Ameriška Domovi ima
NO, 225
AM€RICAN IN SHftfT, K>R€l«N IN UN©UA®€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 23, 1965
SLOVCNIAN
MORNING N6WSPAPCR
ŠTEV. LXHI — VOU LXm
|* a B t s ■ h v v ■	b
rilipino iščejo svoj klim naroden obraz
Novi grobovi
Rastoči nacionalizem se poc vplivom levičarjev obrača proti Ameriki.
MANILA, Fil. — Na Filipinih imajo ZDA par vojaških postojank, ki služijo njihovi vojni mornarici in vojnemu letalstvu kot prehodna oporišča. Zaradi Vojskovanja v Vietnamu imajo trenutno izredno velik pomen. Zato diplomacija ZDA skrbno opazuje vse spremembe v fili pinski politiki. Spremembe pa niso take, da bi ameriške dilpo-mate veselile.
Na Filipinih raste nacionalizem, kar se lahko hitro opazi v javnosti. Treba je samo brati filipinsko časopisje, poslušati govore na sestankih in shodih, po-zvedovati, kaj misli mladina v šolah in na univerzah o Ameriki, pa se dobi pravo sliko o razpoloženju filipinskega naroda do tujine. Na splošno prevladuje levičarski nacijonalizem, ki ga vneto gojijo in širijo levičarski univerzitetni profesorji. A-Tieriki zamerijo Filipinci v prvi vrsti dve stvari: bodejo jih v oči vojaške postojanke ZDA; jezijo se nad privilegiji, ki jih tam u-•nvajo ameriška podjetja. Kar $345 milijonov ameriških inve-sticij je nacenila filipinska jav-fta uprava.
Pod prejšnjim predsednikom klaeapagalom je naša dežela kar dobro vozila skozi vse težave in ovire. Boji se, da ji novi predsednik Markos ne bo tako zelo Naklonjen. Levičarji namreč u-Pajo, da bodo dobili nanj velik vpliv. Boj za vpliv pri Markosu bled levičarji in ameriškimi diplomati bo posebno oster, ko Pride na dnevni red reforma filipinske armade. ZDA prispevalo lotno do $25 milijonov za podpiranje filipinske armade, pa ta-bioŠnji generali še niso zadovoljni) radi bi dobili še več težkega 0r°žja, čeprav ne morejo dati Nobenega pametnega odgovora ba vprašanje, za kakšne namene 2a sploh hočejo rabiti.
Ida splošno Filipinci niso razkačeni na Amerikance, se zave-ai°, koliko podpor so dobivali °d Amerike od 1. 1941 naprej. ^edo pa tudi ali vsaj mislijo, da od°, da so vse te podpore že ačali z gospodarskimi koncesi-abii ameriškemu kapitalu in s 0 eriranjem ameriških oporišč.
Singapore išče pomoč na zahodu
Singapore. — obrambni
z bister Goh Keng Swee je pojo9 • '^e^° Britanijo, Avstrali-0 In seveda Združene države, J dajo novi državi gospodar-0 Pomoč, da bo ta mogla ohra-^ 1 svojo neodvisnost in se o-raniti komunistov.
Precej zlata
J.^AIRBANKS, Alaska. — Do-k a Klondike v Kanadskem Yu-je dala od leta 1896, ko so ski)1^ ^am naall zlato, zlata v bpni vrednosti 215 milijonov q°arjev.
Theresa Smolič
Včeraj je umrla v Metropolitan General bolnici 87 let stara Theresa Smolič, roj. Kuhenber-ger, z 22430 Nicholas Avenue, rojena v Trebnji vasi, od koder je prišla 1. 1905. Mož Frank ji je umrl 1. 1933. Bila je mati Franka, pok. Rose Posavac, pok. Louisa, Ann Kenic, Frances Nosse, Josephine' Doljac in Ru-dolpha, stara mati štirim. Pokojna je bila članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 8.15 zjutraj v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Kalvarijo.
George Sabot
Včeraj je nenadno umrl zadet od srčne kapi na svojem domu na 21350 Morris Avenue v Eu-clidu 49 let stari George Sabot, mož Mildred, roj. Eckart, oče Doris Bowman, Josephine Miller in Janice, stari oče Dorine in Jerry-George-a, sin pok. Franka in pok. Anastasie, brat Josepha, Anne Schwab, Charlesa, Johna, Kay Barle, Sophie Stepic in Franka. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in je bil veteran druge svetovne vojne, zaposlen je bil pri Midwest Forge Co. Pogreb bo jutri ob 9.15 dopoldne iz Želetovega pogreb. zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
Henry Erickson Sr.
V Policlinic bolnici je umrl včeraj 85 let stari Henry Erickson Sr. s 5002 Harlem Ave., mož Florence, roj. Butts, oče Harry' ja, Heriryja, Wiliiama, Velme Bales, Henryja, Raymonda, La-Verne Jeric, pok. Howarda in pok. Florence Galaska, 26-krat stari oče in 21-krat praoče. Rojen je bil v državi Massachusetts in je bil do svoje upokojitve zaposlen pri American Steel & Wire Co. 50 let. Pogreb bo jutri ob enih popoldne iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Highland park pokopališče.
Joseph F. Cetinski
Nenadno je umrl med delom pri Accurate Die Casting Co. 63 let stari Joseph F. Cetinski z 2909 W. 12 St., rojen v Evropi, od koder je prišel v ZDA 1. 1913.
V mlajših letih je živel na področju E. 69 St. in St. Clair Avenue. Bil je mož Mary, roj. Kra-
mer (sic), oče Dolores Owen, 2-krat stari oče, brat Mary Ja-wortz in Dale Garver. Pokojnik je bil član The Eagles No. 2000. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na E. 62 St. v četrtek. Čas še ni določen.
Louis A. Price
Včeraj je umrl v Eustisu, Ela., bivši Clevelandčan 71 let stari Louis A. Price, oče Roberta, ki živi na Marcella Rd., Lee Bidlingnayer (Mentor), Wiliiama (Vero Beach, Fla.) in Mrs. Shirley Sawyer (Fla), tast Mary Price, roj. Zadnik. Pokojnik je bil veteran prve svetovne vojne in član American Legion Post No. 41. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek popoldne ob dveh na Knolhvood pokopališče.
Kosigoski poslanci so dragi “predmeti” v polificmfi fc^peijah
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Kasawubu in Čombe še zmeraj pereta umazano politično perilo. Zato vneto širita v diplomatskih krogih “novice”, koliko denarja je nasprotnik porabil za odkupovanje pri zadnjem parlamentarnem glasovanju o zaupnici novemu ministrskemu predsedniku Kimbi, ki je človek predsednika Kasawubuja. Kasawubu trdi, da je Čombe plačeval glasove kar po $1,000. Čombe pa odgovarja, da je Kasawubu potrošil v ta namen še večje zneske. Baje je bilo na obeh straneh porabljeno za podkupovanje nad. pol milijona dolarjev, kar pri 270 članih doma in senata ni ravno malo. Mnogi “volivci” so se namreč dali podkupiti od obeh strani, glasovali pa potem po svoji uvidevnosti.
Kasawubu je naročil Kimbi) naj zopet sestavi vlado “narodne edinosti”. Preje so pod tem geslom razumeli vlado, ki bi bile v njej zastopane vse province po svojem pomenu za državo. Sedaj je pa dobila narodna “edinost” drugo vsebino. V vlado naj pridejo taki ministri, ki bi pridobili čim več poslancev, da glasujejo za Kimbo.
V Leopoldvillu se torej pripravljajo na novo glasovanje v parlamentu s tem, da Kasawu-bujevi in Čombejevi pristaši kar tekmujejo med seboj, kdo se bo dal komu čim dražje prodati.
Sovjetski morilci še vedno ne delu po svetu
Tako je trdil sen. T. Dodd v pričevanju pred senatnim odborom za notranjo varnost dežele.
WASHINGTON, D.C. — Le redko kdo dvomi da bi znani Molina ne pobil Leona Trockega po naročilu Sovjetske zveze. Na podoben način je v letih po drugi svetovni vojni izginila cela vrsta političnih osebnosti, največ protikomunističnih v svobodnem svetu, med njimi tudi precejšnje število slovenskih. Te so titovci enostavno ugrabili v Trstu, jih odvlekli na skrivaj preko meje, doma pa jih po zasliševanjih, zveznih s hudimi mučenji, pomorili.
Posebno agenti sovjetske vlade so delovali na podoben način v Nemčiji. V kolikor jim ni uspelo dobiti žrtev v roke in jih tajno spraviti v Vzhodno Nemčijo, so jih enostavno umorili. Najbolj znano je primer umora Stefana Bandere, vodnika ukrajinskega boja za svobodo, v Mo-nakovem. Njegov morilec Sta-šinski je pred sodiščem 10. ok-tobim 1962 priznal svoje dejanje in povedal; da ga je izvršil po naročilu sovjetskih oblasti.
Sen. T. Dodd, demokrat iz Connecticuta, podnačelnik senatnega odbora za notranjo varnost, je v tem odboru pričal, da Sovjetska zveza tega načina odstranjevanja svojih nasprotnikov še ni opustila. Omenjeni senatni odbor je to pričevanje, ki je bilo v glavem izvedeno v preteklem marcu, objavil v dokumentu “Murder International, Inc. — Murder in Kidnaping as an Instrument of Soviet Policy”.
AMERIŠKA LETALA NAPADLA RAKETNA OPORIŠČA HANOIA
Francija pošlje ta teden prvega satelita v vesolje
PARIZ, Fr. — Francija se pripravlja ta teden na velik dogodek. Ako bo šlo vse po sreči, bo že te dni krožil okoli Zemlje prvi satelit A-l. Satelit, odnosno gondola, je težka 88 funtov stala je okoli $2,000,000, oddajala bo pa signale le kakih 14 dni. Gondolo bodo spravili v vesolje v kraju Hammaguir v alžirski Sahari. Za pogon bodo rabili tristopenjsko francosko raketo Diamant, ki so jo že preskusili (tudi v Sahari).
Francija namerava poslati v
Ameriška jet letala so napadla raketna oporišča v okolici glavnega mesta Hanoia in dve od njih zadela. Na tleh so trenutno hudi boji okoli o porišča vietnamskih ranger jev Thach Tru, kjer je že včeraj padlo najmanj 200 rdečih napadalcev.
