Poštnina plačana v gotovini Cena Din V- Stev. 28. V Ljubljani, sobota 4. februarja 1939. Leto IV Odstop Stojadinovičeve vlade Po vladne krize je prišlo zaradi odstopa ministrov dr. Spaha, dr. Kreka, Cvetkoviča, Snofa In Kulenoviča Seje v skupščini in volitve novega predsedstva odložene na nedoločen čas Belgrad, 5. februarja 1939. AA. Ker so prometni minister dr. Mehmed Spaho, minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, gradbeni minister dr. Miha Krek Umrl je mož, ki je odsekal 400 glav Pariz, 3. februarja. V Parizu je nenadno umrl »veliki rabelj francoske republike«, kakor se je glasil uradni naslov francoskega krvnika Anatola Deiblerja. ki je bil zaradi svojega žalostnega poklica ena najbolj znanih postav v Franciji. Mož, ki je v svojem življenju odsekal glave nad 400 obsojencem, je umrl zadet od kapi na postaji pariške podzemeljske železnice Porte de Saint-Cloud. Deibler si je kupil listek, da bi odšel v svojo drugo službo — bil je postrani še agent neke pariške parfumerije, ker Francija niti takega uslužbenca kakor je rabelj, ne plača tako dobro, da bi lahko živel samo od svojih prejemkov. Deibler je bil sprejet pri parfumeriji v službo seveda pod drugim imenom, ker bi sicer ne mogel prodati kdove kaj prida, _ Ko so je mož zgrudil v gneči pri vratih čakalnice, ga ni nihče spoznal Poklicali so hitro pomožno policijo. Policijski uslužbenci so ugotovili, da je mož, ki je bil ta čas že mrtev, Deibler. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda vsa prizadevanja za pomoč so bila prepozna. Deibler, najslovitejši francoski krvnik, je bil star 75 let. Doma je bil iz Rennesa. Njegov oče, njegov ded in praded so bili vsi krvniki. Po poreklu so bili Bavarci, ki ©o se za Napoleonovih vojska preselili v Francijo. Deiblerjev ded, oče in on sam bi se bili radi rešili krvavega poklica, toda rabeljski sloves jih je spremljal tako. da ni mogel nobeden od njih dobiti kruha kje drugje. Anatole Deibler je študiral gimnazijo in upal, da bo dobil kako uradniško službo, toda vsa pota so mu bila zaprta. Sošolci so se ga izogibali kakor kuge. tudi potem, ko 6e je njegova rodbina preselila v Pariz. Poskusil je dobiti dela kot prodajalec v nekaj velikih blagovnicah, toda od povsod so ga odslovili, ko se je razvedelo, da je krvnikov sin Zato mu ni preostalo drugega, kakor da je prevzel od očeta giljotino. Deta 1899 je odsekal prvo glavo ropariu Vacherju, ki je umoril nekaj pastirjev v francoskih planinah. Deibler je svojo službo opravljal 40 let in v teh letih obglavil nad 400 zločincev. Zadnjo smrtno obsodbo je izvršil še letos 24. januarja v Lyonu, kjer je obglavil Arabca Abd-el-Kadbja. Deibler je živel s svojo rodbino v Parizu v predmestju Saint Cloudu s svojo hčerjo ter štirimi nečaki ki eo bili njegovi pomočniki in bodo tudi njegovi nasledniki Zadnja leta je bil silno potrt, ker se mu hči ni jn°Kla poročiti zaradi tega seveda, ker je ni pač njen oče — rabelj. vojaški ukrepi v CSR odpravljeni Praga, 4. febr. o. Osrednja vlada je izdala ukaz, da so z 28. febr. odpravljeni vsi izredni ukrepi glede češkoslovaške vojske, ki je bila od mobilizacije -3. sept. lani skozi v pripravljenosti. Vse vojaštvo, kar ga je bilo pod orožjem nad običajnim mirnim