Izha|a vsaki četrtek ob 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pismi se ne spre-|emajo. Cena listu znaSa >a celo leto i krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne f ta celo leto 3 krone, za pol leta K 150. Za Nemčijo je cera listu 6 K, za druge dežele Izven Avstrije o kron. Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna" v Oorlci, ulica Vet-lurini št. 9. enako ljudstvo cesar. xa vero XVIII. letnik. V Gorici, 20. oktobra 1910. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. IG. Posamezne številke se prodajajo v tobakamah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjskl ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po H vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 r., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. 42. itevllka. Rim je in bo zmagovit. Rim je in bo-^tfRTagisVtl^ker je na njegovi strani resnica in pravica in ker je ž njim Bog! Zastonj se vesele »Slovenski Narod", „Soča" itd. strašnih grozodejstev na Portugalskem nasproti cerkvenim redov^p, nasproti duhovščini in sploh katoliš^i^o.etkvij Mučeniška kri, ki je tekla na~~Portugalskem, je seine, ki bo rodilo stoteren sad. Grozodejstva niso še nikoli zmagala in ne bodo zmagala niti sedaj na Portugalskem. Uprav ta grozodejstva pričajo, da je zmaga katoliške stvari na Portugalskem že odločena. Naj opišemo nekoliko ta strašna dejanja liberalcev in svobodomiselcev na Portugalskem. — Prvo njih junaštvo je bilo, da so planili zahrbtno na popolnoma nedolžne ljudi, ki niso bili oboroženi. Vrgli so se najprej na nune, na bolnišnice, na šole in na si-rotišča. Vojaki so vpričo bolnikov onečastili usmiljene sestre ter jih mučili tako, da jih je veliko nevarno ranjenih. Ko so napasli nad njimi svoje strasti, vrgli so jih na cesto. Vdrli so tudi v cerkve in so tam plenili in trgali vse dragocenosti. Na altarjih so pijane zveri plesale. S sekirami, nožini in z bodali so razbijali kipe svetnikov. Umetnosti in dragocenosti stoletij so sedaj uničene. V noči od 6. do 7. t. m. so umorili v sirotišču francoskega lazarista patra Frague in portugalskega lazarista Barros-Gomes-a. Nekega palra, ki je bežal preoblečen, so svobodomiselci spoznali in ga umorili. Ko so pripeljali vojaki z d^ele pregnane redovnike, jih je sodrga v 'Lizboni na kolodvoru napadla z nožiiii. Tudi svetnim duhovnikom niso prizanesli. Vojaki so streljali na farne cerkve ter jih plenili. Nad Lizbono se je vsled požigov valil več dni neprestano dim. V jezuitski zavod v Campoletu so vojaki vdrli in začeli streljati. Posrečilo se je le enemu jezuitu uiti. Ta je povedal, da se boji, da je sodrga poklala vse jezuite v samostanu ali pa jih pometala v ječo. Poročila iz liberalnih virov se glase, da so umorili le tri patre, a skoraj gotovo je, da so pomorili vse. Da bi vsaj nekoliko zakrili strašno dejanje v jezuitskem samostanu, so se svobodomiselci zmislili, da so jezuitje streljali iz samostana. Madridski list „EI Liberal" piše: „Po lizbonskih predmestjih tolpa še vedno pleni. Plenjenja so vedno bolj resna". Svobodomiselci so umorili glavnega urednika katoliškega lista „Por-tugal" Lorcnco de Mathos, ki je neprestano opominjal v svojih člankih kralja, naj odpusti svobodomiselne ministre. Roparji so vdrli v uredništvo, vrgli de Mathos-a z obrazom na tla in ga zadaj v glavo ustrelili. Na to so njegovo truplo privezali na vrv in je v divjem rajanju vlačili po cestah. Nekega peka je vrgla druhal v gorečo peč. Strašnih dejanj se sedaj brezverska vlada sramuje in jih hoče utajiti. Naj omenimo, da vladajo na Portugalskem že desetletja liberalci. Kralj se jim je v gonji proti katoliški cerkvi vedno bolj udajal, dokler ni sam izgubil prestola. Liberalci so privedli državo na rob propada. Da bi pa odvrnili krivdo od sebe, začeli so napadati jezuite in sploh redovnike, češ, ti so krivi propada. Kako smešna pa je ta gonja proti nedolžnim redovnikom, dokazuje dejstvo, da je bilo do sedaj v celi portugalski državi le 117 patrov jezuitov, 56 klerikov in 69 bratov. Strašna dejanja na Portugalskem pričajo, kam privede narode liberalizem in svobodomiselstvo. Naši liberalci okoli »Slovenskega Naroda", ,,Soče" itd. bi radi zakrili portugalska grozodejstva s škandalom, ki ga je provzročil exmenih Macoli v Čenstohovi na ruskem Poljskem. Zato so začeli sedaj pisati o zločinstvih v samostanu čenstohovskem. Toda to se jim ne bo posrečilo! Poljski listi pojasnjujejo sedaj čenstohovsko zadevo. Stvar je vsa drugačna. V tem samostanu je uže 15 let ukazovala ruska vlada in ruska policija, ki ni dovolila katoliški cerkvi, da bi se v samostanu razmere izboljšale. Petnajst let ni bilo mogoče voliti prijorja! Policija je delila plen z exmenihom, Macoli je bil v službi sovražnikov katoliške cerkve. Macohovi zločini v samostanu se nikakor ne morejo pripisovati katoliški cerkvi. Nasprotno! Njegovi čini so sad, ki ga rodi preganjanje katoliške cerkve na Ruske m.Preiskava je dognala, da je menili Macoli s svojimi tovariši umoril svojega brata in da je kradel iz cerkvenih pušic. Ruska policija je za vse to znala, a je izjavila, da morilcev ne more do- biti. Svoj plen so morilci delili z rusko policijo. Papež je sedaj izobčil Macoha iz katoliške cerkve in odvzel menihom upravo samostana in cerkve, dokler se ne konča preiskava. Iz tega je razvidno, da so se »Slovenski narod", „Soča" itd. z menihom Macohom le osmešili. Macoh je novo poglavje o protikatoliškili grozodejstvih. „Soča", ki v št. 118 z dne 15. t. m. milo toži, „da ni Rim pri nas še doživel svojega Portugala", piše vendarle resnico, ko pravi: „Vkljub vsem tem moralnim p o 1 o m o m j e R i m-s t v o še vedno z m a g o v i to". Tem besedam dostavljamo: Ti moralni polomi so v liberalnih vrstah in se javljajo v grozodejstvih, a vkljub vsem tem grozodejstvom je in bo Rim vedno zmagoviti To pa ne morda radi oseb, ki sede na Petrovem prestolu v Rimu niti radi škofov in du-iiovščine, ampak radi tistega, ki je rekel : Vrp ta peklenska je ne bodo premagala! C. kr. sodniki. Znano je, kako postopajo v svoji službi nekateri c. kr. sodniki, ki so po mišljenju liberalci. Glasovi proli njim postajajo mej ljudstvom čedalje močnejši. Tudi na Goriškem so v tem oziru pritožbe vedno večje. V tem oziru smo prav hvaležni poslancu dr. Šušteršiču, da je v kranjskem deželnem zboru dne Cesar na božji poli — prelep vzgled. 24. septembra podal se je naš cesar Frančišek Jožef, slavni naš vladar, na božjo pot k Mariji Celj na Štajerskem. To v tretje v njegovem življenju. Šel je na božjo pot, da bi tam pred milostno podobo M. Device, avstrijske zavetnice, opravil svojo molitev! 80 let star je naš slavni vladar in vendar podal se je na daljno pot. Marsikateri liberalec in svobodomiselc je vihal z nosom, marsikateremu ni bilo to po volji, ali blagi cesar se za to ni zmenil! Vladar, ves vnet za napredek svojega ljudstva in za vsestransko izobraženost podanikov, kleči pred nebeško vladarico! Očitno pokaže svojo vero — in danes govori o tem vse ljudstvo, govori celo kraljestvo, da, ves svet, da vili cesar avstrijski, je bil 24. sept. I. 1910. na božji poti! 0 kako lep vzgled in nauk v današnjem žalosthem času, lep vzgled visokim in nizkim! V prvo šel je cesar na to slovečo božjo pot 1. 