeških krogih se zatrjuje, da Je pričakovali še nadaljnjih razkritij, ki bodo kompromitirala še druge odlične češke politike. Vlada le bila namreč v zadnjem času natančno lofjrmlraua o vsaki zaupni stvari, o kateii se Je razpravljalo med češ klml strankami, t-ko da posamezni češki poslanci Že niso hoteli vtč zahajati k zaupnim sestankom, Češ, ker vlada Itak izve vse. Izrecno se pa poudarja, da dr. Sv:ha nI prizadet v te] sferi.
.Venkov", glasilo čeških agrarcev, danes poživlja vse čelke poslance, naj odlože svoje maadate, dokler se ne reši ta žalostoa afera, toda ostale stranke ne soglašajo s tem predlogom.
PRAOA 6. (Icv.) Nocol se Je v poslanskih krogih raznesla vest, da namerava dr. S riha odložiti svo| državnozbcrikl mandat. _
Proti italijanskemu divjaStvu na Revoltelli.
DUNAJ 6. (hv.) Za nedeljo dopol dne je sklican tu velik protestni shod vsega jugoslovanskega dijaštva zaradi gnanih dogodkov na tržaški višji trgovski šoli Revoltelli. Med jugoslovanskim dijaštvom še vedno narašča razburjenje zaradi žalitve jugoslovanskega dijaštva in nasilstev s strani italijanskega dijaštva. Dunajsko jugoslovansko dljaštvo se hoče z vso energijo zavzeti za svoje tržaške tovariše.
Zopet vohunska afera.
DUNAJ 6. (hv.) Danes (e stal pred tu ks|ŠnJim deželnim sodiščem bivši praporščak Ivan Rajb, rodom iz Štajerskega, obložen vohu nt 7a In goljuf IJr. Leta 1907. Je kot praporščak ponaredil neko menico in zbežal na Rusko. Leta 1908. |e pisal nekemu svo-
temu biviemu tovarišu, na| mu pošlje mo-»llizacliski načrt 34. pešpolka, za kar bi dobil 10000 rubijev. Na zahtevo avstrijskih oblasti ga |e Rusija Izročila I. 1908. avstrijskim oblastim, In v Prsemys!u se ie vršila proti njemu preiskava uradi goljufije. Ker so ga Ispoznall za umobolnega, so ga Izpustili. P/lšel |e v LJubljano k tvrdki Kmet in Sllvar, od katere pa |e, poneverlvši 1020 K, pobegnil preko Si bije v Rusi|o, kjer Je v Kijevu bil v siužbl ruske poilcljc kot nekak nadzirate!) Avstrijcev. Poslali so ga tudi na Duna| In pozneje v Gdicljo, kjer |e bil 26 decembra 1912. aretiran.
Rajh se je zagovarjal, da ga Je ruska poKcila prisilila k vohunstvu, češ, da bi bil sfcer več let zaprt, ker se Je zdel policiji sumf|lv. Nadziranje Avstrijcev da [e uporabila! v to, ds |th Je pravočasno obveščeva', če Je imela policija kal proti nJim. Tako da le tudi nekemu Gabercu pomagal čez nemško mejo, ker se Je tudi ta zdel sumljiv policiji. V Galiciji ni vohunil, toda živel Je v tako slabih razmerah, da Je bil navezan na rusko podporo, sicer b! bil poginil lakote, Ra|h |e med razpravo bridko Jokal.
Vojaški Izvedenec |e izjavil, da |e nedvomno dokazano, da Je Ra]h vohunil zi Rusijo, in sodišče ga [e obsodilo v triletno ječo, pri Čemer se mu je vraču asi preiskovalni zapor od 26. decembra 1912. leta dalje.
—	Dobro torej! Jutri bom videl, če ste res tako pripravljeni, dami napravite uslugo.
—	Kako uslugo naj vam pa napravim '!
—	Pred vsemi mi morate prodati enega od vaših čolnov.
—	To ni moja stvar, temveč mojih sinov. Gotovo pa cena ne bo previsoka.
—	Toda to še ni vse. Želim namreč, da mi kupite v Hougivalu ali v St, Ger-mainu popolno posteljo, mizo, nekaj stolov in pa omaro, vse popolnoma preprosto. Denar, ki ga bodete potrebovali, vam dam jaz.
—	To vam prav lahko napravim. Mislim, da vse te stvari ne bodo stale veliko. Ali se mislite naseliti v našem kraju '1
—	Da, to nameravam, Neki moj prijatelj mi je dal na razpolago hišo, ki je njegova last. Ta hiša ni daleč odtod in se celo lahko vidi odtod.
Krčmarica se je radovedno začela ozirati okrog sebe na vse štiri strani. Zmignlla je z rameni in rekla:
—	Naj mi mačka odgrizne jezik, če morem ugeniti, katero hišo mislite — je rekla. — Tu v bližini ni nobene druge hiše, nego rdeči mlin.
—	Ihvno v rdečem mlinu se nastanim,
Bombni atentat v Reki — Povzročitelj atentata bivii reški župan.
REKA 6 (liv.) Oomejua policija |e baje popolscma cedvomr.o dognala, kdo Je pravi povzročitelj bombnega atentata na vrtu guvernerjeve palače, in d* lo nI nihče diug, nego bivši rišti župan B clch, ki Je sedaj odvetnik v Jiklnu.
Debreclnskl atentat ir ujet.
BUKAREŠT 6. (Izv.) Ritki policiji se |e posrečilo v Kiienctu ulttl Kttareva, sto* rilca znanega atentata v Debreclnu.
Zasuto vojaštvo na Tirolskem.
INNICHEN 6. (Itv.) Od vseh 15 vojakov, ki |ih |e zasul urežcl plat, so reiili samo Štiri prastake. Re«l!a |<h |e vojaška pomočna četa pod vodstvom poročnika Oel-deso. Izkopali so Iziod scega Se dva moža, a sta bila Že mrtva. ReSilno delo Je ob sedanjem iuŽ.-em vremenu zelo nevarno, ker se |e bati novih plasov.
Romunski prestolnl govor.
BUKAREŠT 6. (Kor.) Kralj |e danes slove»no otvoril parlament s prestolnlm go-verom, ki pravi med drugimi: „Srečen sem, da merem ponovno ugctovltl, da Je razmerje kraljestva nspram vsem državam izborno, In se bom prizadeval, da ohranim in zaslguram mir, h kateremu Je mnogo prispevalo kraljestvo In s čimer si Je pridobilo spfcšao zaupanje, kajti vsled tega zaupanja mu (e tudi omogočeno, di Igra v tem delu Evrope dobrodelno ulogo pomirjevanja. Armada se (e s svojimi dobilml lastnostmi visoko povzdignila In |e tudi v proSlem letu dokazala to svojo porzdlgo, dvignila svoj ugled In si zaslužila splošno zahvalo. Potrebna pa so v armadi nova Izboljšanja, ki se, o tem sem prepričan, gotovo dovolijo, kajti usoda dežele je ozko zvezana z njeno vo}8Što silo. Proračunska sredstva ne bodo vznemlrlala našega cvetočega finančnega ravnotežfa vkljob potrebnim zvišanjem. Vladi predloži tudi organizacijski zakon za Dj bručo, ki zigotavljs dobro upravo". — Prestol il gover Je zbornica večkrat prekinila z Živahnim odobravanjem. Epirottko vprašanje v grški zbornici.
ATKNE 6. (Izv.) V včerajšnji seji državne zbornice |e prišlo do burnih prizorov, ki Jih (c povzročila opozicija zaradi epirot-sirega vprašanja. Opozlcijonaici so namreč ostro napadali vlado, da kir menlnlč teblnič žrtvuje 150000 Otkov Albaniji. Ministrski predse d ilk Venizelos Je odgovoril, di Je dolžan livršitl sklepe loudonske konference.
Skader glavno mesto Albanije ?
SKADER 6, (Izv.) Tu se Je vršilo veliko zborovanje, na katerem se Je sprejela resolucija, ki zahteva, da naj se povidfgne Skader v glavno mesto Albanije.
Bivli bolgarski flnanCnl minister aretiran.
SOFIJA 6. (lev) Bivši finančni minister Burev, ki Je ruscfil ia Je živahio agltlral proti iladajočl stranki, |e bil aretiran, češ da ščuva proti dinastiji in vladi. Izpustili so ga le proti visoki kavciji 100,000 levov.
Nemški vehun na Angleškem.
LONDON 6. (kv.) Pred kratkim so aretirali v Londonu nekega trgovca s smed-kaml, ki se |e Inenovdl Chorge Oould. Nadaljnja p3izv(d3vaaja pa so dognala, da Je
—	Ljubi moj gospod, vi se pač šalite — je zaklicala krčmarica prestrašeno in neverjetno.
—	Nikakor ne! Jutri se že preselim tjakaj.
—	Bog se vas usmili! Prav gotovo vam tamkaj vrag zavije vrat.
—	To bi bilo v resnici napačno — je odvrnil Lascars smejo — sicer bi me pa obvarovalo to drugih nevarnosti. Če me vrag zaduši, potem se postavim po robu vsemu svetu.