stanjem, se bo vrnilo domov. Z odlokom predsednika republike je general Krejči razrešen službe generalisima, ki jo je zavzemal med mobilizacijo in pripravljenostjo. — General KrejČi bo pa 5,1 nadalje obdržal svoje prejšnje posle. Osta' načelnik štaba češkoslovaške vojske. Vsi ki so še pod zastavo, bodo konec februarja , ceni domov. Peklenski stroji pred sinagogo v Budimpešti Budimpešta, 4. febr. m. Snoči okoli 18 sta eksplodirala v sred: madžarske prestolnice pred sinagogo v Dokanji ulici dva peklenska stroja. V sinagogi je bilo tedaj polno vernikov. Več ljudi je bilo ubitih. 18 pa hujše in manj ranjenih, V zvezi z atentatom pred sinagogo je policija zaprla več sumljivih oseb. ter ministra brez listnice Djafer Ku-lenovič in Franc Snoj podali snoči predsedniku vlade dr. Milanu Stoja-dinoviču ostavko, je ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič odstopi! z vso vlado. Belgrad, 4. febr. m. Današnja seja narodne skupščine, na kateri bi morali izvoliti skupščinsko predsedništvo, se je začela ob 11.20 in ji je predsedoval predsednik verifikacijskega odbora Stevan Čirič. Ob začetku je imel na poslance tale nagovor; «Gospod narodni poslanci! Imam čast začeti četrti pripravljalni sestanek narodne skupščine. Malo prej me je obvestil gospod predsednik ministrskega sveta, da je vsa vla- da odstopila. Zaradi tega mi je čast predlagati narodni skupščini, da bi bila seja skupščine odložena na nedoločen čas, kakor je to običajno vselej, kadar vlada odstopi. Ali skupščina sprejme ta moj predlog?« Predlog je bil soglasno sprejet. Nato je Čirič izjavil, da s pristankom poslancev današnjo sejo zaključuje in da bo prihodnja seja sklicana pismeno. Nemški propagandni minister dr. Goebbels je iz kulturne zbornice izključil pisatelja Fincka, igralca Papsta in igralka Maiznerjcvo. Ti odslej ne bodo mogli v javnosti več nastopati. Ultimatom irske skrivne vojske Angliji Zaradi vedno številnejših atentatov le vladalo preteklo noč v Londonu pravo vojno stanje London, 4, februarja, o. Preteklo noč je 10.000 policistov stražilo vse važnejše vojaške točke in javne zgradbe, ker so oblasti dobile sporočila, da nameravajo irski teroristi to noč izvesti večje število atentatov v prestolnici. Policija je sinoči preiskala 120 sumljivih irskih hiš in našla pri preiskavi sedem bomb ter večje množine streliva. Policija }e preiskave izvedla včeraj tudi po vsej Angliji, da bi ugotovila krivce za atentate, ki se ponavljajo že od »reuc januarja. Kaže pa, da se ji to ni posrečilo, ker je skrivna irska republikanska vojska tako dobro organizirana, da ji bodo Angleži težko prišli do živega. Včeraj zjutraj sta v londonskem Westendu v kratkem presledku eksplodirali dve bombi in sicer v postajah podzemeljske železnice. K sreči je do eksplozije prišlo, preden se začne glavni naval delavstva na podzemeljsko železnico tako, da je bilo pri eksploziji samo osem ljudi ranjenih, od tega trije hudo. Bombi sta eksplodirali v skladišču za prtljago in sta bili spravljeni v kovčegih, katera so oddali v shrambo neznanci. Policija je takoj uvedla preiskavo in zaprla omenjeni postaji za ves promet. Vsi podzemeljski vlaki morajo voziti tam mimo brez postanka. Policija pregleduje vso prtljago v