1853; tisto leto, ko ga je hotel zabosti v vrat nekdo na Dunaju. Cesar je tedaj zaklical: »Maria hilf!" ,o je: »Marija pomagaj!" in malo dni na to podal se je k Mariji na božjo pot, da se ji zahvali za čudovito rešenje iz roke morilca! In cesarjeva blaga soproga, nepozabna cesarica Elizabeta, umorjena po laškem fantalinu Lucheni-ju, hodila je pogostoma na to božjo pot. O neki priliki nesla je in darovala cerkvi prelepo ogrinjalo, okinčano z zlatom in srebrom ter z dragimi perlami. Naš vladar ni gledal na ljudi, na svet, kaj ta poreče! Tedaj — ne glejmo tudi mi na druge, temuč storimo in delajmo, kar je prav in nam vera veleva! Ne glejmo na današnje brezverce in liberalce! Ne glejmo na svobodomislece in socijaliste in tudi ne na ničvredne kristjane |/o imenu. Visoki vladar uči! Skoraj vsi avstrijski cesarji, vojvodi in princi so hodili na to božjo pot in hodijo še dandanes. Marija Celj je božja pot cesarske rodovine. — Slovi pa ta romarska božja pot že od I. 1157. Cerkev s tremi veličastnimi zvoniki in kupolo kaj posebno vpliva na romarja. Starodavna podoba Marije sloni na sre-brnem allarju. Miljonov in miljonov vernih našlo je že tukaj tolažbe in pomoči. Neizmerno veliko je tu spominkov in darov — veliko tudi od cesarske hiše. Vsako leto gresta ena ali dve velikan- s ki procesiji Dunajčanov tje. Vsako leto priroma do 100.000 ljudi od raznih strani! Lansko leto jih je bilo celo 130.000! Cesar je došel okoli 11. ure. Neizrečeno lepo pozdravila in počastila ga je občina in navzoči romarji! Pripeljal se je z avtomobilom. „Vesel sem, rekel je ljudem, izstopivši, da se mi je posrečilo, še enkrat priti na to božjo pot. To je bila moja že davna želja. O naj bi vse tukaj opravljene molitve našle pot k Vsemogočnemu Bogu !" Lahko smo hvaležni slavnemu in pobožnemu vladarju za lepe besede in za njegov prelep, spodbudljiv vzgled! Slava cesarju! — Kakor vsak romar, podal se je tudi cesar po pozdravu Najsvetejšega naravnost k milostnemu altarju .Marijinem. Pristopil je nek pater in daroval je sv. mašo. Cesar je bil pri sv. maši tako pobožen, da je vse strmelo 1 Na kolenih klečč je molil, vtopljen v gorečo molitev. O naj bi tudi cesarjeve molitve našle pot k Vsemogočnemu! Naj bi bile prošnje vlauarja uslišane! O,’ kakšen vzgled visokim in nizkim! Kakšen vzgled in molčeč svarilen opomin ljudem, ki, omamljeni najnovejšega duha. k maši več ne hodijo ! Cesarji m kralji spoznavajo Cerkev, malomarno ljudstvo pa ji hrbet obrača. Žalostnol Po dokončani sv. daritvi si jesvitli cesar ogledal cerkev in spominke. Med raznovrstnimi darovi in spominki pride tudi do spominka pokojne cesarice Elizabete. Tti se cesar ustavi in dolgo pomudi, opazovaje cesarični dar. 0 kako britki spominki so pač cesarju prišli v spomin! Tedaj, prepustivši vse božji previdnosti, zapusti cesar za mali čas cerkev in gre na kosilo v samostan. Po kratkem obedu podii se cesar zopet v cerkev in kakor vsak romar, se cesar poslovi od M. Device — najhitrej v zadnje! O naj bi prelepi vzgled cesarja zdramil ljudstva in pripomogel zopet k sv. veri iu k zvestobi do cesarske hiše! Svet se smeje molitvi, božjim potom in pravi da v 20. stoletju se več ne moli in ne hodi v cerkev! Prelep vladarjev vzgled pa kaže vsem državljanom, da temu ni tako. Kliče vsem, da pri vsem napredku človek ne sme opustiti to, kar je prvo, kar je stalno, kar je večno — Boga! Resnica konečno vselej zmaga! Te treba se trdno držati, ne glede na nevernike in nasprotnike Cerkve in vlade. 5. t. m. v govoru, v katerem je branil č.‘ duhovščino, izrekel tudi te le besede: »Zdaj pa moram reagirati na besede, ki jili zelo obžalujem, na besede, ki jih je izustil dr. Tavčar, od katerega bi kaj takega ne bil pričakoval, na besede o spovednici. On je sicer takoj popravil, a jaz moram tu odločno povzdigniti svoj glas in v imenu celega slovenskega ljudstva slovesno in z vso odločnostjo (govornik govori z nenavadno resnostjo in odločnostjo) protestirati, da se dela v tej zbornici kruta krivica duhovskemu stanu, tisti slovenski duhovščini, ki tako vzorno izvršuje svoje dolžnosti nasproti Bogu, sebi in ljudstvu, da je v čast ne samo naši deželi, marveč, da bi si vsaka dežela na vsem svetu morala čestitati in vsaki deželi le želim, da bi tako vzorno duhovščino imela, kakor jo ima dežela Kranjska I — . Slovenska duhovščina ni nikoli izrabljala svoje cerkvene avtoritete v politične namene! (Burno odobravanje.) Pač pa bi bilo drugače, če bi mi začeli govoriti o marsikaterih — ne vseli, marsikaterih, pravim -- sodnikih, kako zlorabljajo svojo službo (Burno odobravanje), na kak nesramen način (Viharno pritrjevanje. Vzkliki od povsod : Tako jel) zlorabljajo svojo oblast, ki jo imajo v imenu cesarja (Viharno vzklikanje in odobravanje), v strankarske namene, potem bi šele vi slišali! (Liberalci so kar poparjeni; jamejo klicati: Konkretna dejstva! Dr. Šušteršič: Konkretnih faktov je zadosti na razpolago ; jili imamo na razpolago, če bo treba zadosti!) Kar pa vi govorite o spovednici, to je sama fraza, ki ste jo zato iznašli, ker dobro veste, da vas ljudstvo ne mara, ker vč. da niste prijatelji ljudstva! (Viharno odobravanje. Dr. Triller: To spada na shod, to ne spada v zbornico!) Vi ste nas izzivali! Če nočete, da vam tako odgovarjamo, p.i se prihodnjič dostojno obnašajte! Nikar več s takimi frazami ne prihajajte semkaj; to se pravi: zastrupljevati javnost in to ni v interesu ljudstva, pa niti ne vašem. Boste videli, kam boste prišli s tem, ali vam bo to v korist. Na to boste od našega ljudstva vselej jasen odgovor dobili! (Burno odobravanje. Dr. Triller: Hočete nas vun vreči.) Ne bojte se, ne boste dali za to povoda." Politični pregled. Billnski pred padcem? Kakor poroča »Prager Tagblatt", je zelo omajano stališče finančnega ministra Bilinskega. Dunajski politični krogi sodijo, da je njegova pozicija popolnoma nevzdržljiva. Istrski deželni zbor zaključen. Torkova seja istrskega deželnega zbora je bila silno burna, bili so hrupni prizori pri debati o pokritju deficita za deželno razstavo. Poslanca Zuccon in Spinčič sta govorila hrvaški, deželni glavar Rizzi ju je opetovano prekinil in opominjal, naj govorita italijanski, nato pa Je vzel Zucconu besedo. Italijani so ploskali, Hrvatje so burno protestirali. Poslanec Trinajstič je planil k predsedniški mizi, bil po mizi in vtrgal z obema rokama desko z mize. Italijani so prihiteli na pomoč glavarju. Videlo se je poslance dvigati stole. Galerija je divjala in je bila izpraznjena. Glavar je moral prekiniti sejo, na kar je vladni zastopnik naznanil, da je zasedanje istrskega deželnega zbora zaključeno. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišče". P. n. gg.: A. b. 1 K; v veseli družbi o priliki poroke g. Frančiška Baskar iz Grgarja se je nabralo v gostilni Jo- sipa Gorjanc v Gorici 3 K 10 v; Franc Kuštrin, delavec 10 v; nekdo iz Riliem-berga 20 v; Maks Petrovčič, gostilničar v Gorici 5 K; Prane Kodrič, kurat 5 K. Preč. g. Joahim Jereb, beneficiat na Vrliovlju, je daroval za prihodnji oratorij krasen koncertni harmonij v vrednosti I 6 0 0 K z edinim pogojem ene večne maše, ki jo ima oskrbovati zavod, vi vat sequens! Bog poplačaj s t o t e r o! V s e v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1,! Za »Šolski D o m" je došlo: V veseli družbi ob priliki poroke g. Frančiška Baskar iz Grgarja se je nabralo v gostilni Josipa Gorjanc v Gorici 3 K 10 v. Za »A 1 oj z i j e v išč e": O priliki poroke g. Gašparja Flan-der, cerkovnika v Novakih dne 10. X. 9 K 20 v; Franc Kodrič, kurat 10 K; preč. g. Fran Andryšek, vikar 3 K; g, Andrej Golja, Srnast 2 K; „S!ov. kat. izobr. društvo“ v Škrbini 6 K 66 v; slavno županstvo v K'jjskem 10 K. Vsem dobrotnikom prisrčna hvala in Bog plati! Domače in razne vesti. Razširjajte „Prlmor&ai List", ki je ljudsko glasilo za primorsko deželo. P osiino vse čislane dopisnike, naj nam blagovole vsak važni dogodek po dopisnici takoj sporočiti, da bo list vsestranski zanimiv. Šlevilo naših naročnikov se je v zadnjem času pomnožilo vsled tega, ker si je »Primorski ,List“ pridobi! na raznih krajih pridnili dopisnikov. Cena listu od sedaj do konca leta je 50 v. Župnijski izpit sta delala in ga tudi napravila te dni preč. gg. Frančišek Lavrenčič, vikar v Sovodnjah in Bogomil Nemec, župnijski upravitelj v Zgoniku. Čestitamo! Sodnijska premeščenja. — Iz Pulja je premeščen v Gorico avskultant g. Jos. Rojec. Avskultant g. Franc Vuga je premeščen iz Trsta v Rovinj. Avskultant g. Franc Ulaga je premeščen iz Gorice v Pulj. Razpust deželnega zbora hočejo po vsej sili slovenski liberalci, posebno »Soča" in njen gospodar, ki nimata kaj zgubiti. Mi se ne bojimo prav nič slučajnega razpusta deželnega zbora, ker ljudstvo na Goriškem je politično zrelo. Sicer pa ne vemo, čemu naj se deželni zbor razpusti! Deželni zbor je pripravljen delati, poslanci, 28 po številu, se tudi vrnejo v deželni zbor, trgi pa naj si izvole svojega novega poslanca, in krize je konec. Zaradi enega kričača se vendar ne bo razburjala cela dežela. Ako hoče imeti vlada nove stroške, pa naj si jih nakoplje. Ta je res lepa! Zaradi enega Gabrščeka, katerega so deželni poslanci vun potisnili, ker ne spada v njih družbo, naj bi se deželni zbor razpustil, naj se spravi cela dežela na volišče! Preneumno! Ko vlada otvarja deželne zbore, polaga deželnim zborom na srce redno delovanje. Goriškemu deželnemu zboru pa noče dopustiti rednega delovanja potem, ko se je iznebil razdirača in prepirljivca A. Gabrščeka. Še hvaležna bi morala biti vlada deželnim poslancem, da so odstranili coklo, ki je bila rednemu delovanju deželnega zbora vedno na poti! Deželni zbor bo delal in sicer intenzivno delal v blagor goriškega ljudstva. Vlada pa naj tega delovanja ne oviral Sodnika Vidmarja razsodbo v zadevi tožbe župana Pavlica v Rihemberku so naprednjaki poslali, kakor se govori, na vis. c. k. namestništvo v Trstu s prošnjo, naj g. župana takoj odstavi. S tem pa so dobro zadeli! V razsodbi beremo tudi te-le besede: »Od 14—19. dec. 1908 vršila se je v Rihemberku komisija v svrho avtentikacije železniških mej. katere je vodil podpisani sodnik (krčmar) in katere član je bil tud: zasebni obložitelj, kakor rihemberški župan. Od urada za razlaščanje zemljišč dobil je župan Pavlica, kakor je sodniku samemu znano, zelo d o b ro plačane dijeiu menda po 20 K na dan itd.“ Tako piše sodnik Vidmar, ki se je v tej točki postavil ob enem na stališče sodnika in priče. Sodnik Vidmar lahko izve sedaj pri namestništvu v Trstu, da niso bile dijete plačane županu Pavlici zelo dobro. Namestništvo ga utegne podučiti. da je župan Pavlica delal za tiste dijele ne-le od 14—19 dec. t. j. šest dni, ampak je že 8 dni prej začel po nalogu visokega namestništva pri dotičnih strankah. ki so imele ob železnici od dorn-berške do Štanjelske meje posestva, vse pripravljati, da je imela komisija v Ri-hemberku gladko in lahko delo. Dijete, ki jili jc dobil župan Pavlica, niso bile torej bogvedi kako dobro plačane, pač pa so dijete, ki jili je prejel sodnik Vidmar, zelo dobro plačane! Župan Pavlica ni dobil le zasluženih dijet za svoje delo, ampak tudi pohvalo. Goriški slovenski liberalci se še vedno zgražajo nad tem. da so naši poslanci potisnili A. Gabrščeka iz deželnega zbora. Nekateri liberalci, ki hočejo res dobro slovenskemu narodu (a jih je malo), se vesele tega energičnega koraka naših poslancev. Celo nam so rekli, da je vendarle prišel čas, da se odkrižajo te nesreče za liberalno stranko (namreč A. Gabrščeka). Liberalni kričači okolo „Soče" in kar je takšnih le elementov, pa na vse pretege lajšajo vedno le eno: »škandal in škandal!" Naj le malo počakajo, škandal še le ima priti ZA. Gabršče- koin so poskušali sedeti pri isti mizi uže razni gospodje, takozvani liberalci in klerikalci, a vsi so rekli: z vsakim drugim se da izhajati, z A. Gabrščekom ne! To pravijo tudi najpristnejši liberalci. !n tak človek naj bi sedel v deželnem zboru! — Liberalni kričači pa na) le dalje vpijejo »škandal, škandal". Za nekaj časa bo pa ostala Slovenija vpila: »Škandal, škandal!" »Soča" kaj rada prešteva kronice naših somišljenikov. V zadnji številki je pogledala v žep našemu deželnemu poslancu in odborniku g. dr. Hinku Stepančiču ter zapazila, da manjka v njem 50 K, katere je daroval g. poslanec „Kat. izobraževalnemu društvu" v Temnici. Hudo mu je zamerila, da si upa g. poslanec brez njene vednosti trošiti denar za »razdorno" društvo. Kajpada, prav nič bi mu ne zamerila, ako bi šel g. poslanec kupit za onih 50 K papir, peresa, pivnik, makari žajfo k A. Ga-brščeku. Pa so malenkostnosmešni „So-čini" uredniki. Svetujemo jim, naj raje štejejo kronice v A. Gabrščekovem žepu in po blagajnah njih denarnih zavodov .... Nemci na državnem kolodvoru v Gorici se množe kakor gobe po dežju. Predzadnjič smo sporočili, da je nek nemški asistent sprejel v službo hkratu kar 5 nemških delavcev, seveda ko je poprej odslovil pet Slovencev. O nameščanju Nemcev na državnem kolodvoru v Gorici je bilo govora tudi na shodu za ljudsko štetje v »Centralu". Govornik veleč. g. dr A. Pavlica je po vrednosti ožigosal tako početje ter dejal med drugim, da morajo naši domači ljudje S trebuhom za kruhom po svetu, medtem ko se v Gorico kličejo v službe Nemci s Štajerskega in s Koroškega. To je škandal, katerega se mora odpiaviti. Sprejeta je bila tudi tozadevna resolucija. Kaj bi rekli Nemci, ako bi se n. pr. hkratu odslovilo od službe na graškem kolodvoru pet Nemcev in bi se namestilo pet Slovencev. Demonstracije po mestu bi bile, govora bi bilo v mesi nem svetu, v deželnem in državnenl zboru. Pretresalo bi ozračje cele