SAIGON, J. Viet. — V dolini la Drang v Osrednjem višavju je prišlo do zatišja. Kako dolgo bo to trajalo, ne ve nihče. Med tern so rdeči posebno močno napadli postojanko južnovietnamskih rangerjev Thach Tru, 320 milj severovzhodno od Saigona. Pri včerajšnjih bojih okoli nje so imeli rdeči najmanj 200 mrtvih, lahko pa tudi do 400, ker ni bilo mogoče ugotoviti števila mrtvih napadalcev dalje od postojanke, kamor so streljale enote 7. flote z morja. Postojanka je oddaljena od morja le 7 milj. Letala niso mogla poseči v boj, kjer je bilo vreme preslabo in pregled položaja v višine nemogoč. V boju sta padla tudi dva ameriška vojaška svetovalca. Do večjega boja je prišlo tudi 40 milj severozahodno od Saigona, kjer pa so bili rdeči tudi odbiti s težkimi izgubami. Ameriška jet letala so včeraj obstreljevala vojaške cilje v Severnem Vietnamu in napadla oporišča raketne obrambe okoli Hanoia. Eno od teh je bilo uničeno, drugo pa težje poškodovano.
Rdeči so se včeraj, ko je pa-
Iz Clevelanda in okolice
del mrak odmaknili od postojanke Thach Tru, kjer so tekom dneva utrpeli težke izgube v neposrednih bojih z branilci, pa tudi od napadov letal in topovskega ognja vojnih ladij, ki so tekom boja, ko letalom zaradi megle ni bilo mogoče leteti branilcem na pomoč, po navodilih branilcev streljale na napadalce. Postojanka je od morja oddaljena le 7 milj in leži kakih 20 milj južno od Quang Ngaia. Bataljon rangerjev v tej postojanki so napadali trije bataljoni rdečih. Danes zjutraj so rdeči napadli znova.
Ameriška letala so napadla obrambo Hanoia. Uničila so raketno oporišče 34 milj severozahodno od Hanoia, drugo 41 milj severozahodno od Hanoia pa onesposobila, ker so mu uničila radarske naprave. To je bil od preteklega julija že 17. napad na raketna oporišča za obrambo pred letali na področju Hanoia.
Težke izgube
WASHINGTON, D. C. — Obrambno tajništvo je včeraj objavilo listo izgub v krvavih bojih preteklega tedna v dolini
vesolje do 1. 1970 sedem satelitov. Za dva bo rabila ameriške rakete, ostalih pet bo pognala s svojimi domačimi raketami.
Kaj naj pomenijo boji v dolini la Drang?
fj^.572^0) oblačno z rosen jem spJ3 *n na^° z naletavanjem §a- Najvišja temperatura 41.
CLEVELAND, O. — Ni težje stvari kot poročati o bojih v Severnem Vietnamu. Uradna poročila so sama po sebi zelo skopa z besedami, poročevalci posameznih časopisov pa obdelujejo samo posamezne dogodke tekom vojaških operacij in ne dodajajo ničesar, kar se godi v neposredni bližini operacijskega prostora, ki ga imajo v mislih. Končno tudi ni lahko priti do dobrega zemljevida, ki bi vsaj približno zaznamoval kraje, kjer se vršijo boji. Zato nima smisla begati bralce s podrobnostmi, ki jih ne moremo dosti jasno razložiti. Seveda so pa tudi izjeme. Take izjeme so bili na primer boji na obali Tihega oceana v dnevih, ko so naše oborožene sile izbirale svoja oporišča za marine, armado, vojno mornarico in vojno letalstvo. Takrat so bojem pripisovali razumljiv političen pomen. Naše oborožene sile naj imajo na obali utrjene postojanke, ki naj tvorijo zaledje za vojaške operacije v notranjosti dežele. Obenem naj tudi služijo za dokaz, da se Amerika
noče spuščati v notranjost vietnamske dežele, tam naj se bojujejo domače saigonske čete.
Ta teorija se je kmalu podrla. Saigonske čete niso bile kos svoji nalogi, Amerika je morala takrat organizirati prvo svojo postojanko v notranjosti: Pleiku. Mislili smo, da je ta postojanka izjema od pravila, pa menda ni. Kmalu nato so prišla poročila o novi postojanki v Kontumu, potem v Plei Me, sedaj v dolini la Drang. Če povežemo vse te in še druge postojanke, ki zanje ne vemo, dobimo takole sliko: naše oborožene sile so se oddaljile od obale in prenesle vojaške operacije v notranjost z očitnim namenom, da odrežejo spodnji ravninski del Južnega Vietnama od severnega goratega. Obenem bi rade dobile pod svojo nadzor tromejo Vietnam-Laos-Kambod-ža. Vietnamskim komunistom ni bilo treba dosti prerhišljevati, da so odkrili vse te ameriške cilje. Hitro so tudi spoznali, kakšna nevarnost jim grozi, ako jih Amerikanci dosežejo. Zato so se vrgli z vso silo na naše če-
te zahodno od doline An Khe in jih skušali uničiti najpreje v dolini la Drang.
Boji v dolini la Drang so izredno krvavi, na obeh straneh gredo žrtve ne v stotine, morda v tisoče. Se v tem oziru prav nič ne razlikujejo od bojev v Evropi v zadnjih dveh svetovnih vojnah, le da se jih ne udeležuje tolikšno število divizij kot v Evropi. Da so imele naše čete tako težke izgube, je samo dokaz, kako srdito so se komunisti zagrizli v vojskovanje ravno na tem delu fronte. Zgube je pa treba deloma pripisati tudi nekaterim napakam od naše strani: obveščevalna služba med posameznimi deli fronte ni bila menda na višini, prva kavalerijska divizija pa tudi ni bila tako oborožena, kot bi bilo treba. Orožja je imela dosti, toda ne takegaj ki bi bilo uporabno v dolini la Drang in na sosednjih hribih, posebno na gori Mu Chong. Divizija bi bila rabila več težkega orožja, imfela je pa na razpolago samo lahko. Rabila bi bila tudi več helikopterjev, ki bi mogli
pristajati na terenu, kot je v dolini la Drang. Poleg tega so divizijo preveč obremenili z vojaškimi nalogami. Ima vsega skupaj 8 bataljonov, toda za boj more rabiti samo 5-6, kajti ostali bataljoni morajo varovati divizijsko postojanko v dolini An Khe. To so pomanjkljlivosti, ki nanje namigugejo prva poročila. Že iz njih se da napraviti zaključek za:	bojevanje v notra-
njosti Vietnama imajo naše divizije še premalo skušnje, pa tudi število divizij je premajhno. Vse to vedo vietnamski komu-nistij zato pa tudi pošiljajo svoje vojake — redne čete iz Severnega Vietnama in partizanske oddelke — tako neusmiljeno in brezobizrho v gotovo smrt. So prepričani, da bodo s takimi izrednimi žrtvami dosegli tudi izreden cilj: pokazali Ameriki, da se v notranjosti Azije še ne zna vojskovati, kot se pi’ed 10 leti ni znala Francija. ,
V tem se verjetno motijo. A-merika je doživela že dosti začasnih porazov in neuspehov, pa ni omagala. Tudi sedaj ne bo.
la Drang. Na seznamu je 85 imen padlih 1. konjeniške divizije, ki je imela posebno težke izgube preteklo sredo, ko je zašel en njen bataljon v rdečo zasedo. V tem boju je bila ena od dveh čet bataljona skoro uničena.
Doslej je ta seznam padlih največji, kar je bilo objavljenih o bojih v Vietnamu. Ker so rdeči odločeni tvegati vse, neozi-raje se na človeške žrtve, moramo pričakovati tudi porast izgub na ameriški strani.
Zadnje vesti
LAS VEGAS, Nev.— V včerajšnjem boksarskem nastopu tu je Cassius Clay v 12. rundi zmagal nad F. Pattersonom in tako obdržal svetovno prvenstvo v težki kategoriji.
RECIFE, Brazil. — Policija je prijela tri študente, ki so pripravljali napad s kislino na ameriškega senatorja Roberta Kennedyja, ko bi ta prišel na univerzo v Pernambucu. Kislino so mu hoteli zagnati v obraz tekom demonstracij, ki jih pripravljajo levičarji proti ameriškemu obiskovalcu.
BERLIN, Nem. — Ameriška armada je objavila, da bo z novim letom umaknila iz Zahodnega Berlina en bataljon vojaštva, ki ga je tja poslala v znani krizi leta 1961, ko so komunisti začeli graditi berlinski “zid.”
WASHINGTON, D. C. — Bivšega predsednika Eisenhowerja so s posebnim vlakom pripeljali danes ob sedmih zjutraj v Alexandrio, Va., od koder so ga nato s helikopterjem prenesli v W. Reed bolnico. Kot znano je Eisenhowerja zadela pred 2 tednoma lažja srčna kap, od katere pa kar dobro okreva.
LOS ANGELES, Calif. — Tu že nekaj dni neprestano dežuje. Pretekli teden je bilo dežja skupno 5 palcev, včeraj pa 3 nove. Povodnji ovirajo promet in povzročajo nevarnost usadov. Vse šole so zaprte.
LONDON, Vel. Brit. — Veliko Britanijo in Zahodno Evropo je znova zajel hud mraz. V veliki Britaniji je ta posebno neprijeten, ker je nastopilo zaradi njega pomanjkanje električne sile. Mraz je zajel tudi večji del alpskega področja, med tem ko je v vzhodni Evropi delno popustil.
WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je zanikalo vesti
Ples—
Slovenski dom na Holmes Avenue vabi jutri, v sredo, zvečer v svoje prostore na ples. Igrala bosta Pecon-Trebar. Začetek ob devetih.
Iz bolnice—
Mrs. Uršula Unetič z 1134 E. 76 St. se je vrnila iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, pozdrave in darila. Obiski na domu so dobrodošli!
Družabni vččer—
Baragov dom in Družabni klub Baragovega doma vabita v soboto, 27. novembra, v svoje prostore na družabni večer. Večerjo bodo začeli deliti ob sedmih, ples pa se bo začel ob pol osmih. Igrali bodo “Veseli Slovenci”.
Mleko se je podražilo—
Mleko se je že 1. novembra podražilo za cent pri kvartu. Mlekarji v senklerski okolici pravijo, da nekateri tega še vedno ne vedo in se pritožujejo zaradi višje cene.
I.epa starost—
Mrs. Kati P 1 e m e 1, Rock Creek, Ohio, ki je preje živela na E. 167 St., je dopolnila 86 let. Čestitamo in ji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva! Asesment—
Tajnica Društva Collimvood-ske Slovenke št. 22 SDZ bo pobirala asesment v petek, 26. nov., namesto v četrtek, ko je Zahvalni dan.
Društva, ki zborujejo v SND na E. 80 St., bodo pobirala asesment v sredo, 24. novembra, od 6. do 8. večer.