shrambah. Zaradi teh atentatov m groženj, ki jih angleške oblasti dobivajo kar naprej od irske skrivne vojske, vlada zlasti v Londonu hudo vznemirjenje. Policijske sile so spet ojačili, da bi preprečili nove atentate. Včeraj so bile poluradno potrjene govorice, da je vodstvo skrivne irske republikanske armade poslalo 12. januarja angleški vladi ultimat. V njem zahteva od zunanjega ministra Haliiaxa, da mora do 16. januarja umakniti vse angleške čete iz severne Irske, da se bo ta lahko pridružila svobodni irski državi Do tega dne bi morala po zahtevi irske armade odstopiti tudi severnoirska vlada, če londonska vlada zahtev tega ultimata ne izpolni, bo začela irska republikanska armada dejansko posegati v angleško vojaško in gospodarsko življenje. Temu ultimatu ni nihče pripisoval kake posebne važnosti Toda točno 16. januarja so se po vsej An-gliji začeti atentati ki se navzlic vsemu prizadevanju oblasti nmože, ne da bi policija mogla ugotoviti krivce zanje. Boji v Kataloniji se b!*ia o koncu Francova vojska v Geroni Salamanca, 4. februarja, o. Jutranje uradno poročilo nacionalistične vojske pravi, da so sc nacionalistični oddeilri snoči približali Geroni, zadnjemu večjemu mestu v Kataloniji. Danes zjutraj so nacionalisti začeli mesto napadati. Prvi nacionalistični oddelki so brez posebnega odpora vkorakali v predmestja. V mestu je bilo ogromno civilnih beguncev, katerim so nacionalistične čete odrezale pot. Na oddelku bojišča pri Bergi so nacionalisti zasedli kraje Bla, Claret, Santa Maria de Norlen. Severno od Vicha so zavzeli Rio Ter, Tavenole* in Sorrey. Ob obali so nacionalistične čete zavzele Llo-gostato. Ujele so 1400 ujetnikov. Rdeči so pustili na bojišču 300 mrtvih, Včerajšnji vojni plen na katalonskem bojišču je prinesel nacionalistom 50001 bencina ter celo skladišče karbida. Na estremadurskem bojišču je zlom rdeče vojske tudi popoln. Ves čas tako imenovane ofenzive so rdeči izgubili 6000 mož, 6400 pa so jih nacionalisti ujeli. V roke so dobili nad 4000 avtomatičnih pušk, veliko strojnic, 12 tankov ter ogromno drugega materiala. Med begunci, ki se pomikajo proti katalonski meji, vlada silen strah in zmeda, ker jih nacionalistični motorizirani oddelki prehitevajo in jim potem zapirajo pot. , Mesto Barcelona dobiva spet normalno lice. Mnogo ribiških ladij, ki so jih lastniki nalašč potopili, da jih ne bi pri begu republikancev kdo ukradel, so zdaj dvignili in so spet v prometu. Prihod dveh italijanskih parnikov z živežem je dal priložnost za manifestacije bratskega čustvovanja med obema državama. Zaprli so državnega tožilca Eola, ker mislijo, da je neposredno odgovoren za vse smrtne kazni v rdeči Španiji zadnji dve leti, in Frederica Berangerja, predsednika pomorskega vojaškega 6odišča, ki bo odgovarjal zlasti za smrt mornariških častnikov v začetku državljanske vojne. Včeraj je bilo izvršenih šest letalskih napadov na Figueras, pri čemur je bilo 500 oseb ubitih. Več hiš je bilo porušenih. Število žrtev je zaradi tega tako veliko, ker se nahaja v Figuerasu veliko beguncev ter so vse hiše prenatrpane. Ko sta dva visoka francoska častnika, ki pripadata mednarodnemu odboru za odstranitev tujih prostovoljcev bila na obisku v hiši, v kateri uraduje španska