Av-1 strije. Mi pa naj mirno utaknemo v žepe tako zapostavljanje našega delavstva? Tudi Lahi so s takim postopanjem prizadeti. Tudi oni bi se morali zganiti. Saj odjedajo kruh Nemci v Gorici Slovencem in Lahdm ! Recimo enkrat krepko skupno: Gorica je naša! Naši ljudje naj delajo, naj živijo v njej! K nam privan-dranih tujcev, ki pospešujejo bedo našega ljudstva s tem, da nam odjedajo izpred ust bel kruh, ne maramo! Preč ž njimi! Prvi so domačini, potem še le pridejo tujci! Jako zanimive članke o političnem delovanju dr. Gregorčiča in A. Gabrščeka prinaša goriški laški list „11 Gazzettino popolare", o katerem je pred par dnevi pisala »Edinost", da je jako ugleden italijanski list. Te članke naj prav pazljivo čitajo liberalci pri tržaški »Edinosti" in »Sočini" liberalci, smisel člankov je, da je dr. Gregorčič največji sovražnik Italijanov, ki je s svojim političnim delovanjem v deželnem in v državnem zboru škodil goriškim Italijanom več kakor sto kričavih Gabrščekov. Dr. Gregorčič izpodjeda tla italijanstvu Gorice, Gabršček pa le kriči in maha z rokami na okoli, ne da bi škodil Lahom deseti del kakor dr Gregorčič. — Tu naj se špeglajo bruinne duške pri »Edinosti" in pri »Soči" in naj se vprašajo, kdo je izdajalec slovenstva, ali dr. Gregorčič ali A. Gabršček. Vsi oni. katerim ne gre v glavo politično vodstvo, katero ima v rokah dr. Gregorčič, naj čitajo te članke ! Utopljencem v spomin. — Minulo nedeljo je veteransko društvo slovesno odkrilo spominsko ploščo vojaškim in civilnim osebam, ki so I. 1846 utonile v Soči pri Barki. Ob 10. uri je bila sv. maša v podgorski cerkvi, katero je daroval preč. g. kurat C. M. Vuga ob asistenci dveh čč. gg. kapucinov. Pred oltarjem sta klečala visokor. g. grof Attems kot vladni zastopnik in vojaški kurat preč. g. Lacina. V klopeh pa je bilo opaziti goriškega brigadirja Fr. Klara z mnogimi višjimi častniki, Albina barona Teuffenbacha, barona B i a n c h i j a in še mnogo druge visoke gospode. Pred cerkvijo je svirala vojaška godba. Tukaj so bili razvrščeni tudi veterani in 4 oddelki goriške posadke. Blagoslov z Najsvetejšim je bil podeljen pred cerkvijo. Po sv. maši je govoril pred cerkvijo predsednik veteranskega društva g. J a c o b i v nemškem jeziku, potem je govoril g. poveljnik Iv. Simčič v slovenskem jeziku. Orisal je, kako je nastala nesreča, pri kateri je našlo smrt v valovih takrat narasle Soče 29 vojakov in 21 drugih oseb. Omenil je, da vsled opustitve starega pokopališča, kier so bili ponesrečenci pokopani, ne spominja nič na ta žalostni dogodek ter da je po inicijativi predsednika veteranskega društva g. Jacobija s pomočjo raznih darov bilo mogoče oteti pozablje-nosti one žrtve. Potem je govoril g. predsednik še v italijanskem jeziku, nakar so se veterani z drugo gospodo podali na soški most pri Barki, kjer stoji spominska plošča. Ko je padla zavesa, ki je pokrivala ploščo, je sledil blagoslov plošče, katerega je opravil preč. gosp, kurat C. M. Vuga. Potem so govorili še razni drugi gospodje. Nazadnje je bil še defile pred visoko gospodo ob svtranju Radeckyjeve koračnice, nakar je bilo slavnosti konec. Spominska plošča stoji na podgorski strani mosta pri Barki in ima sledeči napisi: »Trajnemu spominu ponesrečencev, ki so se v nedeljo dne 18. oktobra 1846. (Dalje v prilogi.) Priloga ..Primorskemu Lisfu" šl. 42. z dne 20. oktobra 1910. okoli 10. ure zjutraj, vračajoč se od vojaškega pregleda, na tem mestu utopili, ker se je brod pod njimi razrušil, noseč jih preko Soče". Dopolnilna državnozborska volitev v okraju Novomesto - Belokrajina. — Pri dopolnilni državnozborski volitvi za okraj Novomesto-Bclokrajina, ki se je vršila v torek, je S. L. S. slavila zopet sijajno zmago. Njen kandidat prof. Evgen Jarc dobil je 5382 glasov, do-čim je dobil liberalni kandidat 1745 glasov. Živeli zavedni volilci! Ljubljanski novi mestni štatut sankcijouiran. Cesar je sankcijoniral novi ljubljanski mestni štatut in novi občinski ter občinski volilni red za kranjsko deželo. »Čevljarska zadruga" v Mirnu je priložila današnji št. »Prim. Lista" letak, na katerega opozarjamo naročnike. »Čevljarska zadruga" je priporočila in podpore vredna, je edina taka zadruga na Slovenskem, katere važnost so spoznali tudi na višjih mestih. Kolera v Trstu. — Z nekim italijanskim parnikom je prišel v četrtek v Trst iz Bari zidar Josip Pappalepori. Tega zidarja so zaradi pretepa aretirali ; v zaporih mu je pa postalo slabo. Imel je hudo grižo in bljuvanje. Poklicani zdravnik je koj odredil, da se ga odvede v bolnišnico v Mar. Magd., kjer so ga opazovali ter so tudi njegove izmečke preiskali. Preiskava je izdala, da je obolel na koleri. Takoj so spravili vse one osebe, ki so prišle v zaporu ž njim v dotiko, v isto bolnišnico ter jih opazujejo. Celico zapora so desinficirali. Izboljšanja vojakom. Leta 1910 in leta 1911 hoče vojna uprava zvišati zajtrk za 2 h dnevno, kakor tudi dnino. Prostakom se zviša dnina za 4 h dnevno in bo znašala 16 h, poddesetnikom za 4 h in bo znašala 24 h, desetnikom za 6 h in- bo znašala 36 h, četovodjem za 8 h in bo znašala 48 h, narednikom, ki službujejo prostovoljno čez navadno službeno dobo, za 20 h na 90 h ter praporščakom za 20 h na 90 h. Zviša se tudi dnina invalidom. Argentinsko meso v Trstu. Včeraj o poludne je dospelo v Trst 19.000 kg argentinskega mesa. 1000 kg tega mesa ostane v Trstu in se ga bo prodajalo in sicer sprednje meso po 128 K, zadnje pa po 1'60 kg. V decembru pa bode dospelo 800.000 kg argentinskega mesa, ki se bode v prodajo razdelilo med razna avstrijska mesta. Električni promet na železnici med Trstom in Opčinam. Železniško ministerstvo je dobilo od treh tvrdk ponudbene načrte za elektrizacijo železniške proge državne železnice Trst-Opčine. V tekočem mesecu se bodo vršila še ustmena pogajanja. Strašno grozodejstvo. Neki človek je kradel v Sv. Lovrencu Pazinatiškein v Istri. Zato ga je aretiral tam nastanjeni oružn k Lang (ki jo, kakor smo svoječasno poročali, pri aretaciji ustrelil v Banah pokojnega Resiča), ter ga tiral uklenjenega v zapore. Na cesti v Kringi pa je orožnik aretiranca zabodel z bajonetom v stegno tako, da je izdahnil. Z ozirom na grozodejstvo v Banah je ta novi čin tega orožnika grozno pretresljiv. Odpremlj&Dje poštnih pošiljatev Iz Avstrije v Bosno. — Ker se še često slišijo pritožbe radi tega, da se omoti iz Avstrije v Bosno le »via mare" odpravljajo in radi tega z občutnimi zamudami na naslovne kraje dospevaio, se zainteresovanim trgovskim krogom in strankam ponovno naznanja, da se kakor je bilo v tozadevnem svojedobno izdanem razglasu izrečno omenjeno — pošiljatve omotov kakor tudi pisma z napovedano vrednostjo iz Avstrije v Bosno - Hercegovino običajno odpravlja čez Dalmacijo s pomorskimi poštami, katera pot naravno zahteva dalj- šo prevaževalno dobo kakor ona čez Ogrsko, da pa je od pošiljateljem slo bodno pri omotih in pismih z napovedano vrednostjo, naslovljenih v Bos-no-llercegovino, pri katerih želi hitrejši prevoz, zahtevati odpremljenje »čez Ogrsko". V ta namen mora odpošiljalec pri omotih toliko na spremnici, kakor tudi na omotu samem pri pismih z napovedano vrednostjo na pismu pristaviti opazko »via Ogrsko". Znižanje sladkornih cen. Kakor poročajo, pride v najkrajšem času do znižanja sladkorne rafmade. Znižanje bi imelo iznašati ne samo 5 K, kakor je bilo javljeno, ampak tudi 8 in pol do 9 K od 100 kilogramov. Srbski prestolonaslednik kraljevič Aleksander je obolel na tifusu. Morilec naše cesarloe Luchenl se Je obesil- - Včeraj zvečer so našli v podzemski celici v geneveški ječi obešenega morilca naše cesarice. Lucheni je bil zadnji čas blazen. Listnica uprave: G. Anton Legiša iz Štivana 19, in g. Josip Rojic, mlinar iz Štivana pri Devinu : Naročnina je plačana do konec 1. 