Iz bolnice—
Mrs. Antonia Debelak s 3533 E. 80 St. se je vrnila iz bolnice, kjer je prestala težko operacijo. Zdravi se dalje na domu. Zahvaljuje se za obiske, darila in pozdrave.
Zadušnica—
Jutri ob 7.30 bo v cerkvi sv. Frančiška sv. maša za pok. Franka Zupana ob 15. obletnici smrti.
Višji davek—
Mestni svet je včeraj povišal davek na nepremičnine za 1.2 tisočinke davčne vrednosti, največ, kar je bilo še možno na temelju zadnjega polnomočja, ki so ga mu dali volivci. Edino J. Banko iz 31. varde je glasoval proti temu povišanju. Mestni zakladnik Knuth je izjavil, da je povišanje nujno, ker mora mesto dobiti nadomestilo za 3.2 milijona manj dohodkov zaradi izenačenja n e p r emičninskega davka na tovarne in poslovne prostore z malimi stanovanjskimi hišicami.
Tri dni v zapor—
Mestni odbornik E. Turk iz 23. varde je predložil mestnemu svetu odredbo, ki določa najmanj tri dni zapora za voznike avtomobilov, ki jih zasačijo, da so pijani vozili po javnih cestah.
z Dunaja, da naj bi bila Romunija posredovala za začetek razgovorov med Severnim Vietnamom in Združenimi državami o končanju vojne v Vietnamu. Ameriški predstavniki so se res razgovar-jali o tem vprašanju z romunskimi, kot so se z predstavniki več drugih držav, vendar Romunija ni ponudila svojega posredovanja. Tu ugibajo: ali so na Dunaju romunske izjave napačno razumeli ali pa so Romuni dejansko govorili več, kot je res.
SHEEIšKA DOMOVINA, NOVEMBER 23, 1965

6117 St. Clair Ave. — EEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
i&s Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Jte Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 225 Tues., Nov. 23, 1965
Ne dvomimo, da bi predsedniku manjkalo poguma za tako politiko. Vprašanje je le, ali se bo zanjo odločil. Ima že pokoro z vietnamsko vojno, ali naj si nakoplje na glavo še politiko stabilizacije cen, ki bi prizadela ravno tiste, ki nimajo veliko smisla za njo, zato pa tem več vpliva na javnost. Očitali bodo Johnsonovi politiki, da zavira ali pa kar naravnost ubija konjunkturo, da pospešuje brezposelnost, da varčuje tam, kjer ni treba itd. Ne bodo to nove tožbe. Ker jih bodo stalno ponavljali, bodo vendarle nekaj zalegle.
Predsednikov spor s tovarnami aluminija ima torej lahko dalekosežne posledice. Ne bodo se takoj pokazale. Johnson nima navade, da se prehiti. Ne bo se tudi v gospodarskih zadevah. Mislimo, da bo imel prav s svojo počasnostjo.
SPET OGENJ V NASELBI- ne izrekel mnenje: “Sedaj pa se
ne čudim, da nas je ta človek tako temeljito porezal.” Tako močan vtis je dr. Anton Korošec s svojim nastopom naredil
V >Q'	X*:<X >>X- XX- . •X >“ * 'X • XX	V X- '
BESEDA IZ NARODA
NOVICE OD SV. VIDA
Johnson in industrija
Boj med predsednikom Johnsonom in industrijo aluminija je bil kratek in brez razburljivih scen. Morda so bile za kulisami, toda o tem ne vemo ničesar. Vsekakor pa niso tajili v Beli hiši, da je predsednik precej nejevoljen, ko je zvedel, da so cene za aluminij poskočile, akoravno so vse tri glavne tovarne že pri sedanjih cenah zaslužile čedne vsote dolarjev. Ako tudi delavci dobijo glasom zadnje mezdne pogodbe nekaj več dohodkov, to ne bi spravilo v nevarnost denarni blagor te industrijske panoge. Johnson je udaril po industriji tam, kjer najbolj zaboli: na trgu. Federacija ima aluminija več kot preveč na zalogi. Ga je svoj čas nakupovala, da ustreže vsem trem tovarnam. Sedaj se je pokazalo, da so ravno takratni nakupi postali bič, ki ga je Johnson zavihtel nad njimi. Z nekaj sto tisoč tonami namreč lahko zmede vse kompanijske načrte na trgu. Treba mu je samo naročiti, naj se zaloge federacije proda jajo po starih cenah.
Tovarne so zato kar na tihem kapitulirale. Izbrale so si v ta namen dan pred narodnim praznikom, ko so borze zaprte. Javnost je tako opazila kapitulacijo brez posebnega zanimanja.
Vkljub temu postane spor med Johnsonom in tovarnami aluminija lahko ravno tako prelomnica v predsednikovih odnosih do industrije, kot je bil svoje dni spor med Kennedvjem in jeklarnami. Kennedy je nastopil proti njim ostrejše kot je sedaj Johnson proti tovarnam aluminija. Zato je pa pozneje tudi bolj popuščal, pa vkljub temu ni mogel doseči prejšnjih simpatij velike industrije do njego vega režima.
Johnsonu se ni treba bati. da bi prišel v tako zagato, kot je prišel Kennedy, je starejši politik, ima z industrijo več praktične skušnje, kot jo je imel Kennedy, industrija aluminija pa tudi ni tako važna kot jeklarska. Vse to govori Johnsonu vprid, vse to pa tudi ne bo pomagalo, da bi ohranil staro zaupanje velikih podjetij, ki so prišla do prepričanja, da tudi Johnson ni napačen demokrat, kar se tiče gospodarstva.
Johnson je namreč pokazal s svojim stališčem v boju za in proti višjim cenam za aluminij, da so ga začele skrbeti cene. Saj vidi, kako se dnevno dvigajo, sedaj tu, sedaj tam, in da je zmeraj večje število tistih potrošnikov, ki ne zmorejo višjih cen. To bi ga še toliko ne presunilo, ako ne bi višje cene bile zanj tudi politična nevarnost. Je namreč že prišlo v navado, da mora federacija nositi odgovornost za stabilne cene. Nihče se pa ne vpraša, ali federacija tudi zmore zmeraj nositi tako odgovornost. Pri rudah in kovinah že lahko, toda ne na primer pri deželnih pridelkih, zelenjavi, sočivju, sadju itd., kjer je letina odvisna od vremena in ne od federalne politike.
Johnsonov korak bo gotovo odmeval v vsem gospodarskem življenju, najhitreje in najbolj seveda na borzah. Ako Johnsonova poteza zavre dviganje tečajev na borzah, ne bo to prav nič škodovalo ameriškemu gospodarstvu. Saj cene borznim papirjem rastejo veliko hitrejše kot cene za katerokoli blago. To spravlja v skrb tudi odgovorne voditelje našega bančnega sveta, ki zahtevajo od federacije, naj ne podpira več “borzne inflacije”, kar bi se reklo po domače: borza računa, da bo vrednost dolarja padla in da se zato konjunktura v borznih papirjih ne sme zaustaviti saj ne pomeni drugega, kot postopno prilagoditev padanju vrednosti naše valute. Borzijanci ne bodo torej odobravali Johnsonovega koraka. Podprli jih bodo tudi vsi podjetniki, ki vidijo svoje zveličanje samo v stalnem dviganju cen. Teh pa ni malo.
Nesreča je v tem, da taki podjetniki navadno vedrijo in oblačijo v našem časopisju, v našem radiju in na naši televiziji. Po tej poti lahko močno vplivajo na javnost in bodo gotovo poskusili, da svoj vpliv tudi uveljavijo. Johnson mora biti torej pripravljen na polena, ki bodo letela nanj od vseh strani. Mora se pa nanje navaditi.
Je namreč že napovedal, da bo od sedaj naprej njego va administracija posvečala več pozornosti življenjskemu standardu malih ljudi, ki obenem tvorijo tudi večino volivcev. Ne bo več samo skrbel za višje dohodke, saj od njih nimajo ljudje drugega kot da pokrivajo večje izdatke. Bo gledal, da se ustalijo tudi cene.
Seveda bo moral biti pripravljen na prvi in glavni ugovor. Kako naj federacija zavre dviganje cen, ako ga °na drugi strani sama s svojo finančno politiko podpira. Dokler bo federacija samo trošil^ denar, pri tem pa nič mislila, odkod ga jemlje, je nemogoče, da bi se cene ustalile.
Če hoče torej Johnson zaustaviti dviganje cen ne samo v industriji, ampak v vsem gospodarstvu, mora revidirati svojo proračunsko, kreditno in investicijsko, pa tudi davčno politiko. Revizija bo seveda nalagala bremena, njegova skrb pa bo morala biti, da bodo bremena pravilno razdeljena na vso deželo.
Cleveland, O. — OBLETNICA ŠKOFOVEGA POGREBA. — Danes teden je bila že šesta obletnica smrtinega dne škofa dr. Gregorija Rožmana, kar smo pred šestimi leti položili v posvečeno zemljo v Lemontu njegove zemske ostanke. Ves pretekli teden je bil njegov grob v jesenskem cvetju in sveče so gorele na njem. Med drugim je dala prižgati svečo na njegov grob in položiti nanj šopek cvetja tudi Zveza slovenskih protikomunističnih borcev .Po njenem naročilu je bila tudi pretekli torek pri oltarju Marije Pomagaj v Lemontu sv. maša za večni dušni mir in pokoj njegov. Pri Sv. Vidu v Clevelandu pa bo prihodnjo nedeljo, 28. nov., ob 10. dopoldne opravljena zanj še ena sv. maša. — Molimo še naprej zanj! če je mogoče, se ga spomnimo prav vsak dan v svojih molitvah.
SEDEMDESETLETNICA SE NATORJA FRANCETA J. LAUSCHETA. — Dne 14. nov.
I.	1. je bilo 70 let, odkar je bil rojen v Clevelandu današnji ameriški senator naš rojak France
J.	Lausche. Njegovemu očetu je bilo ime Lojze, materi pa Frančiška; pisala pa se je Milavec. V družini je bilo sedem otrok; France je bil drugi po vrsti. — France se zasebno in tudi javno zelo rad s spoštljivostjo in hvaležnostjo spominja svoje mate-re. Njej se spet in spet zahvaljuje za vse, kar je dosegel, najbolj pa ji je hvaležen za prelepo slovensko pesem in besedo, katere se je od nje naučil. Na ta način dela čast sebi, pa ne samo sebi, marveč tudi vsem nam. Hvala mu! In še na mnoga leta! Tudi zanj smo dolžni moliti!