vlada, je bomba padla v bližino te hiše ter ubila šoferja avtomobila francoskih častnikov. Poškodovana je bila tudi hiša, v kateri se nahaja francoski konzulat. Begunci in prebivalci Figuerasa so v paničnem strahu zbežali na vse I strani. Hitlerjev namestnik odgovarja predsedniku USA: Nemške meje so v nemških trdnjavah Berlin, 4. februarja, o. Hitlerjev namestnik Hess Rudolf je včeraj v Dortmundu položil temeljni kamen za novo, največjo delavsko naselbino v Nemčiji Naselbina bo štela 4500 enostanovanjskih biš in bo dodelana leta 1943. Pri tej priliki je imel Hess govor, v katerem je poudarjal skrb narodnega socializma za delavstvo in za vse stanove, ki sestavljajo nemško narodno skupnost. Tem stanovom, predvsem pa delavstvu je obstanek zagotovljen samo v veliki močni in varni Nemčiji. Hitler je zadnji dve leti svojo poglavitno skrb položil v zavarovanje nemških meja. Nemška meja na zahodu ni na Renu, marveč v neprema- gljivem utrjenem predelu, ki se vleče vzdolž zemljepisne meje. Ta meja je za večne čase začrtana in čez njo ne bo nikdar stopila noga niti enega tujega vojaka. Angleži in Amerik and lahko prestavljajo svoje meje, kamor jih hočejo. Nemčije to ne briga. Narodnega socializma ne morejo razžaliti izzivanja po tisku, po radiu, laži v parlamentih in ne morejo mu škoditi spletke agitatorjev po demokratskih državah tostran in onstran Atlantskega morja. Ta del Hessovega govora razlagajo kot odgovor Nemčije na nedavne besede ameriškega predsednika Roosevelta, da je »meja Amerike ob Renu«. Nemški in italijanski politični krogtMMfc? zavračajo trditev, ki jo je izrekel pre4wŽ6ik rdeče španske vlade Negrin, da sta Nemčija in Italija prodajali orožje rdeči Španiji. Francosko - jugoslovanska in francosko - romunska trgovska pogajanja v Parizu bodo v kratkem končana. Za tem sc bodo začela v Berlinu še pogajanja med Nemčijo in Francijo. Najmodernejša naša tovorna ladja »Avala« je blizu Rta Dobre Nade na južnem koncu Afrike nasedla na čer. Na pomoč je prispela neka angleška pomorska ladja in dva tovorna čolna. Ti so rešili posadka. Romunski zunanji minister dr. Galenco je z jugo-slovansko-romunske meje poslal prisrčno zahvalno brzojavko predsedniku naše vlade dr. Stojadinoviču. Vesti 4. februarja Do hudih spopadov je prišlo včeraj spet po Palestini ined angleškim vojaštvom in med arabskimi vstaši. Italijanski zunanji minister grof Ciano je včeraj izjavil, da zunanje ministrstvo ni odgovorno za pisanje italijanskega tiska, ki je predsednika Združenih držav Roosevelta imenovalo »sovražnik svetovnega miru št. 1« zaradi govora, v katerem je dejal, da bo Amerika podpirala v kaki vojni Anglijo in Francijo. Ustanovitev francoskega propagandnega ministrstva je zahteval na zadnji seji poslanskega zunanjepolitičnega odbora socialist Grumbach. Francoska komunistična stranka je po svojih poslancih izročila vladi resolucijo, v kateri zahteva, da je treba francosko-špansko mejo takoj odpreti. Novi francoski poslanik za Kitajsko je včeraj odpotoval iz Marseilla. Čez francosko-špansko mejo pri Perthusu je včeraj prišlo več tovornih avtomobilov, naloženih z dragocenimi slikami, dragotinami in zlatim okrasjem. Vse te dragocenosti izvirajo iz »zaplemb), ki jih je