1910. Hvala! Listnica uredništva. — Zaradi pomanjkanja prostora, kakor tudi, ker so nam nekateri dopisi prepozno došli, odložiti smo morali za prihodnjič. Mestne novice. m Otroški vrtec društva »Šolski Dom" v ulici Sv. Klare, ki je bil zaprt zaradi bolezni med otroci, je zopet odprt, ker je bolezen ponehala. m Odborova seja »Slov. kat. delavskega društva" bo v nedeljo ob 10 in pol predp. v društvenih prostorih. Predsedništvo. m Odborova seja društva »Skal-nica" bo v nedeljo dne 23. t. m. ob 5. uri pop. v društvenih prostorih. Predsedništvo. m Knjige družbe sv. Mohorja za letos so za goriško mesto že došle. Častiti Mohorjani jih dobe pri cerkovniku stolne cerkve. Naprošeni so vsi, naj plačajo ob priliki, ko dobijo knjige, udnino za prihodnje leto. S tem prihranijo poverjeniku mnogo dela. Kar bo kdo ob tej priliki daroval za dobrodelne narodne namene, obrne se v prid »Slov. sirotišču" v Gorici. m Nabiralnik »Slov. Slrotlšča", ki se nahaja v gostilni pri g. Gorjancu, bode nekoga, ki ga poznamo, v oči. Od časa do časa iztrga mal listek na nabiralniku, ki se glasi: »Spominjajte se o vseh priložnostih slovenskih sirot" in ga vrže v kot. Za danes povemo dotič-niku le, da je njegovo delo nelepo in nepošteno. Prihodnjič bomo še jasneje govorili. m Požar. V pondeljek ponoči je pogorel Jakopu Nardin, stanujočemu za gradom skedenj, v katerem je bilo seno in druga krma. Škoda je precej velika, a je krita z zavarovanjem. Iz goriške okolice. g Iz Dornberga. Vinska kupčija je pri nas jako živahna. Razni vinski trgovci so že precej mošta pokupili. En sam ga je te dni 1400 hektolitrov v Zagreb odpeljal. Mošt je vsled krasnega vremena ob trgatvi prav dober, vsled tega mu je cena od 36—40 K hi. Vinski trgovci, pridite torej za časa v Dornberg. kjer bodete postreženi z dobrini blagom. — Naša vinarska zadruga je letos suha, kakor rešeto, ki ne drži. Ni korajže in ni denara. Menda je bila ta zadruga le vaba za čas dežclnozborskih in občinskih volitev. Zdaj, ko so te minule, je vse zaspalo. Liberalci bojkotirajo nekatere naše trgovce in mesarje. Ko bi naši tako delali, kako bi sc zdelo to liberalnim trgovcem in krčmarjem. Kaj bi n. pr. rekel liberalni trgovec in krčmar Kerševani, ako bi ga naša stranka bojkotirala. Kaj še le vpokojeni učiteij Lužnik, ki prodaja po farovžih cerkvene paramente, bandera, križeve poti i. t. d., ako bi duhovščina tega strastnega liberalca podila. Morala bi oba svoje botege zapreti. To bi bilo potem zabavljanja in blatenja, da so jih klerikalci uničili, kaj ne?Toda kar ni liberalcem prav, tega naj ne delajo tudi oni drugim, ker na svetu se marsikaj povrača in maščuje. g Iz Mirna. Dret. torek imeli smo volitev novega županstva, katero je vodil sam okrajni glavar. Volitev župana in županstva spada med najvažnejše pravice starešin, ki jim nalaga dolžnost izvoliti med seboj najsposobnejše in najbolj vredne može. Pri razumnih in razsodnih starešinah je umevno, da volijo v to sposobne može, ki vživajo splošno zaupanje radi svojega javnega in zasebnega življenja, le starešini, ki so s slepoto vdarjeni, delajo drugače. Za župana so si izvolili naši naprednjaki Vinkota Ferletiča, ključavničarja v Mirnu. Kar odobrujemo, je to, da so se uklonili duhu časa, da je županska čast dostopna tudi ubogim in ne samo bogatim. Za podžupane pa so izvoljeni Gabrijel Pahor, Joško Beltram, Peter Uršič, Jos. Marmolja, Jos. Pavletič in Andrej Jakil — sami možje najhujšega naprednjaškega kalibra z malimi izjemami. Naznanjamo, da se je volitev vršila v znamenju najluijšcga nasprot-stva do S. L. S. Sicer pa privoščimo naprednjakom eno veselje in zadoščenje: ker jim manjka veliko v možganih, bo za nje mislil, delal in županoval Alojzij Urbančič, odstavljeni voditelj obrtne šole, sedanji mogočni občinski tajnik. V proslavo napredne misli se je v torek žrelo in pilo, topiči so pokali, rakete švigale in hiše naprednjakov so bile razsvetljene, a slovenska trobojnica na »Občinskem domu", narobe obešena, je naznanjala, da je sedaj v Mirnu „na-nbe — prav". g Iz Mirna. — Za podžupane v Mirnu je med drugimi izvoljen tudi znani Joško Beltram, kojega pozna gotovo vsak Mirenc; za četrtega, petega in šestega podžupana pa so izvoljeni: Marmolja, Pavletič in Jakil, t. j. pravo peto kolo. Čudno je to! saj menda zaslužijo vendar večjo čast! g Tihotapec v Mirnu. Igra »Tihotapec" v »Društvenem domu" v Mirnu je v nedeljo prav lepo vspela. Igra se ponovi prihodnjo nedeljo dne 23. t. m. ob 4. uri pop., kar bode primerno tudi za vdeležbo iz okolice. g Iz Oseka. Pri nas živi človek, ki naj bi po svojih priimkih živel deloma v vodi, deloma na suhem; eno ime ima od živalice, ki živi v luži, drugo pa od krvoločnezveri. To človeče hoče bili povsod prvo, vse hoče znati — vse vedeti. Tako se je že prevzelo, da hoče biti za voditelja liberalne stranke in sokolstva na Goriškem. Ne vemo, kaj poreče k teinu šef Gabršček, ki je na vse to on vzel patent?! Ta človek v Oseku kot sam pripoveduje v »Primorcu" — je šel k ustanovitvi Sokola na Brje in baje tamkajšnje mladeniče poškropil z »gnojnico" in jim s tem podelil svoj žegen k ustanovitvi. Mladeniči na Brjah, se morate pač tudi temu privaditi, če hočete biti vredni udje črniškega. Sokola! Dalje se je on tako daleč povspel. da hvali g. učitelja na Brjah, ker po njegovih mislih zelo deluje — seve v naprednem smislu ! G. Možina je pač lahko ponosen na tako hvalo?! Sicer pa na vse njegove čenčarije v »Primorcu" samo to: Kako se je že zgodilo z ono žabico, ki se je napenjala toliko časa, da bi bila tako velika kot vol! ? Nazdar toda — Orel! g Št. Forjan. — (Cepljenje koz.) V sredo 19. t. m. se je vršilo tu javno cepljenje koz ob zelo slabi udeležbi. Kakor kaže se ljudje ne zavedajo, kako potrebno in koristno je cepljenje. Tudi v tem oziru je treba pouka med ljudstvom. Vse obsodbe pa je vredno dejstvo, da se naš slavni župan ne zmeni za stvar niti v toliko, da bi prišel k cepljenju. Konstatiramo, da je bila občina vsled županove krivde brez vsakega zastopstva. Morebitni izgovor, da ni imel časa, ne drži. Če ni utegnil prit sam, bi bila njegova sveta dolžnost pooblastiti za to