POZDRAVNA BRZOJAVKA SENATORJU FRANCETU J. LAUSCHETU. — Zveza slovenskih protikomunističnih borcev, ki ima svoj sedež v Clevelandu in v kateri so združeni slovenski protikomunistični borci, organizirani po samostojnih društvih širom po vsem svobodnem svetu, je poslala preteklo nedeljo rojaku g. Francetu J. Lauschetu, senatorju v Washingtonu, ob priložnosti njegove 70-letnice prisrčno čestitko. Obenem se mu je tudi zahvalila za vse, kar 'je storil v dobro slovenskega
vzhodnem delu slovenske domovine.
DR. JAN. E. KREK-KOROŠ-ČEVA PROSLAVA. — V soboto, 27. t. m., bo že sto let od rojstva dr. Janeza Evangelista Kreka in oseminštirideset let od njegove smrti ter petindvajset let, odkar je 14. decembra 1940 umrl v Belgradu dr. Anton Korošec, rojen 12. maja 1872 v Bi-serjanih pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Slovenska skupnost se ju bo spomnila s posebno spominsko prireditvijo, ki bo v nedeljo, 12. decembra 1.1., ob 3. uri popoldne v dvorani slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collin-woodu.
MIKLAVŽ JE ŽE BLIZU. Samo še dva tedna in bo tu. O-troci, pa tudi starši dobro vedo, da bo to pri Sv. Vidu v nedeljo, 5. decembra t. L, ob treh popoldne. — Pred Miklavževim obdarovanjem mladine bo mladinska igrica, ki jo je nalašč za letošnjo priložnost napisala gdč. učiteljica Zina Velikonja. Obstaja iz dveh prizorov. V prvem prizoru bomo videli, kako se slovenski otroci pri Sv. Vidu pripravljajo na sprejem sv. Miklavža, ki jih bo s svojim nebe-šikim spremstvom vsak čas obiskal. V drugem prizoru pa se bomo preselili v nebesa, kjer bomo videli, kako pa se tam angelci pripravljajo, da sprejmejo svojega nebeškega prijatelja na o-bisk v vidovski mladini. Lepo in zanimivo bo vse to.
MIKLAVŽEVA PROŠNJA K MATERAM. — Vidovski Mi-Klavž rabi letos veliko peciva, primernega za obdarovanje o-trok. Kakor druga leta se tudi letos obrača do Vas, matere, žene in dekleta, da mu pri tem pomagate. Hvaležen Vam bo. Kar boste pripravile, prosi, da prinesete v soboto, 4. dec., med 2. in 4. uro popoldne v družabno sobo (Social Room) v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Takrat bodo že začela šolska dekleta in matere pripravljati Miklavževa darila za otroke, pa morajo vedeti, kaj in koliko dati v vsak zavitek.
MIKLAVŽEVO NAZNANILO STARŠEM, TETAM IN STRICEM. — Vsa slovenska šolska j mladina od Sv. Vida bo dobila enotna darila od svojega nebe-
NI. — Odkar je v soboto, 19. junija 1.1., zvečer pogorela Oblakova trgovina na 6612 St. Clair aveniji, ni bilo večjega požara v slovenskem delu St. Clairja. nanj. Treba je pri tem pojasniti, Večji požar smo imeli spet pretekli petek, 19. nov. t. L, popoldne, ko je gorela tovarna American Metal Treating Co. na 1043 E. 62. cesti. Poleg ostrešja, ki je zgorelo, je napravil ogenj precej škode tudi v notranjosti tovarniških prostorov, posebno na strojih. Ker je ta tovarna sredi stanovanjskega naselja in je v njej stalno več požarov, zato si žele okoliški posestniki hiš, da bi bila kam drugam, na kateri bolj primeren kraj, premeščena. Tovarna je manjšega obsega, toda stalno dobro zaposlena.
PROŠNJA SLOVENSKE ŠO LE. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu se vsako leto za Miklavža obrne s posebno prošnjo na javnost za podporo. Hvala Bogu,
Slovenska šola pri Sv. Vidu ima nekaj stalnih podpornikov in dobrotnikov, ki ji s svojim prispevkom pridejo vsako leto na pomoč. Letošnja prošnja Slovenske šole prihaja k njim v času, ko nas vse mogoče javne in cerkvene ustanove in organizacije kar zasipavajo s prošnjami za podporo. Odbor staršev Slovenske šole upa, da mu bodo ostali vsi šolski dobrotniki tudi letos zvesti in da se bodo tem pridružili še novi. Hvala vsem!
NAPREDEK ZADNJEGA TEDNA. — Dne 7. t. m. je bilo stanje nabirke, zbrane za škofijski srednješolski sklad pri Sv.
Vidu, $34,920; dne 14. t. m. pa je nabirka dosegla že $45,473, se pravi, da se je v enem tednu povečala za $10,553; teden pred tem pa se je zvišala za $11,230.
— Župnijski pobiravci in pobi-ravke so še vedno pridno na delu. Sicer je pa do cilja še daleč.
SLOVENSKE DUHOVNE VAJE ZA MATERE, ŽENE IN DEKLETA. — Od petka, 26., pa do nedelje, 28. nov. t. L, bodo v tukajšnjem škofijskem domu slovenske duhovne vaje za matere, žene in dekleta, ki jih bo vodil misijonar prof. Karel Wol-bang CM. Do zadnje nedelje se je iz župnije sv. Vida priglasilo zanje že 30 žensk, pa se jih bo gotovo še nekaj; gotovo pa se jih bo udeležilo tudi toliko iz drugih slovenskih župnij. Čas za priglasitev je še vedno, toda prav nujno je že. Ne odlašajte več! Priglase sprejemajo vsa slovenska župnišča v Clevelandu-	J. S.
da je bil bratranec Tone samo pritegnjen, ker že takrat so komunisti znali najti ljudi, ki so pozabljali, da je zadevo treba v temelju poznati in se šele potem za njo ogreti, če se pokaže vredna žrtev. Bratranec Tone je bil samo predhodnik “koristnih budal”, ki bi ga komunisti brez žalosti žrtvovali, če bi padel v nesrečo, z mirno ugotovitvijo, da “žrtve pač morajo biti”.
♦
Dr. Janeza Evangelista Kreka osebno nisem poznal, pač pa sem o njem marsikaj slišal od drugih, ki so ga videli osebno. Kramarjev oče, Jože Čimžar, je ob neki priliki povedal: “Sklican je bil politični shod v Kamniku. Rečeno je bilo, da bo govoril dr. J. E. Krek. Od vseh krajev smo drli tja, ker o Kreku smo dosti slišali, poznali ga pa nismo. Ves trg v Kamniku je bil natrpan ljudi. Dr. Krek nas je razočaral; nosil je pokvečen klobuk in njegova suknja je bila nekam povaljana. (Dr. Janez E. Krek, kot znano, ni nič kaj dosti dal na svojo zunanjost.) Ko pa je pričel govoriti, so njegove besede zadevale tako, da smo pozabili nase in živeli čisto z njim. Do neke mere nas je tako pritegnil, da smo kar malo ponoreli od navdušenja. Nič več nas ni motila njegova nekoliko zanemarjena zunanjost: zaslutili smo veličino njegovega srca.”
Dva moža: dr. Janez Evangelist Krek, človek malih ljudi, ki jim je kazal pot samopomoči do boljšega gospodarsko-poliličnega stanja; dr. Anton Korošec, poli-
IZ NAŠIH VRST
Demopolis, Ala. — Pošiljam Vam enoletno naročnino za A-meriško Domovino. Najlepše se zahvaljujem za obvestilo. Vse pri listu pa lepo pozdravljam.
Vaš naročnik Jože Miklič *
Helena, Mont. — Pošiljam Vam enoletno naročnino in hvala za obvestilo. Z listom smo zelo zadovoljni in z veseljem vse preberemo. Škoda le, da smo tako daleč od Clevelanda, kar tri dni roma časopis do nas. Vendar smo se že na to navadili in nas nič več ne moti. Vsem pri časopisu pošiljamo lepe pozdrave. Ker pa so božični prazniki že blizu, želimo vsem blagoslovljene praznike in srečno novo leto.
Alojz Jenko
•
Pittsburg, Kan. — Spoštovana Mrs. Debevec! Vedite, da je Vaš dnevnik Ameriška Domovina kot dnevna hrana, brez katere ni možno življenje. Samo smrt me bo ločila od tega časopisa. Uvodna in nasledna stran lista prekosita vse dnevnike, kar jih izhaja v deželi. Želim upraviteljem in uredniku lista vso srečo, zdravje in uspeh, da bi list živel in izhajal še mnogo let, ker je tako bogat po vsebini. Prav lepo pozdravljeni in želim Vam obilo uspeha.
Ignac Gaberšek
*
Toronto, Can. — Spoštovano uredništvo! Zahvaljujemo se za obvestilo o zapadli naročnini. Malo smo pozni s plačilom, pa upam, da nam ne boste zamerili. S časopisom smo zelo zadovoljni, saj prinaša toliko lepih in odkritosrčnih novic. V pri-
tik velikega kova, preudarno hodnjem letu Vam želimo veli-
Spomlnsld dsfgwi
stvaren. Oba moža vredna, da ne pozabimo na nju in se jih bolj živo spominjamo ob večjih spominskih dobah: 100-letnica in 25-letnica: rojstva enega in smrti drugega. To bomo storili posebej na prireditvi 12. decembra 1965 popoldne v šolski dvorani Marije Vnebovzete v Col-linwoodu. lanez Ovsenik
Slevan pripravlja kosiserš
ves
imena” in dalje posebej še tudi škega patrona. Sv. Miklavž pa za o, aa je s svojim vplivom in; bo seveda rad otrokom razdelil s svojo besedo predstavil ameri- tudi tista darila, ki jih bodo za-3-i javnosti resnični položaj slo-1 nje še posebej pripravili starši v e n.s k ega naroda v današnji ko-1 tete in strici. Vsa ta darila dajte mumsticni Jugoslaviji, zlasti pa j prinesti ravno tako v družabno
v Sloveniji”.
Enako je posebej še clevelandsko Društvo slovenskih protikomunističnih borcev poslalo g. senatorju ob tej priložnosti svoja prisrčna voščila in iskrene pozdrave.