—	Dragi moj gospod — je rekla mati Durcherjeva in se prekrižala — s takimi stvarmi se človek ne sme šaliti. Začne se s smehom, konča pa z jokom. Zakaj bi izigraval svoje telo in svojo dušo ? Opustite misel, da bi se nastanil v rdečem mlinu.
XXIV.
Kunci na delu.
Povedali smo, kako si je Sauvageon rešil življenje, pustivši na dnu Senc vse svoje imetje. Splaval je na površino. Vrnimo se torej k njemu, v bližino nočnega
ta Q3u d nemški podanik s pravim imenom SchriUer in da |e ilulll v nemlkl armadi. Po nalogu Nemčije {e vohunil v raznih aa-gltšSlh pristaniščih. V njegovem stanovanju io našli raznih zan| zelo obteževalnlb listin. Prihodnjo iredo se bo vršila proti Qjuld-SchiOJerju razprava pred londonskim sodiščem.
Revolucija v Braziliji.
RIO JANEIRO 6 (Izv.) Vsled revolucionarnega gtban[a med častniki Je bilo nad mestom proglašeno obsedno slanje la včeraj |e bilo več visokih čaitnikov aretiranih, med njimi generala More s in Azevedo, poiem dva polkovnika, en ma|or In en stotnik. Arelirana sta bila tudi Izdajatelja dveh tukajšnjih listov. Vojni minister Je Izdal povelje na vojaštvo in vojno mornarico, da na) |e vse pripravljeno za vsak slučaj.
Ali je Avstrija konstitu-cijonalna država?
Tudi najnovejši poizkus Stiirgkhovc vlade, da bi prišlo vsaj do pogajanj za dosego sporazuma med Nemci in Ćehl aa Češkem, Je ponesrečil sramotno. Nemci so ubili dete, še predno Je zagledalo luč sveta. Povsem upravičeno trdi praška .Union", da so Nemci Igrali gido komedijo, ko so vzdrževali videz, kakor da so pripravljeni za poga|an|a na podlagi predlogov, ki Jih |e predložili vlada. In ki so — to treba posebno naglašatl — daleč preko mere uvaže-vali želje In zahteve Nemcev, tako, da (e trebalo na strani Cehov nenavadnega samo-sata|evan|a, da so ostali pripravljeni za pogajanja na tel podlagi. In Cehi so zmogli tudi to mero samozataje van|a. Dokazali so s tem, da Je v njih resna volja u pošten sporazum, da so v dosego tega velikega cilja pripravljeni za vsako žrtev, ki Jo dopuščata življenjski interes In ugled naroda Češkega.
Pismo voditelja praških Nemcev, prof. Bachmanna, ministrskemu predsedniku grofa Stiirgkhu, v katerem ga obvešča, da na podlagi vladnih predlogov ie Nemci ne more|o pogajati, in ki poziva ministrskega predsednika, naj Izdela nove predloge, lo
Rismo nI dopuščalo nlkakega dvoma, da so lemcl Igrali le grdo komedijo in da so se kazali pripravljene za pogajanja edino le v ta namen, da |!h bodo mogli v primernem trenutku — prekiniti s čim večjim aplombom In tako Še bolj raspaliti nemške duhove la Jih pognali v še hu|šo intransi-geaco.
Češko-nemški sper se označa kakor grobišče avstrl|iklh ministrstev, ker |e doslej Še vsfika vladi ponesrečila s svojimi po-Iskusi za rešitev tega vprašanja. Tako se je seda) zgodilo tudi S ilfgkhovl vladi. Odpira se nov grob na tem grobišču In po vseh konstltucljonalnlh princip h bi morala leči v ta grob — v I a d a k svojim prejšnjim ponesrečenim prednicam ter prepustiti parlamentu, naj, kakor ve in zna, poskrbi xa takozvane državne potrebe. Kajti, vidimo že sedaj, kako de|stvo preklnjenja pogsjaoj med Cthl in Nemci neugodno vpliva na dogodke v parlamentu In na nJega delovanje. Sa| so češki agrarcl, ta močna parlamentarna skupina, že Izdali parolo, d a brez delovanja Ceškegs dežel-
Sauvageon je bil izboren plavač, in ko je prišel na površino vode, mu je zadostoval lo tupatam sunek z roko ali nogo, da se je vzdržal na površju. Vse to je delal popolnoma mehanično, kajti duh mu je bil se popolnoma trom. Izgubil je
ves spomin na ono, kar se je pravkar zgodilo, in se čisto nič ni zavedal, kje bo nahaja in kaj mu je storiti.
končno ga je zanesel rečni lok na peščeno obrežje in mrzli nočni zrak, kije prodiral skozi mokro obleko, ga je polagoma zopet osvestil.
Vstal je, se ogledal okrog sebe ter začel razmišljati in preudarjatl,Itje se neki nahaja in kako je prišel na oni pesek. Nato je bila prva njegova stvar, da je posegel z roko po pasu, v katerega je bil preje vteknii svojo težko mošnjo,
— O jaz nesrečnež! — je vzkliknil obupano. — Okradli so me!
Toda komaj je izpregovoril te besede, ko se je takoj spomnil popolnoma jasno, kako težko žrtev ga je stala ohranitev njegovega življenja, da je moral ves svoj denar pustiti na dnu reke.
Lakomnost In skopuštvo ste bili glavni potezi Sauvageonovega značaja, Sedi>j> ko jo videl, da je rešen, jo bil trdno prepričan, da bi se mu ne bilo nikakor treba ločiti od svojih zakladov, in sam sebi ie očital, da je ravnal nepremišljeno, da nima nikake odločnosti, da jo pravi flgu-mož in strahopetec. Sam sebi je dokazoval kar najprepričljiveje, da jo bilo edino le treba, da bi bil resno napel svoje mr či, pa bi bil lahko premagal vse težave in prišel z denarjem na površino reke.
(Dalje t
Stran II.
,EDINOST" St. 34.
V Tratu, dne 7. marca 1914.
nega zbora — na katero pa zopet nI Pomeli srao to, a le deloma po .PIc-m'slltl bre: sno.azuma med Nemci In C-hl, colu", da oain ne bo sopet prllel ta a!l oni ne bo tudi rednega delovan|a s kakim očitanjem, državnega ibora. Č- so Nemci a] „Q prh" !orc| odlfo, ne da bi b!la svojo obslrukdjo v čdkem deže'n m iboru ustregla vročim željam naših ..ctfrd iov". onemogočili delovanje te zbornice ter izsilili On1 so radi tega Žalost il ... Revčki 1 No, celo suspenzijo deželne ustave, pa hočejo Italijanska vlada pač dobro ve, da bi prllnd Cehi z nadaljevanjem svoje obstrukeje za-1 italijanskih vojakov v Trst povzročil velike ustavljati malino centralnega parlamente. Irredentlst'čne demonstracije. V R'mu pač
Iekratka: Čthi so se postavili na sta!lš!e, da dopuste ustavno ti bvanje v centralnem parlamentu le za ceno vzpostave ustave na Ć e I k e m. Ktr f a ni misliti, da bi se vlada odločila za to posled j > brez
bolj pozu Jo nall'jfcnfc naših Itillanlsslmov, kakor na Dunaju, žito so tudi to — Iz višjih oz'rov — preprečili. Irredentlsllčna demottitrac'Ia — to je bil pnvl vzrok, da je italijanska ladja os(ala na — odirlera
prlvoljerji Nemce7, le manj? pi na red nI morju v ,,extraterltorl(u* In ae leto — 1866! delovanje — tudi če bi se sestal — Čt3*ega Nim, odkrito povedauo, bi bilo ljubo, da deželnega zbora, ako ne pride do sporazuma' bi bila ,Q larta" ustregla srčnim Seljani
med Č*hi In Nerad, kar pa j; zopet itkiju čeno za d »gledne Čase — vid'nn, di je poležal brezupen In da |e \lrdi z&šla v cl-culus vltlosus, iz katerega nI nikjer Izhoda. Položaj, kakor se kaže po razbitju poizkusa za sporazum na Češkem in po dejst u da se hočejo — kakor kižejo sedanji d >g3dkl ? parlamentu — tudi druge češte strank«! pr d užltl najostreji! taktiki agraren, |s torej tak, da |e padia skoro na ničlo uada, da b! mogla vlada s seddovanjem parlamenta riSitl takozvane državne pet tblčins, da alfi (
ue govorimo o drugem parlamentarnem d jIu j novou stanovljenega poštnega urada v To-i m polju socijalnih h gospodinkh Hira.! maju d.ie 1. t. m., je občinski odbor toma]
nalih „cittadinov*. To pa zato, ker bi bili ■ara ti neizogibni kra ali vsaj deloma pri-; nesli zadolčen|* za raioo blarenle Italijanskih listov, ki poiebao, odkar so z Nemci v zvezi, nas ob viakl priliki prlkazu|e|o, ka-j kor — di ž ivi nevaren element. — li mi vendar prav z uobetilm »hrepenenjem" ne' pričakujemo knke — ruike bojne ladje!
Domače vesti
Častno občanstvo. Povodom otvoritve'
11 kikor da to le ne bi b!lo dovo'j, je prišlo razburjenje med jugoslovanskimi postal vsled dogodkov na v!8jl trgovski šo'1 v Trstu. A\o se čelkl obstruHciji pridruži le lugos'ovaaska proti Italijanski uoberzl v Trstu, bo kaos popoln.