kakega podžupana. Kako naj se zahteva od starišev, da bi donašali svoje otroke k cepljenju, če kaže sam župan tako veliko brezbrižnost. To je škandal. Naše politične oblasti se trudijo in skrbe, da bi se ljudstvo kolikor mogoče privadilo cepljenju, a naš župan prezira to stremljenje. C. kr. glavarstvo naj pokliče pred se našega očeta župana in ga za to prav pošteno ošteje, kar v popolni meri zasluži. Tak človek ni sposoben za župana, zalo pa ž njim v staro šaro. g Od nekod. Slovenec nima sreče! Kamor pride, tam je preganjan, preziran, zaničevan. Večkrat se zgodi — vsled bridke izkušnje — da Slovenec zataji svojo narodnost med tujci vsled bojazni, da bo preganjan, ako se izda za Slovenca. Žalostno, a resnično! Sporočim naj vam grd, takorekoč brutalen slučaj. Bila nas je družba delavcev, uslužbenih pri nekem večjem podjetju na Štajerskem. Vodstvo je bilo nemško, »kapoti" — ti so še najhujši — so bili Nemci. Na delu smo bili od teh »kapotov" venomer preganjani in psovani: VVindische Hunde, windische Bagage, Trotel, blode Kerle itd. In kaj smo hoteli? Nič! Potrebo smo imeli, potrpeli smo, in kakor krotke ovčice molčali. Nemški suroveži pa so še bolj pokali po nas. Brez srca, brez olike, brez najmanjše uljudnosti, kakor Hontentoli divji so se obnašali, dokler nam je minula potrpežljivost. Enega teh nemških »kapotov" so nekateri Slovenci neki večer zalotili samega ter mu povedali z gorjačo, da se ne sme Slovencev psovati. Nemški psovalec je jeclja!: »Meine Herrn, lassen Sie michl" Ali »Meine Herrn" so ga tako naklestili da si bo zapomnil, da so Slovenci tudi ljudje, kakor Nemci. 'Sicer ne odobravam tega, ali oni, ki dolgo išče, tudi najde. Iz ajdovskega okraja. a Vol. Žablje. — Predminulo nedeljo so naši »Orli" korakali skozi Brje v Rihenberg k ustanovitvi tamošnjega »Orla". Brejski liberalni čuki so prilezli iz vseh njih lukenj ter čakali, da je bilo veselje. Tudi otroci brejskega Mužine niso imeli jezika za zobmi. Slišalo se je celo: »Udarimo za njimi!" — Domov niso šli naši skozi Brje, ker niso zaupali tej divjadi.— V sredo, 12. t. m., smo imeli spet priliko občudovati brejsko sokolaško podivjanost. Naša dva telovadca sta prišla na Brje podučevat telovadbo. Liberalni junaki noči so se pokazali v vsi svoji divjosti. Nekoliko nad vasjo Furlani so na šestih krajih napeli čez pot trnjevo žico tako. da če bi kdo vanjo zade!, bi na druge padel. Ko sta se naša telovadca vračala domov, so ju čakali blizu napete žice za zidom liberalni čuki s kamenjem. Zagnali so krik ter kričali: Tecite, drugače jih dobite. Polena so letela proti njima izza vinograda. Telovadca pa sta raje šla nazaj v vas k našemu somišljeniku, ki ju je z lučjo spremil do kraja, kjer sta bila napadena. Tu sta našla vse pripravljeno. Žice s trnjem čez pot in še drugo Na-padovalcl, ko so zapazili, da gredo naši somišljeniki, so bežali kolikor so jili noge nesle. Vso zadevo ima v rokali orožništvo, čegar naloga je, da reč natančno preišče. Da, da, brejski „Sokol“ »izvrstno" deluje, nanj je lahko ponosen njegov ustanovnik. Tema. kamenje, polena, žica s trnjem, to je oiožje liberalniii čukov. Mladina, kam drviš? a Brje. — 0 liberalnem napadu na naša žabeljska telovadca ste uže mogoče, g. urednik, dobili kako poročilo. Naj omenim še jaz nekaj. V nastavljeno trnjevo žico se je ujelo 8 sokoličev, kakor poročajo kompetentne osebe. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Prav jim je! V to našima telovadcema nastavljeno trnjevo žico se je ujel tudi neki 65-letni divji petelin, ki sliši na ime neke pletene posode. Ta pletena posoda se drži hudo učena in pravi, da se razume tudi na ljudsko govorje-n j e. Stari Simon iz Grmovja pa pravi, da ima ta pletena posoda pego od tistikrat, ko je ležala v prostoru, katerega prašiči z gobcem tipljejo.... Kako cela reč konča, bomo sporočili. Joj, to bo godlja I a Tolovajstvo na Brjah pri Ri-benbergu. — Dobili smo o tem tolovaj-vajstvu še ta-le dopis : Lumparija, ki se je zgodila dne 12. t. m. zvečer na Brjah, nima kmalu para. Dva fanta, člana žabeljskega Orla, sta prišla na Brje vežbat brejske Orle. Med tem časom so pa blizu vasi Furlani nekateri malopridneži na več mestih zaporedoma napeli č rez po t, k od e r s ta se imela o-m e n j e n a m I a d e n i č a v r a č a t i domov, zobčasto žico. Malopridneži so na vračajoča se Orla prežali s kamenjem in koli in so imeli namen zapoditi ju v beg proti žicam. Toda srečno naključje je naneslo, da se je o nameravanem zločinu še o pravem času zvedlo in tako je bila velikanska nesreča preprečena. Orožništvo je omenjene tiče že izsledilo in jih je kakor čujemo, osem. Ti tiči so seveda — Sokoli. Vsa lumparija je bila premišljeno iu dogovorjeno storjena. Za enkrat ne rečemo nič drugega. Bomo videli, kaj porečejo tisti, ki imajo dolžnost malopridneže kaznovati. Upamo, da bodo »drotarjem" plačali „zornado".... a Vel. Žablje. (Zahval a.) Podp. šol. vodstvo šteje si v prijetno dolžnost zahvaliti se imenom šol. mladine slav. starešinstvu v Vel. Žabljali za izkazano naklonjenost do šol. mladine povodom šol. slavnosti ob 80-letnici Njeg. Veličanstva s tem, da je dovolilo primerno svoto za šolske potrebščine ter s tem opetovano pokazalo, kako ve ceniti pravo izobrazbo. Dal Bog, da bi se vam vaši ple meniti darovi tisočero obrestovali. Vodstvo ljudske šole v Vel. Žabljali. D. B ra t i ii a, voditelj. a Rihonberg. — Naši Sokoli in drugi liberalci, ki nimajo navade hoditi v cerkev, so po dolgem času spet enkrat slišali eno pridigo. To je bilo v nedeljo. Pridigal jim je novi predikant iu bivši žandar Cigoj pred Fruškarjevo krčmo na cesti, ker ni smel na pokopališču, kjer so pokopali brata sokola, mladega moža, kateri je vsled nagle bolezni in padca umrl v nezavesti. Predikant je „šimfal“ grdo pot od pokopališča do cerkve, pravil, da je bil pokojnik marternik. nazadnje je zaklical proti pokopališču: „Na svidenje, dragi Karlo, v dolini Jozafat I" in sokolski in liberalni verniki so na to zaupili: „Živio"l... Imenitno! Sokole je komandiral učitelj Bric, »Ribežen" iz Ribnika je pobiral »almožno" za venec in pogreb. Sokolski bral in oče Čopič je pa zvečer pri Ličnu vpil: »Živio Gabršček, Gregorčič in vsi klerikalci naj pa....!" Ginljivo! Vsi, tudi pametnejši liberalci pravijo, da večje sramote niso mogli napraviti pokojniku njegovi bratje in očetje Sokoli, kakor so jo! Iz tolminskega okraja. t Podbrdo. V tukajšnji župnijski cerkvi se je napravil nov krasni krstnik. Je bilo tudi že zadnji čas. Prejšnja zidna »marajna" je bila že vsa podrta. Ograjo je napravil Iv. Triller, ključavniški mojster na Bledu, kamen je izklesal zidarski mojster Jožef Petelin na Gorjanskem, kapelico je slikal slikarski mojster J. Ogrin iz Vrhnike. Delo hvali mojstre in jili priporoča. Najbolj se pa imamo zahvaliti Prečastitemu Monsignoru prelatu Iv. Wolfu, tukajšnjemu rojaku, da je prevzel in blagodarno poravnal vse stroške. Bog in sv. Miklavž mu povrni. t S