zapovedala rdeča vlada za svoje oblasti. Policijski komisariat v londonskem Bowstreetu je dobil včeraj po telefonu grožnjo, da ga bodo z bombami pognali v zrak. Policija je poslopje močno zastražila. Ta komisariat vodi nadzorstvo nad tujci v Londonu. Ženo indijskega roditelja Gandija so včeraj aretirali v okolici Bombaya, ker je prišla agitirat za pasivni odpor do Angležev. Gandijevo ženo, ki je stara 68 let, so viteški Angleži zaprli topot že sedmič. Belgijska policija je prijela barona Danethana zaradi napada na ministrskega predsednika Spaaka. Po Bruslju govore, da so bivši belgijski bojevniki obljubili pretepsti vse člane sedanje vlade. Francoska poslanska zbornica je včeraj soglasno sprejela izjavo vlade, da bo Francija znala braniti vse ozemlje, ki je pod francosko zastavo in da je francoski imperij nedeljiv. Vse evropsko časopisje vel' 3 poroča o sestanku romunskega zunanjega ministra s predsednikom naše vlade in poudarja važnost sklepov, ki 60 bili pri tej priliki sprejeti. Angleška delavska stranka, v kateri se zbirajo socialisti, bo na seji poslanske zbornice v torek glasovala proti zakonu o denarni pomoči za Češkoslovaško. Ta 6tranka je bila, kakor se spominjamo, tista, ki je pred nekaj meseci kri čavo zahtevala ne samo denarne podpore, marveč celo vojsko za češkoslovaško republiko. Predsednik Združenih držav Roosevelt je včeraj sprejel časnikarje in jim dejal, da ni nikdar izjavil, da bi meje Amerike potekale v Franciji ali ob Renu . S tem preklieuie svoje besede, o katerih je zadnje tri dni ogromno pisal ves svetovni tisk ... Nov zakon o tujcih je včeraj razglasila češkoslovaška vlada. Po tem zakonu se bodo morali izseliti iz države vsi nedržavljani, ki so do zdaj imeli v ČSR kakršno koli delo. S tem zakonom hoče ČSR zavarovati domače delavstvo. Ostanki španskega rdečega parlamenta so se včeraj sestali v mestu Figueras, blizu francoske meje. Na sejo je prišlo 62 poslancev, 106 pa se jih je opravičilo m kar naprej sprejelo vse sklepe. Večina odsotnih poslancev je na vamem za mejo. Na sejo so sklenili, da je treba braniti neodvisnost Španie in ugotovili, da je vlada gospodar položaja... Ukrajinski študentje v Lvovu so razglasili protestno stavko, ker je policija zaprla dva njihova tovariša, študentje eo zasedli vsa šolska poslopja. Volite« novega predsednika francoske republike Pari*, 4. febr. m. V poučenih krogih izjavljajo, daje dan za volitev novega predsednika republike že določen za 6. april ter da bo ta datum na prihodnji seji francoske vlade tudi uradno potrjen Mandat dosedanjega predsednika republike Lebruna poteče 10. maja. Po francoskem ustavnem zakonu mora biti volitev novega predsednika vsaj mesec dni pred potekom mandata prejšnjega »rod- CO/lit ilrn m . LlM.n Stran % »SLOVENSKI DOM<, dne 4. februarja 1939. Štev. 28. Škof Gnidovec na mrtvaškem odru Ljt&ljana, 4. februarja. Pri umirajočem Škofa Janezu Gnidovcu to bili včeraj zjutraj £g.: superior Flis, dr. Kotnik, Kalan in Premrov. Dr. Kotnik je maieval, med povzdigovanjem pa je škof umrl. Strežnik Dular ga je po maši oblekel in obril, •ato pa ga je že ob pol šestih zjutraj oblekel v mašno obleko. Ob pol dvanajstih so uslužbenci Mestnega pogrebnega zavoda odnesli truplo velikega pokojnika mrtvašnico, tam je bil že avtofurgon s krsto. Neko-ko po poldvan&jstih so že pripeljali pred Škofijo, kjer so položili rajnkega škofa Gnidovca na oder. Pod baldahinom zdaj leži tam v drugem nadstropja knezoškofijskega dvorca in neprestano priha- jajo množice pobožnih meščanov, da bi ob njem pomolile. Škof Gnidovec leži v polnem škofovskem oraatu na vzvišenem odru pod baldahinom. Nobenega cvetja ni okrog odra, le sveče gore v velikih svečnikih. Dvorana je vsa drapirana s črnim suknom. Verniki prihajajo in po vrsti krope ter molijo. Nobene gneče ni; odrejeno je bilo, da v dvorani stoji pogrebec, ki urejuje in razdeljuje obiskovalce tako, da stoje lepo po vrsti in se potem na drugi strani spet odpravljajo k izhodu. V«e dopoldne prihajajo ▼ škofijski dvorec velike množice, ki bi si še zadnjič rade vtisnile v spomin obličje velikega apostola katoliške vere na jtlgu naše države. Mariborska bolnišnica v preteklem letu Maribor, 3. febr. Mariborska bolnišnica, ki je ob zaključku lanskega leti tiho praznovala 90 letnico svojega obstoja in 80-letnico poslovanja kot javen zdravstveni zavod, nam je predočila številke o svojem poslovanju v preteklem letu. Kakor v Ljubljani, tako je bilo tudi za mariborsko bolnišnico leto 1938. leto skrbi in naporov. Naval bolnikov je bil tolik, da nekateri oddelki sploh niso prišli >do sape« ter so bili neprestano prenapolnjeni in so morali bolniki Uiati na zasilnih posteljah, otomanah, nosilkah, pa tudi po trije v dveh posteljah. Relativni porast bolniškega staleža je bil lani v mariborski bolnišnici celo večji, kakor v katerikoli drugi takšni ustanovi v naši banovini. Lani je imela bolnišnica nič manj kot 14.604 bolnikov, dočim jih je na primer leta 1918. imela pri povsem istih prostorih samo 3200. Porast v 20 letih nič manj kot 46%! Iz leta 1937. je ostalo v bolnišnici 644 bolnikov, na novo jih je v lanskem letu prišlo še 14.160, kar da skupno 14.604. Od tega je bilo odpuščenih 13.805, umrlo jih je 386, na zdravljenju je ostalo kooec leta 413. Od odpuščenih je bilo 65% oprav- ljenih, 29% zboljšanih, 44% neozdravljivih, mortaliteta pa je znašala v odstotkih 2.6%. Zaradi pomanjkanja prostora je morala bolnišnica odkloniti 4516 bolnikov. V primeri z letom 1937. se je povečalo v letu 1938. število bolnikov za 742. Dnevni sprejem jo znašal povprečno 40 bolnikov, najvišji sprejem je bil 71 bolnikov, povprečno je ostal vsak bolnik v oskrbi 12 >4 dneva. Na zavodu je službovalo 185 uslužbencev. Na novo sta bila lani ustanovljena dva oddelka. Ogromen posel zdravnikov ponazorujejo sledeče številke: Na kirurškem oddelku I. je bilo izvršenih 3885 operacij, na oddelku II. pa 493. Na oddelku za nosne, očesne in vratne bolezni je bilo 1349 operacij, na porodniškem 577 operacij, na internem 63.675 preiskav, 31.321 punkcij in injekcij ter 39 transfuzij krvi. Na odseku za pljučne bolezni je bilo izvršenih 1926 preiskav, 10.452 injekcij. Epidemije infekcijskih bolezni so lani popustile. Rentgeno-loški institut je naredil 3001 pregledov, 2899 slik ter je obseval 227 bolnikov. Bolnišnica je potrošila lani 599.900 din za zdravila, celokupni denarni ' promet pa je znašal 14,211.500 dinarjev. Morilci Antona Hribarja obsojeni Novo mesto, 4. jan. Pred okrožnim sod fš čem v Novem mestu je včeraj dopoldne razprava proti ubijalcem pokojnega Antona Hribarja. Senatu je predsedoval s. a s. Božidar Romih, votanta sta bila s. o. s. Viktor Durini in Anton Logar. Obtožbo je zastopal namestnik državnega tožilca dr. Aleksander Trampuš, zasebno udeleženko Frančiško Hribar pa novomeški odvetnik Demeter Veble. Obtožence pa je zagovarjal odvetnik dr. Drnovšek iz Brežic. Zločina so obtoženi: 32 letni Jarkovič Jane* i* Šutne pri Sv. Križu pri Kostanjevici, samski, ž« prej kaznovan; 38 letni Banič Franc iz Šutne, poročen, prej že večkrat kaznovan; 18 letni Jalove« Karel iz Šutne; 31 letni Bučič Alojzij, 28letni Novakovi* Joie, že prej kaznovan, in njegov brat 26 letni Andrej Novakovič tudi že prej kaznovan. Zločin je bil izvršen dne 9. decembra zvečer, dva dni pred volitvami, po shodu JRZ pri Sv. Križu pri Kostanjevici. T\idi obtoženci so se shoda udeležili, toda z namenom, kakor so sami priznali, o vsak trenutek prispelo sporočilo, da je bila podpisana mirovna pogodba tudi z Anglijo. To novico bi mogli sporočiti od Rokavskega preliva v nekaj minutah s pomočjo svetlobnih znakov, glasnik pa bi Napoleona ob Marni mogel hitro najti. Po zadnjih poročilih so pogajanja v Londonu dosegla zadnjo kritično točko. Napoleon je imel od samega tega posla in tisoč drugih stvari polno glava Zabaval se je nad zbeganimi uradniki tega mesteca, prebiral sezname rekrutov, sem pa tja pohvalil zaradi njegovega vestnega izvrševanja službe poročnika, ki je vodil nabor, si ogledal v petnajstih minutah po deset hiš, da bi se prepričal o tem, če so tisti, ki so bili zapisani v seznamih, resnični živi ljudje, ne pa morda samo imena, se zanimal, koliko davkov je bilo v tej kraju plačanih, grajal nekatere nepravilnosti, ki so se dogodile pri ocenjevanju premoženja tistih meščanov, ki so uživali kake izjemne ugodnosti, ugotovil, da bi se dale v primeru vojno v dolini Marne s pomočjo mostu v Nogentu odstraniti prometne ovire v Chateau-Thierry in da bi se dalo braniti ta kraj z okoliških gričev prav lahU6 le z nekaj topovi — nato pa odšel v spremstvu svojega izmučenega poročnika nazaj v glavni Blan. Mod potjo je premišljeval o lem, če bi mu morda prinesel Cambaceres ali pa brat Joseph Bonaparto prvi kakšna podrobna poročila o mirovnih pogajanjih z Anglijo. »Bržkone Joseph. On se bo gotov potrudil, da bi dokazal, kako važni so bili njegovi nasveti. Naš ljubeznivi drugi konzul Camba-ceres se bo najbrž med potjo kje zadržal in bo Sel opoldno lepo jest. Njegova kosila so še vedno zanj več kot pa njegova poročila. Da bi moja rodbina vendar že enkrat obračunala s to demokracijo! Joseph in Lucien — kako dolgočasno je vendar njuno neprestano govorenje o »Javnem mnenju«. Javno mnenje! Javno mnenje sem zdaj jaz. Ljudje verujejo to, kar se jim dovoli verovati, in to določim jaz. Le lastna rodbina tega seveda ne verjame. Ne bo dolgo trajalo, pravi mati. Pauline trdi, da mati še vedno zbira luidorje v skrinji s sfingo, ki jo ji je poslal njen Kleher iz Kaira. KWber, ta me je Črtil. Zdaj je mrtev. Mati bo prihodnjič zbirala napoleondorje, na katerih bo vtisnjena moja glava. Dve leti miru z Anglijo — in potem...« Srdito je pogledal na orle na praporih pred vrati skromne hiše, ki jo je počastil s svojim obiskom. Dokler bo ta hiša stala, ne bo mogel nihče, kdor ho stopil Čez njen prag, pozabiti, da je čez la prag nekoč šla tudi Napoleonova senca. . V njej je njegov tajnik izpraznil prednje sobe in namestil v njih vojaško opravo z bronastim šarnirjem, ki so jo vedno vozili s seboj. V sobi na drugem koncu hodnika je bila postavljena njegova ozka vojaška postelja z mehkimi žimnicami in trdim zglavjem Strežnik je zaprl poikna. »Čez pol ure, Rourienne«, je dejal. »Pisma morajo danes proč, včerajšnjo jutranjo pošto jo treba rešiti. Najprej vrečo Iz Italije Uredi jo. Ne maram videti nobenih prošenj kakih vdov. Potrebujem sporočila iz Piemonta.« . Bourienne je potrpežljivo odgovoru in stokal, ko je šel njegov gospodar, nekdanji njegov razredni tovariš, po hodniku. Pogrešal je svojih udobnih prostorov in gladkega poslovanja v Tuilerijah. Nadzorovanje po posameznih krajih si je izmislil vrag. Napoleoa se je vlegel na posteljo, da bi zaspal. Pred vrati je stal stražar. Nek sergeant je pregledal hišo. VI neki skrinji je našel skritega mladeniča. »Hotel sem videti generala Bonaparta, samo enkrat sem ga hotel videti,« se je kremžiL Sergeant ga je stresel. »Tais — toi. General spi, ti ščen<5. Na torej, za moj del pokukaj tja, ti cepec ti.« Krepko ga je držal za ovratnik. Mali Pierre Mortier je srepo pogledal v sobo svojega očeta iti videl, kako je nek moški v zeloni uniformi, ki je imela bela robove, ležal zleknjen če/, vojaško posteljo. Ložal Je na hrbtu, roke pa je Imel prekrižane na prsih. Oči so bile zaprte. Bledi, olivno barvni obraz je bil podoben mrliškemu; prav kakor odtia na kovanem denarju. Nekaj vlažnih šopov las mu jo viselo čea obrvi in voščeno barvna ušesa. Nosnice so bile nežne, kakor hi bila prozorne. Edini znak, da je mož šo živ, je bil lahen drget tankih ustnic, ko je dihal. Sem pa tja se je včasih zganila guba na njegovih škornjah, kakor da se je noga vznemirjeno stresla. Mali Pierre ni vedel, da je hilo tisto, kar je vznemirjalo to nogo, Anglija. Ni mogel pozabiti te sobe. Roka, ki je držala Pierra za ovratnik, se ie še boij stisnila Potiskala ga je čez hodnik in ga vrgla pri zadnji* vratih ven. »Tako,« je zarenčal sergeant nad nji« kot medved, »fu ImaS kos pogače. Pomisli na to, da si videl Bonaparta. Ti — drobna repica —. Pomisli na to! Zdaj pa se poberi in drži jezik, sicer —c Gobezdavi stražar z zlatim čopom na medvedji kapi je ravno Sel tod mimo. Grozeče je zgrabil za puško in se režal. »11 est colossal, colossal,« se je sirokoustil mali, ko je z neka] pobalini na cesti delil_ pogačo. Toda dalje ni mogel, kajti v tem trenutku je pripeljal mimo modrikasti popotni voz. Na kozlu sta so* dela dva gospoda. Voz je pridrvel naravnost v Nogent. Jesenski prah se je vrtinčil v oblak za njiu» Ustavil se je pred hišo Pierrovega očeta, kjer je stalo pred vrati nekaj novih svilenih praporov z orli na vrhu. Sergeant je pridirjal ven. Pobalini so se zbrali in radovedno opazovali, kaj bo. Nekdo od gospodov se je očividno hudoval nad nečem. »General Ronaparte spi in ga ne sme nihče motiti!« Je dejal sergeant strogo, navil brke in si ogledoval razburjena Nemca od nog do glavo. Konj jo na vso moč zarezgetaL