OBČNI ZBOR DRUŠTEV SLOVENSKIH P R OTIKOMU-NISTICNIH BORCEV V CLEVELANDU. — Prihodnjo nedeljo, 23. nov. 1.1., ob 3. popoldne bo imela v Baragovem domu na St. Clairju svoj deveti redni letni občni zbor Zveza društev slovenskih prot ikomunističnih borcev. Kot znano, vodi to zvezo pisatelj Karel Mauser; njen tajnik pa je Jože Melaher, ki je stal v času sovražne okupacije Slovenije na čelu slovenskih vojaških odpornikov v severo-
sobo (Social Room) šole pri Sv. Vidu v nedeljo, 5. dec., med 9. in 12. uro dopoldne odnosno med 1. in 3. uro popoldne. Na ta darila napišite razločno in z velikimi črkami ime in priimek obdarovanca z njegovim naslovom. Ko boste oddajali ta darila, prosimo, če morete, primaknite skromen prostovoljen dar Slovenski šoli za kritje njenega vzdrževanja. Hvala vam za to pomoč!
ŠE ENO OBVESTILO. — Letos ne bodo otroci Slovenske šole prodajali po domeh vstopnic za k miklavževanju. Vstopnice se bodo dobile samo pri vhodu v prireditveno dvorano. Mladina ne plača nobene vstopnine, pač pa velja ta za odrasle, t. j. po 1 dolar za osebo.
Cleveland, O. — Leta 1920 komunisti poskusili, koliko so močni, da bi uvedli v Jugoslav! ji svoj režim. Poskus je bil zelo resen, ker so s splošnim železničarskim štrajkom ustavili promet na železnici.
Takrat je bil minister za železnice v Beogradu dr. Anton Korošec. Politično življenje je bilo precej zapleteno in mir državi ne posebno trden. Treba je bilo pametnih in trdih odločitev. Dr. Anton Korošec je izvršil to tako, da je dal enostavno vse železničarje vpoklicati v vojaško službo. Upreti se vojaški mobilizaciji komunisti le niso upali in štrajk je bil zlomljen. Tako je bila nevarnost, da bi Jugoslavija že leta 1920 padla pod komunistično knuto, odstranjena.
Moj bratranec Tone je bil tudi v nekem štrajkovnem odboru. Držal je zvezo med Ljubljano in Jesenicami. Včasih je napravil mal ovinek ter se zglasil pri nas na domu in smo bili o vsem poteku štrajka kar dobro poučeni.
Leta 1921 je bil v Kranju Gorenjski orlovski tabor in na tega je kot glavni govornik prišel dr. Anton Korošec. Moj bratranec Tone je takrat nalašč prišel k nam na obisk z namenom, da spozna moža, ki jim je (komunistom) tako zmešal račune. Ko je tabor minil, je bratranec To-
Euclid, O. — Jesenski koncert pevskega zbora Slovan bo v nedeljo, 5. decembra 1965, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, O. Pričetek bo točno ob 4. uri popoldne. Zbor je znan, člani tega zbora se radi udeležujejo koncertov raznih drugih zborov. Po vsaki prireditvi pa radi zapojejo skupaj z občinstvom in tako zabavajo navzoče občinstvo. Upamo, da bo tako tudi po koncertu 5. decembra.
Poleg celotnega zbora bomo zopet slišali priljubljeni oktet tukaj rojenih pevcev. Nastopili bodo tudi v kvartetu in duetu. Peli bodo skoraj same slovenske pesmi, katere najraje pojejo in katere občinstvo najraje poslu-ka. Pevci so se pod spretnim vodstvom svojega učitelja Franka Vauterja prav dobro pripravili za ta koncert. Verjetno bo ta koncert eden najboljših, kar so jih pripravili do sedaj. Poleg že znanih bodo zapeli tudi več novih pesmi, ki so jih prejeli iz Ljubljane preteklo poletje. Vse pesmi so zelo melodične in prirejene nalašč za moški pevski zbor.
Vabimo vse ljubitelje lepega petja, da se udeležijo tega koncerta, ki jim bo nudil res prijeten užitek. Po koncertu bo pristna domača zabava. Servirana bo okusna večerja, poskrbljeno bo tudi za druga okrepčila. Za ples bo igrala Grabnerjeva godba, da se bomo lahko vrteli, dokler nas bo volja.
Vstopnice so v prodaji pri pevcih in klubskih prostorih, še enkrat prav prijazno vabimo vse ljubitelje petja iz Euclida in iz okoliških naselbin.
Joe Durjava
ko novih naročnikov. Želimo Vam tudi blagoslovljen Božič in srečno novo leto.
Družina Alojzija Petriča
9
Pueblo, Colo. — Spoštovano u-redništvo! Pošiljam Vam enoletno naročnino za časopis. List mi je zelo \Tšeč in vse prečitam-Brez njega bi mi bilo zelo dolgčas. Lepo pozdravljam vse so-trudnike lista, kakor tudi vse znance, ki prebirajo Ameriško Domovino.
Štefan Zorc in družina
Geneva, O. — Draga Mrs. Debevec! Pošiljam Vam enoletno naročnino za Ameriško Domovino. S časopisom sem zelo zadovoljna in Vam pošiljam lepe pozdrave.
Mrs. Mary Nousak
Drog s prometnimi znaki prilepljen na tla
Drogov s prometnimi znaki ne bo več treba zabijati v beton, čeprav bodo stali na pločniku ali sredi ceste. Neka tovarna iz Birminghama je prikazala na razstavi v Londonu prometne znake, ki jih kar prilepijo na tla. Novi način je uspešno prestal preizkušnjo na najprometnejših ulicah angleških mest.
Delavec, ki postavlja drog, mora paziti predvsem na to, da se tla in spodnji del droga čisti. Na tla položi podstavek iz pol-sti, ki ga je bil namočil v posebno lepilo. Nanj pritisne drog, lepilo se posuši v pol ure.
Lepilo je dovolj močno, tako da je drog dobro pritrjen tet more vzdržati, če se vanj zaletavajo pešci v gneči, vzdrži pa tudi v slabem vremenu. Če se v drog zaleti vozilo, se polstena obloga strga, tako da ostanejo tla nepoškodovana, drog s prometnim znakom pa je le malo poškodovan in ga je mogoče p°' staviti nanovo.
Razlaga sanj po telefonu
Johannesburška pošta je uvedla novost. Zgodaj zjutraj lahko naročniki povedo po telefonu, kaj se jim je sanjalo.
Deset minut kasneje dobij0 telefonično razlago svojih sanj' hkrati pa tudi napotke za ravna' nje v zvezi s sanjami...
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Dva važna dogodka med nami
Eden je že bil, drugi šele pride. Dogodek, ki je bil, ki je že friimo, je bil malo opažen na zunaj. V cerkvi so ga sicer “s prižnice” oznanili, a se velika večina ni zmenila zanj. Bil je to sestanek Društva N.I.J., ki je bil v nedeljo, 14. novembra. Sestanek sam na sebi tudi ni bil nič Posebnega, saj je mnogo članov naanjkalo.
Kar je bilo pomembno, je bila Vsebina sestanka. Vsebino mu je Pa dal predavatelj prof. Lojze Ambrožič, ki je govoril o učinkih, opazkah in o vplivu Vatikanskega koncila, torej o zadevah, o katerih bi moral biti vsak katoličan temeljito na tekočem, de hočemo, da bo koncil uspel že v dobi našega življenja in rodil kake uspehe. Da je bila vsebina sestanka pomembna, je pokazala debata, oziroma člani, ki so Po predavanju raztegnili sestanek s vprašanji in odgovori vsaj za dolžino celega predavanja.
Med predavanjem in debato je bilo nakazanih veliko število Vprašanj, o katerih bi člani želeli, da se na društvenih sestankih °bravnavajo. Društvo je cerkve-fro-verska organizacija, ki ima nalogo, da formira katoliško prepričanje mož in fantov ter jim nudi verske izobrazbe. Ta izobrazba pa mora iti z duhom ča-sa prilagojena potrebam članov.
Prva naloga Društva N.I.J. Pri Mariji Pomagaj je ustaviti odpadanje starih, preizkušenih članov in pritegnitev novih. Reka mož in fantov se zliva vsako nedeljo po Manningu iz cerkve In le nekaj kapljic od te reke Pade vsako drugo nedeljo v dvo-Vano na sestanek Društva N.I.J.
Drugi važen dogodek pa šele Pride:
njihove pomoči” kot prav Indijance v Kenori.
Predsednik vlade Pearson je pretekli teden dejal v New Yor-ku) kjer mu je Society of the Family Man podelila priznanje, da je Kanada odločno proti sto-pitvi z Združenimi državami. Prav v tem nasprotovanju je največja moč proti razbitju Kanade v pokrajine in njen angleški ter francoski del. Kot celota ^ma Kanada možnost lastnega bilo prihranjenega in ohranjene- obstoja, razdeljena po vsej ver-ga za Slovence prav zaradi delovanja te denarne ustanove, ki povezuje Slovence živeče na o-
sprememba prinaša tudi druge ugodnosti, ker razbremeni tiste mesece okoli novega leta, ki so vedno z delom najbolj natrpani.
Hranilnica in posojilnica je tako letos zaključila svoje osmo leto starosti. V tej kratki dobi bi bila vrsta uslug, ki so jih bili deležni od nje člani, dolga, dolga. Občni zbor bo pokazal v številkah koliko tisoč dolarjev je
zemlju Velikega Toronta.
O uspehih preteklega leta bomo pa poročali po občnem zboru.
jetnosti ne bi mogla preživeti.
KRIŽEM PO KANADI
Kanada in Francija sta podpisali sporazum o kulturnem, znanstvenem in tehničnem sodelovanju. Zunanji minister Martin je izjavil, da pokrajina Quebec lahko sklene s Francijo o kulturnem sodelovanju še svoje lastne dogovore. Prvotno je bilo o pravilnosti takih dogovorov nekaj dvoma, kajti mednarodni dogovori spadajo v delo-
V Saskatoonu v Saskatchewa-nu so včeraj uvedli odredbo o prepovedi hoje čez cesto kjerkoli po volji. Odslej mora vsakdo krog zvezne vlade in ne pokra-
Občni zbor Hranilnice
%
*1* posojilnice slovenskih župnij
V nedeljo, 28. novembra, popoldne bo v cerkveni dvorani Darije Pomagaj na Manning Ave. redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice slovenskih nuPnij. Letošnje finančno leto je hilo dolgo samo devet mesecev. Reorganizacija je bila potrebna '2alo, da bodo finančna leta sovpadala z leti starosti. Poslovanje se je začelo pred osmimi leti V mesecu septembru in tako se 1 0 sedaj vsako finančno leto zaključilo koncem septembra. Ta
Oramofonske ploši©
PRAVKAR DOSPELE
iz starega kraja!
Velika izbira. Zahtevajte katalog.
o o srn e i
^	355 St. Clair Ave. W.