Tolminskega. Sl. c. kr. okr. šolski svet v Tolminu je uže v začetku meseca septembra t. 1. izdal na sl. šolska vodstva dva hvalevredna odloka glede nadomestitve ure veronauka in glede poduka v cerkvenem petju. Kljub temu pa, da je izrecno zaukazal, naj se o tem obvesti vcroučitelja oziroma mu izroči prepis istih, mnogi duhovniki ne vedo še ničesar o teh dveh važnih odlokih. Iz kobariškega okraja. kbd Idorsko. — »Soča" je v svoji 116 štev. napadla poslovodjo naše poštne nabiralnice s tem. da mu predbaciva, da ne more opravljati svojih dolžnosti pri pošti, ker ima več služb, ter da po-veruje raznašanje pisem svoji ženi ter svojemu 8—10 letnemu otroku. Onemu dopisunu bodi povedano, da ima naš poštni poslovodja dovoljenje, poverjati raznašanje pisem in časnikov svoji ženi ali pa svoji 12 letni hčerki, ki je že končala ljudsko šolo. To stori pa le, če ga doma ni in ako nima sam časa, drugače opravlja to sam. Sploh pa je napad popolnoma neopravičen, kajti pisma se takoj po prihodu dostavljajo in nihče ne čita ne dopisnic'ne časnikov drugih ljudi, tako da ne trpi dostavljanje istih nobene zamude. Iz cerkljanskega okraja. c Novaki. Poročil se je tukaj dne !0. novembra 1910 tukajšnji cerkovnik, mladenič Gašper Flander s Frančiško Beuk iz Danče št. II. Novemu paru Bog daj svoj blagoslov. Iz bovškega okraja. b Plužnje. V Plužnjah pri Otaležu blagoslovil je dne 9. t. m. ob 2. uri po-poludne preč. g. Vinko Buda, župnik otaiežki, novo sezidani gasilni dom. Ob tej priliki imel je prekrasen nagovor na gasilce, spodbujajoč jih k vstrajnosti in k natankem spolnjevanju prevzetih dolžnosti, za kar mu bodi izrečena naj-topleja zahvala. Slavnost se je vršila ob ogromni udeležbi in v splošno zadovoljnost domačega in tujega občinstva. Zastopana so bila uniformirana gasilna društva iz Idrije, spodnje Idrije, Ledin, ter ženski podporni gasilni odsek iz spodnje Idrije. Zastopano je bilo tudi gasilno društvo iz Cerknega. Podpisani odbor se prisrčno zahvaljuje imenovanim društvom za udeležbo in izkazano nam prijaznost ter jim kliče bratski »na pomoč"! Društveni odbor. »In glej, brez psovke, brez zakonskih spon rodila sta bohka, ki dost bo imel kron, patron liberalcem in sdcijcm bo zdaj, presrečno ti dete, ti bog, Pobasaj!“ Liberalcem in socijem v album. Kaj poka v visokem Olimpu močnd, da trese se zemlja in kroglo nebo? Kaj vriska bogov in pa b6ginj kol6, ženitev in ples zagotovo bo to! Tu pride mogočen, je postaran, bog, vsi kličejo: »Živio, naš vrli Zvitrog; kaj radosti obraz, ok<5 ti lešči, nihče te Še videl kdaj takega ni 1" »Povej nam li morda ženitev bo spet, saj sin Dolgoprsti že dosti ima let, in Socija Libera čaka težko, da stisne mu mastno, debelo roko". »Kdo zmeni se še za poroko sedaj, vse vživa naj prosto ta zAkonski raj, ljubezen naj prosta mej njima cveti, samo, da božiček se novi rodi!" Drobtinice. Slabo vinsko letino imajo letos tudi v Italiji. Lani- se je pridelalo SO milijonov hektolitrov vina, letos pa samo 32 milijonov. V zrakoplovu črez Atlantsko morje. Ameriški zrakoplovec Wellman se je v sobolo ob 8. uri zjutraj v Ameriki dvignil v zrak z namenom, da preplove Atlantsko morje. V zrakoplovu je bilo skupno 7 oseb. V torek ob 5. uri zjutraj pa se je zrakov spustil na morje, kjer ga je sprejel parnik »Treni", ki ga je spremljal. Zrakoplov je bil torej 69 ur v zraku. Punt v Južni Afriki. — V južni Afriki so se začeli puntati zamorci. Pri gradnji neke železnice zaposleni zamorci so zahtevali v nekem hotelu pijače, katere pa niso dobili. Vsled tega so napadli hotel, ter vse razbili. Okrog hotela se je nabralo takoj 300 bojaželjnili zamorcev, na katere so začeli streljati vojaki. Dvanajst zamorcev je bilo ubitih, več pa ranjenih. Ha dobro kakouost, ceno ,n težo |e treba paziti pri hupouaniu In prlmer|avl mila. Nobeno milo na svetu ne doseže •ovega u vseh dobrih lastnostih, v člstotl. Izdatnosti, milobi in nizhl ceni. Mamifakturna trgovin Teod v GORICI. fAnton Potatzky naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, na sredi Raitela hiš. itv. 7, Trgovina na drobno in debelo. Najceneje bupovaliiče nirnber&kega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitjj. Potrebščine za pisarne, kadilce In popotnike. Najboljfie Šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine za krojače in črev(]arje. Svetinjice, rožni renči mašne knjižice. Hišna obuvala za vse letne Hase. Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelja. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroinjaije, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Edina slivenska kisla voda Tolstovrška slatina je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo •za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesili, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene Slovenci! Svoji k svojim ! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino 1 Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo. Rnialrif sP°mlnJaJt0 se °b vsaki nUJctill ■ priitki „šolskega Doma-„ Lekarna Gristofiletti v Sorici fc i ^ Prave in edine žel. kapljice M znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. Te kapljice uredi/o redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan p0 jejno Sličico ^ njjji (Varstvena znamka) pop ij e. Okrepi ^ Lj ielodec, storž, da iagine n krat- M V kema lasu omotica in šivotna luj uj lenost (mrtvost) Te kapljice tudi M r||j storč, da človek raje j č. M M Cena Jttpklunlra fifl uin V \ I Cena steklenica 60 vin. —11 VIKTOR TOFFOLI (SORICA Velika zaloga oljkinega olja iz naj- ■ — ugodnejših krajev___________ iNF' Jedilno olje po 96 v. liter Jedilno fino Istrsko „ Corfu „ 1’uglie Jesih vinski K 1-04 Marsiglia . . . K 1-28 „ 1-12 Bombay . . . . „ 120 .. 120 Bari .... „ 1-20 Lucca .... . „ 1-60 najfinejše . . • „ 2- Milo in luči. Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10. Telefon 176. =zl910-1911 = \——------------------------------------------------------/ Pozor! |f™1 "■' Pozor! PAPIRNO TRGOVINO g. ANE UKAR == v 60RI6I, SEMENIŠKA ULICA štev. 10, ter vabi p. n. čč. duhovščino, p. n. sl. županstva, učiteljstvo in društva, da si odslej dalje v ti trgovini nabavljajo svoje potrebščine: papir, pisarniške in šolske potrebščine, tiskovine za razne ===== urade, molitvenike, podobice, tudi galanterijske drobnlne itd.