Če bi Cire| Stingkhova vlada — kakor smo le reki) — čutila konstllucl|ona1no, če bi bilo v njej čuta ustavne odgovornosti, bi Izzvala koniek/enco, zahtevano do kou-slltucllonahem principu: šU bi I Po vsem pa, kar prlhafa v Javnost, ne ralill vlada ni izvedbo take konsekvence, ampak umakniti se bo moral parlament. Č j se ne zgod v zadnji hip kak čudež, da se po?ota| ublaži: aH bo centralo! parlament odgod;n rto Jeseni, ali pa — razpuščen. Kaj bo po raagaao s tem? Oe se vlada odloČi za od-gcd lev, raarl meni, da ae povrne|o stranke <f milejšem razpoloženju? Bodo pa na |esen Cđhl nadaljeval z obstrukcljo, če se ne odpravijo poprej vzroki, ki so |ira potisnili v roko to skra|no parlamentarno orožje) hto-tako si vlada ne zbo!|la položaja z razpustom zbornice. Nove volit rc bržkone Izpod raaknejo tla ravno tistim skupinam, ki so sedaj le nekako pripravljene za transigi an|e. Storo goto?o |e, da se parlament radikali zlra na vseh straneh.
Vlada |e torej zalla s svojo ladjo na suho. Kot zadnje fa edino sredstvo Je) c i tane državni prevrat — slaats-stre'ch, nasilje.... I To pa bi bila očitna Iz poved pred vsem svetom, da Avstrija ni konstliucljonalna drŽava in da Je ves parlamentarizem le videz, draperija, kl naj s formo ustavnosti iskriva — absolutizem,
skl z ozlrom na njegove zasluge na tej pri dobltvl enoglasno imenoval dri. Is dež. poslanca g. dr. Gustava O r e g o r I na za častnega občana tomajike občine.
Radi dogodkov v trgovski visoki šoli Revolte'Ta se pripravljajo protestne izjave po vsem slovansken jugu monarhije. Posebno veliko razburjenje Je v Zagrebu in po Dal naciji. Dolžnost vse naše |avnosH je, da stoji na strani učeči se mladini, ki je tako odločno in dostojanstveno nastopila za pravo jezika In za čast svojega naroda. Vss nala javnost se mora združit v klicu po zad)lčenju za nezaslišano žaljenje. Zato je pričakovati, da pride tudi v Trstu d) primarne manifestacije In ml r.aio urerieni, di se niše zavedno ljudstvo v častnem 8tc?il;i odzove toiadivneiiu pozivu
Hrvatsko-srbski akad. klub v Tr.tu Je prt|el nastopno brzojavko:
.Srdačno Vama čtstltamo na istuou proti talijanskoj .kulturnoj" fjkarl i kličemo Vama: Napiied ! U s V a i smo ns i svil U t brat tki pozdrav
D uštbo hrv. vieučištaraci A. B C.
Zagreb.
Jahta vojne mornarice „Lacroma*
je včera| dopoldne prispela iz Pule v tržaško pristanišče, da bo na razpolago prestolonasledniku Francu Faul na adu, ki pride v kratkem z družino v Mlraraar.
Smrtna kosa. Včeraj je premicui pri Sv. Jakobu g. Fran Ban, c. kr. sodai of eljani. Pokojniku je bilo lele 27 let. V blagem pokojniku siuo Izgubili ml aglinega rodoljuba, S_. J ik. Čitalnica pa večletnega
up je šel po - vodi!!
Vsi so prišli, samo „Nje" — oh nI]
pa
Iri to m	i,r»9. „ ./iodbornika. Pokojni Ban |e pred leti dovršil
sssa
nad - parlamcntom>	svoje karijere, pač p? je s svofm strokom
n'm znanjem scd.loval pri glasbeni loli Čl-: talnlce. Pogreb bo v nedcl|o, ob 3 pop. C S. 0'acorao 19. N. v. m. p. I
bil j 1.... Tako so vzdihovali in le vzdl- j Mire nostrum. Dunajska .Zeli' raz hujejo neodrešenl sinovi teh pokrajin. pravlja o vzrokih, ki so bili odločilni, da se
„Qjarto* - Italijanska bojna ladja, ,I?[ilaa,*a ,axdJ\ f »P««11» kne" določena za spremstvo princa Wieda, al gostega vDrač, nI žev Trstu prldru-hotela prispeli v nale pristanišče, ako tudi 2i,a	brodogu. 0'avnl vzrok je po
se je nahajala že tako blizu Tnta, med am"S,,i,l ^rtt^*" Halla ^ da," Pomnik Piranom, Koprom is Mlraraarom ... NilhI'>*nske ladje imoral pozdraviti v Trstu
up |e šel - po vodi I To |e res, da bljc,9, ne ,fl TOiaike ,uPraJe' » čt®ef bi človek obupal I	priznaval pripadnost Trsta k
Pir^.in" • »tNtii«n.«in ntinnu0if..ta a v s trlja k Š drŽavi. Temu prlzuanlu se
kako ^ cUtad nV8 z Ji 1 riPa ml octi 'e hottIa	v!ada
d a i VViedove gaprlhod a v naš prlft a Pm^ i P««?	LL B«!
novaaa ladja, it od ranega jutra zbirali na	. sntrS kim Tr*LČ1 t?
cbrežlu ter hreneneče zrli »la v dAtlavn Hnl p0,t0p°lQ * a?,irillWra Trstom nekako tako, corezju ter nreptnece zrn tja v uat,avo, eni kakor papfž z Rimom kot g||vnfm rne|tom
kraljestva Italijanskega".
in dalje: „Chvorlil so nam, da Je več nego dobrohotna nevtralnost gre h Aehres-thala za časa libijske vojne zboljlala hršl-razmerje do Italije in da |e več nego od
.PIccolo" in dlvlaltvo italijanskih dijakov na Revoltelll Včerajšnji jutranji
.Pfccolo" |e priobči! dotg popravek Jugoslovanskega dljaštva na Revoltelll, v katerem
so tem IJIto pobite nesramne l.ižl In obrekovanja, s katerimi so laiki dijaki hoteli oblatiti svoje (ugoshvanske tovariše. „Piccolo* sicer dostavi* popravku neke pripombe, s k&t;rlml hoče dokazovati, da |e jugoslovanski d jaštvo žc dalje čata Izzivalo svoje laške tovariše, toda ti .dokazi" so tako plitvi in tako puhli, da mora takoj Izpoznatl vsak človek, ki ima le količkaj soli v glavi, d'i gre „Pianlu" in njegovim varovancem edino ie za to, da bi se za vsako ceno, tudi če se osmelijo do kosti, Izvlekli Iz te svoje lastne greznice, v katero so skočili v svojem pobesnelem sovraltvu do vsega, kar |e slovanskega. Poligona so se Jim menda vendar začele cdpiratl oč! In mead? že Iz-po'.na?a|o, da si s takimi nastopi le sami sebi Izpodrezavajo ve|o, na fcntero bi se radi vsedli. li prav sedaj je pilila ta stvar, ko je ubogi Pitacco s svojo itnl'janrico f -kulteto pretekel že ne vemo, killklč kmvl križ^v pot do dnevnega reda državnega zbora. U^ožček bo moral nestl svoj težki križ zopet nazaj, in krivi bodo ne mslo prav oni zagriziocl na R;V)ltelll, ki jih tako zelo boli vsaka slovanska beseda. No,
10	šs več takih, pa se morda tudi ti sko-tencl dvaHacčletne kulture nekoliko — po civilizirajo I
Pravična stvar Je zmagala. Prejeli sti-o: Starešinstvo tuk. si pike pravoslavne opštlne je blio izvoljeno v ruiaulem letu. Ker pi no radlkilnl člani vložiii priziv na vlaio, pe [e Ktvar zavlekla do prolllh dni. Vlada Je potrdila izvolitev vkijub razulm intrigam in starešhst70 r,e |e konstituiralo tilto le: L^to Anlčlč predsednik; I. proku-rator, P.t r |/elć II. prok. Vdimir Dolja-n?ci; šlidaki ; Stevnn P. J ivanovlč In Aleks. A'ek?<f.
Ml časillftuio novemu starešinstvu, da se mu je posrećilo dokazati pravilnost volitev i i poMaviti na laž one, ki so v listih nabili smrtnih so vrag:-v delali za zmago Pri ijsteljev Trsta I
Želimo, da bi novi gospodarji uvaževali, kolikor je mogeče, želje delavcev članov občine, a tem zadillm svetujemo, ca} ne hodilo na liman(C2 ijadem, ki si delajo reklamo po židovskih luhonskih glasilih I
Slovan mera biti dosledno Slovan in ue šv'ga Svagal
Rekordi Dne 12. 2. 1909. Je tomajsko županstvo poslalo c. kr. nsmestništvu v Trtu pritotbo proti odloku tržaškega magistrata v stvari domov'mke pnvlce dveh ■edoletnlkov.
Die 25. 2 1914, torej več ko p e t I e t p o v i o ž i t v i, je c. kr. namest* niltro ršllo pritofbo prtpoznavajoči jo za upravičeno. Pritožba je bih slovenska, rešitev italijanska! S;vtdi ni c. kr. namc8tnlltvo krivo goroMictii petletni zamud1. Krivo je le tomajsko županstvo, ker Je vložilo pritožbo v — slovenikem jeziku I
H/nla, da je c. kr. namestnlštvo počakalo samo do tedaj, da se je njegov rtf;-reut naučil razumeti slovensko pritožbo. Koliko bi se bita stvar še znvlekta, ko bi bili hotel! čakati, da s» r.lerent še nauCi sestaviti il ivensko rešitev I
Simon Gregorčičevo odo .Oljki", je
11	žii za samospeve, mešan, ženski in moški zbor ter veliki orkester sklada t el| P. H. Sattuer. Deb je v tisku In je za loži wQ'atbena Matica". Cens 6 kroc. Dobivalo se ho v l|ubijnnskth knjigarnah.
z daljnogledi, drugi zopet s prostim oče-aotn, od koder bi se iitela prikazati .Ona", katero so tako težko pričakovali. Nekateri so z'ezii na Opčine in druge višine nad Ti stotu, da bi bli poprej deležni srčnega
veselja... Končno so zapazili »Njo", ali., „. •	.. -
aah3|aln se |e prece| daleč zunaj, v ,extra-iLen,1,!° ^den|e Rrcl! Berchlt,da med bal-terltorijalnera" morju.	|kaxnslt0 ^f110,,n^Prs^Ilo to razmerje odkilto-
„4 . . , i * , l. srčno prijateljsko. CjII srao, da |e skupni Polcm pripoveduj« .Piccolo«, kako na- obramba Adrlje doiadnjega odpiavlla ne-vduštnje |e savladalo ob vsej Istrikl cball, Sp0razuml|enJa, ki ao se bHa nskuplčila med ko so ugledali italijansko bojno ladjo. PJra-!obema državama, la vzllc vsemu temu, vati-neži - II zakleli sovražniki Slovencev -- Libiji, vzlic balkantki krizi, vzllc Albaniji da so se zbrali ob obrežju In v stolpu od b|esti ltd3| liota Itblljo v Trstu le s 8vo|o koatr so pozdravljali Ital Jausko lad,o. Med odsotnostjo. Kaj bi blia mogla Italija storiti alml se |e uaha|al osemdtsetlelnl starček,«ma3| prijateljskega, če bi Je) ne bili držali ki uiv benečanskem dialektu pripovedoval; slrenieoa pri Llbji, ob balkaniki k.lzi; v vzhtčenl množici takole: .Takrat |e bilo, Albaniji - di uit ne govorimo o 11 s o-vavco tako... AH to pomni gotovo le Cern, manjših uslugah, ki smo |ih redkokdo od vas. - li; našIh zvonikov smo j atorU| ital |S. ne da bi bila kaj vračata. Tako ugledali prihod talijanskih ladij; b.lo je to govorc n«Sl ministri že desetletja, da Ire-
le,ia 184,; .T Lad|? '? .Od?ocia ^ V' i denllien ne obstoji več, da so protiavstrlj-nlle enajst let pozneje leta 1859. Tudi ta-'lke dcm^jiatiadje v Italiji le ekscesisodrge, krat so odšle... Od tedaj se italijanske k| da j|h ,merodajni krogi" Italije najstrožje ladje niso več vrnile ...	[obsojalo! In kaj se dogaja? Pri prvi piillid,
Navdušeni Pirančani In Koprčani so ko bi liiogla ilaljanska vlada z delanjem skakali v čolne In ladje ter veslali v bi!- dokazati, svoje protjiredeatlstično migllonje, žlno ,Qjsrta", katero so obkolili in po- napravlja ravno nasprotno tema, globok zdravljall. Pozdra? iz vseh istrskih paruikov poklon italijanski doktrini o iralijansklra vojakom da je bil nad vse pri- „M are nostrum" J Odsoinost iialljaaike
Danes, v soboto, se vrši:: DIJAŠKI
PLES v dvorani „Fenice" (ulica S, Francesco žt. 5), Začetek točno
ob 9 zvečer« Svira orkester bosanskega pešpolka. Vstopnina 2*R
za osebo. Ples vodi g. prof, Umek,
Promenadna obleka. - -
srčen. Navdušenje, odnosno „trjdleg;-." |c biia tako velika, aa sam .Piccolo" priznava, da se Je „Quaiti" primerno zdelo, naglo cddaljiti se na odpttejše morje ...
vojne Judje v Trstu je iredenti'stiška de monitraclja, ki su je ne more smatrali le koi eksc.R sodrge. Kajti uprizoril Je nI nikdo drugi nego italijanska vlada ssmal
Parnik ,Vlda". V nedeljo dr.c 8. t. m.
prične parnik „Vida* z rednliil vornfaml li Trsm v Q:IJan In nazaj, kakor je rnvfdno Iz današnjega oglasa. T? mereč bo vo?.il S3rao cb n"de!|?.h In prmlk'b, rd 1. rite fjprila naprej pa v-a't d.m. Ker Je parnik last (?o-">«čeca pod,eljt, hotelske družbe .Grl|n,!-M:rsmar", dolžnost našega ob-čin*t-'a, da se posluTu^ le tega parnika za vržrje v Orljan.
Oiti:.«. v soboto ob 2 In tri četrt po-po!die se izvrši izredna vožnja, katere se tudi občla?tvo lti.ko posiaži.
Prihodnja številka „Vede" Izide 15. marca In bo obsegih 12 tiskovnih pol. Radi mezdnega glbauja stavcev le blio nemogoče izdati „Vedo* preje.
Podružnica CMD v Rojanu-Greta bo imela svoj redni občni zbordanse 7. t. m, ob sedmih in p jI zvečer v „Konsumnem društvu" v Rojanu s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika, 2, Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika in pregledovalcev računov, 4, Volitev odbora, 5 Razni nasveti. — V.<i Člani se tem potom vabijo, da se udeleži polno-Stcvilno občnega zbora, ker »e jim nudi po občnem zboru kratna zabava. Odbor namreč priredi ta večer drugi čajev
večer z jako obširnim sporedom: petjem, glasbo, kupleti, igro in predavanjem, tako da se bo vsakdo ob najboljšem čaju in dobrem pecivu izborno zabaval in to brez vsake vstopnine. Čisti dobiček čijevcga večera je namenjen za hrano nbožnim otrokom v otroškem vrtcu rojantke podružnice CMD. _
Tržaška mala kronika.
Trst, 6. marci.
Smrtna nesreča. Mite| OiwMd, star 66 let, vrtnar, staiujoč v Skednju, |e včera| prlvozll po ulici Broletto. Hotel |e zavzeti voz, a nesreča Je hotela, da mu (e spedrs-olio in |e padel pod voz, k) Je Šel čezenj. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa p?r ur pozneje Izdihali.
Zlobno maščevanje. — Na parr.iVu „Trieste', ki Je tast parobrodne družbe „Dalmacije", |c služil kot kur|aC 19'etni Mate R :d!č, rodom iz D ilmadje. Predvčerajšnjim pa so odpustili Rid'ći iz službo la ladijski poveljnik mu |e Izročil službeno knjižico. Radič se nI dosti zmenil za odpustitev in |c odš l, ne da bi bli M rekel. Kmalu nato pa |e dal prvi strojnik drugim kurjačem ukaz, naj očistijo kotle, kakor je to vedno navada po vsaki vožnji. Ko so ztčell čistiti kotle, so našli, da 10 bile cevi, po katerih ae dovaja vodi v kotle, napolnjene z ptemogovim prahom in d» je b!lo tudi še drugod pri kotlih marsikaj poškodovanega. Morali so z ozlrom na tc di je moral parnik knalu odjlutl, delati nepretrgoma štiri ure, da so odpravili poškodbe Iti so porabili okrog 600 kg premoga, da so spravil! stvar v red. Vsekakor so kotli pri vsej tej stvari precej trpeti. Ker se |e Ridfč prej, ko so mu grozili z odpustitvijo, večkrat izrazil, da se bo maščeval, |e takoj padel sum nan|, da |e on iz maš£cvan|a pokvaril kotle. Zato je kapitan tunika ovadil Ridlćj policiji, ki je tudi Radfdi aretirala. Radić je na poIlcl|t odločno ta|ll, da bi bil on pokvaril kotle, In Je z vračal krivdo na dva druga kurjava, ki sta bila odpuščena obenem žnjim. Polici|a ga Je iiro-Člla sodišču.
Zaradi tatvine. Slaščičar Ivan Nordlo iwa nvojo slaščičarno v ul. C osada šf. 18. Včeraj kmalu popoldne inu je bih ukradena iz predala proda|alne mize llilnlc), v kateri <e je po njegovi trditvi nahajalo 200 do 300 K Lljtnlca je bila Iz črnega usnja. Poleg denarja so se nahajale v n|e| še rszie llitinc in dve htogrčfijt. Ker se je v enem času, ko je bila ukradena listnica, nahajal v slaičičsrnt, s katero |e zvezana tudi žga-njarna, eu cara človek in sicer brezpoTe1til mornar Jikob Matu I tč, rodom iz SjHts, [e N jrdio osumil n|eg3, da mu Je ukrade! denar, In Matulfć je bli šutiran. Matulić je h!e pred kratkim odsedel petmesečni zapor, v katerega je bil obso|en zaradi tatvine. Bil (e že dalje čisa orez službe fn brez Žlvllenjsklh .iredctev. NsŠli so pri nJem polt -o potrdilo, da je postal svojta domaČim 6 kg slaščic, potem novo obleko In perilo iu druge stvari, ki |lh Je kupil šele pred kratkim. Sum )e bil torej upravičen.
Prelrzen tat. V urarno Vita de Glota
na Glavnem trgu |e prifel včeral mlad človek, ki |e hote1 kupiti srebrno uro. Poln zali so mu I h več. Vzel Je eno in stopil bližje '< vratom, da bt »i jo bolje ogledal. Ko ; a j? bil pri vratih Je hitro skočit vun In pobegnil. Ker pa je tekel za'n'lm uiluibvcac urai'ev in mu je na Ribiškem obrežju prihajal nasproti redar, Je vrgel ukradeno u o v morje. Red^r g* je prijsl in odvedci na staromes'n! policijski komlsarifar, kjer |e rekel, da se je hote! le pcšallti. Bil pa |e to 28'etnl brezposelni pekovsit! poii<oćrk Ivan Podkrižtaik od S/. U.bnna na Koroškem,	_
Porotno sodišče.
Zaradi goljufije.
Predvčerajšnjim se Je vršila razpia a pioti 40Utiemu Dušaou Kertschu, d.mi tz B&hertem;)lona v temeSv?rsi£i županiji aa Odrskem. Obtožencc, f;l je po poklicu o-te)ir:;ki natakar, Je obtožeti zlečina gjijuf e, "•ločina polzkuSane gul|uflje in'prestopka n»pačae prijave.
Zločin goljufije Je glasom obtožn e? zakrivil s tem, da |e Karlu Haggerju zDjn>ja pisal v Solnograd dne 21. novembra I. 1912. pismo, v katerem se je Izdajal za Leopolda Seidla, lastnika restavracij „Mstropcle" na Dan»ju, in zahteval od Haggerja 1000 krou kave Je, da ga sprejme v svojo restavracijo za vrhovnega natakarja; na kar mu jeH^g-ger tudi rej poslal 1000 kron.
Zločina poizkulene goi|uf je |e pa oo-tožen zato, ker je na ra/no Isti načii skušal osieparlli Alberta Backerja v Strassburgu za 1000, Karia Prsger|a v Rlvl za 1000, Jjrji fierndhausla v Macrihelmu za 2000 ia Alfonza Schwart:a v Bellsgio (ltal>ja) :a 1000 kron.
»Kas
Turške treike
■o najbolj i^BMljUa loterija,
kajti vsaka srečka mora zadeti ! Prospekte razpošilja ČeSke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.

V Trstu, dne 7. marca 1914.
„EDINOST" St. 34
Btran III.
Poleg tega le pa obtoiente obdolfen, da te |e v raiaih GO'eUh prijavil pod krivim Imenom, tako v hotelu .Reglna" aa Djna|u pod Imenom »grof Dijoaizij pl. Liciie", zasebnik It Verone, a v hotelu .Monceniilo" v Trstu pod imenom „Charles Do;e".
Obtoženec Je po poklicu natakar In pozna Jako dobro svoje ptiče. Oglašal (e v strokovnih listih, da: „se llče glavni natakar (ali blagajnlčar) za hotelsko restavracijo. Zihteva se 2000 kron kavcije. Ponudbe pod (lif o) poste restante Dunaj (aH Trs«) Na tate inserate Je dobil več ponudeb, a ven dar je bil od vseh ponudilko7 le en sam tako . . . lahkomiseln, da mu |e posta svoto 1000 kron. Drugi so mu odgovoril! da mu izroče Kavcijo ob vstopu v sluJb >. a eden, in sicer Btrndha isel, kateremu Je obtoženec zablfal v glavo, da je ls«tn'k ve llkega „Excelslor-Pal3ce-hotela" v Tritu, Je obtožencu odpisal direktno na ,Exceisior Palače hotel*, katerega ravnatel| Je, pre$emil to p hm o, takoj razumel, da mora biti tu vmes Kak slepar, ter Je dobljeno pismo izročil policiji. Ta Je pa vsled raznih pcli-vrdib pril'a aa sled Duisnu Kertschu ter ga aretirala
Razpravi Je predsedoval deželnosodil svetnik Stegu a votanta sts bila deželao-sodui svetnik bar. Firf jglla in sodnik dr. Lu.ič Diavno pravdnlitvo je zastopal namestnik državnega pravdnlka dr. Binclcb, a branil |e obtoženca kazenski braaitelj dr. J. Mand'č,
Po prečitanju obtožn'c; Je predsednik zaslilal obtoženca, ki Je Izjavil, da se sicer pr z 'uva krivim, da pa ni nameraval nikogar oSkodovati. Njegova 79!etna mati Kristina se je imela omoSItl z 80 etnim grdom Be v'f3cq ia v Veroni In ta gref Je hotel nJega, obtoženca, pozinoviti; zato si on nadei naslov grofa. Poleg tega bi bil pa, kakor nosi jovljenec bogatega grofa Bevllacqua, prilel tudi do večje svote denarja A bil (e tudi zaročen z neko gospo, ki fe bila ločena od sro|ega moža, častnika v avslro-ogrskl vojski, katera Je imela vsled ločitve zakona dobiti povrnjeno kavcijo, položeni za poroko s častnikom. Tudi od tega bi bil cn dobii matslkak tisočak. In s tem bi bil povrnil ikodo Haggerju In vsem, ki bi |im bil napravil ka| Ikode.
K razpravi nI bila pomni osebno no bena priča.
Branitelj dr. Mandfč Je ostro grajal po man!k1|ivost v postopan|u preiskovalnega sodn fcj. Predlagal |e, da se razprava odgodi, da se saiUSIjo kaker priče: obtožen ceva mati in grof Bevllacqia iz Vtroce filede že povedanih obtožencevih trdita; dalje, da se zasliil odv. dr. Dutnlecky ca Dunaju, Če' je res, da Je imel biti obtoženec imenovan članom upravnega sveta čelke ždemfce vsled kavcije, ki |o Je imil dobiti od gori imenovane gospe, in tvrdko M»y*r, če ie res, da |e Imel obtoženec v Trstu orokuro te tvrdke ter da Je smel za to tvrdko Inkasirati. Kcnčno Je še bratilttlj predlagal, da se od cgnkega ministrstva za nolrenje stvari v Budimpešti rekviriralo spisi, M se iianaš8|o na poroko, ki se |e imela sklenili med obtožencem In gori omenjeno gospo, «
Zastopnik državnega pravduifitva dr Bsrclch se |e tem predlogom najodločneje protlell, a sodišče [e po daljšam posvetovr-n|u aklenlo, da se braniieijevi predlogi sprejmejo in razprava odloži do prihodnjega zasedanja porotnega sodišča.
Društvene vesti.
^ Tržaška sokolska 2apa.
i ).	Jutr v nedeljo, 8 rta*ca 1914,
cb 10 dopoldne, ss vrli v telo . vadnld Sokola v Trstu, ulica «	Stadion št. 21
»f redni občni zbor *	T. S. Ž.
z običajnim ditvolm redom. Starosta.
Odbor St. Jak. Čitalnice pozivlje vs 61 s ne in članice, da se udeleže pegreba pok. F Banp, bivšega odbornika Ud. Zbiral Sče v n^ ijo ob 2 30 popoldie v drustveiilh prostorih.
Občekorlstna stavbena in stanovanjska /»druga .Naš Dom-4 opozarja na 11, tedni obče) zbir, ki se bo vršii dane-, v nuboto, ob 8 zvečer v spcdajl dvo-raai „Narodnega doa:u\ Nekaterim zf.druž-ckom Be vsled itptemembe bivališča \ab!ln niso mogla dosta*iti.
Narodna delavska organizacija
Skupina uslnibencev c kr. glavnih skladišč vatii odbornike in Ramestoike nu ztto važno sejo, ki se bo vršila dr.e 8. t. m. ob 10 dop.
Delavci tehničnega za. oda pri Sv. Andreju bodo imeli o a u e s ub 6 zvečer d'uštvenf sestanek v „D-Iarskem konsuranem" društvu" pri S.-. Jakobu.
Podružnica NDO v Sv. Križu priredi jutri v nedeljo, 8. t. m., ob 1 pop. svoj občni zbor v diuitvenlh prottorlh Na dnev-:ime reiu je t.-;Siiiro ta liiagafoiftiro pačilo
In volitev novega odbora. Tovariši I Po-1 Irebno |e, da pridete na ta občni zbor % čim mogoče velikem Številu. Vsak član se mora zanimati za to, kar se godi v notranjosti organlzacijf.;
Volilni sestanek NDO. Jutri, v nedeljo, ob 10 dopoldne se vrši v prostorih NDO. ul. sv. Frančiška Št. 2 volila! sestanek. Cani so vabljeni, da se ga polnoite-vilno udeleže. R^pravljalo se bo o k?rd'-dztai lisll zi bodoči odbor deželne organi zic'fe.
Skupina delavcev v plavžih sklicult in d d n e s ob 7 30 zvečer javen shod, k ;e vrši v dvorani „Gospodarskega društva* 7 Skednju, Na dnevnem redi (e obupni položaj, ki Je zavladal v plavž'h v zadnjem Ja*u.
Slovensko gledališče
v Trstu.
V nedeljo ob 3.30 popoldne zanfm'vn in duhovita veselei^ra
„GOSPOD SENATOR" koi kronska predsiava.
Ni nedeljski večerni predstavi se |e
/očinstvo nasmejalo do sitega.
Zvečer ob 815 se uprizori Izbornn
burka
„MARTIN SMOLA".
Ta burki slalno ni repertosrfu vjeh vellMh gledališč in bo tudi našemu gledališkemu občinstvu zelo ugajala.
•
• *
Vstopnice za obe predstavi se dobivajo pri gledališki blagajni.
Gospodarstvo.
Zadruga „Naš Dom", la v socijolnem In gospodarjem pogledu tako važna us'n-nova za sfovenskt žlvclj na Tržaškem, bo imela danes ob 8 zvečer v spodnji (?re| „Sokolovi*) dvorani Narodnega doma s roj II. red si občni zbor, kateremu se predloži poslovno poročilo za leto 1913 z računskim zaključkom. Iz poslovnega poročila Je raz vidno, da se Je premožen)«kl položaj zadruge nstzifc neupodn'm razmeram v lanj-skem letu začel razvijali v ugodni smeri. Dofilm se je prvo poklovno let ) pod pri'i-sVom uitiDOvnih tlrolko? moralo zik'Jučfti t izgubo v znesku K 134 17 se izkazuje v računih za leto 1913 Clatl dobiček v znesku K 905 96. ki i.aj ss po prealogih nsčelništva in nadzoruišlvn uporabi v celoti v ofcrepiiev splošacga rerervuega zaklada In drugih po pravilih zadruge določenih posfbnlh zakladov. Vredaost nepremičnin^ ki so hst ta druoe, *e izkazuje a Bkcpnim znesVom K 93 482 76 oi katerega odpade znesek K 52 206*80 na £t&vbe in zaesek K 41.275 96 na zemlJiSč i. Recervni zakled Je koncem
SreCa v loteriji je zelo redka, zato naj vsakdo, ki jo hoče poskusiti, ravna kar najbolj previdno. Previdno ravnati pa se pravi, kupiti tako srečko, ki mora prav gotovo enkrat zadeti, oziroma, ki ima svojo denarno vrednost, da se jo v slučaju potrebe zamore prodati ali pa nanjo dobiti posojilo brez izgube nadaljne igralne pravice. Kot taka stoji na prvem mestu turška srečka, katera se glasom današnjega oglasa glavnega zastopstva Češke industrijske banke v Ljubljani zamore na* ročiti proti mesečnemu odplačilu po samo K 4.75. Naj nikdo ne zamudi prihodnjega žrebanja dne 1. aprila t. I., pri katerem v srečnem slučaju zamore postati bogataš s 400000 zlatimi franki 1
EBVftN zaloga olja jesiha in mila. Trst. ul. Sette Fontane 12
9 _ _ J If/Uli Majfmcje nimizno olje, priporofljivo :a one. U\ trpe n« r
<»! Alf % Mil« vil	želodcu. - Steklenica pol litra kron 1-60.
Za pomladno gnojenje	^
rseh /itnih pnij, t-avnihov, pa^nkov, Hailnth vrtov in vinogradar je
l"lionia§ova žlindra S
ZNAMKA
aci, "km
velike važnosti. — THOMA8OVA ŽL NU*?A (znamka /vezJA) im% za seboj žo toliko uspehov, dn jo rabijo v-i kmotovulcl. — I'riporo« «* s»« vsled tt'a;a vsem kmotovalcom. ki ni-in gnojili ilnscilaj v spomladi, ila to poskusijo, — lta>li morebitne rabe iste, naj se v^akilo obrne na izključnega in edinega zastopnika
Herman Turek & Oo.
TRST - Via Sanita štev. 8 - Trst
r 1 • 1 • 1 !■■ 1 uji 1
Štev. 2t9-i4.
fmaj {S
Razpis.
Občina Sv. I.ucija ob Soči, politični okraj Tolmin razpisuje na podlagi projekta, izdelanega po c. k r. melijoracijskem uradu v Trstu,
gradnjo vodovoda v Sv Luciji ob j Soči proračunjenega na ^'6458 kron.
Gradnja se bo oddala na podlagi enotnih cen, katere imajo ponudniki postaviti v svoje ponudbene stroškovnike.
Načrti, proračun kakor tudi splošni in posebni gradbeni pogoji so na vpogled v občinski pisarni.
Pismene ponudbe s 5 odstotno varščino v denarju ali pupilarno varnih vrednostnih listinah so doposlati podpisanemu občinskemu uradu najkasneje do 26. marca 1914.
Občina si pridržuje pravico popolnoma proste izbere vposlanih ponudi).
Županstvo
Sv. Lucija ob Soči, 3. marca 1914.
Župan : V u g a.
Dr.PE^IK
(Dr. PETSCHNIOOt
TRST, VIA UTERIIM STEV. 1
Zdravnik *n notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2— 3 in Specijalist is košn« u
vmine (spolne) bolesni: 11'/,—t In 7- 7%
KRRL OOmiSEL
stara trgovina jestuin Rojan, ulica Montorsino št. IG
Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvine, kolonijalije in druge pridelke. Ima vedno najboljše prekajeno meso.
ulica San Antonlo st . 2 polunadstropje uhod nI oa	ioold štev. 33
B
ariporoča cenjenim gospena svoj NOVI ŠALON za česanje, pranje glave itd, itd.
RE5THVM „C0L0MB0"
TRST nllca Cnmponlle Steo. 13 (Vogal Tr$ 1 Ponlticsio).
Novi prostori. Krasen salon, zračen, preskrbljen z vsem komfor-tom. Električna razsvetljava. Izborna dunajska in italijanska kuhi • hinja. Specijaliteta: Sveže ribe dvakrat na dan. Vina iz najboljših furlanskih kleti. Kraški teran, belo briško, lutenberžan. istrsko, Opollo in Chianti. PRVOVRSTNO EKPORTNO PIVO. - Edino shajališče tujcev. — Zmerne, nizke cene. — "l očna postrežba.
EDOARDO OOiOMBO, lastnik.
PMia £ 1
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE
ulica Sanl'a.
Dražb?, hl se vrSI c'aui 7. t m. od 9-12:
S/etllkt*, sesHlka na nrltlsk, »like, m-ilografični, Čevljarski Šivalni stroji, decimalna in mostna tehtnica, uinle, obike, kepi a fcavlji, obroč', rapone, «umb!, t.it, p^^pstnikl. podplati, vostk lepilo, [nfri^lat*, leseni ž.bji, pjdvhk.% v'ačhc1, vrv'c?, činilo sa čevlje iđ diu^u čevijarsbe p;treb-iiloe.
Seme	m nujlep.se želišeno in cvetlično seme. MtCdDlSH
------- Ker je sedaj najprimernejši eas, naj Fe obrne fr|t ^||V|U| pro(U.
vsaka gospodinja in veuk ljubitelj vrta na pod- Nmd; v Jalna: » m oh B jo« pisano tvrdko, ki pošlje sa K 3*- 30 savitkov .v F-rt.jljj semena. Vsaki zavitek nosi sliko zelenjave in m B,mrosao 3. Tel. 12*9. cvetlic. Tako je omogočeno imeti skozi vse poletjo kapua, vrirsing, belo zelje, pravi olirovt, «j>inačo, dunajske kolerabe, korenje, petej šil j, zeleno, peso, salato, redkev, fižol, grah, krastavce, buče, melone in 7 zavitkov _______ j cvetličnega semena. Za K /)•— dvakrat toliko.
ufl

Poslano*) V slovo!
Podpisana se prigodom najine selitve v Puli najprisrčneje zahvaljujeva vsem svojim sorodnikom, prijateljem, odjemalcem in znancem za nama izkazane naklonjenosti, ter se tem potom poslavljava od imenovanih, kajti osebno slovo je bilo vsled primanjkovanja časa nemogoče. Na zdar !
KLANEC, dne 6. marca 1914.
IVAN In JOSIPINA METLIKA,
trgovec In posestnik.
*) Za ČIruVo pod tem niulovoin odgovarja nreilniStvo le toliko, kolikrr mu Efikou vele"'.
::: Splošna lirikiiilniea:::
TRST, via Torre Bianca St. 41, v bližini kavarne „Nuova York".
Edini slovenski c'enami zavoit na Primorskem, ki je uprftviien sprejemati hranilne vloge, za katero h? z?htev*
pnpiMma varnost.
Pri „Splošni hranilnici1* v Trrta morejo torej vlagati vatuhi in or.krbi.iki denar svojih varovancev, županstva obCinski ter corkvene oblas'1 cerkveni denar in sodiSfta sprejemajo
vložno knjižite „SploSne hranilnice" v Trntu za inludojetr.e otroke v sodno aUrambo.
Postova«!« tavoda t« vrli pod drlaviii« Nadsortlvtm.
Vlagajo se lahko zneski od iJ K dalje. — Renlni davek plačuje hranilnica sama.
Hranilitfe vloga t9 obrratujaja po 4°lo
Obresti se pripisujejo h glavnici dvakrat v letu. Natančnejša pojasnila v vseh zadevali hraniiničnega poslovanja daje ravnateljstvo.
- Uradna ur« : od B do 12 dopoldne In od 3 do B popoldn«.	-
Poštno-hranilnični račun Stv. 137.019.
'nAfiiifii I JUnlri I ^ (K*cbs> iz cdiiKovune fomm tovarne drot so dosegle min vsepovsod naiooiisi sioves. llarodnlaK. nOVU S rlSlU i norotaite pri tiuaati tuniki, ki Vam postreže po Konkurentnih cenah. Jzsnzs, J. J. SIIBAN, Trst,
B.ran IV.
EDTN08T" »t. 34.
V Tretn, dne 7. marca 1914.
poslovnega leta 1913. dosege! znesek K 73210 In naraste, ako se «pre|me|o predlogi glede uporabe Čistega dobička, na skupni znesek K 1 522 10. Hranilne vloge v tekočem računu, ki se spre|eraa|o od anib članov, ki žele pridobili lastno hllo, se le-k&zu|e|o letos prvič v rsfunlh zadruge, In s-cer z zneskom K 1.839 85. — Hlpole karna lzposo|ila so naravlla na znesek K 66.530' vnlačasl poslovni deleži znvlafo K 20 950 02.'
Iz teh Številk |e razvidno, da |e smer t remeženjsfrega razvoja zadruge ugodna In da (e ustvarjen temelj, na katerem bo megli uspeino izvajati svc| važni socijalno-gospodarski program. Kakor omec|a poročilo, se tudi že »au|e|o ncdaljna večja dela, za katera so potrebni načiti že pripravljeni. Kolike važnosti za aai gospodarski raz?o| postane zadruga z nadaljnlm Izvrlevanjem svojega občekoristaega delovanja, ji gotovo vsakomur jasno, kdor pozna stanoveojike razmere v naiem mestu, ki so zlasti za manj premožne sloje prebivalstva skrajno neugodne In ki so se posebno vsled f t.i vb ne trlze v zadnjem letu zelo poosirlle. Žalimo zato, da te vodstvu zadruge posreči čim prej pričeti z fzvrlevac|em nameravanih de>, in zlasti Želimo, da hI te za zadrugo v čim oblloelll meri zanimali tudi oni nall krogi, katerim sicer nI namen|tno njeno delovan|e, kateil bi pa s pristopom k zadrugi znatno lahko pripomogli, da se njena sredstva čim pre| v izdatni meri povečajo.
Živnostenska banka v Pragi. V seji upravnega sveta Živnostenske banke v Pragi, ki se |e vrllls dne 5. t, m. |e bila predložena bilanca sa leto 1913, ki izkazuje, vitevil prenos čistega dobička Iz leta 1912, po odbitku rellje, trolkov Is davkov K 8350.10029 čistega dobička proti K 8219987-93 pre|lo|ega leta.
Občnemu zboru, kl se vtii dne 15. marca t. I., le bo nasvelovslo Izplačati 7 V, °/0 dividendo, I. |. K 15 - ua delnico.	__
Vesti iz Goriške.
Automobilska vožnja Garica—Krmiš skozi Brda. To vpralaoje (e ie toliko dozorelo, da smemo upati, da se bomo ml Brid najdalje do Jeseni voslil — z automobilom. Pri namestnlltvu ste namreč vloženi tise tozadevni prolnjl, in sicer ena s strani gg. Franca Obtjubka la totarilev, druga pa pa s strani nekega g. Kolenca. hrrzltl se imajo le ie prizadeta županstva — >a pa le le bolj formalnega značaja. H :čem pa podati svoje skromno mnen|e o teh dveh načrtih. Po prvem načrtu bi vozil avtomobil od Št. Martina skozi Kojtko do Oo-rfce po eni, in od št. Msitina skoil Do-brovo do Krmina po drugi strsnl. Zraven tega bi bile stranske proge Št. Martin— Koians—Vlpclle, ter Št. Marilo Dobrovo— Jankovo—Krmlo.
Drugi ne Črt pa Ima projektirano glavno prego Gorica- Krmln skozi Brda, ter stransko prego Dobrovo—Dolen|e—Mlrnlk. Po pojem mnenju bi bila druga proga priprav-utjla. Res da le v bistvu identična s prvo, mislim pa, d« bi lo Icm'jeo|e proge v Š\ Martinu bi povzročalo le nepotrebne stroške in — kar Je glavno — prekla|evan|e vožn|e, kar nI praktično In sa potnike ne prikup-IJIvo.
Stvar Je torej v odločilnem ltsdl|u. Naj se nikar Županstva ne prenaglilo, lemveC nuj slvsr dobro prouče. Da sem Jas za načrt g. Kolenca, evo razlogov: če dobi ob konceillo, smo sutomobllne volnje gctovl, ker saloil podjetje prosilec sam. Će pa dobe koncesijo gg. Obljubek In tovarili, se mora ustanovili na|pre| zadrugi, zadružniki mora|o zložiti zadružni kapital, proraduslen na 60000 K. AU ne nastane tu veliko vpralan|e? Kakor pa rečeno, Je to le zgot| moje zasebno mnes|e, In prepričan sem, da bodo zcala županstva stvar rdltl sebi in Brdom v čast In korist. Po mojem mnenju bi enketa briskih Zupanov ae bila slaba.
K sklepu bi rad še nekaj cmsnll, česar pa ns| ml nihče ne šteje v zlo, ker govotlm le kot sin naših vinorodnih B d, kl mu (e dobrobit naših Brlcev toplo pri srcu — lo hočem biti tudi v vsaki stvari strogo objektiven. Oospodom, k I so stvar vzeli tako resno v roke, vsa čast. Ne morem pa odobravati, da ie Je vse vtŠl!o s tskšolm pompom. Čemu neki javni shodi? Ctmu govcrl poslancev? Napre| ne govorim. Konstatiram pa le eno: stopili ste na ono pot. kl vara |o j s nssvetoval g. V. SMIgc| * Smartsem — in stvar se |e udejstvila. Dal Bog da bi obrodila tudi mnogo sadu
— pri ura p n ne »me lamret vpralan|e briske železnice. P* rola nas Btlcvv, mera biti slej kot pre|: hočemo železnicol Složoo vkup, kakor dosUJ in uspehi ne Izostanejo. In to moramo drseči Če hočemo, da bo ral» briska .rebula' In naše tako zelo okuin sadje prišlo do ene »e jave, ki mu po ka kovosll lu dobroti priliče.
Zapadni Brlc.
Vesti iz Istre.
Iz Pule. t N-zaslišana strogost). V ne del|o popoldne se je sprehajala po „rivi* gruča 8 d' akov. K&r nnenkrat Je prihitel k gruči neki častnik vc|ne mornarice, kl Ji brez vsmga povodov začel tnega teb dl |akov — kit fntfttl. Vzrok |e bil baje ta, da je oklcfutani dji.k lm>ncm Zanetil fiksirat spremljevalko ont-gn častnika (litencm Krš ujavl). Tako trdi častnik. Di|»ki so se po dill t?ko| na pol cljo In pil|avili dogodek V torek, dva dni pozneje, pa je duŠel do pis pilitaniškfgH adralratata on okrajno glavarstvo s pr< šrjo n»| se pcizvtdo imenp dljckov, ki so bil v družbi okkf danega. T( seveda v namen zaslišanja v preiskavi proti častniku.
A ka| Je napravil vodja policije, g. dr. Mlckui, s tem dopisom ? 1 Mesto da bi bil dal zahtevani odgovor, |e poklical tolike oklclulanega Zanettija, kolikor druge d jake, kl so bili žn|lm v družbi, In |e Jedno stavno prisodil prvemu 14 ostalim pa po pet dni zapora) To se pravi, nI jih sam kaznoval, ampak dalje ta odljozni nalog komisarju dru. Mo-dilčj, Ker tudi pri mornarici ni priljubljen, se Je hotel dr. Mleku! s tem nekoliko prikupili. A najznačilneje na stvari, da namestnika okrajnega gla?srji (ker |e la slučajno odsoten za neka| dni), niti obvestil ni o stvari ter Je svojevoljno tako nepravilno postopal. Je pač vedel, da sploh ne bi bilo prišlo do takih frasrJ, ako bi bil Iti okrajnega glavarstva obveščen.
A g. dr. Mlekul Je dosegel, česar — nI želel. Pri mornarici Je še bolj padel v ceol, pri ljudstvu Je Še bol) omražen In vrhu tegs Je spravil svojega Ida, grola SchOs-fetdn, v veliko neprlliko. Celo „Glornaletto", kl |e bli z d rom Mlekulem vedno v prece| intimnih stikih, ga Je lapustil. „Glornaletto' je bit celo konfisciran rsdl tega dogodka, dail |e navajal le lakta. Vse stranke so sedaj proti Mlekulu.
Seveda pride stvar tudi v parlament. Celo „Poiser Tagblatt", kl |e gotovo pii-jotelj mornariškim Častnikom, se zgraža nad takimi kaznimi, ker to veodar ne gre, da ie mirne di|ake, ki niso nič zakrivili, lako strogo kasnu|e in |ih oškoduje morda oa vse| bodoči eksistenci. Nadelamo se, da g. grd SchOnfeld, kl Je pozvan kot pravičen človek, vendar enkrat ukrene potrebno, da nas dr. Mlekuš — zspustl. To prlCaku|emo tembolj, ker ču|emo Iz zanesljivega vira, ds hoče|o tudi vo|tške ob'aitl protestirati proti postopanju dra. Mlekuia. Ob enem so se zedenlle vse stranke v Puli, biei razlike narodnosti ali političnega mišljenja, sa skupno akcl|o v sviho odstranitve tega gospoda. _
Druge slovenske deiele.
»Gledališko društvo- na Jesenicah
ponovi v nedeljo, dne 8. t. m, ob 2a30 po-pjldne v dvcraol pil Jelenu na Savi ljudsko Igro „Čarovnica pri Bohinjskem Jezeru", ker Je prva tako zelo ugajala. Kdor hoče v'dctt nekaj res lepega, naj ne zamudi igre, posebno, k<r se ie sezija no Riblje h koncu. Povratek sa vnasje goste bo še s Seitlmt vlak).
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes po dolgi in mučni bolezni preminul naš preljubljeni sin
Franjo Ban
sodni avskultant.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dne 8. t. m. ob 3 popoldne iz hiše žalosti ulica Caiupo S. Giaconio štv. 19. TRST, dne 6. marca 1914.
Žalujoči stariši
Uršula in Martin.
Novo Pogrebno Podjetje. Oorao 47.
■allli ■■■■■t			HALI OGLASI ^e raf nntjo po 4 rtot benedn Uastno tiskane Sosede se ra-fanajo enkrat več. Najmanja pri-tojbin« znaA« 40 sfotink		saa
	■			■	
runi ■lilis				baaSSS	
Hotel - Restat rant- BufTet Kosič
ulic* Carradori »tv. 15 (»ogni ulice Geppa). - Prtpo-rojim re ulaviemu obfin*tvu z» obiien obink, kjer M dubi leč vrat vina in pvo Dreber, v»akovr«tna enrU in mrzla jedila ob 7»akem fa»n. Bobe » pre-no/ Me ml 2 K naprej HINI-O KO.-IĆ, imtnik. 174
ftnennifli^na -r,-letn» intelipentnB, ve&ta UU9pUUII«lia slorenskepa. nemškega in italijanskega jezika ter izučena popolnoma gospodinjstva. želi s 15. aprilom primerne du/.be; tudi nn deželo. Prijazne ponudbe pod taslovom „Into ligentna* požtnoležefe, glavna poŠta._
M blirano sebo
fini v ulici Farneto 43, II., vrati 16.	201
Mriu-s hrivnip« Vit	11 4 "c
HUVtt, Ul f v IlILf^ poroča plr.vnerau občinstvu. Uduci Muljević Jurl:, bivll pomočnik V. Ojurin«.
2006
Mfjnovejši s~troj,
joliirtTo, ftt;rje pred.li, tinrgljira mizica, K 150—, drugi jcdnoatavr.ejii K 110—, tretji ca druiingko rebn K 64-- za ne tri jflm*tvo ea 3 let*. Izredna i rili'n Fnnio v ulici Ha Oaterfua 7, dvorile. 194
No nrniloi	»tol!re, izdelanopriprO'
na jltuudj Mo za nt. Proda n" ra pelo vično cono pioti tiko tnjrmu plaCIlu. • Vili« Emilia penilice Hc>rcnla 353.	103
Odda
m p meblovana soba k marcem t ul. Tomrncrclale št. II, III. nadstropje,
Prniioin ea zemljišča ra Greti 72 kiaftrov ' rUUđjU SU k 1800, pripravno za onega, ki tlela v prosti luki. Pojasnila daje: Ivan Rauber 398 na Greti, blizu vodovoda. Proda se tudi hišica v ulici deli' Mria 5tv. 126.	200
Penila Cft mlekarna n prodajo zelenjave in I I UUd	padja, vina io piva. Več bo izve
v ulici Gelsi 5.	202
CtfinnudnlA 'n hiano dobi poiten delavec OldllUVdllJU v ul. San Marco 4, III. n. (199
Trst-Grljsn -Miramar
Salonski parnik „Vida"
(ea 400 oseb)
Voxi od H. marca «amo ob nedeljah in prunikih, od 1. aprila naprej vnak dan. . Odhodi ob delavnikih:
Iz Trsta (poro. Sv. Karla) Iz Grijana: ob 9.15 prednoMno ob 12.15 popoldne „ 2.45 popoldne	„ 5.45 „
n 0.30 „ *)	„ 8 30 „ *)
Ob nedeljah in praznikih: ob 9 15 prtdpoldne ob 12.15 popoldne . 2.45 popoldne	ob 3.30 „
„ 4.15 „	„ 5 45 „
« 08(»	*)	. 8 30 B *)
») Evrntuclnr volnje. CENE 4
Vožnja tja in nazaj.....K 1'—
Samo ena vožnja......K —'60
„ „ za otroke do 10 leta K —-30
Za vojaštvo in abonente znižane cone.
■rlvao In flriaeri« dam«
And. Rojic, Trst
Vla Aequetfett« 20. Priporoča n g ipodom aa dobro ia higijeuično pa*
itrelbo. Damam aa priporoča aa aioderno Mairanja, glavo-
pranja, barvanje i. t d. ▼aakomtaa lana dala aa lavritajajo dobro la toteo
Još. Konig*
namiki zobotehnlk
Trst, ulica San Nicolo gt. 18./II. Sprejema od 10 do 1 In od 3 do 8 popol,
i
—• ODUKOVANA —
tržaška čevljarna
Trst, ulica G osuć Carducci 21. Izbera obuvala vsake vrste, najboljših tu in inozemskih to»aren po najzmtr-nejlih cenah. Blago *rve vrste. Moderne oblike. Delo solidno in perfektno
1

Žganjaraa
F. Pečenko
se Je zopet odprla
v ul. Scala Belvedere št I
(prihod Iz ulice Miramar).
Priporoča se svojim starim obiskovalcem
in obenem cenjenemu občinstvu. ff--
■ISSli
Mizarska delavnica
Lovrenc IoončlC
Trst, ulica Aless. Msnioni 3
iadeluje vsakovratna pohilivena lu »tav binaka dela. Ima pripravljene moderna spalne sobo in kuhinjska pokiltvo vueh ■logov. — Cene zmerne. Solidno delo.
:: Alla Clttft di Sollnfien::
Vittorio e Erminio Zandegiacomo
Trst, nI. Ponterosso 4 (hllo Hordi).
Velika izbera nožičev. škarij, brivnih britev, brivnih aparatov vseh sistemov, aparati za lase, predmeti za manecurc, kuhinjski noži i. t. d.
Lastna delavnica brusača CORSO it. 3.
JMETNi ZOBJE
Plombiranja zobov.
idšra^e zobov brei vsake bolečine :
k, J. Cermak V. Tuioher
tobocv'rftvnik koncec. zobci tttaife
TRST •
kt. H. nadat.

:: MESNICA
TOMAŽ ZADNIK TRST
■ ■ a •
■■ TELEFON Stv. 16-08. = trg Sv. Ivaaa Itv, I, - Prodaja bmso I« lastna klavaios na dabalo In drobno.
Na drobno goveje: sprednji deli po E 1*44 in 1 «0. Zadnji deli po K 1 78 in !*•&. Na debelo po dogo?oru. Masnioa Js vadno dobro praikrbljana s telsttuo prvo vrata, kakor tndt perutnino, Za mnogobrojen obiok te uljudno priporoča
Tomaž Zadnlk.
Kupujte Nar. kolek.
„Siavija"
nH imh. tata i mi
Rezervni fondi K «3,432.10108. Izplačane odikednlna In kapltailje Kron
iso.oes.soa-aa.
Dividend ae Je deale) Upi. a,800.70B>a0.
Po velikosti drnga vzajemna zavarov. nase države z vseskozi slov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po naj raznovrstne jih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšaj očimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Olavnl zastopnik v Trstu
V. CEtiNAR, ulico Cosermo iz,
meron n. 2147.
centrala » -- PRAGI --
Ustanovljena 1. IBlib. 20 jjotfruimc, 17 {kspoutur. Delnidka glavnica:
K 80,000.000
Kezervni in varnostni zaklad:
K 25,000.000
Zlvnostensko butiku, podružnico v Trstu
Telefon: 2IB7 - 1078.
GRADEŽ
otvorjena t poletju
ekspoziture mamam OPATIJA
IZVRŠUJE VSE BANČNE IN MENJALN1ČNE POSLE.
= borzna naroČila. ===========
4
0
o
VLOGE I na knjižioa
Rentnl davok pladuje
I banka iz avo|eo» Polotnloe brozpladne na razpolage.