■IfTonto. Ont. Tel.: LE 5-7269
iti do križišča, kjer je zaznamovan prehod in tam iti preko ceste. Kogar bo policija dobila, ko bo šel preko ceste drugod, bo moral plačati $2 kazni. Mestni svet je odredbo sprejel že pred več tedni, pa jo niso uvedli do včeraj, ker so trdili, da se morajo prebivalci najprej z novo u-redbo temeljito seznaniti.
Odpor proti njej je kljub temu izreden, neki odvetnik je kar naravnost izjavil, da je odredba posebno za zimski čas neprimerna. Kdo more siliti pešca, da bo pri hudem mrazu in vetru šel do prehoda ob koncu bloka, ko se vsakemu mudi, da pride čim preje v zavetje in na gorko. Pomislimo, da so imeli v Saskatoonu že pretekli teden 12° F pod ničlo. Seveda se za novo odredbo ni nihče menil. Policija ni z novo odredbo nič kaj zadovoljna, za njo je premalo učinkovita. Ona bi rada za prehod preko ceste na nepravem kraju imela kazen $25, za voznika avtomobila pa, ki ne bi na predpisanem prehodu dal pešcu prednosti, kazen $50.
*
V Kenori v zahodnem Ontariu imajo težave z Indijanci, ki žive v mestu in na mestnem robu v razmerah, ki so komaj kaj različne od slumov. Indijanci se radi vdajajo pijači in povzročajo natol pijani razne izgrede in nasilja. Belo prebivalstvo mesta se za te razmere ni brigalo veliko, dokler niso vzbudile pozornosti tudi drugod. Kenora hoče kot znano turistično središče o-hraniti dober glas, zato se je sedaj začela močnejše zanimati za indijansko vprašanje. Dr. D. G. Hill, direktor pokrajinske Komisije za človeške pravice, je izjavil, da je “položaj v Kenori najbolj resen in da on ne pozna nobene narodnostne skupine v pokrajini v bolj obupni potrebi
SKUPINSKA POTOVANJA V SLOVENIJO
SS QUEEN MARY — 23. aprila iz New Yorka s povratkom 28. junija Preko Cherbourga. — Cena US 8340. — Vključno vlak do Ljubljane in nazaj US $393.
ARKADIA — 30. aprila iz Montreala s povratkom 30. junija iz Le Havre. — Cena Can. $337.10.
ZNIŽANE CENE JET LETALOM ZA 1966 — pod pogojem vladne
odobritve.
turistična za 21 dni:
Nev/ York — Ljubljana US $395	Toronto — Ljubljana Can. $450
NOVO v 1966: Skupinska potovanja s plačanim hotelom v Sloveniji.
Naša prva skupina Montreal—Ljubljana dne 6. julija. Cena Can. $449.
v uaprej plačani listki. — Mi Vam napravimo prošnjo na Immigra-r1011. Jugoslovanski konzulat in Vas seveda točno obvestimo o pri-hodu Vaših.
Emigrantska cena Ljubljana — Toronto Can. $271.
NOVO v 1966: Skupinsko potovanje Vaših iz Evrope z ladjo v New 0rk ali Montreal. Cena v obe smeri začne od US $250, pa več.
Zahtevajte točne informacije za vsa gornja in druga potovanja, ■u Vam nudimo vse usluge za potovanje, kot potne listine, vizume, ^ajem avtomobila ali prevoz tega, prodaja valute, dinarjev, kovčkov. — Notarski posli.
Would maviL s e u ¥ i o e ltd
238 COLLEGE ST., TORONTO 2B, ONT. — WA 3-4868, WA 3-4261
j inskih.
*
Vodnik konservativne stranke J. Diefenbaker je menda le pripravljen ■ stopiti z vodstva stranke, toda za svojega naslednika hoče človeka, ki ima dovolj skušnje z zveznem parlamentu.
*
Novo izvoljeni parlament, 27. odkar Kanada obstoja se bo sestal k rednemu zasedanju 18. januarja 1966. Nekaj so napovedovali, da so bo sestal še pred Božičem, uradna objava o sklicanju je napravila konec nejasnosti.
Dr. Percy Moore, ki je bil do pred enim letom direktor v zveznem uradu za zdravstvo, je dejal, da je mogoče v zdravstvenem oziru skrbeti za prebivalstvo na severu dežele le v o-kviru zvezne vlade, posebno velja to za Severozahodno ozemlje.
*
Poljedelski minister Harry Hayes je dosegel, da bodo znova prešteti glasovi parlamentarnih volitev 8. novembra v njegovem volivnem okraju v Alberti. Po prvih podatkih je Hayes zmagal z 889 glasovi večine nad svojim konservativnim .tekmecem R. Ballardom. Ko pa so bili prešteti še glasovi vojaštva in od volitev odsotnega uradni-štva, je imel Hayes 158 glasov manj kot njegov tekmec.
*
Ontario Hydro-Electric Power Commission je priznala, da je bil vzrok prekinitve električnega toka v njeni elektrarni A-dam Beck 2, kjer razvajale! toka niso delovali kot treba. Ko je odvišna električna sila butnila po vodih v Združene države, tam varnostne naprave, ki bi morale to odvišno silo odklopiti, tudi niso delovale, kot bi morale. Ontario Hydro je že dobila štiri zahteve po odškodnini zaradi te prekinitve toka, brez dvoma pa jih bo še veliko več in zahteve pojdejo v milijone. ---------------o--------
Rusi so Hanoi dobro založili s protiletalskimi raketami
HANOI, Sev. Viet. — Tuje obveščevalne službe so dognale, da je severnovietnamska vlada postavila okoli prestolice 35-40 začasnih oporišč za protiletalske rakete. Raket pa ni na oporiščih samih, jih imajo skrite drugje in jih po potrebi hitro dovažajo in montirajo. Tudi industrijsko središče Haiphong, kakih 50 milj vzhodno od Hanoija je dobro zavarovano s protiletalskimi raketami.
Vietnamska vlada je opozorila prebivalstvo, da se hitro, bliža j čas, ko bodo padale na mesta v Severnem Vietnamu ameriške bombe. Rusi so poslali vse ra-
Peiping dolži Moskvo sodelovanja i ZDA v naporih za konec vojne v Viehtamu
Spor med rdečo Kitajsko in Sovjetsko zvezo v pogledu ciljev komunizma in zlasti sredstev za njihovo dosego je šel tako daleč, da ni več izgledov za sporazum med obema komunističnima velikanoma.
TORONTO, Ont. — Iz vzhod- svojega obiska v preteklem fene Evrope je uspelo Londonu! bruarju v Peipingu poudaril po-
dobiti tajna pisma, ki sta jih izmenjala Moskva in Peiping o svojih pogledih na vojno v Vietnamu. Ta pisma kažejo jasno, da Sovjetska zveza in rdeča Kitajska ne gledata enako na položaj v Vietnamu, ampak da se njuni interesi tam križajo. To je očitno zlasti iz pisma Kitajske Komunistične partije. O obeh teh pismih je nedavno razpravljal znani angleški poznavalec komunistične partije. O dveh teh Crankshaw v londonskem listu “Observer”. Iz tega članka posnemamo tu glavne ugotovitve.
Pismi razkrivata v podrobnostih ruske napore za končanje vojne v Vietnamu. Mečeta pa tudi luč na ozadje strupenega kitajskega napada na rusko vodstvo v začetku tega meseca, pravi Crankshaw, nato pa razpravlja takole.
Besnost kitajskega napada kaže, da so se kitajski vodniki v nevarnosti izobčenja iz komunističnega svetovnega gibanja odločili prinesti vprašanje v javnost na svoj lasten način, pa naj to pripelje, kamor hoče. Kitajci so v svojem pismu predstavili “sovjetsko manevriranje z Vietnamom” za “izdajo komunizma ameriškim imperialistom in kot poskus svoje vojaške infiltracije v Vietnam in samo rdečo Kitajsko”. Kitajci očitajo Rusom, da ne skušajo le pogasiti ‘rjoveče plamene’ vietnamske revolucije, ampak skušajo skupaj z Združ. državami doseči tudi gospod-stvo nad vsem svetom. Omenjeni pismi kažeta tudi ozadje ruske dejavnosti v Vietnamu od začetka ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam v preteklem februarju, ko se je nahajal tam ravno predsednik sovjetske vlade Kosygin. Rusi so se prizadevali vztrajno za končanje vojne v Vietnamu in pritiskali na Hanoj, naj se začne pogajati o miru z Washingto-nom, pa mu nudili istočasno jamstvo proti ameriškemu napadu na sam Severni Vietnam.
Kitajsko pismo pravi v odgovoru na rusko med drugim:
“Centralni komitet Kitajske komunistične partije ne soglaša z vašim predlogom od 3. aprila o vrhunskem sestanka Vietna-I ma. Kitajske in Sovjetske zveze.
! To je čisto nekaj navadnega v odnosu med bratskimi partijami, vendar nas Vaše pismo od 17. aprila zaradi tega prijema in gre celo tako daleč, da nas obrekuje, da ‘dajemo pogum napadalcem’.
Kje je tu kako znamenje o neodvisnosti in enakosti v odnosih
trebo pomagati “ZDA najti pot iz Vietnama, med tem ko je Peiping odgovarjal, da “sedaj ni čas za pogajanja . .. Kosygin naj bi bil sprejel kitajsko stališče, pa je takoj, ko se je vrnil v Moskvo, začel za hrbtom Kitajske in Vietnama s poskusi doseči “mirovna pogajanja”.
Na 16. februarja, na dan Ko-svginovega povratka v Moskvo, je sovjetska vlada predložila Vietnamu in Kitajski sestanek mednarodne konference o Indo-kini, kar naj bi bilo dejansko sprejetje stališča o ‘brezpogojnih razgovorih’. .. Kljub odklonitvi tega predloga od strani Severnega Vietnama in ne da bi čakala na odgovor Kitajske je Moskva razpravljala o taki konferenci s Francozi.
Mesec nato je o takih ‘pogajanjih brez pogojev’ spregovoril ameriški predsednik Johnson. Kitajska partija trdi, da je Kosygin temu predlogu pripravljal pot. Ko je bil Johnsonov predlog v Hanoju odklenjen, naj bi bil Kosygin namignil, da bi bili razgovori mogoči, če bi le Amerika prekinila bombardiranje. Tudi to naj bi bilo po mnenju Peipinga predloženo v tesnem ‘sodelovanju’ Moskve z ameriškimi napadalci...