- Priporočamo torej vsem, da odslej dalje na vso moč to trgovino podpirajo! Martin Šuligoj urar Gorica, ul. Harriera V3, pri državnem kolodvoru, ima v zalogi Švicarske žepne in stenske ure, Šivalne stroje vsakovrstnih sistemov dvokolesa » Puch«, »Steiyr-waffen-rad «, zastopnik tovarne orkestrijonov in gramo- JESEN ZIMA S Velikanska izber zadnjih novosti za moške in ženske obleke Gorica Gosposka ulica št. 11 — Gorica. Edino domače slovensko podjetje z modnim in oblačilnim blagom kakor tudi vseh potrebščin za šivilje in krojače. Mftifi volnenega angležkega blaga za moške ob- HvVl UvllUui bleke. — Najfinejše bele in barvane srajce, spodnje hlače, naramnice, ovratnice, ovratniki, zapestnice itd. itd. IFcSll/rtlircfnA ž011^0 perilo kakor: srajce, spodnje hlače, VoCitVvVloiIlU spodnja krila, predpasniki itd. itd. UMiko vo*ne> žime, perja in sploh vsega, kar V Lima iLUVl spada k posteljni opravi. Pprilfl ve^■ :«sosso-ss-oj Med 50 recepti boš gotovo našla marsikatere, po kateri bodo Pekatete tebi in tvoj-ccm iaborno dišale. Naroči si kuharsko knjigo pri Prvi kranjski tovarni testenin v II. Bistrici. VdobiŠ jo zastonj. Oznanilo. Podpisani pekovski mojster priporočam slavnemu občinstvu, zlasti cenjenim gostilničarjem svojo PEKARNO. Prodajam izvrsten kruh in razno drugo pecivo. Postrežba je točna in poštena, da se ne bojim tekmovalcev. Valerij Simčič, pekovski mojster p. Dobrovo v Brdih. jJsj Priporočajte med seboj ^ ijj tpgft¥inft jji |J. Medved| M H M Gorica I I Corso Verdi 38-1 A m- Postrežbo strogo A V solidna. n Delavnica CBrhuenih posod In cerhVBnBBa Fr. Leban Gorico, Haglstratno ulica štev. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — Denar prihrani, kdor kupi pri meni ŠIVALNI STROJ. Pri meni je vsak šivalni stroj za 20 K ceneji kaker drugje; stroji pa so veliko boljši. V zalogi imam samo originalne stroje. = Jamčnina 10 lat. = Vsak stroj dam na poskušnjo 14 dni. Prodajam tudi na obroke. urar e. kr. državne železnice,------ Gorica," . * J “ Prodajam t 5ULIG01 Loterijske številke. 15. oktobra. Dunaj................ 5 2 58 89 47 Gradec . 35 33 6 3 60 podpirajte slov. šolstvo Rojaki! “ v Gorici! — Službe išče pošten mladenič S! 'Si govori tri jezike, slovenski, nemški in italijanski. Ima 29 let, in je doslužen vojak. Rad bi vstopil v zasebno službo ali v kako trgovino. — Več povč upravništvo našega lista. — Zaloga vina, piva, kisa in žganja. postreže pošteno in ločno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznali i h vinogradov; po’tem s plzenskim pivom »PRAZDROJ« iz sloveče češke »Meščanske pivovarne* v sodeekih po ’/,, l/2, ■/, in ‘/s h1 in v steklenicah po 1; z domačim p r i s t n i m tropinovcem 1. vrste lastnega pridelka, ter belim in črnim vinskim kisom. S od če k i piva po */8 hi t. j. 12 */a 1 so posebno pripravni za kak veseli domači dogodek, kakor: poroka,godova n j e, krst i. t. d., ker sega lahko postavi na mizo in nastavi. Naročeno dostavlja na dom in razpošilja po želnznici na vse kraje avstrijsko-ogrske države franko goriška postaja. Cene zmerne. Svoji k svojimi Svoji k svojimi Staroznana narodna trvdka : Anton Iv. Pečenko GORICA, ulica Jos. Verdi 26, — Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Raštej 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle ir otroke. NAročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje. |,OO0OO" Prva slovenska trgovina ■/. jedilnim blagom Anton Kuštrin, v (jojyei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. ■■€>€>< Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno krojaško delavnico Izvršujem točno in pošteno ; po naj novejših vzorcih. Josip Smet, krojač nasproti »Šolskega Doma", GORIGA (Križna ulica.) Restavracija „TRI KRONE" GORICA — Gosposka ulica ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne. Ferdinand Baumgarten, restavrater. Prosiva zahtevati listkel te rt e O a o & o o n Največja trgovina z železjem MI fl9X€ & ZAJEC GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, puinpe za kmetijstvo, sadjerejo in vino rejo, tei vsakovrstna orodja. C e n e n i z k e, solidna postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove am e r i k a n s k e blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. S MT Prosiva t ahtevati listke! F o k JVfa^narzilo. ,,Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo" v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4 V * (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 514°|„ (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. Josip Culot v Gorici trgovina z drobnjavo, naiožnimi izdelki in s semeni za zelenjavo v R a š t g I j u štev. 2—25. Zaloga: raspel iz kovine in niklja, rožni venci, podobice, kipi svetnikov iz porcelana, rokavice i/ volne in sukna, čevlji in šlape, seme za zelenjavo, moške in ženske nogo-vice. mošnjički in kovčegi, pipe. ustniki in cevi. zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo. Restavrant Central“ v Tehališče ]os. Mija št. 31. Podpisani toplo priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno Častiti duhovščini svojo dobro urejeno gostilno. Imam izborno pivo Puntigam, dobra domača vina: Kraški teran in briško vino. Postrežba točna in kuhinja izvrstna. Gostilna ima tudi kegljišče in tri sobe za prenočišče. Udani Ivan Lipitsch, gostilničar. ^ Odlikovana pekarija ^ ^ in sladčičarna t K. Oraščik % v Gorici na Kornu ^ (v lastni htSI) izvriuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmanoe In poroke, pince Itd. Prodaja različna lina vina in likerje na drobno »,li orlff. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cene jako nizke. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ Odlikovana mizarska delavnloa s Strojevim obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ui. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe er f Goriška zveza -ts t gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri naknp kmetiiskili potrebščin in pri prodaji •'v* */V' kmetijskih pridelkov. ^ ‘/v* •'v* Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE J0S. VERDI ŠT. 32- Lse** onm r.iži Komisijsko & agencijsko podjetje Stolni trg štev. 9. GORICA Piazza Duomo št. 9. Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da zastopam sledeče tvrdke: Zastopstvo in zaloga moke J. Bončar, Domžale » „ „ umetnega ledu V Taner, Gorica „ testenin „ Pekatete “ Žnideršič & Valenčič, II. Bistrica „ jedilnega olja F. & G. TTliacola, Crst „ raznih likerjev Franjo Pokorv, Zagreb „ zavarovalne zadruge „CROAcld“ proti požaru, Zagreb in razna druga zastopstva. Priporočam sc ccnj. rojakom in znancem za obilen obisk z obljubo, da se bodem ---------■/. največjo vnemo potrudil za točno in solidno postrežbo =——r—s Z odličnim spoštovanjem udani Peter Gruden & Comp J 1910 jesenska in zimska sezija v Raštelju, Gorica. Novodošlo jesensko in zimsko blago je letos izvanredno lepo sortirano — v vseh blagovnih vrstah kakor: Bachend (forštajn), Zybelin, ■'11 ■■ ■ ■ ■ • —— ■■ ■■ Zefir, Volna itd. itd. pri 5=—" —..= Franc Ravnikar=ju v Gorici, Rastelj 16. V zalogi so raznovrstne odeje, šivane ter volnene; posebno se pa odlikuje oddelek za opreme novoporočencev; platno, žima, šifoni, posteljne garniture, gradel, brisalke, prti, in drugovrstno belo perilno blago se dobi v ir r—— naj večji izberi v mojem oddelku za opremo novoporočencev. Priporočam se posebno g. ženinom in nevestam ter tudi drugemu cenj. občinstvu s spoštovanjem Tl T) A TiT/^ A \T\fJV A MT edini slov. trgovec z manufakturnlm blagom 'M rnAJNv nAVlNIlVArl, v raštelju št. 16, gorica, v lastni m. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.