Kitajska Komunistična partija nato sprašuje tovariše v Kremlju:
“Če bi mi pokazali enotnost z vami, ali ne bi to pomenilo, da vam sledimo v iskanju prijateljstva in sodelovanja z napadalci ZDA v podrejanju vietnamskega vprašanja sovjetsko--ameriškemu sodelovanju za go-spodstvo nad svetom? Ne, mi ne bomo nikdar storili kaj takega! Kitajska komunistična stranka stori vse, kar je v njeni moči, da bi dala učinkovito pomoč borbi d o m o 1 j ubnega vietnamskega ljudstva proti ameriški napadalnosti ...”
Kitajci se nato obregujejo ob sovjetsko pomoč Vietnamu, ki ni primerna “ne po količini ne po kakovosti” v pogledu na moč, ki jo Sovjetska zveza predstavlja. Sovjetsko zvezo prijemajo tudi zaradi očitkov, da naj bi bila rdeča Kitajska kriva zakasnitve pošiljanja ruske pomoči v Vietnam ... Kitajci trdijo, da so naglo prepeljali vso sovjetsko pomoč v Vietnam.
Peiping nato trdi, da je hotela Sovjetska zveza poslati preko Kitajske v Severni Vietnam brez predhodnega pristanka tega 4,000 mož svoje redne armade in dobiti eno ali dve letališči
malo zanimajo za vežbanje v gverilskem vojskovanju v džunglah. Če le mogoče, se jim izmikajo. Ako pa že morajo iti na vaje v džungle, pa skušajo biti tam čim krajši čas. Dnevnik trdi, da so taki oficirji še premalo “zgrajeni” in priporoča generalom, naj oficirjem dajo več prilike, da spoznajo vso vrednost strategije tovariša Mao-Tsetunga.
V članku je tudi nekaj nami-gavanja o trenjih med starejšimi oficirji, iki so se udeležili državljanske vojne, in političnimi komisarji, ki pripadajo mlajšemu rodu. Stara rdeča garda ni ravno navdušena za nauke, ki jih mora poslušati iz ust mladih komunističnih agitatorjev. Tudi to ni dnevniku po volji. Komunističen katekizem ostane katekizem, akoravno ga razlagajo mladi tovariši. Na to naj bi stari tovariši nikoli ne pozabili.
sebho delegat j e velikih ameri-riških tovarn, ki vsi pridno investirajo dolarje v francoske tovarne v prepričanju, da bo EGS obstala in omogočila donosne posle.
CLEVELAND, O.
Help Wanted — Female
Secretary
for sales department. Telephone and general work. Five day v/eek.
MORITZ STEEL CO.
6515 Juniata Ave.
For appointment call Miss Reiss EX 1-9000.	(227)
MALI OGLASI
Moskva objavila rov proračun in siov plan
Glavna skrb bo posvečena dovršitvi začetih industrijskih investicij.
MOSKVA, Rus. — Začetkom decembra bo tradicionalno zasedanje ruskega parlamenta, ki naj v par dneh odobri ne samo federalni proračun, ampak tudi gospodarski plan za prihodnje leto. Proti pričakovanju je pa režim razglasil načrt proračuna in plana že nekaj tednov pred parlamentarnim zasedanjem. Najbrže je hotel opozoriti rusko javost, da v Kremlju sedaj mislijo zares, kadar nepovedu-jejo spremembe v ruskem gospodarstvu. Proračun in plan sta res sestavljena v duhu reform. Postavke o velikih investicijah v težko industrijo so izginile. Ni več nobenega prorokovanja, kolik novih tovarn v lahki industriji po postavljenih. Vse obljube se tičejo samo investicij v elektrarne, strojno in kemično industrijo. Glavna skrb bo pa posvečena dovršitvi začetih industrijskih investicij. Režim namreč ponovno izjavlja, da ne bo začel s postavljanjem novih tovarn, dokler ne pridejo v o-bratovanje tiste, ki do sedaj še niso dovršene, nekatere med njimi kar celo vrsto let.
Proračun in plan poudarjata dalje skrb za potrošnika. Vse gospodarsko življenje, posebno proizvodnja in trgovska mreža, mora služiti interesom konsu-mentov. Zelo skop je pa režim z besedami, ki se tičejo cen. Svoj-čas je napovedal, da bo pozimi objavil nova načela, kako naj gospodarstvo kalkulira cene. Do sedaj se pa na to svojo obljubo še ni spomnil.
Naprodaj
Dvodružinska hiša, blizu E. 140 St. v slovenski naselbini blizu Eaton Mfg. v dobrem stanju, dobro za najemnino. Samo $16,000.
RHYME REALTY 531-9363
—(225)
E. 71 St.
1081, stanovanje v najem, 5 sob, 2 spalnici. Kličite VI 3-8033.
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Lastnik prodaja
25635 Chardon Rd. zidan in lesen bungalow, 3 spalnice, 2 kopalnici, predeljena klet, priključena IVz garaža krasno vsajeno, 75 x 200 čev. lot. $22,-500. Kličite 261-0550.
—(225)
Naprodaj
hiša pet sob na 1034 E. 70 St. da se uredi zapuščina. Za hitro prodajo $6500 ali dajte ponudbo. Kličite 431-6031 Mrs. Bednarz ali HE 1-1773 Mr. Zorman.
(226)
V	najem
4	sobe zgoraj z gorkoto in
vročo vodo $60.00; tudi 4-sobno stanovanje v kleti z gorkoto in vročo vodo na 1122 Ansel Rd. Kličite KE 1-1291.	—(232)
V	najem
5	sob in kopalnico oddamo na
6710 Bliss Ave. Kličite- RE 1-4293.	(227)
Rad bi kupil
Rad bi kupil harmonike Mervarjevega izdelka. Kličite IV 1-1115.	'	—(225)
od Kitajske na njenem jugoza-med bratskimi partijami? Kaj hodnem ozemlju, na katerih naj
je to, če ne ponašanje gospodujoče p a t r i jarhalne ‘očetovske partije’?”
Pismo Kitajske partije nato prijema Sovjetsko zvezo, ker da je poslala vladi Severnega Vietnama v preteklem januarju izraženo ameriško zahtevo po u-stavitvi pošiljanja pomoči rdečim upornikom v Južni Vietnam in ustavitev napadov rdečih u-pornikov v Južnem Vietnamu na tamkajšnja mesta, namesto da bi te ameriške zahteve odločno zavrnila. Kosygin je tekom
kete po železnici, dočim pošiljajo ostalo orožje na svojih ladjah, največ iz Odese.
Da bi pa Rusija dobila s temi dobavami kaj več veljave na vietnamsko vlado, tega tudi di-plomatje v Hanoiju še niso opazili.
bi bilo nameščenih 500 ruskih vojakov. Rusi bi radi tudi dosegli neoviran ‘letalski most’ med Sovjetsko zvezo in Severnim Vietnamom preko Kitajske.
Rdeča Kitajska je vse to zavrnila, ker, kot pravi v pismu, Sovjetski zvezi ‘ne zaupa’ in ker ‘Kitajska ni njena pokrajina”. Peiping izjavlja nato v svojem pismu: “Mi ne bomo nikdar sprejeli vašega nadzora in vam ne bomo nikdar pomagali doseči nadzor nad drugimi!” -------------c------
Kitajskim oficirjem ne diši vojskovanje v džunglah
HO NO KO N G. — Glavni dnevnik kitajske komunistične stranke Jennin Jih Pao je objavil dolg članek, ki se v njem pritožuje, da se mladi oficirji pre-
Evropska gospodarska skupnost vendarle ne bo propadla
PARIZ, Fr. — Francoska vlada nadaljuje demontiranje Evropske gospodarske skupnosti. Sedaj je iz glavne EGS izvršne komisije odpoklicala svojega strokovnjaka in ga postavila za ravnatelja francoske komisije za planiranje. De Gaulle je hotel z odpoklicom napovedati zahtevo, da bo treba izvršno komisijo reorganizirati, to se pravi iz nje morata izpasti ravnatelj Nemec Hallstein in Nizozemec Mans-holt, glavni strokovnjak za a-grarna vprašanja, ki oba smatrajo v Parizu za sovražnika francoskih interesov.
Vkljub temu pa v Parizu upajo, da EGS ne bo v januarju pokopana. Veliki optimisti so po-
V najem
Štiri sobe oddam na Grove-wood. Vse udobnosti, po želji tudi garaža. Na 17218 Grove-wood Ave.	(226)
Avto naprodaj
1962 Corvair, 2 door coupe, 6 cylinder, radio, heater, standard transmission. Kličite 321-7129.
(227)
Z U LIC H
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
Išče sorodnika
Ludvik Bohorič 1234 W. 19th St. Lorain, Ohio, išče svojega sorodnika Johan Podrebaraca, bil je v Joliet in delal kot frizer. V Ameriki je že kakšnih 50 let. Kdor o njemu kaj ve naj javi na gornji naslov.
—(225)
V najem
Oddamo 4 neopremljene sobe in kopalnico odraslim. $35.00. Vprašajte na 1334 E. 55 St.
(234)
Richmond Hts. Skyline Drive
Naprodaj je 5-sobna hiša, ka-menito pročelje, 2 kopalnici, prostor za razširjenje na drugem, jalousie porč, veliko ograjeno dvorišče. Posebnosti. Lastnik 261-1361.	—(227)
Sobe se odda
Pet sob, spodaj, furnez, kopalnica. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite HI 2-2209 po 7. uri zv.	(229)
V najem
4 sobe zgoraj z gorkoto in kopalnico $60.00; tudi 4-sobno stanovanje v kleti z gorkoto in kopalnico na 1122 Ansel Rd. $45. Kličite KE 1-1291.	—(232)
Ko pa sta se vrnila iz žganj ar-ne, je bil dobil oglas svoj rep; na desni spodaj, tik pod podpisi komisarjev je bil prilepljen popisan list v oktavu; luč iz pekarne, ki je stala onstran, je jasno obsvetljevala napisano. Italijana sicer nista prebrala, ker sploh brati nista znala; tembolj pa sta znala to dva meščana, ki sta prišla mimo. Brala sta, zmajevala z glavo in se pridušala, da je to nesramno; takoj so prišli še drugi ljudje in hoteli vedeti, kaj je neki nesramno. Kmalu je vedel ves Stari Pech-larn, da je čitati pod oglasom komisije sledečo razlago:
“Matej je Ana.
Jurij je Kajfa.
Johen je Herod.
Vi meščani iz Starega Pech-larna ste tlačeno in žal da omahljivo judovsko ljudstvo.
Jese je preganjani Jezus.
O BOG, stoj Mu na strani in osramoti njegove sovražnike,
CHICAGO, ILL
pravi apostol Janez.”
II
V Grosskrummnussbaumu so slišali zvonjenje iz Pechlarna in neki kmet iz Erlaufa je povedal že zgodaj popoldne na gradu, zakaj zvoni.
Obličje Janeza Adama je bilo bledo in njegovi viteški brki so se mu žalostno povešali. Vsak
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED — MALE
PACKAGE
WMmmm co.
EAST LONGMEADOW, MASS.
This well established company has excellent prospects for continued growth and steady employment.
IMMEDIATE OPENINGS ON 2ND OR 3RD SHIFTS
• Boring Mills
MALE HELP
•	Turret Lathes
•	Engine Lathes
MACHINE OPERATORS
' COMPANY WILL TRAIN
TOOL & CUTTER GRINDERS
EXPERIENCED.
Day or night shift—Union benefits Top pay.
Plenty of overtime
1801 W. COLUMBIA AVE.
465 . 2900.
(6700 North)
(226)
LEARN A TRADE
•	I. D. Grinding
•	O. D. Grinding
•	Milling Machine
•	Machine Assembly
•	Parts Inspection
•	Time Checking
Also men with mechanical aptitude will be selected for machine shop training. Excellent wages. Benefits. Working Conditions. Apply in person, call or write.
Well established firm will train high school graduate to become apprentice pressmen. Many company benefits.
MEYERCORD CO.
5339 W. Lake St.
(227)
GENERAL FACTORY 1st or 2nd Shift Immed. openings for exper.
*	SHEAR OPRS. * DRILL PRESS
*	WELDERS * MATERIAL HANDLERS Top Wages + Overtime + Bonus. Apply in person:
CHICAGO BLOWER CORP. 9867 Pacific, Franklin Park, 111.
(227)
FEMALE HELP
WAITRESSES PART TIME — FULL TIME All Shifts
Make excellent tips. Very pleasant working conditions.
OLD SPINNING WHEEL RESTAURANT
421 East Ogden Ave., Hinsdale, HI. FA 3-9080
I	(227)
PACKAGE
mmmwf go.
330 Chestnut St.
East Longmeadow, Mass.
Tel. 525-6441
An Equal Opportunity Employer
(226)
Siik Screen Pressmen
Real craftsmen who can set up & run silk screen flatbed or cylinder presses or do hand squeeze work carefully, efficiently. Will be well rewarded w. high pay. Bonuses, Overtime, Fringe Benefits in a fast moving company. Full Time Positions. We are the country’s largest advertising manufacturer.
Embosograph Display Mfg.
1430 W. Wrightwood
GR 2-6660 — Mrs. Harmon
(227)
MALE HELP
IMMEDIATE OPENINGS FOR
OPERATORS
WARNER SWASEY TURRET LATHE BULLARD VERTICAL , TURRET LATHE TRACER LATHE-SHAFT GRINDER BORING BARS — RAIL MILLS.
Must have two or more yrs. exp., be able to do own set ups, and have own hand tools. Basic pay $3.17 per hr. with 20c second shift differential and 34c third shift differential. Excellent benefits. Apply or send resume to: Robert Sauter
AMERICAN HOIST & DERRICK CO.
dan že od prvega decembra je pričakoval vesti; že tri tedne je skrbel, da ne bi našli ničesar sumljivega na njegovem gradu ogledniki oblastnikov, če bi se zglasili; tako je vrgel v lavo, ne da bi za to vedel Jese, pisma, ki jih je pisal Thornradl njegovemu rajnemu dedu Juriju, kjelse je imenoval Canisius Canis in Klesel CL Esel; prav tako je naredil s knjigo o papežniški plaščarski suknji. Sliki vojvode Moriza in Agneze Mansfeldske je spravil pod streho in obesil na steno mesto njiju v svoji sobi podobi cesarja Ferdinanda III., sculpsit Schrock, in Eleonoro Gonzaško, fecit Forcht. — V Velderndorffskem imeniku je podčrtal trikrat vsakega strica in prastrica, ki je napravil cesarju kakšno uslugo.
Pa kakor je že tako, mu je bilo kljub takim pripravam prav posebno nerodno zdaj, ko je imelo biti zares; minila ga je slast do jedi, srce in roke so mu opešale, hodil je po gradu kakor verna duša v prosu, božal svoja otroka in si pri tem brisal oči in dajal katoliškim
služabnikom, ki so se tiho pomenkovali po koteh, napitnino in dobro besedo: “Miha, jeli, ničesar nisi pogrešal pri nas; da, ijuba moja Schmollka, ti si nam zvesta, služila si že mojemu očetu Handlu, kaj naj bi počel brez tebe? Vedno zadeneš moj okus. Zato pa sem ti vedno dober, to veš, ko opravljaš svoje pobožnosti; le povej mi, kdaj misliš iti spet k svojemu patru Teles-forju v Scheibbs; dam ti prosto vsak dan!” Staremu Fabricu, ki je molil v kapeli iz knjige, je zaupal strah, ki ga je mučil.
“Moj Bog, zakaj se nisem zatekel v Nemško državo, ko je še živela Felicita! Tedaj sem se dal zapeljati spričo piškavega miru in kupil ta grad; — 7500 fl. me je še stalo — da bi imel zdaj ta denar za svoja otroka! Zavrgel sem lepe novce. Če mi grad sekvestrirajo, vzrok za to se dobi takoj, kjer so slabe volje, kaj naj poslej počnem, ubogi človek? — Beračiti bom moral s svojima otrokoma. Moj Bog, moj Bog! Jese še vedno nič ne ve, koliko hudega nam je nakopal na glavo. Le čajte, kako
se tam smeje in kako je dobre volje!”
“Mladost,” je dejal z medle-čim glasom starec. “Bolje je, da se smeje, kakor pa da počenja to, kar je včeraj.” —
Jese je bil sam s svojo ženo v sobi z ogledali. Šivala je pri svitu sveče belega enorožca na zeleni zidani podlogi. On je uganjal poleg nje norčije, pel, hrumel in pripovedoval norčave zgodbe.
“Dollingerja ne mara, ker nastopa tu hudič. Morda ji bo ljubše le-to:
“Življenje na dvoru, sovragi, sila,
potoki krvi in bitka nemila junaških žab in junaških miši—
Glej, že prihajajo stari, zani-karni, črni krti svetega Lojol-skega, ki bi radi rili, grizli korenine, uničili božjo setev. V zraku mrmra tudi rogač, se imenuje ognjeni črv, sicer Wind-hag. Žabam je vojska napovedana, vrlim zelenim vitezom, ki znajo tako lepo peti in skakati; kaj takega prihuljenci ne prenesejo. In evangelicos! Proti
Odprite prijatelji! mo stekleno i egujem - varjenega piva
Pogostite ga z bogatim, nagrajenim okusom Stroh’s .... edinega ameriškega piva, varjenega direktno nad ognjem. Varjeno na ta način zato, da vi in vsi vaši prijatelji lahko uživate edinstveni okus.
Priljubljeno Stroh’s____ tekne tako, kot bi rada
teknila vsa druga piva.
63 S. Robert Street, St. Paul, Minn.
An Equal Opportunity Employer.
yrr:?i ' i- '	- .	(227)
VSE OBSEGAJOČ POGLED — Slika kaže pogled na Yankee Stadium v New Yor-ku, v času, ko se je sv. oče Pavel vozil v krogu okoli arene in pozdravljal množico, ki je prišla tja k njegovi sv. maši tekom njego-vega obiska v New Yorku v preteklem oktobru.
evangeljskim! Zmaga, veli zgaga jezuitska, ni sicer gotova, a vendar probabile (verjetna). Lepo so si izmislili bojni načrt in zasedli vse postojanke, le z Astachsom niso računali. Veš li, kdo je to, Amaj?”
Tiho je stresla glavo in ga zaskrbljeno gledala s svojimi velikimi očmi. Kako je ves razvnet, pa vendar ni popil ne kapljice vina! Kako mu žarijo oči! Včeraj je bilo grozno, ko je tako vpil in preklinjal papeža in cesarja; pa to današnje veselje tudi ni pravo.
“Astachs, poveljnik račji, je lepo rdeč kakor knežji pečatni vosek.
Poročnik njega, Skakiskak, ko ščinkavec je lahkonog.
Hej, zdaj pojde nad miši! Sovražniki jih trgajo in cefe-drajo, njihove generale usmr-čujejo.
Kajti Astachs se je od jeze razvnel,
svojo železno rokavico je vzel, napadel ognjenca in miši je, iztisnil jim mozeg je in srce, da je —
Gospod Velderndorffski, ne govorite takih nečednih besed! Ali se res kar nič ne sramujete? Tako je dejala ljubka Schinna-glovka, toda krivoverec si ni vzel njenih besed k srcu. — Victoria — zmaga! Smotlake
hroščevske in mišje je docela konec. Ne bodo več objedale semenskih korenin. — kaj me pa tako gledaš, deliciae meae, moja sreča? Zdi se, da bo moje nebo spet deževalo? Deklič, kar nič ne verjemi Janezu Adamu! Komisija je prazen strah. Vsi skupaj mi nič ne morejo.”
Ko je sedel tako, naslanjajo se nazaj v svojem stolu, z rokami v hlačnih žepih, z nogami, stegnjenimi predse, in glasno deklamiral, je bilo slišati peke-tanje in rožljanje s prednjega dvora gor v sobo. Amaj je za trenutek posluhnila za tem šumom, nato je tiho rekla svojemu možu:
Ah, Fridel, pa saj ne bodo za gotovo prišli iskat svetih pisem? Gospod doktor je rekel včeraj, da to večkrat naredijo, in zelo me skrbi, da ne pridejo še k nam.”
“Kaj pa ve gospod doktor. Če pa pridejo, jih bomo kmalu spravili iz hiše. Rekli bomo: Tu smo mi gospodarji. Pojdite k vragu!”
Na vratih v kapelo se je pokazalo bledo obličje Janeza Adama.
“Kaj pa je?” je vprašal Jese.
Janez Adam je pokazal z roko proti oknu in zašepetal hripavo: “Trije so prišli.”
Dalje prihodnjič.
EMIL BUKOVEC
QUALITY GROCERIES and MEATS
' ,	ZAHVALJUJEMO SE
IN K PRAZNIKU ZAHVALNEGA DNE ISKRENO ČESTITAMO!
6024 St. Clair Avenue
HEnderson 1-7066

70 -i" 1 LETO 70 -i-1
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od §500.00 do 815,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki.
Premoženje-----------------------$15,700,000.00
Članov - 45,000 __________Certifikatov - 47,500
Solventnost - 118.33%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
[ME ......................................................
NASLOV ...................................................
MESTO ... DRŽAVA
CODE
1
^iiiiiiiiiiiiiiiniiiimmiHiiiiUimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiih.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME: ....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO