PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 100 lir	Leto XXX. Št. 58 (8764)	_TRST, sobota, 9. marca 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POGOVORI RUMORJA Z DELEGACIJAMI STRANK LEVE SREDINE
Danes odločilni sestanek štirih strank za čimprejšnjo rešitev vladne krize
Republikanci ne bodo stopili v vlado, če ne bo sprejeta finančna politika La Malfe, jo bodo pa podprli od zunaj - Zavrnjena možnost enobarvne vlade
RIM, 8. — Pooblaščeni predsednik Rumor se je danes pogovarjal i delegacijami štirih strank leve sredine o možnosti sestave nove levosredinske vlade. Po izjavah, ki so jih dali predstavniki PRI, PSDI, PSI in KD do sestanku z Rumorjem, je razvidno, da si vsi želijo čimprej rešiti vladno krizo in sestaviti novo vlado. Ni pa še gotovo, kakšna bo ta vlada, ali bo štiristranska ali tristranska, brez republikancev, ki naj bi jo podprli od zunaj. V rimskih političnih krogih se utrjuje prepričanje, da bo Rumor sestavil tristransko vlado brez republikancev.
Po današnjih pogovorih so že
sporočili, da bo jutri v vili Madama skupni sestanek štirih delegati z Rumorjem. Na sestanku se bodo dokončno dogovorili, kakšno vlado bodo sestavili. Predvidevajo, da bo Rumor že jutri sporočil predsedniku republike, da so se dogovorili za sestavo nove vlade.
Predsednik Rumar je danes dopoldne najprej sprejel delegacijo republikanske stranke, ki je ostala pri njem dve uri. Ob odhodu s sestanka je namestnik tajnik PRI Ternana izjavil časnikarjem, da so o-Pozorili Rumorja na položaj, ki se je ustvaril zaradi nezadovoljivega spoštovanja dogovorjene gospodarske in finančne politike, na katero 86 je skliceval zakladni minister.
Poleg tega je Terrana poudaril, da so podčrtali tudi važnost okrepitve vlade z neposredno udeležbo v njej najbolj reprezentativnih osebnosti posameznih strank leve sredine, se pravi tudi štirih glavnih tajnikov. Takoj nato je izjavil, da če ne bodo sprejeti ti pogoji, republikanska stranka ne bo sodelovala v vladi in bo podprla vlado od zunaj, kot prispevek k čimprejšnji rešitvi krize in ohranitvi demokracije.
Za republikanci so prišli k predsedniku Rumorju socialdemokrati, ki jih je vodil predsednik stranke Tanassi. V delegaciji so bili tajnik, namestnik tajnika in predsednika parlamentarnih skupin. Pogovor je trajal eno uro.
Predsednik Tanassi je dal časni-
karjem daljšo izjavo, v kateri je med drugim poudaril važnost obnovitve štiristranskega sodelovanja z utrditvijo vlade, ki naj bi trajala vso zakonodajno dobo. Tanassi je zavrnil možnost ustanovitve šibke začasne vlade, ki bi pomagala premostiti sedanje kratko obdobje do referenduma. Predsednik poslanske skupine PSDI Cariglia pa je dejal, da ima vtis, da se hočejo republikanci pogajati za udeležbo v vladni večini. Povedal je tudi, da jim je Rumor omenil, da bi morala nova vlada osvojiti vladni program iz lanskega julija in pri tem poudaril, da je treba ta program izpopolniti, ker se je položaj v sedmih mesecih precej spremenil. Izrazil je prepričanje, da bodo štiri stranke leve sredine znale premostiti sedanje težave in začele reševati gospodarska vprašanja.
Popoldne je Rumor sprejel socialistično delegacijo, ki so jo sestavljali predsednik stranke Nenni, tajnik De Martino, podtajnika Mosca in Craxi ter predsednik senatne skupina Zuccaia in predsednik poslanske skupine Mariotti. Po pogo-
^iiiiiiiiiiiiiinmijj iiimi, ,,11,111111,1111111 iiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifTfiiiiiiuii unii iiiiiiiuiiiiiiiiiii ni iiiiiiiiiiiiiiii im iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii
ZA ČIMPREJŠNJE DRUŽBENE IN POUM REFORME
Gospodarski in politični položaj v oceni izvršnega odbora CGIL
Dosežen sporazum o dopolnilni delovni pogodbi FIAT - Izjave ministra Bertoldija
RIM, 8. — Danes so objavili besedilo resolucije, ki jo je izvršni odbor sindikalne organizacije CGIL sprejel ob koncu seje, ki je bila 6. in 7. t.m., med katero so proučili gospodarski in politični položaj ter smernice sindikalne dejavnosti po splošni stavki in po vladni krizi.
Z odobritvijo poročila, ki ga je Podal Rinaldo Scheda v imeu tajništva, je izvršni odbor CGIL ugo-tovil poslabšanje življenjskih raz-tner delovnih množic, resen položaj na Jugu ter škandale, ki pretresajo javno mnenje. CGIL izraža željo Po čimprejšnji rešitvi vladne krize in po uresničitvi take politike, ki
Po včerajšnjih pogovorih, ki jih i® imel pooblaščeni predsednik Rumor z delegacijami PRI, PSDI, PSI in KD, bo danes skupni sestanek vseh štirih strank leve sredine, na katerem bodo skupno 1 Rumorjem odločili, kakšno vla-do bodo sestavili. Utira si pot Prepričanje, da bo sestavljena tristranska vlada brez republikancev, ker so ti že izjavili, da če nova vlada ne bo osvojila La Mal-leve finančne politike, ne bodo stopili v vlado, jo bodo pa podprli od zunaj. Po včerajšnjih sestankih z Rumorjem so predstavniki štirih strank izjavili, da je treba čimprej rešiti vladno krizo, rta se sestavi vlada, ki bo začela hitro reševati resna gospodarska •n socialna vprašanja.
V Rimu so objavili resolucijo, Ri jo je odobril izvršni odbor sindikalne organizacije CGIL, in v kateri zahteva čimprejšnje politične in družbene reforme ter nakazuje nadaljnje smernice sindikalne dejavnosti. Dosegli so tudi Sporazum o dopolnilni pogodbi za delavce FIAT ter tako s posredovanjem ministra za delo Bertoldi-Ja rešili spor, ki se je vlekel že Pet mesecev.
Parlamentarna komisija je sklenila začeti formalno preiskavo Proti dvema bivšima ministroma, demokristjanu Valsecchiju in socialdemokratu Ferriju, zaradi domnevnih povezav s petrolejskimi industrije!. Pač pa je komisija sklenila arhivirati postopke proti bivšemu ministrskemu predsedniku Andreottiju, proti ministroma Pretijo in Ferrari - Aggradiju in proti bivšemu ministru in sedanjemu Podpredsedniku vrhovnega sodnega sveta Boscu.
Deželni odbornik za šolstvo in kulturo Dal Mas je včeraj umestil novi deželni odbor za kulturo in umetnost, v katerem so tudi trije Slovenci in sicer dr. Filibert Be-nedetič, Jelka Gerbec in prof. A-lojz Rebula. Na prvi seji je odbor razpravljal o porazdelitvi finančnih sredstev za gradnjo, odkup, popravila in opremo gledaliških dvoran, ki jih predvideva srednjeročni načrt za razvoj dežele Furlanije - Julijske krajine.
bi pospešila čimvečjo ljudsko pri-sotnosit pri izvajanju oblasti, ki 'oi stremela za družbenimi in političnimi reformami ter bi okrepila demokratično ureditev države. Resolucija pravi, da ni mogoče premostiti primanjkljaja v državnem proračunu in v izmenjavi s tujino z rece-sijskimi rešitvami.
Ni mogoče, nadaljuje resolucija CGIL, podrejati posojila iz tujine uresničitve deflacijske politike in je nedopustljivo vsakršno zunanje vmešavanje v gospodarsko politiko Italije. Vsa sredstva morajo biti na razpolago za razvoj produktivnosti, še zlasti na Jugu. Treba je zvišati zaposlitveno raven upoštevajoč prednost, ki jo je nakazala sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL na področju energije, javnih prevozov, poljedelstva in javnih gradenj.
Resolucija zahteva jasnejše obveze v tem smislu ter takojšnjo rešitev sporov v velikih industrijskih podjetjih, uveljavitev politične cene blaga široke potrošnje, priključitev pokojnin dinamiki plač, reformo socialnega skrbstva in oprostitev delavskih plač davkov ter javno nadzorstvo nad cenami. Resolucija se zaključuje s pozivom delavcem k skupni borbi za obrambo demokratičnih ustanov in za obnovitev gospodarskih in političnih struktur v državi.
V popoldanskih urah so medtem dosegli sporazum o zahtevni platformi za obnovitev dopolnilne pogodbe delavcev FIAT. Sporazum zadeva predvsem politično vsebino platforme poleg tega pa so dosegli sporazum o mezdnih izboljšavah. Na posredovanje ministra za delo Bertoldija so dosegli namreč povišek 18.000 lir mesečno ter zvišanje posebne doklade za menzo.
Minister za delo Bertoldi je na kratki tiskovni konferenci dejal, da je sporazum o dopolnilni pogodbi F1 AT zelo pomemben, tudi zaradi delikatnega trenutka, ki ga mora premostiti italijanska družba. Poudaril je tudi, kar zadeva zahteve o naložbah na Jugu, da je izredno pomemben princip, ki se je s tem u-veljavil, saj je podjetje sprejelo zahtevo po naložbah na Jugu, kljub velikim težavam, v katerih se nahaja. Zanimivo je tudi, da so namenili večji del naložb področju javnih prevozov ter uresničili načelo, po kate-tem je treba zadostiti prej skupnim potrebam.
Trije generalni tajniki zveze kovinarskih delavcev Trentin, Carniti in Benvenuto so dejali, da je sporazum pozitiven, kljub mejam, ki jih je bilo nujno treba upoštevati. Gre za prekretnico v zgodovini sindikalnih zahtev, saj so delavci zahtevali predvsem naložbe na Jugu, zvišanje zaposlitvene ravni in so postavili vrsto drugih političnih zahtev. Ko so obravnavali dosežene poviške, so predstavniki sindikalnih organizacij dejali, da so obrobni, poleg tega pa so spričo inflacijske stopnje, ki je trenutno v Italiji, popolnoma brez pomena. S temi poviški so dosegli plačo, ki so jo praktično imeli pred dvema letoma .
Po prvih vesteh zadevajo glavne točke doseženega sporazuma poviša nje plače za 18.000 kr mesečno, od
katerih gre 6.500 lir na račun izboljšanja nagrade za proizvodnjo, 5.400 lir pa na račun zvišanja nagrade za dopust. Ceha obrokov v menzi se je znižala za dvesto lir.
Z današnjim sporazumom se je zaključil spor, ki je trajal več kot 5 mesecev, saj se je začel prve dni novembra, ko so sindikalne organizacije poslale ravnateljstvu Fiata zahtevno platformo. Delavci v Fiatovih obratih so stavkali vsak po 80 ur.
DUNAJ, 8. — Na predvečer odhoda delegacija socialistične internacionale na Bližnji vzhod je avstrijski kancler Kreisky poudaril, da bo i-mel obisk delegacije na tistem področju zgolj informativni značaj. Na vprašanje, ali se bo delegacija sestala tudi s predstavniki palestinskega osvobodilnega gibanja, je Kreisky dejal, da doslej ni bilo nobenih stikov v tem smislu.
voru je Mariotti izjavil časnikarjem, da je socialistična delegacija predočila pooblaščenemu predsedniku potrebo po čimprejšnji rešitvi vladne krize. «PSI je za hitro rešitev krize — je dejal Mariotti — in smo zato obrazložili Rumorju naše stališče in našo gospodarsko politično linijo, ki bi jo morala izvajati nova vlada. PSI meni, da bi bilo treba storiti vse za čimvečjo zaposlitev in za obrambo življenjske ravni ljudskih množic.» Mariotti je nato povedal, da se je pooblaščeni predsednik strinjal, da je treba rešiti vladno krizo v najkrajšem času in dejal, da bo jutri odgovoril na vsa vprašanja, ki mu jih je postavil De Martino.
Pozneje je Mariotti izjavil, da ne obstaja možnost, za morebitno sestavo enobarvne vlade, o čemer ni bilo niti govora na sestanku z Rumorjem. Poudaril je, da se PSI poteguje za obnovitev štiristranskega sodelovanja in da bi socialisti sprejeli tudi tristransko vlado, če bi se republikanci umaknili.
Zvečer je Rumor sprejel delegacijo Krščanske demokracije, v kateri so bili predsednik vsedržavnega sveta Zaccagnini, tajnik Fanfani, predsednik senatne skupine Bartolomei in predsednik poslanske skupine Piccoli. Po pogovoru z Rumorjem je Fanfani dal sledečo izjavo: «Predsednik vlade nas je seznanil o stališčih posameznih strank, s katerimi se je sestal, da se reši vladna kriza. Na osnovi dokumentov, ki jih vsi poznate in ki so bili objavljeni v preteklih dneh, sem skupno z ostalimi člani delegacije obrazložil Rumorju to, kar je Krščanska demokracija pripravljena narediti za rešitev krize. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da bo jutri dopoldne sklican sestanek delegacij štirih strank. Želimo si, da bi na tem sestanku- prišlo do odločujočih sklepov za rešitev krize».
Rim II Sung sprejel odposlanstvo ZKJ
PJONGJANG, 8. — Glavni tajnik CK korejske delavske partije in predsednik Demokratične republike Koreje Kirn n Sung je sprejel danes delegacijo ZKJ, ki jo vodi član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Kiro Gligorov. V prijateljskem o-zračju je bil govor o sodelovanju med obema partijama in državama in o aktualnih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja. Vodja delegacije ZKJ Kiro Gligorov je govoril danes na mitingu korejsko - jugoslovanskega prijateljstva, katerega se je udeležilo nad 2.000 partijskih aktivistov. Gligorov se
je v svojem govoru ozrl tudi na mednarodna dogajanja in ugotovil, da so procesi popuščanja napetosti med velikima silama in pogajanja dali nekatere pozitivne rezultate, toda da popuščanje ne more dati trajnih rezultatov brez udeležbe vseh narodov in držav v tem procesu.
Socialistična Jugoslavija in Demokratična republika Koreja, po besedah Gligorova zavračata sprejem političnih in gospodarskih modelov socializma, ki ne ustrezajo njuni stvarnosti, obe se.borita proti slepemu posnemanju načina življenja drugih. To je, je ugotovil Gligorov, trdna osnova za trajno razumevanje in sodelovanje med obema državama.
BRUSELJ, 8. — Prihodnje zasedanje ministrov za poljedelstvo držav članic EGS bo v Bruslju 21. in 22. marca. Kot je znano, bi moral biti sestanek 11. in 12. marca, vendar so ga odložili na prošnjo Velike Britanije zaradi zamenjave vlade.
Britanski rudarji se vračajo na delo
Po sporazumu o novi delovni pogodbi rudarjev, ki je bil dosežen s posredovanjem nove laburistične vlade, se bo prihodnji teden 290 tisoč britanskih rudarjev vrnilo na delo. Sporazum so včeraj odobrile rudarske skupščine. Na sliki: rudarji iz Betterhangerja v Kentu glasujejo za vrnitev na delo
.milili.iiiiiiii............milil.umilili...mimiimim.mimmmmmm..
DVOUMEN RAZPLET «PETROLEJSKEGA ŠKANDALA»
Parlamentarna komisija sklenila začeti preiskavo proti bivšima ministroma Ferriju in Valsecchiju
Arhivirani postopki proti Andreottiju, Pretiju, Ferrari-Aggradiju in Boscu - Komisija prevzela tudi preiskavo o «zadevi ENEL»
vrhovnega sodnega sveta Boscu. Oba domova parlamenta sta bila sklicana za prihodnjo sredo, 13. marca, da bi odobrila sklepe komisije in potrdila začetek formalne preiskave na račun Ferrija in Valsecchija.
Do današnjega sklepa je komisija, ki šteje dvajset članov, prišla po pregledu svežnjev dokumentov, ki so jih zbrali genovski pretorji in ki zadevajo predvsem tri zakonske odloke, ki jih je vlada sprožila v korist petrolejskih industrijcev. Po mnenju

MOSKVA, 8. — Zahodnonemški minister za posebne zadeve Egon Bahr, eden od najvidnejših Brandtovih pogajalcev z vzhodnimi državami, je imel danes dolg razgovor — trajal je približno tri ure in pol — s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom. Pogovor je bil posvečen nekaterim še nerešenim vprašanjem v zvezi z zahodnim Berlinom. V krogih zahodno-nemške delegacije pa so sporočili, da današnji razgovor ni rodil posebnih rezultatov in da se bosta Bahr in Gromiko verjetno ponovno sestala jutri.
Eden od namenov Bahrovega o-biska v Moskvi je poživitev Brand
To pa povzroča precejšnje težave kanclerju Brandtu, ki je posvetil velik del svoje pozornosti prav zunanji politiki in odnosom z vzhodnoevropskimi državami. Zastoj te politike pa ponovno postavlja v o-spredje notranje probleme države in predvsem gospodarski položaj. V sami socialdemokratski stranki se pojavljajo ostre kritike proti kanclerju, češ da je prepustil gospodarsko politiko svojemu partnerju v vladni koaliciji, namreč liberalcem, ki pa skrbijo predvsem za interese veleindustrije. To dejstvo seveda moti predvsem levico v socialdemokratski stranki, medtem ko desnica pritiska na Brandta, da bi se v
tove «Ostpolitik», ki beleži v se-. notranji in gospodarski politiki še danjem trenutku precejšen zastoj. ! bolj premaknil na desno.
RIM, 8. — Parlamentarna preiskovalna komisija, ki je včeraj in predvčerajšnjim zaslišala šest ministrov ali bivših ministrov, osumljenih korupcije v zvezi s petrolejskim škandalom, je danes zaključila prvo fazo svojega dela in sklenila formalno odpreti preiskavo proti bivšima ministroma Mauru Ferriju (PSDI) in Athosu Valsecchiju (KD). Sklep so soglasno sprejeli vsi člani komisije. Z večino glasov pa je komisija sklenila arhivirati postopke proti ostalim štirim političnim o-sebnostim:	proti ministroma Pretiju in Ferrari - Aggradiju, proti biv-
šemu ministrskemu predsedniku Andreottiju in proti bivšemu ministru in sedanjemu podpredsedniku pretorjev ^ p6trolejci po zaslugi teh
ukrepov zaslužili številne milijarde lir, v zameno pa so izplačali znatne vsote bodisi političnim strankam, bodisi posameznim političnim oseb nostim. Očitno je sedaj komisija menila, da sta Ferri in Vaisecchi zares dobila denar, da bi «pomagala» pstro-lejcem s sproženjem ustreznih ukrepov.
Komisija pa je sprejela tudi drugi važen sklep; sklenila je, da odvzame rednemu sodstvu drugi del preiskave o petrolejskem škandalu, namreč tako imenovano «zadevò ENEL». Tudi tu gre za ogromne vsote, ki so romale iz petrolejskih blagajn v žepe političnih osebnosti ali v blagajne vladnih strank s posredovanjem državne električne družbe. Namen tega kroženja denarja naj bi bil usmeriti energetsko politiko italijanske vlade k ustvarjanju elektrarn na nafto namesto onih na jedrsko energijo.
Današnji sklep parlamentarne komisije je bil sprejet soglasno, kot smo že omenili, glede odprtja postopka proti Ferriju in Valsecchiju, glede arhiviranja postopkov proti ostalim osumljencem pa je bil sklep sprejet samo z večino glasov. Tako so komunisti glasovali proti arhiviranju preiskave na račun bivšega ministrskega predsednika Andreottija, proti arhiviranju postopka proti Pretiju, Ferrari-Aggradiju in Boscu pa so se poleg komunistov izrekli tudi liberalci. Zanimivo je, da so misov-ci glasovali za arhiviranje v vseh štirih primerih.
Zaključki komisije so vzbudili deljene reakcije, še največ polemik pa je povzročila dvoumna izjava de-mokristjanskega člana komisije Cas-tellija, ki je dal razumeti, da bo preiskava proti dvema bivšima ministroma odprta predvsem zato, da bi «zadostili pričakovanju javnega mnenja». S to izjavo je ostro polemiziral drugi član komisije, predsednik neodvisne levice posl. Galante Garrone, ki je dejal, da sklep komisije nikakor ne zadovoljuje javnega mnenja, ker ustvarja neupravičeno diskriminacijo med nekaterimi osumljenci in drugimi. Galante Garrone je izrekel mnenje, da bi morali začeti preiskavo proti vsem šestim ministrom ali bivšim ministrom, ker bi samo tako bilo mogoče povsem pojasniti celotno zadevo.
Ferri in Vaisecchi pa sta po sklepu komisije izjavila, da sta povsem mirna glede morebitnih zaključkov preiskave, ki jo bodo odprli proti njima. Ferri je dejal, da je opravljal ministrsko funkcijo ob strogem spoštovanju svojih dolžnosti, za-
Prav ta vprašanja pa so okrnila tudi odnose med vlado in sindikati, ki dejansko zgubljajo zaupanje v Brandtovo koalicijo. K temu je treba še prišteti zunanje pritiske, v katerih se seveda odlikujejo predvsem ZDA. V tem okviru naj na primer omenimo, da je ameriški zunanji minister Kissinger med svojim nedavnim obiskom v Bonnu odšel najprej na pogovore k predstavnikom demokrščanske opozicije, šele nato pa se je sestal z Brandtom.
To so številni opazovalci tolmačili ,	.	,, ,	......
kot dejstvo, da bi v Washingtonu konov m v skladu s splošnimi intere-bili zelo zadovoljni, ko bi v ZRN si države. Pac pa je tern izrazil
prišlo do vladne zamenjave.
Na sliki: Gromiko (levo) in Bahr med pogovorom v Moskvi.
začudenje zaradi izjave člana komisije Castellija, iz katere naj bi izhajalo, da bi bila Ferri in Vaisecchi izbrana za grešna kozla, da bi zadovo-
ljili javno mnenje. «Te vloge ni nihče pripravljen prevzeti — je dejal | Feni — še manj pa sem jo pripravljen prevzeti jaz sam, saj sem prepričan, da bo preiskava dokazala ne-csnovanost vsake obtožbe».
Tudi Vaisecchi je izjavil, da je kot minister opravil samo svojo dolžnost in da je zato povsem miren. Dodal je, da se je kot član vlade prizadeval za to, da bi se cene petrolejskih proizvodov ne zvišale in da so zato ukrepi ,ki jih je v ta namen sprožil, šli v korist potrošnikov, ne pa petrolejskih industrijcev.
Podpisan program kulliirncga sodelovanja med SFRJ in ČSSR
BEOGRAD, 8. — V Beogradu je bil danes podpisan 3-letni program kulturno-prosvetnega sodelovanja med Jugoslavijo in češkolovanško Program predvideva med drugim izmenjavo štipendij za specializacijo in tečaje jezikov in književnosti narodov obeh držav, sodelovanje med visokimi šolami, izmenjavo umetniških razstav in gostovanj umetniških in glasbenih ansamblov.
Delegacija iz SFRJ odpotovala v Libijo
BEOGRAD, 8. —- Jugoslovanska vladna delegacija, ki jo vodi član
zveznega izvršnega dr. Stojan Andov, je odpotovala danes v Libijo na zasedanje mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje. Na tem zasedanju bodo, kot se pričakuje, proučili vsa vprašanja dvostranskega sodelovanja, ki zanimajo obe državi, in možnosti razširitve gospodarskega sodelovanja med Libija in Jugoslavijo.	^
V sredo v Tripoliju konferenca OAPEC
KAIRO. 8. — V krogih egiptovskega ministrstva za petrolej so danes sporočili, da je Egipt prejel uradno povabilo za konferenco arabskih držav, ki bo v sredo v Tripolisu v Libiji. Egiptovski 'funkcionarji so izjavili, da so v teku. posvetovanja med arabskimi državami ih da doslej niso sprejeli nobenega sklepa. Sporočilo o seji. ki naj bi bila v sredo, je dal alžirski minister ža petrolej Abdessalam, ki je začasni predsednik ministrske konlèrence a'rabske organizacije držav izvoznic petroleja (OAPEC).
Predvidevajo, da bodo na konferenci razpravljali o možnosti preklica zapore nad izvozom arabskega petroleja v ZDA.
LONDON. 8. — Novi britanski zunanji minister Callaghan bo v kratkem uradno obiskal Zahodno Nemčijo. To bo njegovo prvo uradno potovanje po sestavi nove laburistične vlade.
iiiuiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiitiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiittiniiiiiriiiiiiiHiiimimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiii
OMEJITVE PRI PRENOSU LIR V TUJINO
Novi predpisi za potovanja v tujino s potnim listom
S seboj je dovoljeno nesti 20.000 lir italijanske valute in za 500.000 lir tuje valute, ki jih je treba zamenjati v banki
RIM, 8. — Zakladno ministrstvo in ministrstvo za zunanjo trgovino sta objavili ukrepe, ki so bili sprejeti za omejitev izvoza italijanske valute. Ukrepi se nanašajo na italijanske državljane, turiste ali poslovne osebnosti, ki potujejo v tujino. Po novih predpisih bodo italijanski državljani, ki gredo v tujino, lahko nesli s seboj največ 20.000 lir. Turisti ali poslovne osebe ali ljudje, ki gredo v tujino zaradi študija ali zdravljenja, bodo dobili v italijanskih bankah na potni list za največ 500.000 lir tuje valute, za državo, v katero potujejo. Banka pa bo morala vsakemu državljanu, ki potuje s potnim listom v tujino, vpisati koliko denarja mu je zamenjala.
Omenjene vsote denarja bodo lahko imeli s seboj samo državljani, ki potujejo v tujino z veljavnim
potnim listom in ne osebe, ki potujejo z osebno izkaznico. Izvleček pravil, ki jih je objavila danes tiskovna agencija Ansa, ne omenja osebnih prepustnic, ki veljajo za italijanske državljane za prehod meje z Jugoslavijo, v okviru videmskega sporazuma. Zato bi bilo potrebno, da bi pristojne oblasti obrazložile tudi ta primer, da se ne bodo ljudje znašli v težavah.
Ministrstvi pojasnjujeta, da je bilo nujno sprejeti te valutne ukrepe, da se prepreči prevelik odhod v tujino italijanske lire Ugotovili so, da se je na italijansko - švicarski meji v zadnjih časih zelo razpasla tako imenovana «trgovina z liro». Ljudje so po večkrat na teden potovali v Švico in nosili lire čez mejo, kjer so jih menjali v tujo valuto po ceni, ki je bila nižja od uradne.
PO TREH MESECIH PREPOVEDI VOŽNJE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH
OKVIRNI PROGRAM JE ŽE IZDELAN
Jutri bodo lahko vozili avtomobili Na operetah in znanstveni fantastiki sodo številko na evidenčni tablici glavna teža poletnih prireditev 1974
Vso dovoljenja, ki jih je pred časom izdala prefektura, so še vedno v veljavi
Po dolgem času bo jutri polovica tržaških avtomobilistov spet lahko šla z avtomobilom na nedeljski izlet. Jutri bodo lahko vozili avtomobili, ki imajo registracijo s sodo številko, torej tisti, katerih zadnja številka na evidenčni tablici se konča na 0. 2, 4, 6 ali 8.
Kljub temu, da bo polovica voznikov prisiljena k počitku, lahko predvidevamo, da bo na cestah v
JUTRI bodo lahko krožili avtomobili, katerih e-videnčne tablice se končajo z eno naslednjih številk: 0 - 2 - 4 - 6 - 8.
tržaški pokrajini precej živahen promet. Mnogo je seveda odvisno cd vremena in zato upamo, da bo sončno vreme, kakršno je bilo že pred nekaj dnevi, razveselilo Tržačane in jim predstavilo naravo v spomladanski obleki.
Kam bomo pravzaprav šli? Marsikdo se bo odpravil na smučanje v bližnja ali tudi bolj oddaljena športna središča, kjer je po zad-niih padavinah snega na pretek. Nedvomno pa bo največji naval v bližnji tržaški okolici, kjer bodo gostilne zopet polne meščanov. Končuje se tako trimesečno obdobje, v katerem so imeli naši gostinci zelo majhen zaslužek, saj so bili njihovi lokali ob nedeljah in praznikih skoraj povsem prazni. Končno pa se bo večje število Tržačanov odpravilo čez mejo obiskat sorodnike ali pa le v gostilne.
Take načrte, ki se bodo za polovico voznikov uresničili jutri, bodo delali preostali (namreč tisti z liho številko na evidenčni tablici) prihodnji teden. Vsi pa bodo morali pustiti avto doma na sv. Jožefa, 19. marca.
Drugih novosti ni. Povemo naj še, da ostanejo v veljavi vsa dovoljenja za kroženje, ki jih je pred časom izdala prefektura. Končno pa naj še opozorimo voznike, da bo v nedeljo odprta le vsaka osma bencinska črpalka in to le do 19. ure. Redna preskrba z gorivom bo zagotovljena le na avtocestah, kjer bo odprtih polovica bencinskih črpalk.
Številne proslave 8. marca v mestu in okolici
V okviru proslav ob mednarodnem prazniku žena so bile v nekaterih krajih, tako v mestu in predmestju kot na podeželju, že sinoči razne slovesnosti. 8. marec so z nadvse prijetnim in uspelim večerom
proslavili v Slovenskem dijaškem domu «S. Kosovel». Ob številni udeležbi gojencev, staršev, učiteljev in drugih gostov je večer odprl predsednik Mladinskega krožka Radoj-ko Starec, nakar je o pomenu praznovanja 8. marca ter o vlogi ženske skozi razne zgodovinske faze spregovorila gojenka ter podpredsednica domske skupnosti Marta Bogateč. Za kulturni spored je poskrbelo Slovensko stalno gledališče z uprizoritvijo Štokove enodejanke «Ne kliči vraga» ter tržaška narečna pesnica Marija Mijotova. Praznovanje se je nato nadaljevalo s plesom ob splošnem prijetnem počutju.
Nadvse uspela je bila sinoči tudi proslava 8. marca v Trebčah, kjer so se ženskam poklonili najmlajši z bogatim kulturnim sporedom. Po priložnostnem govoru Sonje Baiss in pozdravnih besedah maleea Franka Milkoviča so najprej zapeli otroci domačega otroškega vrtca. Sledil je pevski nastop, recitacije ter balet osnovnošolskih otrok, kulturni nastop pa je zaključil domači ženski pevski zbor. Številno občinstvo, ki ni napolnilo samo dvorane, tem-ves Ljudski dom, se je nato zadržalo dolgo v večer ob zvokih domačega ansambla ter ob dobro založenih mizah.
S skromnejšimi, zato pa nič manj
prisrčnimi proslavami, so počastili mednarodni praznik žena tudi v Padričah, v Miljah, čamporah, Rocolu, Skednju, na Greti in še marsikje drugje.
Številne proslave bodo tudi danes. 8. marec bodo praznovali ob 20. uri na Opčinah, pri Domju, v Boljuncu, Dolini, Sesljanu, na Proseku, pri Korošcih, na Griži, v Žavljah in v Križu. Številne proslave so danes najavile tudi razne sekcije KPI.
• Tržaška občina obvešča, da je z včerajšnjim dnem na ogled občinstvu na oglasni deski na županstvu (Trg Granatieri 3, pritličje) sklep občinskega odbora o spremembah v seznamu davčnih zavezancev za leto 1973. Poleg sklepa in seznama za preteklo leto si vsi zainteresirani lahko ogledajo tudi seznam za leto 1972. Seznami bodo razobešeni dvajset
21 operetnih predstav v gledališču Rossetti - Doslej 12 držav na festivalu znanstveno-fantastičnega filma - Ntjavljen je tudi prihod uglednih svetovnih znanstvenikov - Razstava na lemo «Človek nasproti letom 2000»
• Včeraj, ob 9. obletnici tragične smrti, se je delegacija KPI poklonila spominu Davida Pescatore-ja. Delegacija tajništva avtonomne federacije, v kateri so bili Giorgio Rossetti, posl. škerk, sen. Sema, Vidali in drugi člani vodstva, je položila venec na grob prerano u-mrlega Pescatoreja. dni.
Operetni festival, festival znanstveno - fantastičnega fiima s spo-rednimi prireditvami ter predstave «Luči in zvoki» v Miramaru bodo tudi letos glavne privlačnosti tržaškega prireditvenega poletja v o-skrbi Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v sodelovanju gledališča Verdi. S podrobnostmi so včeraj seznanili predstavnike tiska in turistične delavce predsednik ustanove prof. Cumbat in njegovi sodelavci med tiskovno konferenco v znanem gostišču na Gradu sv. Justa. Ob tej priložnosti je prof. Cumbat podal tudi strnjen o-bračun dosežkov ustanove v preteklem razdobju na področjih njenih pristojnosti. Med pozitivne postavke je lahko praktično uvrstil le končno premostitev zaprek za čiščenje kanala ob Ponterošu in novo izboljšano italijansko verzijo «Luči in zvoki», nerešena pa so še vedno tako važna vprašanja kot so čiščenje cest na Krasu, ki vodijo od mejnih prehodov proti mestu, vprašanja gradnje kongresne palače ter namestitev ustreznih smerokazov, kar je postalo nujno še zlasti po velikih prometnih spremembah v mestnem središču. Pri-
.....................
VČERAJ NA SEDEŽU DEŽELNE UPRAVE
Dal Mas umestil deželni odbor za kulturne dejuvnosti in umetnost
V odboru so tudi trije pripadniki naše manjšine: dr. F. Benedetič, J. Gerbec in prof. A. Rebula
.......
Med prvo sejo novega deželnega odbora za kultu co in umetnost
zadevanja ustanove niso naletela na večjo razumevanje pri drugih pristojnih organih, čeprav je v ta namen ustanova pripravljena prispevati iz svojih proračunskih sredstev. Prof. Cumbat. kateremu poteče štiriletni mandat letos v jeseni, je kljub temu izrazil upanje, da bo mogoče doseči v navedenih vprašanjih potrebno sodelovanje. Zahvalil se je tudi tisku, ki je pokazal za naštete probleme potrebno zanimanje in ki je tudi sicer vestno spremljal delo ustanove.
Operetni festival, ki ga je v detajlih obrazložil ravnatelj gledališča Verdi prof. De Ferra, bo obsegal tri operete, število predstav pa se bo od lanskih 18 povečalo na 21 s tem, da bo vsaka od treh operet uprizorjena sedemkrat. Povečanje števila predstav je narekovalo veliko zanimanja zanje, saj si je lani ogledalo vse predstave okrog 25.000 gledalcev. Festival bo trajal od 13. julija do 18. avgusta, predstave pa bodo v gledališču Rossetti. Kot je že običaj, se bo festival začel s ponovitvijo zadnje o-perete iz lanskega repertoarja in sicer z znano opereto Ralpha Be-natzkega «Pri belem konjičku» z Linom Savoranijem in Gianno Galli v glavnih vlogah. Naslednja bo na vrsti italijanska opereta Giuseppa Pietrija «Izgubljena ženska» (La donna perduta) z Auroro Banfi, Ugom Benellijem, Danielo Menechini Mazzuccato, Sandrom Mas siminijem in Pierom Nuttijem v glavnih vlogah, zaključila pa bo festival znana Kalmanova opereta «Grofica Marica» z uveljavljeno romunsko sopranistko Mariano Nicu-lescu, Carlom Binijem, Eliom Pan-dolfijem in drugimi. Za dirigentskim pultom se bodo zvrstili Hans Walter Kaempfel, Francesco Maria Martini in jugoslovanski dirigent Oskar Danon, ki je tržaškemu občinstvu že dobro znan po svojih gostovanjih v gledališču Verdi.
Festival znanstvenofantastičnega filma, XII. po vrsti, je predstavila prof. Paulonova. Potekal bo od 6. do 13. julija na Gradu. Doslej je svojo udeležbo zagotovilo 12 držav in sicer Belgija, Češkoslovaška, Francija, Španija, Velika Britanija, Madžarska, Brazilija, Sovjetska zveza, ZDA, Jugoslavija in Italija. Poleg vsebinskih celovečernih filmov bodo v okviru festivala predvajali tudi kratkometražne filme, znanstveno dokumentarne in eksperimentalne filme. Mednarodna žirija bo, kot prejšnja leta, tudi letos podelila «Zlati asteroid» za najboljši film, dva «Srebrna asteroida» za najboljšega igralca in i-gralko ter «Zlati pečat mesta Trsta» za najboljši kratkometražni film. Poleg tega bo žirija lahko po-
•iiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiMiiiiiimnimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiimiiiiiMiniiiiiiiiiiiii
S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA PSI
Dežela naj začne reševati pereče probleme univerze
Čimprej izdelati organski razvojni načrt za preosnovo visokošolskega študija
Izvršni odbor pokrajinske federacije PSI, ki se je sestal včeraj, da bi proučil problem razvoja univerzitetnega študija v deželi Furlaniji -Julijski krajini, je v prvi vrsti o-bravnaval stanje na tržaški univer-
«Vox clamantis...» za industrijsko šolo
V predvčerajšnji številki smo poročali, da je občinski odbor na svoji zadnji seji med drugim odobril letni izdatek (5 mil. lir) za plačilo najemnine prostorov v Ul. Manzoni za slovensko industrijsko poklicno šolo, ki se je do sedaj stiskala v nezadostnih in neprimernih prostorih šolskega poslopja pri Sv. Jakobu. Preselitev bo danes, tako da se bo pouk v novih prostorih začel v ponedeljek.
To je le prvi korak k reševanju problemov, ki tarejo od vsega začetka slovensko industrijsko poklicno šolo in o katerih smo že večkrat pisali. Šola, ki je začela delovati na podlagi recipročnosti in dogovora v okviru mešane italijansko jugoslovanske komisije, ni še samostojna, čeprav so pretekla že 4 leta. Pristojne šolske oblasti so zagotavljale, da se bo to zgodilo čez tri leta, ko bodo delovali vsi trije letniki. Prav tako se ni uresničila obljuba, da bo šola dobila še dva dodatna razreda (4. in 5.). Ta šola je zaradi tega še vedno podrejena, ali priključena italijanski šoli «Galvani», nima svojega ravnatelja in določenega organika.
Vse to negativno vpliva na delovanje šole, na profesorje in dijake. To je huda krivica in diskriminacija na škodo slovenskega šolstva in slovenske mladine, ki bi se po dokončani srednji šoli rada prinravila in uposobila za svoj noklic.
Kolikor nam je znano, nič ne kaže, da se bo ta krivica odpravila in da bo slovenska industrijska poklicna šola postala sa mostoina niti v prihodnjem šolskem letu
Ali bo naš opomin še vedno «vox clamantis in deserto?»
zi ter ugotavljal številne pomanjkljivosti, s katerimi se ta univerza sooča in ki lahko privedejo do neskladnosti v kulturnem, družbenem in gospodarskem razvoju vse deželne skupnosti.
Iz teh ugotovitev se nujno poraja zahteva po izdelavi organskega razvojnega načrta visokošolskega študija v naši deželi ob naslombi in s sodelovanjem vseh zainteresiranih komponent kot so sindikati, krajevne ustanove, študentovsko gibanje ter izobraževalno osebje.
Samo na ta način bo mogoče u-resničiti vse potrebne didaktične in znanstvene strukture ter pravilno in konstruktivno usmerjati kadre. Vsakršna pobuda v tej smeri more v prvi vrsti premostiti sedanjo krizo na univerzitetnem področju v naši deželi. Kar zadeva tržaško vseučilišče bo treba najprej poskrbeti za okrepitev gradenj, za rešitev problema bivanja študentov iz drugih krajev dežele v našem mestu, za ureditev vprašanja prevozov ter seveda za uveljavitev politike «pravice do študija». Morebitna gradnja novega univerzitetnega centra v naši deželi pa ne sme biti v nobenem primeru pogojena od kakšnih konkurenčnih namenov, temveč mora sloneti na dejanskih potrebah, ki jih zahtevajo nove razmere.
Člani tržaške pokrajinske federacije PSI so ob tem ugotavljali, da je problem brezposelnosti, s katero se srečujejo mladi diplomiranci, še daleč od rešitve, čeprav so po drugi strani neracionalno in večkrat s špekulativnimi nameni vložili ogromne vsote za premostitev težav.
Po mnenju izvršnega odbora PSI ne sme biti zato reševanje teh problemov prepuščeno avtonomnim pobudam posameznih sil ali političnih veljakov, temveč ga mora korenito načeti dežela na podlagi jasnih postavk, ki so bile iznešene v okviru nedavnih nujnih deželnih sklepov.
Danes praznuje v Repnu 50-letnico vojni invalid
EMIL ŠKABAR Mnogo sreče in zdravja mu telijo žena, otroka, bratje in sestra.
Deželni odbornik za šolstvo in kulturo Dal Mas je včeraj v našem mestu umestil novi deželni odbor za kulturo in umetnost, katerega man dat se bo zaključil hkrati s tretjo mandatno dobo v Furlaniji - Julijski krajini.
Odboru predseduje odbornik Dal Mas, njegovi člani pa so predsednik tržaške pokrajinske uprave dr. M. Zanetti, predsednik pordenonske pokrajine odv. D. Pavan, pokrajinski odbornik iz Gorice M. Corbat-to, pokrajinski odbornik iz Vidma ing. D. Carpenedo, rektor tržaške univerze prof. G. De Ferra, nadzornik za spomeniško varstvo v Furlaniji - Julijski krajini arh. A. De-gani, nadzornica za spomeniško varstvo treh Benečij prof. G. Fogolari, dr. G. Botteri, dr. A. Rizzi, prof. G. Porro, prof. A. Roccaforte, prof. S. Vincenzotto, R. Vazzoler, R. Rizzi, prof. Alojz Rebula, dr. Filibert Benedetič in Jelka Gerbec. Poleg omenjenih članov, ki jih je izvolil deželni svet in med katerimi predstavljajo zadnji trije slovensko manjšino, sta v odboru še predstavnik enotne sindikalne zveze G. Padovan in ravnatelj deželnega odseka za kulturne dejavnosti pri ustreznem odborništvu dr. A. Vernier.
Statut predvideva, da na seje deželnega odbora za kulturo in umetnost po potrebi lahko povabijo tudi druge izvedence in predstavnike krajevnih ustanov. Glavna naloga odbora je, da daje nasvete in izoblikuje mnenja o kulturni politiki v deželi, o sodelovanju med deželno upravo in kulturnimi ustanovami, o programih kulturnih dejavnikov deželnega pomena, o podeljevanju deželne pomoči za prirejanje zgodovinskih, etničnih in umetnostnih razstav, o kulturnem sodelovanju v mednarodnem merilu in o raznih posegih deželne uprave za razvoj kulturnih dejavnosti.
Na prvi seji, takoj po umestitvi, je odbor razpravljal o kriterijih, po katerih bodo porazdelili finančna sredstva za gradnjo, odkup, popravila in opremo gledaliških dvoran, ki jih predvideva srednjeročni načrt za razvoj dežele Furlanije - Julijske krajine.
NA PREDSIN0ČNJI DELAVSKI SKUPŠČINI
Zahteve prevoznikov ACEEAT po splošnih reformah v državi
V posebni resoluciji pozivajo na odločno antifašistično budnost
Uslužbenci občinskega podjetja ACEGAT, ki so včlanjeni v sindikat FIAI-CGIL, so se predvčerajšnjim sestali na posebni skupščini, da bi poleg problemov, ki jih pobliže zanimajo, kot so vprašanje delovne pogodbe n delovnih odnosov, razpravljali o širših problemih in nasprotjih sodobne italijanske družbe. Predvsem so odločno protestirali proti stalnemu naraščanju cen, ki dosega ravno v našem mestu svoj višek. Delavci omenjenega občinskega podjetja so tudi soglasno podprli vse zahteve in dejavnost e-notne sindikalne federacije CGIL-CISL-UEL ter poudarili, da se mora sindikalna akcija, ki je privedla tudi do nedavne splošne stavke, nadaljevati za dosego reform in za nov gospodarski razvojni model v državi. Za ugodnejše reševanje neštetih problemov v državi pa je treba čimprej rešiti tudi sedanjo vladno krizo, je med drugim poudarjeno v resoluciji, ki so jo delavci sprejeli na skupščini.
Glede municipalizacije zasebnih prevoznih podjetij so izrekli zahtevo, da bi pristojne oblasti čimprej poskrbele za ustanovitev medobčinskega konzorcija za prevoze. Ob tem so obsodili provokatorsko zadržanje lastnikov podjetja La Carsica, ki skušajo s podlim izsiljevanjem zaustaviti proces municipalizacije.
S posebnim poudarkom so uslužbenci Acegata obravnavali ter obsodili provokatorske akcije fašističnega sindikata Cisnal. Ob tem so poudarili potrebo po enotnem nastopu za zajezitev naraščajoče fašistične nevarnosti.
Na koncu se je skupščina izrekla še za ustanovitev delegatskega sveta kot predvideva načrt vsedržavne sindikalne federacije.
Opozarjamo vat, da Je vsakoletni
KNJIŽNI TEDEN
/ RAZPRODAJO KNJIG
plošč in folklornih predmetov
še danes v naših prostorih
Bogata izbira, veliki popusti.
Vtiaika, linppatoia.
TRST- ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792
Danes odprtje razstave del Wilhelma Thonyja
Danes ob 18. uri bodo v umetnostni galeriji palače Costami odprli razstavo del graškega slikarja Wilhelma Thonyja. Svečanemu odprtju razstave bo prisostvovala tudi umetnikova vdova Thea Thbny. Navzoč bo tržaški župan inž. Marcello Spacini ,iz Gradca pa bo prišel graški občinski odbornik za kulturo in umetnost dr. Heinz Pam-mer, katerega bo spremljal njegov tržaški kolega prof. Fausto Fara-guna. Kot smo že rekli, je ta razstava v okviru kulturnih izmenjav med Trstom in Gradcem, ki sta pobratena.
Nenadna smrt Ivana Gombača
Včeraj popoldne je nenadoma umrl 79-letni kmetovalec iz Lonjerja Ivan Gombač. Okoli 17. ure so ga našli mrtvega na neki njivi v bližini njegove hiše na Lonjerski cesti štev. 249/1. Na kraj je takoj prihitel rešilni avtomobil Rdečega križa, vendar pa je zdravnik dr. Russi lahko le potrdil žalostno vest. Gombač je verjetno umrl zaradi srčne kapi.
DARWIL
è
1F
Zlate izdelke vseh vrst plačamo do 2.800 Mr za gram v odvisnosti od čistoče.
Prodajamo garantirane briljante za Investicijo — popolnoma čiste brez barve (Extra Col-lection) začenši od 300.000 Ur po karata. Pismena garancija. DARWIL, Trst, Trg sv. Antona 4/1. II.
delila še dve posebni nagradi. Čeprav število prijav še ni dokončno in čeprav so mnogi filmi, ki bodo prikazani, še v delu, je nekaj naslovov vendarle že znanih, med njimi na primer ameriški film «Temna zvezda» (Dark star), češkoslovaški «Slecna golem» in drugi. Retrospektivni del bo tokrat na temo «Psihološka fantastična znanost in potovanja v čas». Zagotovljeni so že filmi «Moški, ki je živel v bodočnosti», «Ljubim te, ljubim te», «Večer v vlaku» in «Pariza ni» (Paris n'existe pas).
V okviru festivala bo tudi antološka retrospektivna razstava futurističnega slikarja Gerarda Dot-torija, katerega dela so bila doslej razstavljena že na 250 razstavah v Italiji in v inozemstvu, sicer pa že nekajkrat na beneškem bienalu. Razstavo bo oskrbel Bruno G. Sanzin.
Končno bo v okviru festivala znanstvenofanstastičnega filma tudi znanstvena razstava na temo «Iz veselja za človeka». O njej sta spregovorili B. Orlando in dr. Luca Liguori. Razstavo bo oskrbel tržaški sedež USIS v sodelovanju ameriško letalsko in vesoljsko u-stanovo NASA in trgovinskim ministrstvom ZDA, obsegala pa bo fotografije in tudi predmete, med katerimi kamenine z Lune in vrsto izredno zanimivih dosežkov na področju vesoljske in praktične tehnologije. V posebni sekciji razstave pa bodo prikazali vrsto praktičnih koristi, ki jih imamo neposredno iz vesolja z raznimi vremenoslov-skimi sateliti za geodetska, pomor ska in druga opazovanja itd. O tem je podrobneje spregovoril dr. Luca Liguori, izvedenec za vesoljska vprašanja, ki je v podkrepitev svojih izvajanj pokazal tudi prvič v Evropi barvni kratkometražni film NASA o neslutenih možnostih, ki jih človeku odpira vesoljska znanost in ki bodo dejansko spremenile način našega življenja.
O tem, kakšno življenje čaka človeštvo z leti 2000, pa celo že v perspektivi let našega stoletja, bo govor tudi za okroglo mizo v ok viru festivala, za katero se bodo zbrali in razpravljali o temi «človek nasproti letom 2000» pisatelji, znanstveniki, ekonomisti, časnikarji in filmski režiserji iz raznih držav. Med njimi bodo’ nC primer prof. Negri z rimske univerze^ ki bo govoril - o-TTroŽnth razvojih v mednarodnih odnosih, ravnatelj revije «Futuribile» odv^ Ferraro, ravnate Ijica tržaškega astronomskega observatorija prof. Hack, prof. tržaške univerze prof. Majori, predvidena pa je tudi udeležba takih i-men kot so Isaac Asimov, francoski astronom Pecker, direktor centra za vesoljske polete NASA v Hunstvillu v Alabami dr. Rocco Pe trone, ki je nasledil obolelega von Brauna in drugi.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 9. marca
FRANČIŠKA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 18.02 — Dolžina dneva 11.33 — Luna vzide ob 19.45 in zatone ob 6.29.
Jatri, NEDELJA, 10 marca
40 MUČENCEV
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,9 stopinje, najnižja 6,2, ob 19. uri 6,8 stopinje, zračni tlak 1019,7 mb, narašča, veter 22 severovzhodnik s sunki 45 km na uro, vlaga 52-odstotna, nebo 6 desetink pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 8. marca 1974 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 69-letna Maria Zacchi-gna por. Laschizza, 84-letni Mario Mari, 80-letna Angela Cavezzo vd. Giuman, 69-letni Silvio Menegutti, 70-letni Agostino Burolo, 59-letni Giuseppe Vescovo, 57-letni Bruno Volpi, 82-letna Carla Toskan vd. Košane, 82-letni Giorgio Polani.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
EDUARDO DE FILIPPO
BOŽIČ PRI CUPIELLOVIH
Prevod : Lelja Rehar Scena: Demetrij Cej Kostumi: Anja Dolenčeva Režija: JOŽE BABIČ
Danes, 9. marca ob IZVEN ABONMAJA
20. uri
Gledališča
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina — Patuna, Trg sv. Jakoba 1: Grigolon — Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg U-nità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Rossetti — Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Žav-Ije (tel. 231-137); Milje (tel. 271-124).
isajias
BANCA Dl'CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST* - Ul. F FILZI 10	, 38 101. 3B 04S
URADNI TEČAJ	BANKOVCEV
Ameriški dolar	685—
Funt šturllng	1620	
ivlcarski frank	222.—
Francoski frank	142,50
Nemška marka	254—
Avstrijski šiling	35—
Clnar: debeli	40—
drobni	40	
	
vseh tujih valut
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
— Kulturni dom
Danes ob 20. uri Eduardo de Filippo «Božič pri Cupiellovih» — izven abonmaja.
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s satiričnim kabareten «Dlaka v jajcu» avtorjev M Košute, A. Rustje, S. Verča in A. Kiaija
Jutri, 10. marca ob 17.30 v Prosvetnem domu v Trebčah.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Danes ob 18. uri ponovitev Verdijeve opere «Rigoletto» — Dirigent Ferdinando Previtali.
Jutri ob 15. uri ponovitev Wagner-jeve opere «Somrak bogov» — Dirigent Georg Alexander Albrecht.
ROSSETTI
Ob 20. uri Shakespeare: «Hamlet» v priredbi Stalnega gledališča iz Bočna. Režija Maurizio Scaparro, scene Roberto Francia. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni — Pasaža Pretti — tel. 36372, 38547.
AVDITORIJ
Do nedelje, 10. t.m. za «Rassegna Teatro d'oggi» Paolo Poli: L’Apocalisse, začetek ob 20 .uri.
LITERARNE SOBOTE
Danes, 9. t. m. bo ob 17. uri v okviru «Literarnih sobot» predaval u-niverzitetni profesor Bruno Zevi o sodobnem pojmovanju arhitekture. Predavatelja bo predstavil tržaški arhitekt Semerani.
GLASBENA MATICA-TRST
Koncertna sezona 1973-74 Sedmi abonmajski koncert
V petek, 15. marca 1974 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER GLASBENE MATICE
Dirigent:	OSKAR KJUDER
SoUst: GORJAN KOŠUTA, violina SPORED:
A. Gorelli: Concerto grosso op. . 6--«- 2 . . ._________..
J. (&■ 'iSttti /'
za violino in godalni orkester W. A. Mozart: Koncert v G-du-ru za violino in orkester L. BocciieriniT Stifrfonija ~~v A-dtr-ru op. 37, št. 4
KULTURNI KROŽEK DEVIN — ŠTIVAN
priredi jutri. 10. marca, v društvenih prostorih v Devinu zanimivo predavanje s prikazovanjem barvnih diapozitivov o
POTOVANJU V SRT -LANKO (CEYLON)
TER V JUGOVZHODNO AZIJO
Predavala bo gospodična Mariza Kralj iz Sesljana. Začetek točno ob 16. uri.
Vljudno vabljeni!
Vstop prost!
KMEČKA ZVEZA vabi na občni zbor, ki bo danes, 9. marca 1974 ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio št. 4.
Dnevni red:
1.	Izvolitev predsednika občnega zbora
2.	predsedniško poročilo
3.	poročilo tajništva
4.	poročilo nadzornega odbora
5.	pozdravi in diskusija
6.	volitve
7.	razno
V morebitnem drugem sklica nju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki u-deležbi
Podporno društvo v Rojanu vabi na 83. redni občni zbor. ki bo jutri, 10. marca 1974 ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10. uri v drugem sklicanju v Ulici Apiari 31.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika
2.	Poročilo tajnika
3.	Poročilo blagajnika
4.	Razno.
Odbor
KinOft
La Cappella Undeground predvaja ob 17.00—19.00—21.00 «Concerto per il Bangladesh» (1972) Saula Swimme-ra. Koncert pop glasbe so registrirali v Madison Square Gardnu, v njem pa nastopajo Bob Dylan, Eric Clapton, Leon Russel, George Harrisom Ringo Starr in drugi.
Ariston 16.00—22.00 «La torta in cielo». Barvni zabavni film. Igrajo Paolo Villaggio, Didi Perego, Sandro Merli, Franco Fabrizi. Nazionale 15.00 «Amore e ginnastica». Barvni film. Igrata Senta Berger in Lino Capolicclno.
Excelsior 16.00—22.15 «Virilità». Barvni film. Igrajo Turi Ferro, Agostina Belli, Marc Porel. Režira ga Pàolo Cavara. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00—22.Ó0 «Il giorno del delfino». Barrai film, ki ga režira Mike Nichols.
Fenice 14.30-16.55-19.20—22.15 «Serpico». Glavno vlogo igra Al Pacino. Barvni film.
Eden 15.00-16.50—18.40—20.20—22.20 Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonelli, Lilla Brignone, Alessandro Momu, Lino Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00—22.15 «Jesus Christ Super-star». Barvni film režiserja Normana Jewinsona.
Aurora 15.00 «La spada nella roccia».
Barvni Walt Disneyev film.
Capito! 15.30—22.00 «Sesso matto». G. Giannini in L. Antonelli. Barrai film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30—21.45 «Agente 007 vivi e lascia morire». Barrai film za vsakogar.
Impero 16.00 «Teresa la ladra». Barvni zabavni film. Glavno vlogo igra Monica Vitti.
Filodrammatico 15.00—22.00 «Le avventure sessuali di Greta in 3 D». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vstopnina 1.500 lir. Moderno 16.30 «L’ultima neve di primavera». Bekim Fehmiu in Agostina Belli.
Ideale 16.00 «Il West ti va stretto amico è arrivato Alleluia». Barrai western film. Igrata George Hil-ton in Agata Fiori.
Vittorio Veneto 16.30 «La cagna». Barvni film. V glavnih vlogah igrata Marcello Mastroianni in Catherine Deneuve.
Abbazia 15.00—18.00—21.00 «Il dottor Živago». Barvni film. Igrajo Omar Sharif, Juhe Christie in Rod Steiger. Astra 16.00 «L’allegra brigata di Tom e Jerry». Barvni slikani film.
Od četrtka, 14. t.m. bodo v kinodvorani v Skednju predvajali «II cinema jugoslavo degb anni 60». Radio 15.30 «La caduta dell'impero romano». Barvni film. Igrajo Stephen Boyd, Sofia Loren in Omar Sharif.
Razstave
Danes v Boljuncu na «Jami» ob 20.30
8. marec — PRAZNIK ŽENA
; Nastopa dramska skupina domačega PD «France Prešeren». Vsi vljudno vabljeni!
Predavanja
Danes, 9, marca bo v Slovenskem kulturnem klubu predaval prof. Karel Bajc o temi: «Matematika, pusta ali zanimiva?». Začetek ob 18.15 Vljudno vabljeni!
Mali oglasi
Dobro vpeljano drogerijo zaradi bolezni prodam. Telefonirati v soboto, nedeljo 722978.
V	OBČINSKI GALERIJI razstavlja svpje akvarele dr. Robert Hlavaty. Razstava bo odprta do 12. marca.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul.
sv. Nikolaja 6 je odprl svojo razstavo slikar James Leehay, ki bo razstavljal do'22/tm.
V	galeriji Russo v Pasaži Rossoni razstavlja tržaški slikar dr. Ottone Griselli, ki bo razstavljal do 10. t.m.
V	galeriji Cartesius je odprl razstavo svojih del slikar Orlando Poian ki bo razstavljal do 19. marca.
V	Tržaški knjigarni razstavlja Ljubica Ščuka - Savemik akvarele z gorsko motiviko in rožami. Razstava bo trajala do konca marca.
V	galeriji «C. Sofianopulos» na Trgu Papeža Janeza 6, so odprli razstavo del slikarjev Claudia Villatore iz Trst in Gugiča Huske iz Ljubljane.
Razna obvestila
ŠZ BOR sklicuje za ponedeljek, 11. marca '974 15 OBČNI /BOR, ki bo na stadionu «i maj» ob 1(..3{ v prvem in ob 20, uri v irugen «klicanju. Dnevni red: 1. Otvor lev, 2. Izvolitev volilne komisije, 3 Poročila. 4. Pozdravi, 5. Diskusija k uročilom. ti. Poročilo fit-azornega minora. 7. Volitve, 8 tii.zno
Ob priliki srečanja borcev KXX. XXXI. divizije, ob 30-letnici pohoda Beneško Slovenijo, ki bo danes, 9. marca 1974, v Ajdovščini, organizira sekcija ANP1 Križ in Opčine avtobus z odhodom iz Križa ob 15. uri in z Opčin ob 15.30. Vpisovanje za Križ v Prosvetnem domu, za Opčine v trgovini pohištva Renar.
V torek, 12. t.m. ob 20.30 bo v Bazoviškem domu JAMARSKI VEČER. Z 200 barvnimi diapozitivi bodo prikazane lepote javnosti manj znanih jam na Matarskem suhodolju, s katerimi upravlja jamarski klub «Dimnice» iz Kozine. Geološko in morfološko razlago ter naravovarstvene napotke k posnetkom bo podal avtor fotografij LOJZE POČKAJ, predsednik jamarskega kluba «Dimnice». Vabljeni ljubitelji naravnih kraških lepot m še posebej člani Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Prostovoljni prispevki za TPPZ,
Jutri, 10. marca, ob 16.30 bo v Kulturnem domu v Trstu «Pesem mladih», revija pevskih zborov in ansamblov, ki jo prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu.
Mtadinski krožek Trst, Ulica Ginnastica 72, predvaja danes ob 16. uri film «I Giganti». Vabljeni!
Prosveta
Prosvetno društvo Ivan Grbec — Skedenj priredi ob priliki ženskega praznika v ponedeljek, 11. t.m. ob 20.30 predavanje «žena v današnji družbi in n.lrac naloge v sedanjem trenutku» (Ekonomska kriza m referendum) Predava Nadja Pahor.
K aktua.ncmu in važnemu predavanju vljudno vabi rojakinje in rojake odbor.
Jutri, 10. t.m. ob 16.30 praznik žena v Borštu. Sodelujeta domači pevski zbor in godba na pihal« iz Brega.
SOŽALJE
Dijaki H. klasičnega liceja Izrekajo svoji bivši sošolki Sonji štor ob težki izgubi iskreno sožalje.
TEDEN DNI PO SMRTI MLADE MARIANNE 1I0IIL
Diego (sosfisa v sesljanskem stanovanju pokazal, kako je sprožil strel v ženo
Se enkrat je potrdil verzijo o nenamernem umoru - Prikazu tragične «igre» so prisostvovali dr. Brenči, odv. Morgera in
Marianne Hohl
Tragična igra s samokresom je Včeraj dopoldne spet zaživela v zatohli in okrvavljeni dnevni sobi stanovanja v Sesljanu, kjer je prejšnjo sredo malo pred 16. uro odjeknil strel in se je 21-letna Marianne Hohl zgrudila v mlaki krvi. Njen mladi mož, 23-letni Diego Gostisa, je ob prisotnosti namestnika državnega pravdnika dr. Brencija, svojega branilca odv. Morgere in policijskih funkcionarjev prikazal do vseh podrobnosti, kaj se je pripetilo tistega tragičnega 27. februarja.
Gostiso so pripeljali pred dvonadstropno belo hišo, v kateri si je lanskega novembra uredil stanovanje z mlado ženo iz Švice, kmalu Po 11. uri. Dva civilna avta sta vozila pred oz. za temnoplavim dostavnim fiatom 850, iz katerega je izstopil uklenjen Gostisa. Ob strani mu je stal. karabinjer sodnijske-ga oddelka, na katerega je bil u-klenjen z lisico na desnem zapestju. Gostisa se je počasi odpravil po zunanjih stopnicah, ki peljejo do pritličja, obkoljen od agentov. Seveda ni niti namignil na poskus bega, nasprotno, izgledal je zelo potrt in resen in je prav vljudno pozdravil reporterje in sosede. Fant, m kaže manj od svojih 23 let, je bil bled in se je tresel, morda od mraza, saj je burja brila okrog
vogala, on pa je imel na sebi samo srajco in usnjen jopič, morda pa ob spominu na dogodek, ki je pretrgal nit mladega življenja njegove žene in mu uničil toliko upov in nad za prihodnost.
Skupinica je izginila v stanovanje, ki je na levi strani vrh prvih notranjih stopnic. Iz notranjosti je bilo slišati samo pritajeno govorjenje in, kot so nam pozneje potrdili, je Gostisa vseskozi ostal miren, čeprav se je tudi ob izhodu videlo, da ga je obisk stanovanja in ponovitev tragične scene hudo potrlo. Ko je spet vstopil v fiat 850, uklenjen ob karabinjerja, se je ozrl naokoli, proti kraški gmajni, ki se razteza onkraj avtoceste, in še enkrat pozdravil skupino sosedov in reporterjev, kot da bi od njih pričakoval razumevanja, če že ne oproščenja.
Takoj zatem smo lahko vstopili v
več agentov
stanovanje: po majhni veži se odpira precej velika in okusno opremljena dnevna soba. Na desni strani pod daljšo steno usnjen divan, na katerem so še vidni znaki tragičnega dogodka: temen madež strnjene krvi, ki se širi do tal in zajema tudi del preproge. Pred divanom je podolgovata mizica, na kateri je še pepelnik s številnimi cigaretnimi ogorki, ki sta jih mlada zakonca pogasila med pogovorom pred smrtno igro s samokresom, nato še dva fotelja iz istega usnja in končno, ob nasprotni steni, omara z nekaj knjigami, stereofonskim gramofonom in raznimi okraski. Taka soba in sploh tako prijetno in novo stanovanje, kot si ga želita vsaka mlada zakonca, ki imata na razpolago količkaj denarja in dobre volje.
In prav v tej sobi se je odigrala
(Nadaljevanje na 8. strani)
Diego Gostisa zapušča stanovanje, kjer je preiskovalcem orisal kako je prišlo do tragedije
NADALJEVANJE RAZPRAVE O OBČINSKEM PRORAČUNU
SKLEP DEMOKRATIČNIH STRANK IN SINDIKATOV
Chiarion: Negibnost občinske politike «obUizadia nMasismnihju
°	■ ■ a -	Pioh tasisticnm provokacijam
nevarna za napredek Gorice
Svetovalec Bratina je opozoril občino na izplačilo odškodnine, ki jo je dolžna lastnikom za zemljo, s katero je razširila ceste
Na seji ganskega občinskega sveta včeraj zvečer se je nadaljevala razprava o proračunu občinske uprave za leto 1974. Do 20. ure (seja se je pričela okoli 18.) je spregovorilo šest svetovalcev in sicer Del Piero (PLI), Pedroni (MDI), Zucalli (PS Dl), Chiarion (KPI), Bratina (SDZ) in Manzin (PRI).
Zucalli je na podlagi podatkov, ki jih je priložila občinska uprava ugotovil, da se je v zadnjem desetletju ob skoraj nespremenjenem številčnem stanju prebivalstva v industriji, javni upravi, trgovini, kmetijstvu itd. zmanjšalo število zaposlenih za 7 odstotkov, kar po njegovem mnenju dokazuje, da je bilo premalo storjenega za gospodarski dvig Gorice. Svetovalec je govoril o pomanjkljivostih na industrijskem in kmetijskem področju, omenil je prosto cono ter poudaril potrebo po stanovanjski izgradnji na podlagi zako-
Srečanjc borcev 30. in 31. divizije
Odbor XXX. divizije IX. korpusa NOV in POJ, v sodelovanju s predsedniki občinskih skupščin Primorske, vabi vse borce XXX. in XXXI. divizije na proslavo 30. obletnice bojnega pohoda XXX. divizije v Beneško Slovenijo in Rezijo.
Proslava bo v Ajdovščini da-danes, 9. t.m. ob 17. uri. V kulturnem programu sodelujejo godba Ljudske milice. Slovenski oktet, pevski zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine in drugi.
Po priložnostnih govorih in kulturnem programu bo tovariško srečanje.
Posebnih vabil ne bo.
Odbor XXX. divizije
o*
Ao ‘p’ /S v & P' V-' ‘P 'V/A
.5?
A $
M® *° c?
A .-A s ^
v<2>	^
& CAž
Nr
$ AA' &
V
£
A A

/V

cP' O

trgovine
Trento - Treviso - Padova • Gorica ■ Belluno - Vicenza - Verona - Benetke ■ Videm - Bolzano ■ Trst
na 167. Ob koncu je bil polemičen do PSI, in je zavrnil vlogo, ki si jo PSI pripisuje, ko izjavlja, da je tista stranka, ki odpira pot napredku.
Komunist Chiarion je dejal, da proračun odraža krizo, ki je nastala v levosredinski koaliciji na pokrajini in ki se je do neke mere razširila tudi v občinsko upravo, zaradi česar živimo na občini «iz rok v usta». To se pozna po kar 4-letnem čakanju na manjšinsko konzulto, po izročitvi samo 20 milijonov lir za rajonske svete, pomanjkanje zazidalnih načrtov itd. Stranka se je vedno upirala lo-tizacijam v mestnem središču, ker prinašajo špekulacija z zemljišči in potiskajo delavce in obrtnike v predmestje. Predlagal je popravke regulacijskega načrta, ker so se po 7 letih izkazale pomanjkljivosti, ter se zavzel za tesnejšo povezavo z Novo Gorico prek stanovanjske izgradnje na solkanskem polju ter odprtjem mejnega prehoda v Gabrijelovi ulici. Zagovarjal je javno poseg v zgodovinski coni ter ohranjevanje značaja vasi. Občinski upravi je pripisal premajhno zanimanje za kon-zorcialno dejavnost za metan, upepe-Ijevalnik in prevoze s sosednjimi občinami, zlasti z Gradiščem in Kr-minom ter ji očital krivdo zaradi zaustavitve gradnje mednarodnega mejnega prehoda, avtoporta in cestnih priključkov. Obnova zakona o prosti coni za eno samo leto dokazuje, da smo pred njeno ukinitvijo in da se v sedanji fazi manifestirajo slabi cehovski interesi okoli tega vprašanja. Zaradi splošne negibnos-ti, je dejal Chiarion, se odpira našemu mestu slaba perspektiva.
Za njim je spregovoril svetovalec Bratina (SDZ), ki je dejal, da primanjkljaj 1.4 milijarde lir omejuje delovanje občinske uprave. Predlagal je okrepitev službe za pobiranje smeti, in sicer tako, da bi med poletnimi meseci pobirali smeti vsak dan in ne dvakrat tedensko kot sedaj. Opozoril je občinski odbor na nezadovoljstvo občanov, ker niso še prejeli odškodnine za zemljo, ki jo je občina uporabila za širjenje cest, ter ugotovil, da mora občinska uprava računati s svojimi sredstvi, tako kakor mora to storiti vsak dober zasebni gospodar.
Ustanovitev sekcije PSI v Štandrežu
V, Štandrežu so ustanovili sekcijo Italijanske socialistične stranke. Na sestanku članov, ki je bil pred dnevi. so bili tudi predstavnikf“vod-stva mestne sekcije, tajnik Dellor-co, občinska svetovalca Sanzin in Dellago ter Bukovec.
Na seji skupščine so izvolili vodstvo sekcije sestavljeno iz petih članov. To vodstvo se je prvič sestalo v ponedeljek zvečer ter izvolilo za tajnika Darija Nanuta; člani vodstva so še Danilo Nanut, dr. Vladimir Nanut, Milivoj Hoban in Karlo Nanut.
Sekcija pripravlja svoj ciklostili-ran bilten, ki se bo imenoval «čum-pa». Ta beseda je domačega izvora ter jo pozna vsak štandrežc, pomeni pa levičar. Prva številka bo izšla prihodnje dni.
Danes in jutri sestanek komunističnih celic
Te dni organizira posoška komunistična partija vrsto kongresov celic. Včeraj je bil sestanek v ločniški celici,
Danes ob 16.30 bo na sedežu mestne sekcije v Ulici Bocchi 2 sestanek, na katerem bosta komunistom iz podgorske predilnice in «Fiocca» govorila pokrajinska svetovalka KPI Bianca Marega in tajnik mestne sekcije Boris Co-cianni.
Za delavce iz tovarne Safog in OMG bo sestanek jutri, v nedeljo, ob 9.45 v štandrežu. Govorila bosta Virgilio Drigo in Boris Cocianni.
Poziv pristojnim oblastem, naj opravijo svojo dolžnost
Pokrajinski tajniki KPI (Paiza), PSI (Semola), KD (Leardi), PSDI (Candussi) ter pokrajinsko sindikalno tajništvo CGIL, CISL, UIL so na sestanku preučili rezultat svoje akcije proti ostankom fašizma in škva-drizma, ki skuša dvigniti glavo v naši pokrajini.
Na tem sestanku so obsodili pro-vokacijsko dejanje proti delavskemu sprevodu med splošno stavko 27. februarja letos, v katerem je bil pred sedežem MSI ranjen delavec Tinto-rello.
Predstavniki strank in sindikatov so se dogovorili za najbolj odločen poseg pri oblasteh, naj hitro in dosledno izvršujejo svoje z zakonom določene obveznosti, ter za nekatere pobude, ki naj mobilizirajo protifašistične sile ter jih navajajo k budnosti.
Kakor smo poročali v poročilu o nedavni seji goriškega občinskega sveta, so se predstavniki nekaterih strank dogovorili za sestavo enotne
obsodbe napada na delavca Tinto-rella pred sedežem MSI, kjer ga je ranil žebelj, ki je padel na sprevod.
V Pordenonu danes razstava naivcev
Danes ob 18.30 bodo v razstavnih prostorih «Sagittaria» v Pordenonu odprli razstavo del naivcev iz Italije, Jugoslavije in drugih držav. Današnjemu odprtju bosta prisostvovala vidna predstavnika te umetniške zvrsti, Martin Jonas in Suzana Chalupova. Poleg razstave bodo prireditelji predstavili tudi posebno brošuro posvečeno naivcem in prikazali dva filma o umetniških delih Rosseaua in Ligabueja.
Razstava bo odprta vsak dan, in sicer ob delavnikih od 16. do 20. ure ter ob nedeljah od 11- do 12.30 in od 16. do 20. ure vključno do srede, 3. aprila.
STAVKOVNO GIBANJE V KOVINARSKEM PODJETJUADANJ
Po odpravi začetnih obratnih težav zahtevajo delavci ureditev položaja
Lastnik ni spoštoval obljube, da bo čez eno leto pripravljen na pogajanja
Odnosi med tovarniškim svetom in ravnateljstvom podjetja ADANI (podjetje je nastanjeno v industrijski coni ter gradi peči za centralno ogrevanje) so se v zadnjem razdobju zaostrili, ker gospodar ni izpolnil obljub, danih lansko leto ob pogonu tega novega obrata, da bo februarja 1974. leta pripravljen na pogajanja o nekaterih odprtih vprašanjih. Ko je tovarniški svet letošnjega februarja predstavil svoje zahteve, je gospodar povsem preklical svoje obljube ter umaknil celo na zvezi industrijcev sprejete obveznosti.
Zaradi takšnega zadržanja gospodarja je bilo v tem tednu v podjetju ADANI več enournih stavk, na skupščini pa so se delavci dogovorili o novih oblikah boja v prihodnjem tednu.
Ob lanskem pričetku obratovanja podjetja ADANI, v katerem je zaposlenih okoli 200 kovinarjev, je lastnik predlagal enoletno odgoditev pogajanj ,s sindikati, ker bi podjetje teh pogajanj ne zmoglo zaradi organizacijskih' težav pri pogonu. Po enem lefuHw-bl «e stranki morali sestati, je predstavnik podjetja pripravljenost na srečanje zavrnil z izgovorom, da mu energetska kriza povzroča proizvodne teževe. Dejansko teh težav v podjetju ni, ker se je proizvodnja peči v enem letu podvojila, z uvajanjem avtomaskih peči pa se bo celo potrojila.
V svojem obvestilu javnosti tovarniški svet zavrača trditev predstavnikov podjetja češ da je sindikat ustvaril vzdušje nepopustljivosti. Nasprotno je v vsem tem času prihajalo samo do normalnih sindikalnih sporov, ki se nanašajo na izvajanje pogodbe. Sindikati so prvič predstavili svoje zahteve
iitmimiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniii
NA CESTI UUBUANA-ZAGREB
GORIČAN ZAKRIVIL SMRT TREH MLADIH ŠTUDENTOV
Gre za šoferja Umberta Zamarja, ki je sedaj v zaporu
V torek zvečer, približno ob 23. uri je ljubljanska prometna milica aretirala pri Dolgem mostu na Viču 29-letnega goriškega šoferja Umberta Zamarja. Zamar je malo prej zakrivil prometno nesrečo, pri kateri so izgubili življenje trije mladi študenti iz Sudana, eden pa se je hudo poškodoval.
Prometna nesreča se je zgodila na Tržaški cesti. Zamar je svoj tovornjak s prikolico vozil proti Ljubljani, ko je na cestnem odseku, kljub neprekinjeni beli črti. pričel prehitevati drug tovornjak. Prav tedaj pa je iz nasprotne smeri pridrvel fiat 124 nemške registracije, v katerem so bili štirje sudanski študentje. Voznik osebnega avtomobila je urno zavil na desno, kljub temu pa je prikolica silovito trčila v drugo vozilo. Trije potniki fiata so pri priči umrli, četrtega pa so pripeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo.
Ko je Zamar ugotovil, kaj se je zgodilo, je ugasnil luči tovornjaka, UD 4735, ter zbežal. Pri Viču pa ga je izvidnica policije aretirala in ugotovila na prikolici znake trčenja. Goričana so najprej odpeljali na odvzem krvi, nato pa so ga odvedli v zapor.
PSI je te dni objavil lepak, v katerem prisoja odgovornost za zaostritev odnosov v pokrajinski u-pravi premaknitvi politične osi KD v desno.
Tik pred sporazumom o novi pokrajinski upravi
Pokrajinska tajništva krščanske demokracije, socialdemokr. stranke in Slovenske demokratske zveze proučujejo zaključke dosežene na pokrajinskih preverjanjih za rešitev krize v pokrajinski upravi, nastali eno leto pred upravnimi volitvami Ni izključeno, da se bodo delegacije treti strank v najkrajšem času ponovno sestale ter podpisale sporazum.
Pomanjkanje zdravnikov onstran meje
Ravnatelj Zdravstvenega doma v Novi Gorici dr. Vinko Mozetič je v poslovnem poročilu o problematiki tega zdravstvenega zavoda, ki je največji v Sloveniji, tudi zapisal, da je na celotnem območju od Podnanosa ter preko Nove Gorice, Toimi na in Bovca, veliko pomanjkanje zdravnikov. Takoj bi zaposlili vsaj 15 zdravnikov splošne medicine, ker so čakalnice prenapolnjene in morajo bolniki dolgo čakati na sprejem in pregled. Za območje goriških Brd in Kanala s 15 tisoč prebivalci, sta na primer na voljo samo dva zdravnika.
Dr. Mozetič je ob tem poudaril, la so zdravniki v splošnih ambulantah na območju občin Nova Gorica, Ajdovščina in Tolmin, lani o-pravili kar 246 tisoč pregledov bol nikov. K sodelovanju so uspeli pri dobiti 8 zdravnikov z Reke, ki so se hitro in uspešno uveljavili v novem okolju. V prihodnje pa bo Zdravstveni dom načrtno šolal lastne kadre, se pravi bodoče zdravnike in druge zdravstvene delavce, kot so denimo medicinske sestre. Tudi bemanjkanje slednjih je namreč veliko.
podjetju na sestanku konec februarja letos. Zahtevali so ureditev položaja delavcev in uradnikov, kakor predvideva vsedržavni sporazum za kovinarje, določitev proizvodne nagrade v višini 120.000 lir za leto 1974, doklade za izmensko delo po 500 lir na dan in ustanovitev tovarniške menze (podjetje ima slabe javne prevoze ter je v njem zaposlenih precej delavcev iz Pordenona in Benetk). Delavci so zahtevali preventivno zdravstveno varstvo ter dodatne počitnice za tiste, ki opravljajo zdravju nevarno delo. Tudi delavci ADANI so — kot vse ostale kategorije, ki se borijo za nove delovne pogodbe — zahtevali ureditev javnih prevozov ter gradnjo delavskih stanovanj.
OB NEDELJAH POLOVIČNA OMEJITEV PROMETA
Avlomobilisti, pazit« na kolesarje in pešce!
Od nedelje dalje ne velja več popolna, ampak samo polovična prepoved vožnje z avtomobili in večjimi motocikli.
V nedeljo bodo, na primer, lahko krožila samo vozila s sodimi (parnimi) številkami na registrski tablici. Kdor se bo pregrešil zoper to odločitev, ga bo doletela huda denarna kazen v višini 100.000 lir.
Ker velja prepoved samo za polovico vozil in ker se bliža lepše vreme, lahko pričakujemo, da bo na cestah več kolesarjev in pešcev kot običajno. S tem se bo občutno povečala nevarnost za prometne nesreče.
Zaradi tega opozarjamo avtomobiliste in motocikliste, ki bodo poslej ob nedeljah izmenično uporabljali vozila, naj upoštevajo možnost prisotnosti večjega števila kolesarjev in tudi pešcev na cestah ter naj bodo previdni, da se ne bi dogajale nesreče v sedanji fazi prehajanja na normalni nedeljski prometni režim.
kratkometražne filme o izletih, letovanju ter telovadne akademije. Ob prikazovanju filmov in diapozitivov so spregovorili nekaj besed Adrija-na Dornik v imenu komisije za do-raščajočo mladino pri SKGZ, Jožica Smet pa za Slovensko planinsko društvo.
Zvišanje podpor invalidom slepcem in gluhonemim
V Uradnem listu št. 59 od 4. marca je objavljen zakonski dekret, s katerim so s 1. januarjem zvišali prejemke civilnim invalidom, civilnim slepcem in gluhonemim. Mesečna pokojnina civilnih invalidov se bo od 18 tisoč zvišala na 25 tisoč, popolnih slepcev od 32 na 38 tisoč, gluhonemih pa od 18 na 25 tisoč. V Uradnem listu so objavljeni tudi prejemki za ostale kategorije. Prefektura je pričela izplačevati podpore s pomočjo občinskih in pokrajinskih podpornih ustanov.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 57, tel 2972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, tel. 72701.
Na pobudo komisije za doraščajočo mladino SKGZ
Prijetno otroško srečanje ter razstava risb in fotografij
Včeraj popoldne je Prosvetno dvorano na Verdijevem korzu napolnilo veliko otrok in njihovih mater, ki so se zbrali na zanimivem srečanju, ki ga je pripravila Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ. V glavnem so bili to mladinci, včlanjeni v Slovenskem planinskem društvu, športnem združenju «Dom» ter v taborniško organizacijo Rod . Modrega Vala.
V mali klubski dvorani so bile na posebnih panojih razstavljene fotografije posnete na letošnjem taborjenju. Na enem panoju, ki je bil posvečen izrecno SPD, smo opazili vrsto zanimivih posnetkov s smučarskih tekmovanj, katerih so se udeležili naši otroci. Na razstavi je bilo tudi veliko risb, ki jih je poleti mladina narisala na počitnicah v Zgornjih Gorjah in Savudriji. Poleg risb je bilo tudi nekaj ročnih izdelkov.
Po ogledu razstave so se vsi zbrali v veliki prosvetni dvorani, kjer so predvajali barvne diapozitive in
Pozor na zaslnipljene vab« po njivah in gozdovih
Pokrajinska lovska zveza sporoča, da bo v teh dneh nastavila po go-riški okolici strupene vabe za škodljive štirinožce in ptiče. Vtem ko sporoča to vest, opozarja lastnike psov, naj v času nastavljanja strupenih vab svojih psov ne spuščajo daleč od bivališč, ker bi se lahko zastrupili iln poginili, če bo kdo našel poginule živali, naj jih pusti kjer so, ter naj pokliče lovskega čuvaja ali pa obvesti občinsko uoravo, da bo mrhovino odnesel. Za uničevanje škodljivcev bodo namreč nastavili zelo strupene vabe ter bi neprevidno ravnanje z mrhovino lahko bilo nevarno tudi za ljudi.
Goriška prefektura je v mesecu februarju odvzela 11 vozniških dovoljenj. in sicer 6 zaradi odsotnosti voznikov pri revizijskem izpitu, 2 zaradi prometnih nesreč, ki so povzročile smrt in hude poškodbe za osebe, 1 zaradi prekrška prometnega zakonika ter 2 ker avtomobilista nista izdelala ponovnega izpita.
Slovenska prosvetna zveza Gorica priredi jutri, v nedeljo. 10. marca ob 16. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13
PRAZNIK ŽENA
Spored: priložnostni govor, nastop pevskega zbora «Kras» iz Dola in Poljan, mladinske go-riške folklorne skupine ter nastop recitatorjev.
Za prijetno zabavo bo poskrbel orkester «Galeb» iz Nove Gorice. Vabljeni!
Izleti
Ob priliki 40-letnice planiške smučarske skakalnice bodo v Planici 17. marca skoki z mednarodno udeležbo. Za to priliko priredi Slovensko planinsko društvo v Gorici avtobusni izlet. Vpisovanje na sedežu SPD, Ul. Malta 2. tel 24-95.
Kino
Gorica
VERDI 16.30—21.30 «La seduzione». M. Ronet in L. Castoni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17.00—21.30 «Amarcord». Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Città amara». Barvni film.
VITTORIA 16.30- 21.30 «La signora è stata violentata» P. Tiffin in C. Giuffrè. Prepovedano tmadini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30-21 30 «Tutti per u-no botte per tutti». T Brent in G. Eastman. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 16.00-22.00 «O Calcutta». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Amarcord». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Grazie per quel caldo dicembre». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Graiskj stolp», amc-nškj barv-n: film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Zgodba iz zahodne strani», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Najdi si prostor za smrt», italijanski barvni film ob 19.30.
PRVAČTNA Prosto.
RENČE «Ne joči Peter», slovenski film ob 20.00.
SPREMEMBE NA POLJSKEM
ZAČETEK IGRE CEN IN PLAČ
Po trilelnem mirovanju nenaden dvig življenjskih slro. škov - Povišanje cen bencina in ostalih goriv, alkohola, prevozov, gostinskih uslug . Država daje, toda tudi jemlje
Odkar so se pred poldrugim mesecem, poleg drugih, povišale tudi cena bencina ter ostalih goriv, so se na Poljskem najbolj dvignili — konji. Danes tu dobrega vpreže-nega konja ni moč kupiti ceneje od 25.000 zlotov, kar je za 10.000 zlotov več kot pred podražitvijo bencina.
To je čuti kot anekdota, a ni tako. Kmetje, ki imajo traktorje, pa tudi oni, ki jih nimajo, so kmalu napravili svoj račun. Ta račun je pokazal, da so živi konji bolj ekonomični od njihovih «mehaničnih bratov», traktorjev — zato se jim je tudi dvignila cena.
Navedeni primer ni osamljen, marveč je samo eden od onih, s katerimi je moč prikazati novo e-konomsko stvarnost Poljske. Zakaj po triletnem mirovanju, so se cene premaknile tudi tu. S tem je bilo uradno zaključeno novo obdobje, ki ga je označeval skokovit porast življenjske ravni, istočasno pa se je začelo neko novo, katerega bodočnost, navzlic vsem dobrim željam, je vsaj trenutno še negotova.
Res je imelo poljsko povišanje cen, za razliko od podobnega pojava v drugih nacionalnih ekonomijah, še neko značilnost. Preden so bile objavljene nove cene goriva, alkohola, prevozov in gostinskih uslug, je namreč vladni predsednik Jaroševič poljsko javnost obvestil o povečanju plač. Poleg rednega planskega poviška, je bil sprejet sklep, da se mimo plana v tem in naslednjem letu povečajo plače za 4,2 milijona zaposlenih, ne-glede na rezultate dela. Po prvobitnem načrtu so se njihove plače imele povišati šele po 1. 1975.
Ko je predsednik Jaroševič ta sklep sporočil parlamentu, je bilo prvo, kar je opazovalcem padlo v oči, to, da je zadevno šlo po eni strani za natančno izračunan račun, vtem ko pa nekega drugega računa sploh ni bilo. Poljakom je bilo namreč rečeno, da bo omenjeno povišanje plač v letošnjem letu stalo državo 19 milijard zlotov. Nič pa ni bilo povedano o tem, koliko bo državljane stalo to povišanje cen: ali bo večje ali manjše od 19 milijard.
Lani so Poljaki za nakup alkoholnih pijač porabili nad 60 milijard zlotov. Nove cene alkoholnih pijač so poprečno višje za 25 odstotkov, kar pomeni, da bo v državno blagajno, če ostane poraba na lanski ravni, priteklo novih 15 milijard- Z bencinom in drugimi naftnimi proizvodi je enako. Ob predpostavki, da bo široka potrošnja porabila letos samo eno desetino skupno porabljene nafte na Poljskem, bo navzlic temu v državno blagajno steklo novih pet milijard zlotov. Od povečane marže v gostinstvu pa bo država zanesljivo prejela še dvakrat toliko, vtem ko pričakujejo večje dohodke tudi od povečanih cen v medkrajevnem prevozu, letalskem prometu itd.
Res da je upravičena predpostavka, da bodo višje cene vplivale na raven potrošnje (pravijo, da je potrošnja bencina že padla za 35 odstotkov, takisto alkohola). Prav tako pa je moč z gotovostjo predpostaviti, da se bo s pomočjo novih cen letos v državno blagajno zlilo znatno več denarja, kot ga bo iz nje šlo za povišanje plač.
Ali pomeni to, da obstoji tudi na Poljskem neka vrsta blage inflacije in da se bodo letos tudi tu življenjski stroški povečali?
Do nekaterih sprememb bo gotovo prišlo, čeprav njihovega obsega trenutno še ni moč oceniti. Eno pa je gotovo: življenjska raven se bo na Poljskem tudi letos dvigala, vendar počasneje kot prej ter ob bistvenih spremembah v odnosu do posameznih slojev poljskega prebivalstva.
Prednost bo dana okrog dvema milijonoma in pol zaposlenih v rudarstvu, transportu, trgovini in u-slugah ter še nekaterim profesijam, ki se jim letos mimo plana povišajo plače. Nobene prednosti ne bo imelo tistih 6,4 milijona zaposlenih, katerim so bile plače povišane v preteklih treh letih. Tem bo zdaj gotovo težje, vendar ne tako kot preostalima dvema milijonoma zaposlenih, ki jima bodo plače povišali šele naslednje leto.
A je tudi med pripadniki teh skupin opaziti razlike, ki pa so druge vrste. Tako je na primer povišanje cene bencina najbolj prizadelo motorizirane Poljake, poljedelce, ki obdelujejo zemljo s traktorji, in privatne taksiste. Povišanje
cen alkoholnih pijač so občutili vsi, vendar vsak na svoj način. Enako je z novimi cenami v gostinstvu. Luksuzne restavracije, kot tudi o-ne višjih kategorij, so postale izjemno drage. V onih nižje kategorije, zlasti v ljudskih restavracijah, pa je povišanje neznatno.
Če k temu dodamo, da so bile letos povečane pokojnine, a tudi vse vrste socialnih uslug, potem je očitno, da so na povišanje cen in izravnavanje plač odločilno vplivali socialni razlogi. Tako se vsaj zdi, če na vse to, o čimer je govor, gledamo od zunaj.
V resnici so korenine teh sprememb globlje, vtem ko so socialni razlogi le prividnega značaja. V bistvu je po triletnem mirovanju prišlo do spremembe cen in povišanja plač mimo prvotnega plana predvsem iz ekonomskih razlogov, tako zunanjih kot notranjih. To pa je že tema, o kateri bi bilo treba napisati poseben članek.
trradiscan Žifkovic na graški univerzi
Deželni predsednik Jonas je pred nedavnim imenoval za rednega profesorja na teološki fakulteti graške univerze dr. Valentina Žifkovica, ki bo poučeval krščanske socialne vede. Dr. Valentin Žifkovic je gradiščanski Hrvat in narodnostno zaveden človek. Rodil se je leta 1933 in je torej star 40 let. Rodil se je v vasi Stinjaki, srednjo šolo je obiskoval v Fiirstenfeldu, nato se je šolal v Hollabrunnu, kjer je končal srednjo šolo in z odliko maturiral. Odtod je odšel na Dunaj, kjer je po petih letih končal teologijo.
Po končanem šolanju so ga kot mladega kaplana poslali v Borto na Gradiščanskem, pet let pozneje pa je v Matrštofu doktoriral in ostal na teologiji kot predavatelj. Pred petimi leti je položil svoj drugi doktorski izpit in sicer iz državnih in političnih ved, hkrati pa je poučeval na glasbeni srednji šoli v Željeznu. Istega 1969. leta je postal asistent univerzitetnega profesorja Weillerja na Dunaju, ki ga je kmalu imenoval za docenta Kakor vidimo, se je hrvaški znanstvenik dosledno vzpenjal na lestvici, dokler ni prispel do trenutno najvišjega položaja, da položaja rednega profesorja na graški univerzi.
......'.............. ................................................:■...........
NA FILMSKIH PLATNIH
«Mediterranea» 24.200-tonska kontejnerska ladja, ki so jo predvčerajšnjim prevzeli v Genovi predstavniki Tržaškega Lloyda. Je to že tretja tovrstna ladja Tržaškega Lloyda
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiTtiinuiniimmuuma
PRED ŠTIRIMI LETI JE PADEL HASSLOV EDINI SIN
Mladi Nemci nočejo sedati v letala F104-«leteče krs te»
Dosej se je zrušilo že 162 letal vrste «F 104», ki so ga zahodu on eniški generali izpopolnili z dvema tonama novih aparatov in pripomočkov
V teh dneh se je časopisje ponovno razpisalo o letalskih nesrečah. Nič čudnega, nekoliko severovzhodno od Pariza se je zrušilo letalo s 345 ljudmi. Je to največja katastrofa v civilnem letadstvu. Toda če zabeležimo sleherno letalsko nesrečo, ko gre za civilna letala, gredo nesreče vojaškega letalstva le tiho mimo in če se te nesreče sploh omenjajo, se omenjajo iz drugih razlogov, ne pa zaradi ljudi, zaradi pilotov, zaradi posadke, ki v teh primerih izgubi življenje. Kdo na primer ve, da se je v Zahodni Nemčiji zrušilo v desetih letih nič manj kot 162 letal vrste F-104? Res je, da je pri tolikerih letalskih nesrečah izgubilo življenje le 78 pilotov, 78 ljudi, toda 162 zrušenih letal ni majhna stvar. Zato se bomo ob tem ustavili.
Zadnje letalo F-104 je treščilo nedavno. Zrušilo se je med vajami. Sicer pa se je v lanskem letu zrušilo več takšnih letal. Nemci, ki opazujejo ta dogajanja bolj od blizu, so letalo F-104 krstili za — letalo krsto. Zgodovi na tega letala pa zasluži še večjo pozornost:
Pred petnajstimi leti je bil za-hodnonemški obrambni minister «sloviti» Franz Josef Strauss, vodja krščansko socialne unije Bavarske, ki je znan tudi kot skrajno konservativen človek. Njemu je «šinila v glavo misel», da mora Zahodno Nemčijo tudi vojaško postaviti na noge. Ker je letalstvo tedaj veliko pomenilo, saj so bile rakete šele «v povojih», se je dogovoril z ameriško druž bo Lockheed za celo serijo letal vrste «starfighter» ali «F-104». Pravzaprav se je za dobavo letal Nemčije potegovala tudi neka francoska družba, toda ameriška «radodarnost» je bila večja in je tedaj že dokaj bogata Nemčija raje plačala po 4,3 milijona mark za letalo vrste «F-104» kot pa 2,5 za letalo «mirage».
Ko so leta 1962 prišla prva tovrstna letala v Zahodno Nemčijo, so nemški piloti in letalski strokovnjaki nasploh ugotovili, da bi «zelo močno letalo» mogli še izboljšati. Vgradili so zato v letalo celo vrsto novih naprav in pripomočkov, kot n.pr. naprave za nočni let, nadalje elektronski kalkulator, navigacijski sistem, sistem avtomatskega letenja, posebno napravo za merjenje položaja, skratka za dve toni novih naprav. Še več, ugotovili so, da morejo namesto drugega streliva namestiti pod letalo tudi — atomsko bombo. Toda ZDA so si že pri nakupu letal izgovorile pravico, da če bodo na letalo pripeli a-
tomsko bombo, ne bo moglo tako letalo vzleteti brez ameriškega «spremstva», ki bo edino razpolagalo s «ključem» za atomsko bombo.
In ko je bilo «popravljeno» ali «izpopolnjeno» letalo F-104 popolnoma nared, so se začele katastrofe. Prvo letalo je treščilo že konec januarja 1962. leta. Pri nesreči je izgubil življenje nemški kapetan Tyrkowski. Nekaj dni pozneje je treščil z letalom ameriški kapetan Speers., Pri tej nesreči pa so imeli še velikansko srečo, kajti tri letala, ki so letela za Speersovim letalom, se v veliki naglici niso mogla izogniti Speersovemu letalu, tako da so treščila na tla kar štiri letala, le da so se piloti treh letal rešili s tem, da so pritisnili na gumb, ki sproži napravo za «izstrelitev» sedeža s pilotom.
Letala F-104 so v naslednjih le-
llllllllIllIlilllllltllMIMIIIIIIIIIIIItimillimiilinilllllll
Brazilski most - velikan dolg 14 km
Pred nekaj dnevi so v Braziliji odprli za promet enega najdaljših mostov na svetu. Gre za o-gromno konstrukcijo, dolgo 14 kilometrov, ki se pne nad znanim zalivom Rio de Janeira in povezuje dve zvezni brazilski državi, Bunabaru in Rio de Janeiro. Samo nad morjem poteka v razdalji osem in pol kilometra. Po dolžini je četrti na svetu, mnogi trde, da predstavlja «največji strukturalni kompleks v zgodovini mostogradnje».
Most so začeli graditi, ko je bil predsednik Brazilije Costa e Silva, zato so ga poimenovali po njem. Po uradnih podatkih je njegova izgradnja stala 350 milijonov dolarjev, po podatkih brazilske opozicije pa 550 milijonov.
Začetek del je pred šestimi leti svečano odprla britanska kraljica, in sicer zaradi tega, ker so britanski finančniki v ta objekt vložili 10 odst. sredstev, britanski tehniki pa so posredovali pretežen del tehniških rešitev, obenem pa vodili dela, kjer je bilo zaposlenih nad 10.000 ljudi. Po uradnih podatkih je v teku izgradnje prišlo ob življenje 35 delavcev in inženirjev.
Količina betona, ki so ga porabili za njegovo izgradnjo, bi zadostovala za postavitev osmih velikih stadionov za 200.000 gledalcev oziroma 347 dvajsetnad-stropnih poslopij.
tih kar cepala na tla. Najbolj tragični sta bili 1963. in 1964. leto, kajti v teh dveh letih je padlo vsako leto nad trideset letal. Leta 1965 jih je treščilo 29 letal, pri tem pa je izgubilo življenje 17 pilotov. Sledilo je srečno 1966. leto. Tedaj je bilo razmeroma malo nesreč, vendar je treba to pripisati tudi dejstvu, da nekaj mesecev ta letala sploh niso vzletela, ker so medtem preverjali in izpopolnjevali naprave za «izstrelitev» sedeža s pilotom. Rezultat teh popravkov je bil dober, kljub temu so piloti s strahom sedali v «leteče krste» i
Toda izboljšane razmere za reševanje pilota še niso reševale letal F-104. V začetku 1970. leta je zahodnonemško letalstvo zabeležilo že 116 zrušenih letal F 104. S tem letom je propadel tudi «načrt» zahodnonemških generalov, da bi Zahodna Nemčija prišla do atomskega orožja. Tega leta je namreč socialdemokratski kancler Wolly Brandt, koj po izvolitvi, podpisal sporazum proti širjenju jedrskega orožja. In od tedaj niso pod letala F-104 nikoli več «pripeli» atomskih bomb. pač pa so nameščali namesto njih običajne, klasične bombe, torej bombe z o-bičajnim razstrelivom. S tem pa vprašanje letal še ni bilo rešeno. Že nekaj dni pozneje in sicer prav na današnji dan pred štirimi leti je blizu Flensburga ob današnji meji padlo 117. letalo F-104. V njem je izgubil življenje Joachim von Hassel, edini sin obrambnega ministra von Hassla, ki je na tem položaju zamenjal glavnega krivca za vse te tragedije demokrščanskega ministra Franza Josefa Straussa.
Doslej smo v glavnem govorili o letalih in o njihovih žrtvah, pilotih, sedaj zaslužijo kako besedo več predvsem piloti. V zahodno-nemškem vrhovnem poveljstvu ni vzbudila tolikšne zaskrbljenosti smrt tega ali onega pilota, pač pa vedno večje pomanjkanje pilotov. Ker so mladi Nemci raje izbirali druge rodove vojske, je vrhovno poveljstvo uvedlo v letalstvu devetletno vojaško službo. Seveda velja to le za pilote, ne pa za pomožno ali strežno osebje. Zavedati se tudi moramo, da stane izvežban pilot več kot zdravnik. Tolikšna je namreč cena vežbanja pilota tovrstnih letal. In vse to ni zaleglo. Mnogi nemški piloti so enostavno slekli uniformo in izbrali drugo službo.
Zadeva je prišla tako daleč, da je zahodnonemško obrambno ministrstvo postavilo 29 pilotov letal vrste starfighter celo pred sodišče, ker da so pretrgali dano
CIRIL GALE«
OBRAČUN V POSTOJNI
ME-DrEM so trije DIVERZANT/ NADA' LtrevALi si/o3c> ARCI 30^
obveznost. Država zahteva od njih ali nadaljevanje službe, ali povrnitev izdatek za njihovo šolanje. Bivši pilot F-l()4 Dieter Schulle je nekaj časa letel v «letečih krstah». Toda ni se mu dalo v tem letalu umreti in je zamenjal službo. Sedaj ga je sodišče obsodilo, da mora državi vrniti 725.355 mark. In tako bo moral 32 let stari pilot odplačevati domovini odškodnino do svojega 84. leta starosti.
Dieter Schulle je šel raje pred sodišče, drugi tega ne tvegajo in letija dalje, pa čeprav se zjutraj, ko odhajajo v službo, poslavljajo od svojih žena kot bi odhajali v vojno. Franz Josef Strauss pa je svoje kapitale baje zelo dobro naložil, in nemški narod ga ne more postaviti pred sodišče, ker mu ne more dokazati da je bil podkupljen.
Nagisa Oshima:
«GISHIKI»
Nov tržaški kinematograf državnega podjetja Italnoleggio Ariston in goriški Modernissima (o tej pobudi smo že pisali) sta začela delovanje s premiero japonskega filma največjega današnjega japonskega režiserja Nagise óshi-me «Gishiki» (La cerimonia, 1971).
O lepoti filmov tega režiserja smo se večkrat izrazili. «Gishi-kt» je v tem oziru nedvomno najbolj uspel režiserjev film. A ne le v tem oziru, saj je njegovo odkrivanje vezi in dekadence japonske aristokratske družine kratko-malo vrhunsko.
Poleg vsega je vrednost tega filma v modelu politično-družbe-nega dela: «Gishikh nam obenem prikazuje žive osebe, njihova doživetja in čustva in to, kar se za njimi skriva: družbena struktura, ki vpliva na vse.
John Huston:
F AT CITY»
«
Drug pomemben film, ki ga je prikazal kino Ariston, je ameriško delo Johna Hustona «Fat City» (Città amara - Fat City, 1972).
Huston je danes res v posrečenem momentu ustvarjanja. Bil je vedno velik režiser, avtor, ki se je posluževal filmskega izraza za pripoved zgodb, ki so mu bile
pri srcu: tudi ko je uporabljal žanrske stereotipe, je bilo vedno jasno, da ga zanima življenje in film, kolikor razkriva življenje.
Danes pa je Huston eden redkih filmskih avtorjev, ki mu lahko slepo zaupamo, kljub temu da morda redkeje doseže mojstrske nivoje sicer manj doslednih kolegov. «Fat City» je zgodba iz sveta boksarjev, a kako izvirna! Manj očitno, a še bolj presunljivo kot drugje, uspe Hustonu prevesti to zgodbo v metaforo o življenju, ki gre mimo oseb in se sprevrže v poraz. Zakliučna sekvenca je v tem pogledu res čudovita. Težko nam je verjeti, a Huston je izjavil, da ko se zdi, da se slika ustavi, v resnici le igralci ostanejo nepremični.
Veliko odkritje tega filma je protagonist, ki smo ga res že videli drugje, a ki se tu jasno izkaže za novega Marlona Branda, kot pravi režiser: igra Stacy-ja Keacha je res prav tako fizično doživeta kot igra predhodnika. Dobri igralci so tudi Jeff Bridges, Susan Tyrell in drugi.
MOSKVA, 8. — Na področju Kur-ska v osrednji Rusiji so odkrili velikanska ležišča železove rude. Strokovnjaki jo ocenjujejo na najmanj 300 milijonov t<W, Vrhu tega je ruda izredno bogata, tako da bo dala visok procent železa. Nahajališče ima še to prednost, da so skladi rude razmeroma plitvo, to se pravi, da bodo tu odprli kar dnevne kope, da bodo torej po odprtiu rudnika stroški razmeroma nizki. Kot bi bilo naročeno, je blizu tudi flotacija, v kratkem pa bodo začeli graditi še en obrat.
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuivtuiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
Anatomija atoma
Podrobna raziskovanja pravijo, da je atom sestavljen nekako tako, kot je sestavljen naš sončni sistem. V središču je jedro, Sonce, okoli njega so planeti ki krožijo po praznem prostoru. V središču je jedro atoma, okoli njega pa po praznem prostoru krožijo njegovi delci — elektroni. Jedro atoma je tako majhno, da meri v premeru le 10-milijonti del milimetra. Eelektron pa še veliko manjši, saj meri v premeru komaj 10-bilijonti del milimetra. To se pravi, da bi morali drobceni milimeter razdeliti na 10 bilijonov delcev, da bi dobili njegovo mero (bilijon pa je številka z 12 ničlami). In ti drobceni delci krožijo po praznini atoma z brzino od 200 do 300 km v sekundi
Vsak elektron ima negativni e-lektrični naboj. Tehniki mu pravijo elementarni naboj. Ti elektroni krožijo na način, ki bi ga najbolje ponazorili s čebulo. Kot ima čebula svoje «luske», take luske «ustvarjajo» okoli jedra atoma krožnice elektronov. Za razliko od našega sončnega sistema je sistem elektronov in jeder v a-tomih drugačen. Vsak element je sestavljen iz drugačnih atomov. Vodik n. pr. ima le jedro in en elektron, uran pa, ki je najtežji element, ima eno jedro, toda 92 elektronov. In prav razlika v številu elektronov je «bistvo» posameznih elementov. Več elektronov —- večja teža.
Saj je res, če ne celo nemogo-goče zamisliti se v te praznine in te številke, toda tako nam ga razlagajo strokovnjaki, ki nam ga skušajo «približati» tudi na sledeči način: atom je podoben svetilki, okoli katere leta petdeset, šestdeset ali še več mušic, ki letajo križem kražem, vendar pa vedno na omejeni razdalji. Ker imajo elektroni negativni električni naboj, mora biti jedro pozitivno naelektreno. Zato je atom električno nevtralen, ker se pozitivni naboj jedra nevtralizira z negativnim nabojem elektronov.
Rekli smo, da je med jedrom atoma in njegovimi elektroni praznina. Težko si jo je zamisliti, saj bi moral biti potemtakem kos svinca ali železa porozen, nekaku kot goba, kot spužva. Pa ni. Toda prepustimo razlago in odgovornost za te ugotovitve tistim, ki se s tem ukvarjajo. Po njihovem so atomi zelo «malo polni» oziroma «veliko je v njih praznine». Več je je pri lahkih in manj pri težkih elementih, če pa bi bili v celoti tako gosti in polni, kot so polna in gosta njihova jedra, bi
to bilo za naše pojme neverjetna gostota, če bi v atomih ne bilo praznine, bi n.pr. kub. cm atomov tehtal 240 milijard kg. če pomislimo, da tehta kub. cm vode 1 gram, so to dimenzije, ki si jih je malone nemogoče zamisliti. Človek srednje rasti in teže, torej človek 70 kg bi bil mikroskopsko majhen. V nas je torej veliko, zelo veliko praznine...
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) O-biskala vas bo vplivna osebnost. Ne nasedajte obrekovanju na račun vašega prijatelja.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Odpravite nesporazume s sodelavci, če hočete uspešno nadaljevati z delom. Spremenite svoje odnose z osebo, ki vas ljubi.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Zelo dobro boste premagali vse težave. Storite prvi korak do sprave, ki vam je zelo pri srcu.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Preveliko navdušenje bi utegnilo biti škodljivo za dober uspeh ne kega posla. Uživali boste zaupanje okolice.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Neki poslovni sestanek vam bo omogočil dober finančni uspeh. Spoznali boste zanimivo osebo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V delu posvetite nekaj ur vprašanju, ki vam je prav posebej pri srcu. V čustvenih zadevah ne bodite trmasti.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Dobro opravljeno delo skupno z vašimi sodelavci bo rodilo odličen uspeh. Nepozabne ure z ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 20. 11.) Jutro se boste posvetili zelo donosnemu poslu. V neki čustveni zadevi pokažite pripravljenost na spravo.
STRELEC (od 21. 11. do 20. 12.) Neka zelo vplivna oseba vam bo nudila pomoč. Zaupajte ljubljeni osebi in ne bodite ljubosumni.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Premislite, preden se spustite v tvegano finančno zadevo. Prijeten večer s sorodniki.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ugoden dan za razumnike in u-metnike. Ne razmetavajte se s pretirano originalnostjo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Za hvaljujoč svoji prilagodljivosti se boste uspešno rešili iz dokaj kočljive situacije. Srečne ure v družini.
9.30
12.30
12.55
13.30
14.10
15.00
17.00
17.15
17.35
18.30 18.55 19.20
19.30
20.00 20.40
22.30
16.30
18.30
19.00
20.00
20.30 21.00
9.30,
14.45
16.30
18.00
18.15
19.05
19.15
19.45 20.00 20.25 20.40
21.45 22.35 22.50
16.30
19.45
20.15
20.40
22.40
SOBOTA, 9. MARCA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
- 11.30 Šola Poljudna znanost:
Krščanstvo in človekova svoboda
Šesto nadaljevanje, ki ga pripravljata Egidio Caporello in Angelo D’Alessandro Komični filmi
Igrajo Harold Lloyd, Billy Bevan, Llyod Hamilton, Ralph Gra-ves itd.
DNEVNIK
Danes v parlamentu
Tedenska oddaja o vzgojnih problemih
in 17.00 Šola
DNEVNIK
Izžrebanje loterije
Program za najmlajše
Zgodbe bratov Grimm pripoveduje Mario Scaccia
Program za mladino
Poljudna znanost: Conrad
Sedem dni v parlamentu
Nabožna oddaja
Kronike dela in ekonomije
DNEVNIK
24. FESTIVAL V SANREMU Festival organizira sanremska občina
Prireditev, ki že ves povojni čas pritegne ob tem času pozornost italijanskega občinstva, je imela letos veliko zaplet-Ijajev, ki so se odražali tudi v živčni polemiki krajevnih krogov. Ne glede na to se bo danes prav gotovo zbralo okoli televizijskih aparatov veliko ljudi na zaključno prireditev na zaključni večer, ki ga bosta vodila Gabriella Farinon in popularni Corrado.
Za razliko od prejšnjih let se je festival v Sanremu letos začel tako, da je bilo 14 najbolj znanih italijanskih popevkarjev že vnaprej izbranih za zaključni večer. Od 14 «mlajših sil» pa so skozi dva večera prodrli na zaključni večer le štirje popevkarji. Tako bodo na nocojšnjem večeru nastopili poleg štirih novih tudi zelo znani popevkarji Mino Reitano, Gilda Giuliani, Iva Zanicchi, Nicola Di Bari, Gianni Nazzaro, Orietta Berti, Al Bano, Little Tony, Domenico Modugno, Milva, Rosanna Fratello ter ansambli The Middle of thè Road, Mouth and Mcreal in Los Carlos. Walter Chiari, ki je pred leti sam vodil to tradicionalno prireditev, je prekinil svoje prireditve, da bi omogočil Ivi Zanicchi, da se udeleži letošnjega festivala. Poleg tega pa bo Walter Chiari zabaval TV občinstvo v tistih «dolgih» minutah preden se zberejo podatki o zmagovalcih festivala. Pravzaprav bo letos zmagal le eden, kajti sklenili so, da naj se nagradi le en pevec, da bi se s tem preprečila trenja med ostalimi pevci, ki se potegujejo za priznanja DNEVNIK
DRUGI KANAL
Lahka atletika:
SVETOVNO PRVENSTVO INDOOR
Prenos z Gòteborga na Švedskem v evroviziji
SLALOM ZA MOŠKE ZA SVETOVNI POKAL
Prenos v evroviziji iz Visokih Tater na Češkoslovaškem
Sodobni vzgojni problemi:
Otroški vrtec in družina
Oddajo pripravila Donato Goffredo in Antonio Thiery
DRIBBLING
ŠPORTNE VESTI
POŠTNI URAD
Pantomima Vroclavvskega nacionalnega gledališča DNEVNIK
Al Capone nella Foresta nera
Po scenariju Petra Adlerja je film pripravil Franz Peter Wirth Al Capone nas smiselno sicer vodi v ameriško podzemlje, dejansko pa gre za film, ki govori o nemškem fašističnem podzemlju. Film Al Capone nella Foresta Nera, ki sta ga pripravila Wirth in Adler, je izrazito antinacistični film. Avtorja filma, scenarist in režiser, skušata določiti neko razmerje med mladinskim zločinstvom ter med Hitlerjevimi teorijami o nemški višji rasi. Nosilci zgodbe so člani mladinske skupine, ki računa, da bo živela bogato življenje prigod in drznosti. Kalle Hamme in njegova zaročenka Hami skupno z drugimi prijatelji izrabljajo prosti čas za to, da se vadijo v rokovanju z orožjem in razstrelivom. Njih življenje okolja ne zanima, oziroma so proti vsem normam. Toda to pripelje do zločina oziroma nesreče in policiji kmalu uspe odkriti izvor nesreče
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.35, 12.00 TV šola:
Goriva, Telesna vzgoja, Marksizem, Poklicna usmeritev.
Nogometna tekma Zagreb — Sarajevo
Košarka: Bosna — Jugoplastika
Morda tudi prenos tekmovanja iz Gòteborga
Obzornik
Kako nastane naravoslovni film
O življenju v naravi je bilo posnetih že veliko filmov. Danes pa ne bomo videli kakega takega filma, pač pa bomo videli, kako takšne filme snemajo. Videli bomo, kako postavijo filmsko kamero v ptičje gnezdo, kako jo skrijejo v drevesno luknjo, kako jo dajo na dno žužkojede rastline itd. Videli bomo, kako snemajo lov živali, življenje insektov, kako se povečajo drobcena jajčeca, ki jih more razbiti celo že tresenje tovornjaka, ki vozi v bližini. Avtorji filma so posneli nekaj zanimivih prizorov in napravili enega najbolj natančnih filmov o naravi	>
Moda za vas
Gledališče v hiši, dramska nadaljevanka
RISANKA
DNEVNIK
Notranjepolitični komentar Nagradna ugankarska oddaja Cannon, serijski film DNEVNIK
Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju:
Tekmovanje žensk, prenos iz Muenchna
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Košarka: Bosna — Jugoplastika Ljubezen na podstrešju DNEVNIK
FESTIVAL POPEVK V SANREMU Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Spet na sporedu: 13.30 Glasba po željah; 15.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Koncert; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 šport; 20.50 Radijski oder; 21.35 Popevke; 22.35 Pianist P. Cassano.
TRST
12.15 Kronika; 14.40 Tretja stran; 16.05 Poklici:	rudarji;
19.30	Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 V prijetni družbi; 15.00 Orkester; 15.30 Jugosl. pevci; 17.00 Zapojmo in zaigrajmo; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 19.00 Za prijeten konec tedna; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Glasbeni vikend. NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 Plošče; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.07 Odprta linija; 14.30 Znanstvena oddaja; 15.10 Veliki variete; 16.30 Radijski oder; 19.20 Kronike Juga; 20.20 Ponovno na sporedu: 21.45 Glasbeno-govorni spored.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Izbrane pesmi; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Popevke;
10.35	Glasbeni variete; 11.50 Zbo-
rovsko petje; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?	14.00	Plošče;	16.35 Inštru-
menti v glasbi; 17.30 Posebna reportaža; 18.05 Ital. folk, glasba;
18.35	«Med	nami rečeno»;
IM PROGRAM
10.00 Koncert; 11.40 Komorna glasba Stravinskega; 12.20 Evangelisti, Pennisi in Sinopoli; 13.00 Glasba zkozi čas; 15.30 Cherubi-nijeva opera: H portatore d’acqua;	18.35	Lahka	glasba;	18.45
Gledališče in kino; 19.15 Koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Najdene skladbe; 10.15 Glasbeni	drobiž;	11.15
Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 čez trevnike in polja; 13.30 Priporočajo vam .. .; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši o-perni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Kitara; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Aktualnosti; 18.45 Naš gost; 19.15 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel M. Ferleža; 20.00 Radijski radar; 21.00 Plesni orkester; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
Rast pritiska
Po letih gospodarskega raz cveta, ko je bilo videti, da se bo režim v Madridu odprl tudi za nematerialne težnje prebivalstva, je znova napočilo obdobje pritiska in nasilja. Francov režim se je lotil vsega, kar je kazalo težnje po svobodnejšem življenju, predvsem pa treh na)-upornejših delov prebivalstva: delavcev, študentov in duhovščine.
Najnovejši val pritiska, na katerega tlačeni odgovarjajo z nasiljem, traja od konca decembra lani, ko so doslej neznani atentatorji ubili predsednika vlade Carrera Blanca Potem je Franco postavil za novega premiera nekdanjega šefa tajne službe Ariasa Navarra, sodišča so začela znova izrekati hude kazni za sindikalne voditelje (nad dvajset let zapora), policiia je začela dušiti stavke in demonstracije, režim zapira duhovnike, naposled pa le vojaško sodišče v Barceloni obsodilo na smrt mladega »anarhista« Salvadora Puiga Antiche (zaradi oboroženega roparskega napada na banko in uboja policista, česar pa mu niso dokazali).
Po letu 1963 v Španiji m bilo »politične usmrtitve« in Puiga Antiche so »garrotira li« (v bistvu ga je rabelj zadavil). ne pa ustrelili:	že
samo to je znamenje popol ne vrnitve v staro politiko pritiska, obenem pa zname-nie velikanske zadreae. v kn teri se ie znašel madridski režim Ko si režim vse boli pomena s poliriio in surove sVo. ie edini odgovor, ki na zmore ljudstvo, v nasilnih akcijah. In kot ie zanisal francoski frisateli Tean Cas snu. ie šeiavi*a ?dal na era prt državljanske nome ven dar in ie tla snrnvil re*im sam in »red je postal tvorec ne~oda«.
Čeprav ie Franco imel mož nosi za deianie »zvišene mi losti«. saj je bila usoda Puign Antieha na koncu samo v nlennirih rokah, va obsn'encn m hotel romilnstili Ni hotel pomniti Bnraosa To ie dal vedeti že v začetka/ tega le ta. ko ie dejnl- »Boi vrnti te rorizmn je nrav tako vornern ben in zvišen kot prinraun vojske na vaino s tvicem Ta boi moramo podpirati s svo jim duhom ter vrati tem km piM vniaške vrline v službi domovine «
Za študenti in delavci so španski duhovniki — zlasti baskovski in zlasti mlajši — tretja uporna sila. Ze leta 1968 je prišel na dan za Spa nllo osupljiv podatek- dve tretjini duhovnikov, mlajših od trideset let. sta bili za socializem. Nasprotovanje reži mu kot vladavini nasilja le v zadnjih letih zajelo najširše plasti španske duhovščine.
Položaj se ie zdaj zapletel na. obeh frontah.
če bo Francov režim nada lieval politiko pritiska. bo zares kmalu tudi prestopil prag državljanske vojne.
ČLOVEK ZA VSE ZADEVE
»Ali znate urejati tudi družinske zadeve?«
The Denver Post, Denver
Taktika z EGS
Ali si bo nova laburistična vlada britanskega premiera Wilsona prizadevala za izstop Velike Britanije iz EGS
OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA
LONDON, 6. marca — V predvolilni kampanji je britanska laburistična stranka — predvsem pa njeno levo krilo — izredno glasno obljubljala, da se bodo laburisti v primeru zmage na volitvah ponovno pogajali o pogojih britanskega članstva v EGS. Laburisti so zdaj na oblasti. Ali bodo uresničili svoje napovedi in obljube ter se začeli pogajati z Brusljem?
S. IVANC
V evropskih prestolnicah in drugje po svetu se predvsem sprašujejo, ah bo Wilson po. skušal izsil-ti najdrastičnejši ukrep — izstop Britanije iz EGS. Tu, v Londonu, se na splošno meni, da česa takšnega ne bo poskušal, ker tega enostavno ne bi mogel izpeljati. Nova laburistična vlada v parlamentu nima večine in če se hoče izogniti novim volitvam — teh si pa v bližnji prihodnosti nobena stranka ne želi — bo mora.a v marsičem omejiti svoj gospodarski in politični program.
Povsem jasno je, da laburisti v zadevi »izstop iz EGS« ne bi dobili večine v spodnjem domu. Večina konservativcev — ki imajo le pet sedežev manj v parlamentu kot laburisti — zahteva, da ! Britanija asiane v EGS. Ve-! čina liberalnih ih nacionalističnih poslancev, ki (drže ravnovesje v parlaménti, je prav tako za to da Britanija še naprej ostane članica evropske skupn isti. Vrh vsega pa 'je tudi med laburisti' veliko »proevropejcev« — na čelu z novim notranjim ministrom Jenkinsom — ki so odločno proti Izstopu Britanije iz EGS. Wilson nikakor ne more tvegati bitke na dveh frontah.
Vendar pa vse to še ne po. meni, da nova vlada v West-minstru ne bo povzročala te-
žav svojim evropskim partnerjem. Čeprav še m moč napovedati dneva, pa je že sedaj jasno, da se bo Wilso-nova vlada prej aij slej za. čela pogajati o novih m spremenjenih pogojih britanskega članstva v EGS. Kako naj bi ta pogajanja potekala na začetku, je megleno obrazložil novi zunanji minister James Caiiaghan, za katerega )e znano, da ni hajvečji občudovalec EGS. Caiiaghan je napovedal aa bo Britanija v okviru izrecne procedure, ki je v pravilniku EGS, zahtevala od svojih partnerjev, naj jo oproste zvišanih uvoznih dajatev na nekatere vrste žival, napovedane za 1. april.
Caiiaghan je sicer dejal, da Britanija ne bo postavljala nobenih ultimatov, vendar pa je v isti sapi tudi dodal, da EGS lahko pričakuje še vrsto drugih zahte\!"ž britanske strani R kavskega preliva.
Britanija še ni v celoti podrejena rezihiW' cen EGS, ker je kot nova članica skupnosti še vedno samo v »prehodnem obdobtu«. Vse te izjeme pri cenah in uvoznih dajatvah bi bile torej lahko spremenjene brez bombastičnih napovedi britanskih laburistov. Očitno je. da gre slednjim predvsem za to, da s poudarianjem takšnih zahtev od EGS kujejo politični
kapital med otoško javnostjo
Dolgoročne pa si bodo bri tanski laburisti po vsej ver jetnosti prizadevali za bistve no prekrojitev pogojev britanskega članstva v EGS. Takšne napovedi pa seveda belijo lase pon tikom drugih članic skupnosti. Britanske zahteve — kakršnekoli pač že bodo — boao namreč zavlekle dogovarjanja o enotnejši gospodarski, regionalni in monetarni politiki EGS, ki že sedaj niso potekala z bog-vekakšno naglico. Kot lahko sklepamo že sedaj, bo Bri. tanija predvsem zahtevala spremembo kontroverzne kmetijske pohtike skupnosti in si skušala Izsiliti status, po katerem ji ne bi bilo tre ba dajati subvencij za kmetijske proizvajalce drugih članic EGS To zahtevo laburistov bi nedvomno podprli tudi konservativci in liberalci.
Wilsonova politika do EGS bo torej približno potekala po naslednjih tirnicah: Najprej s pogajanji pridobiti za Britanijo čimveč koncesij, če bodo pogaianja uspešna in bodo evrokrati popustili, pa bo bntansk’m volivcem na naslednjih splošnih volitvah predlagal, da potrdijo britansko članstvo v EGS Evro-krate laburistično rožljanje s pogajanji bolj vznemirja kot pa grožnia z izstopom.
MITJA MERSOL
Mostovi zbliževanja
Jugoslavija je prepričana, da je zagotovitev in spoštovanje pravic narodnostnih manjšin zelo pomemben element evropske varnosti in sodelovanja
OD DIPLOMATSKEGA UREDNIKA TANJUGA
BEOGRAD, 6. marca — Nedavni jugoslovanski predlogi o pravicah narodnostnih manjšin, predloženi evropski konferenci o varnosti in sodelovanju v Ženevi, so bili v glavnem ugodno sprejeti, vendar ne pri vseh državah. Zdaj pričakujejo, da bodo te predloge proučili v odborih v okviru druge faze konference. Glede na to je umestno opozoriti na njihov pomen in vlogo v skupnih prizadevanjih v Ženevi, da bi evropskim narodom zagotovili mir in sodelovanje.
Pesnik „se ni znašel"
Pisateljska organizacija Moskve bere levite Jevtušenku
MOSKVA, 6. marca. (Tanjug) — Na seji uprave zveze moskovskih pisateljev so kritizirali pesnika Jevgenija Jevtušen-ka, ker »se ne znajde v zamotanem ideološkem boju, ki ga dandanes bijemo, in zarada nepremišljenih dejanj, ki jih je izkoristila buržoazna propaganda«.
O tem piše danes »Lite-ratumaja gazeta« v daljšem poročilu s seje uprave zveze moskovskih pisateljev. Vendar v poročilu nd natančneje povedano, v čem je Jevtušenkov greh.
Kolikor je znano, Je Jev-tušenko po izgonu Aleksandra Solženicina napisal generalnemu sekretarju CK KP SZ Brežnjevu pismo, kje« pojasnjuje svoje mnenje o tem ter svoje stališče glede boja proti stalinizmu. Pismo so objavili na Zahodu.
Jugoslavija je prepričana, da je zagotovitev in spoštovanje pravic narodnostnih manjšin zelo važen element splošne evropske varnosti in sodelovanja. To je vprašanje širšega evropskega pomena, hkrati pa sodi v sklop problematike, ki se tiče zaščite človeških pravic, kot sledi iz ustanovne listine OZN, deklaracije o pravicah človeka ter drugih mednarodno že priznanih dokumentih o človečanskih pravicah. Smoter jugoslovanskih predlogov je, zagotoviti, da narodnostne manjšine nikjer in nikoli več ne bodo povod za nerazumevanje in nestrpnost, temveč nasprotno, most zbliževanja evropskih narodov in njihovega vedno tesnejšega povezovanja na podlagi načel o neodvisnosti In enakopravnosti.
Jugoslovanski osnutek resolucije o spoštovanju pravic narodnostnih manjšin, predložen prvemu odboru evropske konference o varnosti in sodelovanju, predvideva vrsto ukrepov:	sodelovanje držav
z namenom, da bi zagotovili spoštovanje pravic narodnostnih manjšin; zaščita njihovih pravic z domačim pravom, tako da bosta zagotovljena njihova identiteta in popoln kulturni, gospodarski in socialni razvoj; zagotovitev enakih pravic pred zakonom in pravica rabe lastnega jezika v stikih z oblastmi in v javni dejavnosti pripadnikov narodnostnih manjšin; varovanje kulturne dediščine; šolanje in obveščanje v lastnem
jeziku; opustitev vsakršne prisilne ali prikrite asimilacije; preprečevanje akcij, ki peljejo k nacionalni ali rasni diskriminaciji. Osnutek vsebuje še druge ukrepe in načela.
Jugoslovanska delegacija je hkrati predlagala, naj bi nekatera izmed teh splošnih načel sprejeli tudi v druge dokumente evropske konference, kot so deklaracija o načelih odnosov med evropskimi državami, dokumenti o izobraževanju in znanosti, sodelovanju na področju kulture in o obvešačnju.
Odmev na jugoslovanske predloge je v glavnem pozitiven in jugoslovanska delegacija upa, da bodo predlogi, potem ko se bodo vse delegacije natančneje seznanile z njihovo vsebino, pomenom In nameni, deležni še širše podpore. Jugoslovanske predloge so doslej že v celoti sprejele Italija, Avstrija in Malta, Sovjetska zveza in Romunija sta jih dobro ocenili, proti pa so bili predstavniki Francije, Grčije in Španije.
V Beogradu izražajo še posebno zadovoljstvo, ker sta jugoslovanske predloge podprli dve sosedi, Italija in Av-
BERITE REVIJO

strija, in s tem tudi v tem evropskem forumu izrazili svojo pripravljenost, da bi ne samo med sosednjimi državami, ampak tudi v vsej Evropi uredili preostala vprašanja manjšin, zlasti tam, kjer njihove pravice še niso docela zagotovljene in spoštovane. še bolje bi bilo, in to bi bilo treba tudi pričakovati, ta načela neposredno uresničevali tudi v naših razmerah, če bi tako sprejeta že med potekom evropske konference konkretno in dosledno uveljavili. Ne samo, da bi s tem odpadlo še vedno težko breme v naših medsebojnih odnosih, temveč bi bil to tudi najbolj neposreden zgled vsem, ki teh problemov še niso uredili, in podpora težnjam evropskih narodov, da bi odpravili trenja in spore na svetu, posebno med sosednjimi državami. Na drugi strani je upati, da se bodo med debato v političnem in drugih odborih evropske konference tudi druge države, ne le naši sosedje, izrekle za omenjena načela, ki dejansko pomenijo poglo bitev in uresničitev že spre jetih mednarodnih dokumen tov, kot sta ustanovna listi na OZN in deklaracija o pra vicah človeka.
Glede na takšen pomen vprašanja narodnostnih manjšin je upati, da bodo tudi Francija, Grčija in Španija ponovno razmislile o svojih stališčih in spoznale, da je zagotovitev in spoštovanje pravic vseh narodnostnih manjšin kjerkoli na svetu zelo važen del prizadevanja za uresničitev ciljev, po katerih težijo evropski narodi in ki naj bi jih njihovi predstavniki konstituirali do konca svoje prve konference o varnosti in sodelovanju.
VELIMIR BUDIMIR
OZN za pravice človeka
Komisija OZN za človekove pravice obsoja čilsko hunto
NEW YORK, 6 marca (Tanjug) — Komisija za človekove pravice OZN je najostreje obsodila vojaško hunto v Čilu ter rasistične in kolonialne režime v Južni Afriki, ki teptajo osnovne človekove pravice.
Prepričljivo pričanje Horteav;. Allende, žene ubitega čnskega predsednika, m nespodbitm argumenti raznih mednarodnih komisij, orgamzacj m vladnih predstavnikov o zločinih nacistične vrste v Čilu so komisijo prepričali, da je nujno treba sprejeti vse realno izvedljive ukrepe m preprečiti nadaljnie nasilje nad naprednimi ljudmi te države, da bi zaščitili življenja tisočev znanih jn neznanih ljudi. Predsednik komisije Avstrijec Fenx Erma-cora je v soglasju s člani poslal čilski vladi brzojavko z zahtevo, naj takoj neha kršiti človekove pravice. Komisija’ izraža posebno vznemirjenje, ker so življenja nekaterih ljudi v nenehni nevarnosti. Med njimi so ugledni politiki, družbem m kulturni delavci na primer bivši ministri, senatorji, voditelji m profesorji univerz Posebej so navedena imena Almeyda, Cor-vaian, Kirberg, Rarmrez in Sule.
Po nekaterih podatkih izraža ta brzojavka prizadevanje določenih mednarodnih dejavnikov m vplivnih sil, da bi se izognili neposredni konfrontaciji z vojaško hunto ter dosegli, da bi hunta izpu. stila vse tiste, ki so najbolj ogroženi. Značilno je, da predstavnik čilske hunte v tej komisiji ni nasprotoval tej brzojavki, v kateri je dobesedno rečeno, da »omenjenim osebnostim tei drugim čilskim državljanom m tujcem v podobnih položajih ne bi smeli preprečevati odhoda iz Ctla, če si to sami želijo«.
V sklepnem odstavku brzojavke imamo nov dokaz, da ne gre za platonično deklaracijo, temveč za Jasno opredeljeno med. narodno akcijo. Komisija namreč »zahteva od čilskih oblasti, naj njenega predsednika takoj seznanijo z ukrepi, ki so jih sprejele na podlagi te brzojavke«
Ob rasističnih m kolonialističnih zločinih proti človeku na jugu Afrike komisija m imela nobene druge izoire, kakor da pozove gospodarsko-soci-alni svet m druge visoke organe OZN, naj »ostro obsodijo« Južnoafriško unijo, Portugalsko m Rodezijo, ki »vztrajno kršijo resolucijo OZN o samoodločbi m človekovih pravicah«. Nadalje poziva komisija vse države, naj pri. stopijo k mednarodni konvenciji, s katero so na lanskem zasedanju generalne skupščine razglasih apartheid za kaznivo mednarodno zločinsko dejanje.
Devetnajst članov je glasovalo za ta predlog resolucije, Britanija, Francija in Italija so se zdržale, ZDA pa so bile proti.
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika brezplačno revija DAN
Nafta ne bo cenejša
Intervju kuvajtskega ministra za nafto in finance Atikija za »Delo« — »Cena se bo spreminjala v sorazmerju s cenami ostalih industrijskih izdelkov«
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
KUVAJT, marca — »Naša organizacija izvoznic nafte je proti kakšnemu koli poskusu vzpostavitve blokov, ki bi lahko privedli do napetega stanja med porabnicami in izvoznicami nafte,« je nekje na sredi najinega pogovora odločno pribil kuvajtski naftni in finančni minister Atiki, ko sem mu zastavil vprašanje o mnenju izvoznic nafte glede na odločitev dvanajstih največjih porabnic, ki so v Washingto-nu pred dobrimi tremi tedni sklenile ustanoviti poseben delovni organ, ki naj bi skrbel za interese porabnic črnega zlata.
Abdul Rahman Salem al Atiki je eden najpomembnejših tvorcev nove arabske naftne politike, čeravno se v časopisnih stolpcih precej pogosteje pojavljajo imena in misli nekaterih drugih arabskih naftnih strategov, recimo Atikijevega kolega iz sosednje Saudske Arabije, šejka Jamanija. Vzrok je na dlani: Atiki zelo nerad privoli v intervjuje, najpogosteje se izmaže z izgovorom, da je preobložen z delom in ne utegne odgovarjati na vprašanja.
Kuvajtski naftni in finančni minister me je sprejel na skoraj enourni pogovor v svojem delovnem kabinetu v devetem, najvišjem nadstropju naftnega ministrstva, ki je sramežljivo skrit v senci reprezentančnega hotela Sheraton. Ministrov kabinet je deloven v pravem smislu besede; takšno vzdušje podčrtuje kup papirjev na njegovi mizi, več kot ducat stolov razporejenih po kabinetu ter navsezadnje tudi štirje raznobarvni telefoni, od katerih dva nenehno zvonita in prekinjata pogovor. Strogo uradni vtis kabineta blažita le dva ladijska modela ob steni, eden je dolg poldrugi meter in prikazuje starodavno arabsko dvojambor-no jadrnico, drugi je manjši, v steklenem ohišju model enega od Kuvajtskih tankerjev.
Omenim mu čedalje pogostejša poročila, da so arabske države pripravljene pričeti pogovore o preklicu naftnega embarga za ZDA in Nizozemsko. Atiki naguba čelo, a na kratko pojasni, da je odločitev o tem vprašanju odvisna od razvoja položaja v svetu. Arabske države so pričele s prepovedjo izvoza nafte v obe državi zaradi njune pomoči Izraelu, vedar bi bile pripravljene razmisliti o preklicu embarga le, če bi ZDA predlagale resne ukrepe za ugodno rešitev krize na Bližnjem vzhodu.
Beseda nanese 413 cene nafte, ki so po odločitvi OPEČ do 1. aprila zamrznjene, potem pa naj bi odločili, kako bo v prihodnje. Ko mu omenim pred časom objavljen predlog Kuvajta In Saudske Arabije, da bi po prvem aprilu nekoliko znižali cene nafte in tako zmanjšali velikanske izdatke porabnic, Atiki
takoj odločno vskoči;
»Ne morem govoriti v imenu Saudske Arabije, vendar, kar zadeva Kuvajt, lahko zatrdim, da nimamo namena znižati cene. O tem, kakšne naj bi te bile v prihodnje, je za sedaj še prezgodaj govoriti. Jasno je le nekaj, da se bodo cene nafte spreminjale glede na spremembe cen industrijskih izdelkov. V kolikor se bodo v prihodnje dvignile cene teh izdelkov, utegne priti tudi do povečanja cen nafte.«
Atiki obenem prizna, da bodo visoke cene nafte posebej prizadele dežele v razvoju, omeni pa, da Kuvajt že dalj časa vlaga nenehne napore za sodelovanje m pomoč deželam v razvoju. Po njegovem mnenju bo pri tem odigral precejšnjo vlcgo nedavno končani sestanek šefov islamskih držav v Laho-ru, kjer so v skupnem sporočilu menili, da je potrebno ukreniti vse, da države tretjega sveta, posebno tiste, ki so med oktobrsko vojno podpirale arabsko stvar, ne bi trpele neugodnih posledic pomanjkanja nafte ter višjih cen.
Nespremenjena vloga dolarja
Manj optimističen je njegov odrezavi odgovor na vprašanje, kaj meni o ponudbi svetovne banke m mednarodnega monetarnega sklada največjim svetovnim izvoznicam nafte, ki celotnega izkupička za prodano nafto letos, ko so cene povečane za štirikrat, ne bodo mogle porabiti za lastne namene. Presežke naj bi odstopili svetovni banki, ki bo z njim pomagala manj razvitim deželam, v zameno pa bi dobili obresti, kot je navada v posojilih svetovne banke.
»Kuvajt ima lasten sklad za pomoč arabskim deželam, poleg tega pa dajemo in bomo tudi vnaprej dajali del naših sredstev tudi za različne druge sklade, katerih namgn je pomagati deželam v ràzvoju. Imatrio svoj sistem, po katerem usmerjamo devizne presežke od naftnih dohodkov. Vendar pa mora biti nekaj popolnoma jasno: svoj denar bomo investirali tam, kjer mi mislimo, da je potrebno in koristno, ne želimo pa, da nam kdorkoli naroča, kam naj vlagamo.«
Po Atikijevih besedah so
iz trte zvite tudi trditve, da bo Kuvajt letos še nekoliko zmanjšal svojo proizvodnjo nafte. Lani so na tukajšnjih naftnih poljih zaradi odločitve organizacije arabskih izvoznic nafte (OAPEC) nekoliko zmanjšali proizvodnjo, ki bo, je zatrdil Atiki, letos enaka lanski in bo torej znašala tri milijone sodčkov dnevno.
O vzrokih ter možnih ukrepih za rešitev energetske krize v svetu, Atiki ne izgublja veliko besed. Pravi, da je bilo o tem po svetu že veliko zapisanega, kar pa zadeva njegovo osebno mnenje, bi morali, če naj se sedanji položaj v prihodnje izboljša, pričeti z bolj gospodarno porabo energije v svetu, hkrati pa čedalje več pozornosti posvetiti raziskavam za razvoj novih virov energije, saj nafta nikakor ne bo večna.
Pogovor se nato prevesi na vprašanje mednarodnih denarnih odnosov. Atikiju, ki ga čas že nekoliko priganja, omenim, da so nekateri zahodni ekonomski analitiki prepričani v povezanost ener getske krize v svetu s krizo svetovnega monetarnega sistema.
Atiki nekaj trenutkov razmišlja, se igra s posetnico, nato pa nitro, a razločno odgovori:
»Ne strinjam se s takšnim mnenjem. Tako govori zlobna propaganda, katere cilj je izsiljevanje arabskih dežel. Kar poglejte, nafte ne črpamo samo Arabci, pač pa tudi drugod po svetu, največ recimo v ZDA. Kljub temu na Zahodu radi govorijo, da dobivamo preveč denarja za svojo nafto in da je to vzrok za monetarno krizo. Ne uvidijo, da je tolikšen odliv sredstev v blagajne Izvoznic nafte zgolj navidezen, saj se ta denar vrača nazaj in ostaja v bankah zahodnih držav.«
Kljub tako ostremu proti-zahodnemu mnenju ostaja Atiki na trdnih tleh realnosti. Zatrdi, da morajo vse države priznati vlogo ZDA v mednarodnem denarnem sistemu, ZDA pa morajo hkrati dati možnost ostalim državam, da dobijo mesto v krogu tistih, ki odločajo o spremembah v svetovnih denarnih odnosih, saj ti odnosi zadevajo tudi nje.
Med celotnim pogovorom se kuvajtski zunanji minister
pravzaprav samo enkrat razgovori, tedaj, ko nanese beseda na kuvajtske načrte za racionalnejšo prodajo nafte.
»Izdelali smo že načrte za povečanje zmogljivosti naših naftnih rafinerij, ki delajo tudi že za izvoz. Vendar je za obnovitvena dela potrebno precej časa. V prihodnje bo-
ATIKI — »Nafte ne črpamo samo Arabci...«
mo skušali preiti na neposredne pogovore o prodaji nafte z deželami oorabnicami, če bodo te želele takšen način sodelovanja z nami. Vse to pa je odvisno od sporazuma o povečanju deleža kuvajtske nafte v naftnih družbah, ki črpajo našo nafto. Naša vlada je že sklenila povečati delež svojih delnic na 60 odstotkov, vendar mora sklep potrditi še parlament. Ko bo odlok o povečanju deleža dokončen, bomo pričeli sklepati neposredne do govore o prodaji nafte in njenih derivatov, predvsem slednjih.«
BOŽO MASANOVR5
Trdno na tujih trgih
REKA, 6. marca (Tanjug) — Reško konfekcijsko podjetje »Rio«, kjer so zaposlene večinoma ženske, se bo letos še bolj uveljavilo na svetovnem tržišču. Z zahodnoevropskimi partnerji ima dolgoletne kooperantske odnose, obenem pa je na tržišču presenetilo z obsegom proizvodnje in kakovostjo.
Na tiskovni konferenci ob dnevu žena »o povedali, da je stalno sodelovanje omogočilo specializacijo proizvodnje na moške in ženske obleke. Uvajanje najsodobnejše tehnologije je omogočilo, da so dosegli evropsko raven proizvodnje, pn moških oblekah pa jo celo presegli.
Nova tržna pravila
Ko se potrošniška družba muči z dietno hrano, 25 milijonov ljudi strada zaradi suše — Pred zasedanjem OZN: polemike o novi delitvi »pogače«
OD DOPISNIKA »OSLOBODJENJA« ZA »DELO«
NEW YORK, 7. marca — Novice o katastrofalnih sušah, lakoti in umiranju ljudi v subsaharskem območju Afrike se zdijo mnogim Američanom tako nestvarne, kakor da bi prihajale s kakega daljnega planeta. Sredi visoko razvite porabniške družbe, ki se muči z dietno prehrano, ker skoraj 80 odstotkov prebivalstva trpi posledice tolščavosti, je morda res težko razumeti tovrstne klice na pomoč. Ljudem sploh ne gre v glavo, da je temu ali onemu človeku nujno potrebno prgišče riža, ker bo drugače umrl.
Iz ravnokar objavljene študije izvedencev Camegijeve ustanove je razvidno, da je v zahodni Afriki umrlo več kakor 100 tisoč ljudi, ker Združene države Amerike in razne mednarodne organizacije niso pravočasno prihitele na pomoč.
Generalni sekretar Kurt Waldheim se je z obiska na ogroženih ozemljih Zahodne Afrike vrnil pretresen. »Nikoli še nisem videl česa tako žalostnega«, je rekel. »Več kakor 25 milijonov ljudi stra da zaradi dolgotrajne suše. Mednarodna skupnost mora poskrbeti za takojšnjo uskla-deno pomoč, če hočemo preprečiti hujše posledice.«
Polemike
Tragedija zahodne Afrike nas spodbuja k razmišljanju o enem največjih svetovnih problemov — prepadu med bogatimi in revnimi. Velikanske razlike v razvojni stopnji in nepripravljenost bogatih, da bi prispevali k skladnejšemu gospodarskemu razvoju sveta v celoti, so vir resnih mednarodnih zapletljajev in pretresov.
Hkrati z bližajočim se posebnim zasedanjem generalne skupščine OZN, ki bo razpravljala o surovinah in razvoju, so se oglasile polemike o ponovni razdelitvi , svetovnega bogastva in enako- |
mernejšem izkoriščanju surovin.
Obdobje cenene energije se je za vselej končalo. Toda svetovno gospodarstvo bo prisiljeno poskrbeti tudi za druga pomembna prilagajanja in spremembe. Varčnejša poraba surovin bo prav gotovo med značilnostmi prihodnjega industrijskega obdobja. To velja tudi za smotrno porabo vseh potrošniških dobrin. Namesto kratkotrajne uporabe blaga in njegove nagle zamenjave z novim blagom, bo treba misliti na kvalitetnejše proizvode, katerih vrednost bo predvsem v njihovi trajnosti. Bolj kot doslej bo čutiti soodvisnost vsega sveta. Proizvajalci surovin, ki si bodo vsi bolj in bolj prizadevali, da bi pošiljali na trg tudi končne izdelke, pa bodo zahtevali pravičnejšo ceno, zlasti za tista naravna bogastva, katerih zaloge so omejene in jih m mogoče nadomestiti z umetnimi.
Prilagajanje
Visoko razvite industrijske države se združujejo, kot je pokazala naftna kriza, da bi se postavile po robu zahtevam nerazvitega sveta. Ustvarjajo se monopoli, cene tehničnega blaga naraščajo. Tako so dobljena povečana sredstva za surovine ponov-• no vračajo v industrijsko naj-I močnejše države.
Cim bolj se bliža posebno zasedanje generalne skupščine OZN, tem bolj se širijo polemike v zvezi z novo delitvijo v svetovnem gospodarstvu. Zahteve nerazvitih držav in držav v razvoju ve likokrat omenjajo kot »izsiljevanje« ali kot »nov kartel«, naperjen proti industrijsko močnemu delu sveta. Med tistimi, ki mislijo drugače kot veliko ameriških izvedencev za mednarodni trg in gospodarski razvoj, je vsekakor Alan Matthews, ki je leta in leta pozorno spremljal sve tovna gospodarska gibanja. Zanimivo je, kako Matthews ocenjuje novi položaj.
»Udobno življenje v ZDA in zahodni Evropi,« piše Alan Matthews, »je v tem stoletju temeljilo predvsem na nizkih cenah nafte, kovin in rudnin, ki smo jih dovažali iz Latinske Amerike, Afrike in Azije. Surovine smo kupovali pod podobnimi pogoji, kot smo dobili od Indijancev otok Manhattan.«
Nova delitev
Industrijsko razviti svet je sam postavljal »tržna pravila ravnanja« in si lastil brezpogojno pravico, da določa ne samo cene tehničnega blaga, ampak tudi cene surovin. Zdaj je slišati kritike na ra čun izvoznic nafte m drugih surovin, nadaljuje Matthews,
in to v vrstah tistih ameriških in zahodnoevropskih podjetnikov, ki so vse doslej kolektivno manipuurali z mednarodnimi financami in usmerjali svetovni trg v prizadevanju, da bi sebe obogatili, izvoznike surovin pa prisili, da bi še naprej ostali v podrejenem položaju. V zneskih, s katerimi so plačevali surovine, m bilo nikoli nobenega dodatka, nobene rezerve za čas, ko bo rudnin zmanjkalo. Poleg tega pa ljudje, ki so se ukvarjali z rudarstvom, sploh niso bili plačani, kot bi bilo treba.
»Svetovna trgovina s pravičnejšimi cenami pomeni, da bodo morale manj razvite države dobiti veliko več denarja kot doslej, bogate države pa se bodo morale temu in še marsičemu drugemu prilagoditi. čas je že, da se nehamo vznemirjati ob vprašanju, ali bodo te države znale pametno porabiti ves ta denar, kot smo ga znali mi.«
Po vsem sodeč se bliža prava potrošniška revolucija, v kateri se bo moral mar-skdo odpovedati odvečnemu udobju in razkošju, drugi pa bo dobil precej takega, za kar je bil doslej prikrajšan. Ta proces nove, drugačne delitve, ne bo potekal brez bolečin in težav, v znamenju blagohotnosti bogatih in ponižne vdanosti revnih, temveč se bo uveljavljal z organizirano mednarodno a'""‘n. v kateri je pomenih- ' dn nik gibanje neuvrV ■■ borcev za realnejše nejše razmere v sveti
EFRAIM Kb*_______
Nov obraz Krajine
V zadnjih treh letih, ko je dobila ceste, se je spreminjala hitreje kot v prejšnjih stoletjih — Ponekod že govore: kmalu bo premalo delavcev!
Če si pred leti uzrl zeleno streho minareta na drugi strani Une, potem si bil že od daleč pripravljen na srečanje z minulimi stoletji. Staroveška razglednica pokrajine je ponujala kotanjaste in blatne ilovnate ceste, stožčaste in raznežene lesene strehe, plotove iz trstičja, pa spet kotanje, ilovico, lepljivo blato s kalužami. V ozračju je visela neka svečana turobnost, po malem grenka in utrujajoča. Takšna je bila svojčas Krajina, dežela gradov, utrdb in razvalin po bregovih nad Uno.
Pero se je sredi beležk nehate potopilo v črnilo minule eksotike, misel zazrla v nre teklost, polno bojev, uničevanja, človeške bede, mistike, legend.
Potem nekje v Bihaču pripoved zgodovinarja. O Japo-dih in izkopanih grobovih, jantarski cesti. O rimskih poteh in novcih. O hrvaškem pleanstvu, cerkvah in samostanih. O turškem osvajanju, kul ah, džamijah in kapetanih. O krvavi meji na Uni. Potem novi časi. Spet kri. Klanje ustašev in boj Kra-jišnikov. Osvobajanje mest ob Uni. Zasedanja, štabi, tiskarne, partizansko letališče. O-fenzive in boji ... požgane vasi, še bolj razrušeni gradovi. Potem vrhunec: prvo zasedanje AVNOJ, prvi kongresi mladine in pionirjev. Nova doba je bila rojena.
Toda zmerom ni mogoče Bačeti skraja. In ni več treba.
Dolgo je že od tistih zapiskov, ki so prvič okrivali Uno in Krajino.
Dolina Une odprta
Avnojska cesta je odprla pot od Plitvičkih jezer k Bihaču, v krajih je zajela Krupo, Cazin in Kladušo, obrnila se je pod Grmečem proti Petrovcu in Jajcu, pa proti Oštrelju in Drvarju, Bosanskemu Grahovu, kjer ji manjka le še kratek presledek do Knina in morja. To je bilo
najvažnejše, pravijo sobesedniki. Stotine kilometrov starih klancev, ovinkov in blatnih kotanj je pokril asfalt in se raztegnil v sodobne, široke ceste. Prvi dolgi korak je storjen. Ob cestah pa je izginila revna eksotika preteklosti. Dolina Une je odprta, postaja najbolj prometna, najkrajša železniška in cestna pot iz celine k obali. Pričakali so jo hoteli v vseh mestecih ob Uni, bencinske črpalke in na tisoče novih stanovanjskih hiš po vseh krajih. Ljudje, ki so včasih odhajali, se vračajo k svojim novim temeljem. V tujini jih je petnajst tisoč, pet tisoč jih je iz teh krajev v domači migracijski reki, iz Cazina in Kladuše, iz Krupe in Drvarja nekaj v Sloveniji. V njihovih novih hišah se pozna, da se zgledujejo drugod. Ce hiše niso nove, so preurejene. Starega skorajda ni več. To je presene-
čenje. Bosna je v zadnjih treh letih zares zares temeljito spremenila svojo podobo. Ne govorijo zaman številke o tem, da se je v Jugoslaviji najhitreje razvijala. V zadnjih štirih letih so zgradili 1.700 km cest, tako da jih je sedaj asfaltiranih že 3000 km. Se pred dvajsetimi leti jih je vsa republika premogla samo 71 km.
Ce pa iščemo potrdilo za podatke, da je bil v zadnjih dvajsetih letih družbeni pro-
izvod povečan za 4,5 krat, narodni dohodek po prebivalcu za 3 krat, število zaposlenih pa od 165 tisoč na 600 tisoč, najdemo takšno potrdilo povsod. Tudi v Krajini. Povsod so nove tovarne, ki jdh nekoč ni bilo. To pomlad se bodo k starim podjetjem prdružile nove tovarne tekstila v Krupi, Kulen Vakufu in Bosanskem Petrovcu, nova tovarna obutve v Grahovu, nova tovarna panel plošč pri celuloznem kombinatu v Drvarju. Da ne omenjamo vseh drugih, ki so zrasle v zadnjih desetih letih pa novih šol v Bihaču, bolnišnice, zdravstvenih postaj, knjižnic.
Vsako leto — tisoč delovnih mest
»Po tisoč delovnih mest odpremo vsako leto v sedmih občinah ob Uni,« pripovedujejo v medobčinskem svetu sindikatov. »Letos bo blizu tisoč žensk dobilo delo v novih
tekstilnih obratih bihaškega Kombinata.«
Nove tovarne nastajajo po zaslugi velikih integracijskih sistemov. To je prednost in izkušnja, s katero so; tukaj pred vsemi drugimi.
Lovski eldorado
Se zmerom so velike mož-m.sti v razvoju gozdarstva in lesne predelave. Pa v turizmu, zakaj Una s svojimi slapovi, s progami za kanuje m rega-
te, je še neodkrit svet lepot, nič manj slikovit in privlačen od Plitvičkih jezer. Zato tudi snujejo skupen program za celotno območje. Sicer pa je slikovita in neodkrita vsa dolina pod Grmečem. Ribolov na Uni z ribami, da lahko ribič zares iztegne obe roki in pokaže njihovo dolžino, se dopolnjuje z najbolj zanimivim lovnim zemljevidom, kar ga poznamo: Grmeč, Ljutoč in Osječnica skrivajo v svojih gozdovih medvede, srnjad, divje svinje in pernato divjad od fazanov do divjih petelinov. Lovski eldorado. Pa veslaški in kopalski. In stari mlini na Uni...
Krajina se je spremenila
Krajina se je spremenila. V zadnjih treh letih, ko je končno dobila cesto, se je spremenila hitreje kot v prejšnjih stoletjih. Toda to je šele začetek, pravijo. V vaseh bijejo boj za vodovode, asfalt in elektriko, kjer je še ni. Samoprispevki, prostovoljno delo, pri nas v Sloveniji nismo tako vneti. Ce moraš dati kar 8 do 10 odstotkov od dohodkov, vihteti kramp in lopato na krajevnih cestah ... Tukaj to zmorejo. Krajišniki se želijo vrniti iz tujine. O tem govore nove hiše z balkoni, novi temelji nova gradbišča. In veliko avtomobilov na novih cestah. Vrnil: se bodo morda tudi mnogi. ki so pri nas v Sloveniji delavci pri komunali, na cestah, v gozdovih. Doma se jim mesi večji hlebec kruha. Ponekod že tožijo, da jim bo začelo primanjkovati delavcev, zato jih bodo začeli vabit' domov. Večina se jih bo rada vrnila, kajti lepi kraji ob Uni so postali še lepši. Bosna bo potrebovala ljudi tudi v kmetijstvu, pa tudi na novih gradbiščih. V naslednjih šestih letih bo odprtih deset gradbišč za nove hidro-centrale, ki bodo dajale okrog 7,5 milijard kilovatnih ur električne energije. Več kot 60 pa je drugih velikih programov pri velikih integracijskih sistemih. Odpirajo se nova delovna mesta. Mostar ponuja v naslednjih dveh letih 20 tisoč delovnih mest, Sarajevo 15 tisoč, Banja Luka in Tuzla nekaj podobnega. In tudi Krajina.
Izpod Grmeča so doslej držale poti v svet. Zdaj se nove, asfartirane poti obračajo tudi proti Grmeču. Kra-jišnik ima dovolj prostora in dela doma. Vsako leto bo kruha več.
DRAGO VRESNIK
BOSANSKA KRUPA — Široka asfaltna cesta je dosegla obzidje starega gradu, pod njim pa se je vgnezdil tudi eden od mnogih manjših, a prijetno urejenih hotelov, ki spremljajo nove ceste ob Uni.	Foto: Oslobodjenje
RADGONA
MURSKA SOBOTA
RADENCI
KAPEL Ai
BUČEČOVCI
BELIŠČI
KRIŽEVCI
VIDEM
OB SCav
LJUTOMER
KAŽIPOT — Ljubitelji umetnosti, ki bi si radi ogledali galerijo »Domačija« v Seliščih in številne umetnine kiparske kolonije »puntarjev« v Vidmu ob Ščavnici, imajo najkrajšo pot do obeh krajev po odcepu iz Bu-čečovec z glavne ceste Radgona—Ljutomer (na skici)
'Domačija1
Veberičeva galerija v Seliščih se trudi dajati kulturo delovnim ljudem
Cesta na pragu
Veste, kje je Kožbanski kot? — 30 km do dela in šole — Veliko načrtov: od ceste, vodovoda do »tovarnice«
Kožbanski kot je proti severovzhodu iztegnjen jezik Brd, utesnjen med pobočja Kobalarja in mejno reko Idrijo. Težko dostopen je vse povojno obdobje gospodarsko hiral. Ljudje so se večinoma odtujili zemlji, si poiskali delovna mesta v Anhovem, Novi Gorici in na Dobrovem. Po trideset in več kilometrov so dolge njihove poti na delo.
»V kratkem času po ureditvi galerija »Domačija« sem spoznal, da delovnim ljudem v še tako odmaknjenem svetu m treba vsiljevati kulturnih dobrin, ker jih sprejemajo bolj neposredno in doživeto, kot marsikje v mestnem okolju«, je dejal ondan Lojze Veberič, vneti likovni amater iz Murske Sobote, ki je svojo rojstno hišo v Seliščih s pomočjo vaščanov spremenil v pomembno kulturno žarišče na tem koncu Slovenije.
Čeprav je cesta do Selišč večkrat blatna kot ne in polna ovinkov, pomeni galerija »Domačija« pravo odkritje za številne domače likovnike, ki so že razstavljali v njej, razstavišče v tem idiličnem okolju na prvih obronkih Slovenskih goric pa privablja tudi čedalje več obiskovalcev od blizu in daleč.
Bližina Vidma ob Ščavnici, kjer je pred dvema letoma prav tako samorastniško zaživela kiparska kolonija, vsekakor odločilno vpliva na tako ugodno kulturno »podnebje« v Seliščih. Tedaj ni naključje, da organizatorji likovnih razstav in likovnega snovanja v Seliščih ter obiskovalci lesa videmske kiparske kolonije »puntarjev« povezujejo kulturne dogodke že na pragu letošnje bogate likovne sezone na tem območju.
Tako bodo v nedeljo, 17. marca odprli v galeriji »Domačija« Lojzeta Veberiča v Se-
liščih razstavo likovnih del kar šestinštiridesetih avtorjev iz Beograda, zatem pa bo še v Vidmu ob Ščavnici otvoritev razstave šolskih risb pomurskih šolarjev na temo kmečkih uporov. Ob tej priložnosti bodo odkrili tudi dve kiparski deli lanske videmske kolonije. Vsekakor spadata oba kulturna dogodka, zlasti še razstava Beograjčanov v Seliščih, med pomembne manifestacije likovnih amaterjev, saj bo razstavo v galeriji »Domačija« oblikovalo tudi pestro zastopstvo raznih tehnik.
Člani likovnega kluba delavske univerze »Djuro Salaj« iz Beograda (teh je skupaj nad tristo), bodo tokrat razstavili 54 likovnih del — od olj, akvarelov, pastelov, tušev pa do gravur in plastik v lesu Razstava tega kluba, ki ga uspešno vodi umetnostna zgodovinarka in kustodinja Katarina Jovanovič, je že doživela velik uspeh v Trbovljah in na Jesenicah.
Tudi v prihodnjih mesecih bo kulturno življenje na tem območju Slovenskih goric zelo razgibano. Tako bo v mesecu maju Videm ob Ščavnici spet prizorišče kiparske kolonije z naslovom »Od Gubca do Lacka«, v avgustu pa se bodo srečali v Seliščih na likovni koloniji člani združenja likovnih skupin Slovenije.
BORO BOROVIC
Trd vsakdanjik se zajeda tudi v zavest šolskih otrok, saj morajo vsako jutro že s starši iz toplih postelj. Minulo jesen so pripeljali na prag kota cesto. Skoraj dvajset kilometrov je dolg asfaltni trak od Neblega do Golega Brda; najprej teče po dolini, potem preseče nekaj previsov. Znaj so zarezali še dober kilometer cestišča v strmo pobočje ter tako odprli svetu še osem hiš na polici naselja Breg. S črnim asfaltom so prekrili tudi vaška dvorišča, domačini pa so prepleskali zidove svojih starih hiš. Tako so ob odprtju ceste pričarali v vasi pravo praznično vzdušje.
Prvi gredo, zadnji se vračajo
Pa kaj bi modrovali. Na Bregu sva si segla v roke z Bnmom Podveršičem, enim redkih domačinov, ki so po vojni ostali zvesti zemlji. Čeprav ima sorazmerno majhno kmetijo, s smotrnim obdelovanjem zemlje dobro uspeva. Kot predsedniku krajevne organizacije socialistične zveze mu tudi ni žal časa, ki ga izgublja, da bi zainteresiral odgovorne dejavnike v Brdih ir. drugod za pomoč ljudem v odmaknjenem kotu.
»Da smo zaostali v primerjavi z drugimi kraji v Brdih, so deloma objektivni razlogi. Poglejte, briško četo so sestavljali pretežno partizani iz našega kota. Večina njih je izgubila življenje. Tako so ostale domačije brez mladih ljudi in gospodarjev. Nanje nas spominja le še plošča z imeni tridesetih padlih. Leta, ko bi morali usposabljati kmetije za večjo proizvodnjo, so bila zamujena«, razmišlja moj sogovornik.
A človek ne more iz svoje kože Preimerja svoj položaj s položajem drugih, išče stične točke, ugotavlja razlike. Dela bilance, ki se ne izidejo Z mešanimi občutki se potem prebuja naprej, išče izhode.
Bruno Podveršič ve, da bo umrl na svoji zemlji. A kako bo z njegovimi otroki? Trije so. Nastarejša hči se Je že vpisala na srednjo medicinsko šolo; mlajša dva pa morata vsako jutro že ob petih iz postelje, da ujameta šolski avtobus za na Dobrovo.
»Ne razumem, zakaj so na novogoriškem Avtoprometu
sestavili tak umik, da poberejo zjutraj najprej otroke iz našega kota in jih zadnje spet pripeljejo domov. Na poti so skoraj vsak dan sko raj toliko časa, kolikor traja pouk v šoli. Kakšne uspehe potem lahko pričakujemo? Ce že drugim ni mar, bi se morala vsaj šola pobrigati za tak vozni red avtobusa, da bi bil: otroci čim manj časa z doma,« se huduje Bruno Pod-veršič. Potem opozarja, da v kotu ne morejo gledati domačega televizijskega programa. »Tako so prikrajšani otroci, ki bi si lahko s televizijskimi oddajami izpopolnjevali šolsko znanje. Pa tudi z narodno obrambnega vidika bi bilo pomembno vključiti obmejno območje s pretvornikom v te levizijsko omrežje.
Ob odpiranju ceste na Breg so dali besedo tudi predsedniku novogoriške občinske skupščine Rudiju Šimcu. Poudaril je, da morajo razvitejši kraji sprejemati obveznosti do manj razvitih, s čimer bo omogočen normalen napredek celotne skupnosti. Za cesto od Neblega do Go lega brda in naprej do Brega so zbrali skupaj iz raznih virov blizu 2,500.000 dinarjev Toda to ne bo dovolj. »Stre meti moramo za to, da bo sleherna družina ostala v teh krajih, da ne bo praznih hiš. Zato bomo iskali nove rešitve, novo pomoč«, je kon čal predsednik skupščine svoja izvajanja.
Kožbanski kot je lepo odprt proti jugozahodu. Po do-lirr Idrije sili v teh dneh na vzgor toplo ozračje, ki napihuje popje v vinogradih. Zdi se, da bi trte lahko segle precej višje, če bi začeli z orga nizirano obnovo vinogradov Poiskati pa bi bilo treba še druge možnosti, da bi obdr žab ljudi na zemlji. Tako so razmišljali v predpomladnem prazničnem vzdušju, ko je prišel asfalt v Breg ter se dogovorili za širok posvet, na katerem so minuli četrtek né kako zakoličili bodoče naloge za napredek kožbanskega kota.
Predstavniki občinske skup ščine, cestne skupščine, dobrovske zadruge in gozdnega gospodarstva so si bili enotni v mnenju, da samo s prometno povezavo ne bodo rešeni bistveni problemi ljudi v kotu.
Med okoli 350 domačini jih je dobra tretjina zaposlenih
ar. v šoli na Dobrovem. Blizu 30 se jih prevaža vsak dan v anhovski Salonit, kakih dvajset pa ima delovna mesta celo v Novi Gorici. Skoraj štirideset otrok pa je vezanih na šolski avtobus.
»Ce hočemo, da bodo vsi tl ljudje ostali zvesti zemlji in domačijam, jim moramo priskrbeti delovna mesta blizu domov«, so menili na posvetu predstavniki krajevnih organizacij. Pogled pa so upirali v prazno šolsko poslopje na Brdicah, kjer bi lahko odprli manjhen proizvodni obrat.
Načrtov in volje je veliko, toda ...
Razprava pa je kmalu pokazala, da bo potrebno za odprtje gospodarsko rentabilnega obrata izpolniti prej vrsto drugih pogojev- Kožbanski kot je trenutno na primer navezan še na kapnico, zato bo potrebno najprej urediti vodovod, za katerega imajo že izdelan načrt. Potem t>o potrebno še naprej razvijati prometno povezavo. Cesta je zaenkrat prišla šele na prag kota; zdaj bo potrebno na novo urediti, razširiti in asfaltirati cestne odseke od Senika do Brdic, od Brdic do Peternela ter iz Kožbane do Senika. Z ureditvijo teh odsekov bo mogoče vsaj za pol ure skrajšati pot delavcem do delovnih mest ter otrokom do šole.
Potem ne bodo smeli zanemarjati možnosti, ki se odpirajo s krediti sklada za napredek kmetijstva za moderniziranje vinogradniške proizvodnje in tudi ne za intenziviranje lesne proizvodnje. Občinska skupščina, oriška zadruga ter Soško gozdno gospodarstvo so na posvetu že sprejeli obveznosti za izpeljavo nekaterih načrtov, ki bodo zainteresirali domačine za delo na kmetijah.
Spodaj v Golem brdu zdaj še sameva velika cisterna. Ljubljanski Petrol jo je nameraval lam zakopati v zemljo za bencinsko črpalko, potem se je premislil, češ da se razvoja ne da prehitevati. A domačini so me povabili čez nekaj tednov na slavje, ko bodo odprli vaško gostilno. Naj zveni še tako čudno, je vendarle res, da bo gostilna znanilec napredka, kajti v njej se bodo zbirali ljudje in se pogovarjali tudi o tem, kako naprej. LOJZE KANTE
Vabljiva smuka
Dovolj snega, jasno in sončno vreme v večini slovenskih smučarskih središč — Ponekod že grozijo plazovi
LJUBLJANA, 7. marca — Letos je šele marec pošteno pobelil naravo v višinah in razveselil smučarje s kupi snega, jasnim in sončnim vremenom brez vetra in temperaturami okrog ničle. Tudi vremenarji so prispevali k njihovi sreči z napovedjo, da bo takšno vreme še trajalo.
•	Kranjska gora — Vreme je sončno, vse ž'čn’ce in vlečnice delajo, smučišča so steptana, snega je 40 do 50 cm. Cesta do Kranjske gore je prevozna, slabše je urejena do Planice.
• Velika planina — Pri Šimnovcu je 60 cm snega, v Tihi dolini 120 do 130 cm. Sije sonce, temperatura 20 pod ničlo, brez vetra. Vse smučarske proge so steptane, razen »Purmana«, ki ga bodo za smuko pripravili že jutri.
•	Krvavec — Na zgornji postaji je 80 cm snega, v Tihi dolini in na Njivicah 140 cm. Vreme pretežno jasno, 40 pod ničlo. Cesta do vzno-
žja Krvavca prevozna, smučišča urejena, žičnice in vlečnice obratujejo.
•	Zelenica — Danes so začeli razstreljevati snežne plEizove. Popoldne bodo pognali sedežnico. Snega je 2 metra, vreme spremenljivo, 40 pod ničlo. Jutri bo že mogoče smučati po plazu. Za Zelenico je obvezna zimska oprema.
•	Zatrnik — Snega je 60 cm. Vse vlečnice in sedežnice obratujejo, proge so teptane. Sije sonce, temperatura okrog ničle. Za avtomobile priporočajo zimsko opremo.
•	Vogel — Obratujeta obe sedežnici, tri vlečnice in gondola. Na 310 cm steptanega
snega sije sonce, mraza malo pod ničlo. Pot lahko prevozna.
•	Pohorje — Ob zgornji postaji pohorske vzpenjače Je okrog 50 cm snega, obratujejo vlečnice Belvue, Stolp in Bolfenk. V Lovrencu na Pohorju je 45 cm snega, vlečnica Kumen obratuje. Okrog Ribniške koče in Rogle na Pohorju je okoli 120 cm snega, vlečnici obratujeta. Do vseh smučišč je mogoče priti z avtom. V hotelih in planinskih domovih je še dovolj prostora, zasedena sta le dom Miloša Zidanška in dom Gra. disa.
•	Črni vrh nad Idrijo —
Vreme je tu za spremembo
oblačno, 3’ nad ničlo. Žičnice obratujejo, proge so teptane, snega je 80 cm. Cesta prevozna.
• Stari vrh nad Škofjo Lobo — Snega je 80 cm. Sončno vreme. Proge so stepta-
PLAZOVI!
Gorski reševalci priporočajo, da bi nekaj dni po večjih snežnih padavinah zaradi velike nevarnosti snežnih plazov ne hodili na smučanje ali vzpone v zasnežene gore. Zadnji 1 plazovi na Kaninu, Voglu, | Vršiču, Stolu, v Vratih in I drugje opozarjajo, da je ] prav te dni ta nevarnost j še posebej grozeča.
I ___________________
ne. Zdaj obratuje le žičnica, vlečnica od jutri. Cesta do spodnje postaje je zorana. V petek in soboto bo na Starem vrhu mogoče smučati tudi ponoči.
Turistični delavci so še zatrdili, da za zdaj ni stiske s parkirnimi prostori, tudi toplih obrokov ne bo manjkalo. Zaradi idealnega vremena za smučanje pa pričakujejo konec tedna množičen obisk.	N. ŠKERLJ
Večja
polja
koruze
Spomladanska setev naj bi zajela 4.5 milijona hektarov
BEOGRAD, 5. marca. (Tanjug) — Po podatkih republiških in pokrajinskih gospodarskih zbornic je pričakovati, da bodo spomladi zasejali okrog 4,5 milijona hektarjev.
Od tega bodo s koruzo posejali okoli 2,4 milijona ha, ali 40.000 hektarov več kot lansko pomlad, z dru gimi žiti pa okrog 454.000 hektarov. Tudi industrij ske rastline bodo posejali na večjih površinah.
Sladkorno peso naj bi posejali na okoli 93.000 ha, sončnice na 230.000 ha. druge industrijske ra stline pa na približno 440.000 hektarih.
Naša skupna davnina
Projekt »Prazgodovina jugoslovanskih dežel« je zgled medrepubliškega znanstvenega sodelovanja — Gradivo za 5 knjig pripravlja 45 znanstvenikov
Projekt »Prazgodovina jugoslovanskih dežel«, katerega nosilec je center za bal-kanološke raziskave akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, je eden zgledov medrepubliškega znanstvenega sodelovanja. Pri njem sodeluje okrog 45 avtorjev iz vse Jugoslavije. Ravnokar zbirajo gradivo za prazgodovino v petih knjigah, od katerih bo vsaka predstavila eno od obdobij prazgodovine — paleolitsko in mezolitsko, neolitsko, eneo-litsko, bronasto in železno. Pričakujejo, da bodo vsa dela dokončana leta 1976.
Kljub razlikam v kulturah in življenjskih manifestacijah bo struktura vseh teh knjig enotna, pripoveduje vodja osrednje redakcije projekta direktor centra za balkanolo-ške raziskave akademik Alojz
Benac. V knjigah bodo zbrani podatki o nahajališčih, kulturnih skupinah, o posameznih manifestacijah materialne in duhovne kulture, obče-zgodovinski pogledi na obdelana obdobja, obenem pa bo do orisana razmerja s sosednimi območji in z evropsko prazgodovino.
Prazgodovina naših držav je v širših znanstvenih krogih zunaj Jugoslavije še sorazmerno slabo znana. Rezultati dosedanjih raziskav so bili objavljeni večidel v časnikih in so zaradi tega nedostopni za druga jezikovna območja. Pogrešamo celostno podobo prazgodovinskega obdobja. Tak pregled bi bil potreben domačim strokovnjakom, profesorjem zgodovine in vsem tistim, ki se s to problematiko ukvarjajo
in se zanjo zanimajo. Pripravljajo pa se, da bi za to delo o naši prazgodovini, potem ko bodo knjige izšle v srbohrvaščini, poiskali še kakega tujega založnika.
Enakomerno bodo zastopana vsa obdobja, ne pa tudi vsa območja, ker nekateri deli Jugoslavije še niso do volj raziskani. Poleg tega rezultati nekaterih raziskav še niso bili objavljeni ter niso dostopni širši znanstveni javnosti v naši državi. Osrednja redakcija si bo prizadevala, da bi od ustanov, ki so sa dove takšnih raziskav publi cirale, dobila ta dela na vpo gled.
»Uporabili bomo vse gradivo, ki obstoji in ha ga je mogoče uporabiti,« nadaljuje akademik Banac. »Popolnoma se zavedamo, da dokončnih. |
za vse večne čase veljavnih del ni in jih ne more biti. Obenem pa nam je jasno, da bo sinteza, kakršno pripravljamo, veliko pomenila in vsaj spodbudila k novim raziskavam, na podlagi katerih bi nato čez kakih deset tet morda lahko pripravili novo izdajo.
Alojz Banac je pritrdilno odgovoril na vprašanje, ali bo izid te prazgodovine v petih knjigah nekatera obdobja na novo osvetlil. To la popolnoma gotovo, je dejal, zlasti kar zadeva srarejša obdobja. »Poleg tega mislimo, da bomo podrobneje osvetlili etnogenezo paleobalkanskih držav, kamor seveda štejemo Ilire in Tračane, in na novo prikazali razvoj in ozemelj-■ sko razdelitev pateobalkan-| skih plemen«. TANJUG
Prinaša ščip rekord?
Snežni top v Planici odprl zapornice v oblakih — Rekordni skok v prazni steklenici — Se bo ponovilo — 100 in število let Janeza Kerštajna?
RATEČE, 6. marca — »V Ratečah nikdar ne prosimo za dve stvari — za sneg in potepuhe — zakaj prvi in drugi še preradi padejo nad nas sami,« se je kot vselej korajžno odrezal Janez Kerštajn, ki je za pokojnim inž. Stankom Bloudkom prevzel varuštvo skakalnic pod Poncami: prav on je eden redkih ljudi, ki so prvi velikanki in dolini skakalnic ostali zvesti vse od rojstva, zadnjih 40 let.
Spodaj, v začetku izteka največje velikanke ali 165-metrske letalnice stoji globoko v novem snegu stekleno oko žarometa, ki bojda skrbi zato, da sneg »vidi« padati podnevi in ponoči..., kakor pravijo Segavi Rate-čani, ki se vsak dan vrte okrog skakalnic. Najbrž ni slučaj, da Elanov snežni top iz Begunj še zmeraj stoji vi-Skoko zgoraj na začetku
»pukla« ali hrbta velikanke in grozi, da bo še naprej sam skrbel za sneg, če bo pravi prenehal padati izpod neba. Nihče ni sicer rekel, da je nepremični snežni topič na velikanki zato, ker se organizatorji boje, da bi drugače nalepem lahko prenehalo snežiti ... Malo prazne vere pa bo že vmes, saj je prav ta prvi snežni top šele odprl zapornice v oblakih.
Rateče In Planica so bile včeraj, še bolj pa danes, zavite v pravo pravcato zimo. Smreke, hišne strehe, skratka vsa narava Je odeta v debelo (80 centimetrov) snežno odejo.
Rekord v steklenici
»Pravega zmrznjenega, tistega zrnatega snega, ki smo ga vsakokrat pripravili za
zlato rezervo, letos ni. Zemlja že diha. Vse je odvisno od vremena«, modruje Janez Kerštajn, češ vse bo, samo če bo vreme, ponavlja, ko ga skušam zapeljati k besedi o novem rekordu.
Letošnja jubilejna planiška prireditev bo teden dni preje kot običajno (od 15. do 17. marca), »tedaj, ko bo svetil zadnji krajec, ko se vreme običajno ustali«, nadaljuje Janez in grbanči čelo. »Veš, datum smo zato pomaknili nazaj, ker bo potem (ob koncu marca) polna lu-
na, to pa pomeni nestalno vreme.
»Koliko bodo leteli? Natančna dolžina Je zapisana v »fla-ši« pri Žagarju v Ratečah,« pravi skrivnostno, čeprav ni nobena skrivnost, da je tista steklenica piva z listkom v tej gostilni shranjena že peto leto.
»Letos ste, Janez, praznovali sedemdesetletnico,« ga skušam zapeljati pet let na zaj, ko je dejal, da bo eden od treh svetovnih asov skočil sto metrov in toliko kot je star on, Janez. Tedaj Je praznoval 65. rojstni dan. In Wolf je tedaj »poskočil« na 165 metrov in Planici vrnil svetovni rekord. Toda Janez molči in se izogiba odgovoru, češ samo pada naj, samo sneži naj še ...
»Dolžina bo, nova dolžina bo letnica I. svetovnega prvenstva v poletih (72) plus sto metrov,« vskoči v bese do Marjan Lavtižar, ki prevzema v svoje roke skrb nad športnim parkom Planica, ki
naj bi ga prav zdaj za obletnico postavil na noge.
»Ne,« plane Kerštajn. »Manj bo, če bo držalo vreme ...« Samo, da bi temperatura zdržala, da bi bila zgoraj in spodaj enaka.«
Tako malo snega, kot ga je bilo letos pod skakalnicami, ne pomni nihče, niti Janez ne. Z Marjanom pravita, da je umetni sneg bolj obstojen, trikrat bolj, ne more pa povsem nadomestiti tistega zrnatega, pa še kakih 400 sta rih tisočakov na dan stane, kadar ga top bruha vsaj deset ur na dan.
Marjan Lavtižar in Planica sta imela letos pravzaprav srečo v nesreči, ko si je Marjan na ledu zlomil nogo (»le tel« je za nekim otrokom), ker so se mu drsalke zavoz-Ijale — sicer bi kot smučar ski učitelj za več mesecev odletel čez veliko lužo v Ameriko.
113 km na uro
Inž. Janez-Dušan Gorišek, mlajši obeh bratov, projek-
tantov nove velikanke, ki je načrte zanjo risal in tuhtal v Afriki stresa podatke kar iz rokava:
»Top bruha 12 kubičnih metrov snega na uro, v 24 urah Je to 200 do 240 kub. metrov. Seveda, še ga bomo potrebovali, saj moramo na polniti profil skakalnice — ponekod tudi meter na debelo.
Kritična točka Je 158 metrov. Ko bo prvi preskočil to dolžino, se bo morala sestati žirija FIS. Kakor vemo, je zadnji rekord postavil vzhodni Nemec Wosipivo, in sicer z znamko 169 m v Oberst-dorfu.
Letos bosta v Planici prisotna dva eksperta FIS za kontrolo poletov. Brata Janez In Lado Gorišek sta pripravila izračun dovoljenih hitrosti na odskočni mizi za letalnice, ki ga je FIS potrdila, zato da ne bi kdo skočil predaleč, dlje kot je v določenih pogojih varno.
Po tem računu naj bi bila letos dovoljena največja hitrost na odskočni mizi (ob idealnih pogojih) 112 do 113 km na uro. To pa Je hitrost, ki že omogoča polete nad kritično mejo. Vse je seveda odvisno od posameznih ska kalcev, še več pa od vremenskih pogojev.
Računska kontrolorja In uradna delegata mednarodne smučarske organizacije bosta vzhodni Nemec dr. Gerhard Hochmut in zahodni Nemec Wolfgang Happle, sicer zna ni smučarski skakalec In lovec na daljine. Oba moža bosta po računski formuli bratov Gorišek preverjala hitro sti, da ne bi kdo od skakalcev ušel...
Gorišek na rokah
Bolj ali manj znano je, da sta brata Gorišek z novo pia niško velikanko vnesla v načrtovanje in gradnjo takšnih naprav vrsto novih eiemen tov (predvsem klotoidl — kri vulji v Izteku in na zaletl-
šču), ki so jima odprli vrata o obnavljanje in v povečevanje sestrskih letalnic po svetu. Po njunih načrtih so že povečali skakalnico v Oberst-dorfu, sčasoma |o bodo tudi v Kulmu, medtem ko |e prve korekture velikanke v ZDA inž. Janez Gorišek pravkar ekspresno opravil, ko se je prejšnji mesec pet dni mudil tam z našimi skakalci In Nikom Belopavlovičem, predsednikom planiškega komiteja. Gre za smučarsko skakalnico velikanko v Ironwoodu oziroma na Cooper Peacku, ki je imela doslej rekord 138 metrov. Z malenkostnimi popravki so prvi Amerikanci takoj skočili na njej 145 metrov, s čimer so prvikrat na amerišk' celini skočili tako d-ileč na smučeh In izenačili svoj rekord ki so ga sicer dosegli samo na evropskih smučarskii) velikankah. Spričo velikega navdušenja so ameriški skakalci dvignili našega projektanta na roke.
NIKO LAPAJNE
DOMACI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 9. marca 1974
ODBOJKA
ŽENSKA C LIGA
20.00	v Dolini
Breg — Primavera * * *
MOŠKA D LIGA
20.00	v Meranu
Merano — Olympia * * *
1.	MOŠKA DIVIZIJA
17.30	v Gradišču
Terriana — Dom * * *
18.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Bor — Noncello * * »
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	v Gorici
AGI — Sokol
* * *
19.00	v Trstu, Ul. Monte Cangio
Julia — Bor
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
16.00	v Dolini
Bor — Sagrado
* * *;
18.00	v Tržiču
POM — Kontovel * * *
MLADINCI
18.30	na Opčinah
Polet — Radici Arte B
* * *
KADETI
20.00	v Trstu, Ul. Montecengio
Lloyd — Bor
JUTRI
NEDELJA, 10. marca 1974
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Dolini
Breg — Duino
* * *
15.00	v Fossalonu
Fossalon — Juventina
* * *
15.00	v Bazovici
Zarja — Stock * * *
15.00	na Proseku
Primorje — Campanelle * * *
15.00	v Križu
Vesna — S. Anna
* * *
3.	AMATERSKA LIGA
11.00	na Proseku
Libertas Barkovlje — Primorec * * *
9.00	na Proseku
Olimpija — Virtù»
* * *
15.00	v Padričah
Sampvlto — Union * * *
15.00	v Doberdobu
Mladost — Staranzano * * *
15.00	v Štandrežu
Sovodnje — Isonzo * * *
NARAŠČAJNIKI
8.30	v Trstu, stadion «1. maj»
Union — Cremcaffè * * *
13.15 na Proseku
Primorje — Gaja * * *
12.00	v Dolini
Domio — Vesna
KOŠARKA
DEČKI
11.00	na Kontovelu
Kontovel — Italsider
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
15.00	v Trstu, Elizejske poljane
Inter — Sloga
* * *
11.00	v Vidmu
Porzio — Breg « • *
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
10.30	v Gorici, Trg Culiat 2
Sovodnje — AGI
PLANINSTVO
9. ZIMSKI SPREHOD
9.45 odhod iz Trsta
Izlet SPDT na Sv. Lenart
SMUČANJE
ZENSKI SP ZAKLJUČEN
NOGOMET
PRED NEDELJSKIMI TEKMAMI V AL
Avstrijka Kaserer Jutri več zahtevnih tekem
osvojila veleslalom
SP je osvojila Proli-Moserjeva, med državami pa Avstrija
VISOKE TATRE, 8. — Avstrijka Monika Kaserer je osvojila veleslalom na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Visokih Tatrah, ki je bilo poslednja prireditev za letošnji ženski svetovni pokal. Tega si je že predčasno zagotovila Avstrijka Annemarie Proli - Moser, Avstrija pa je zasedla prvo mesto tudi med ekipami. Torej popolno zmagoslavje avstrijskih barv. Le SP za ženski veleslalom je pripadel Wenzlovi iz Liechtensteina. Lestvica današnjega veleslaloma
hiln foL-n’
1.	Monika Kaserer (Av.)	1T8”57
2.	Annemarie Proli (Av.) 1T8”96
3.	Lise M. Morerod (Švi.) 1’19”23
4.	Ranni Wenzel (Liecht.) 1T9”66
5.	Claudia Giordani (It.) 1’20”08
6.	Ingrid Gfolner (Av.)	1’20”39
7.	Patricia Emonet (Fr.)	1’20”50
8.	Irmgard Lukasser (Av.) 1’20”55
9.	Fabienne Serrai (Fr.)	r21”18
10. Traudì Treichl (ZRN) 1’21”19
Končna skupna lestvica posameznic za svetovni pokal:
1.	Proli - Moser (Av.)	268
2.	Kaserer (Av.)	153
3.	Wenzel (Liecht.)	144
4.	Zechmeister (ZRN)	129
5.	Serrat (Fr.)	127
6.	Nadig (švi.)	123
7.	Mittermaier (ZRN)	116
8.	Morerod (Švi.)	77
9.	Drexel (Av.), Kreiner (Kan.) 72 Končna lestvica ženskega veleslaloma:
1.	Wenzel (Liecht.)	71
2.	Serrat (Fr.)	68
3.	Kaserer (Av.)	59
4.	Morerod (Švi.)	55
5.	Treichl (ZRN)	44
6.	Giordani (It.)	41
7.	Proli - Moser (Av.)	35
8.	Kreiner (Kan.)	31
9.	Nadig'(Švi.)	28
10. Zechmeister (ZRN)	26
Ekipna lestvica po državah je taka: 1. Avstrija 619 točk, 2. Zahodna Nemčija 203, 3. Francija 227, 4. Švica 221, 5. Liechtenstein 144, 6. ZDA 142, 7. Kanada 109, 8. Italija 61, 9. Norveška 2.
ŠPORT NA TV
Italijanska TV bo po drugem sporedu prenašala danes povzetek mednarodne kolesarske dirke Milan — Turin. Oddaja se bo začela ob 18.
Jugoslovanska TV pa bo prenašala z začetkom ob 14.45 posnetke iz nogometa, atletike in rokometa (Jugoslavija —- Poljska za 3. mesto na SP), ob 22.50 pa s svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju.
SKOKI V VODO
Po prvem dnevu mednarodnega tekmovanja v skokih v vodo v Boc-nu vodi pri moških Italijan Di Diasi pred svojim rojakom Cagnottom in Sovjetom Matkovskim, pri ženskah pa sta na prvih mestih Šve-dinji Knape in Henrichson, pred vzhodno Nemko Goliberzuch.
Sovjeta Ljudmila Pahomova in Aleksander Gorškov sta osvojila zlato kolajno v plesnih parih na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju na ledu v MUnchnu. To odličje sta osvojila že petič.
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Danes se je na Popovi šapki na Šarplanini pričelo 7. tradicionalno srečanje izvidnikov Jugoslavije, na katerem sodeluje več kot 250 izvidnikov iz raznih krajev vseh republik in pokrajin in med njimi prvič tudi izvidniki iz Trsta, tako da je to srečanje dobilo mednarodni značaj. Na snežnih obronkih Popove šapke bodo izvidniki 10. t.m. tekmovali v streljanju, postavljanju taborišč pod posebnimi pogoji, v
za slovenske enajsterice
Po nedeljskem počitku bodo zopet nastopila moštva v 3. AL tudi na Tržaškem
smučanju in sankanju.
lllllllllIIIIIUllUIIIII||||||||||||||||i|||||||i|i||U|ini|||||UI,||,||,|I|||||,|,,I1|||||||,|||||||rl||||||||||11Iln|||||||I|r||)
2. AMATERSKA LIGA
V nedeljskem kolu bo imela verjetno eno najtežjih nalog kriška Vesna. Predvsem ekipa trenutno ni v najboljši formi, poleg tega pa bo njen nasprotnik S. Anna, ki še vedno ni opustila upanja na prodor v vrh lestvice. Obeta se torej ostra borba in za Križane bi bila že osvojitev točke lep uspeh. Primorje, ki je pred tednom dni gladko klonilo prav S. Anni, bo pomerilo svoje moči s Campanellami.
Te vsekakor niso nepremagljive in ker bodo Prosečani igrali na svojem domačem igrišču bi lahko pripravili svojim navijačem prijetno presenečenje. Fossalon sodi med šibkejše enajsterice tega prvenstva. Nahaja se celo v nevarni coni. Prav zato bo morala Juventina, ki bo gostovala pri njem, igrati na moč previdno, čeprav, sodeč po lestvici, ne bi smela imeti z njim prevelikih težav. Na papirju zelo nevarnega nasprotnika bo imela jutri Zarja. Toda njej v prid govorita dve dejstvi; prvič; Bazovci bodo igrali na svojem domačem igrišču; drugič: zadnji nastopi Stocka so pokazali, da to moštvo «ne prenaša» dobro okoliških igrišč, tako da je pred tednom dni oddalo točko celo zad-njeuvrščenemu Bregu. Seveda, pa je Stock eno od treh moštev na
KOŠARKA
V PROMOCIJSKI LIGI
TEŽKA NALOGA ZA KONTOVELCE
Pri Boru vrsta poškodovanih igralcev
Sandor Tence, mladi in obetajoči nogometaš kriške Vesne
Promocijsko prvenstvo
Kontovelci, ki so uspesno igrali v zadnjem kolu proti Vileseju, bodo danes gostovali v Tržiču, kjer bodo igrali proti močni ekipi POM. Nedvomno sodi POM med najboljše ekipe v tem prvenstvu, še posebno, ker imajo Tržičani celo vrsto mladih in obetajočih košarkarjev. Sicer pa je to društvo v dokajšnjih težavah, saj poleg tega delujeta v Tržiču še dve košarkarski -društvi- (Hannibal in Ital-cantieri), kj sta ekonomsko dosti na boljšem- in seveda zvabljata,. mladince v njune vrste. Kontovelce torej čaka težka naloga. Ne smemo pa pozabiti, da so naši košarkarji dokaj izkušeni in so do sedaj (če izvzamemo Italo) tudi proti močnim naspronikom igrali zadovoljivo.
Bor bo na domačem igrišču nastopil proti Sagradu, ki je v soboto poskrbel za največje presenečenje kola, s tem da je s 83:72 premagal kar drugega z lestvice, ekipo Rale. Medtem pa se je Borov tabor spremenil v pravo «ambulanto». Koren ima roko v mavcu, Francia izpah zapestja, Ražem pa ima težave z gležnjem. «Palvi» so ostali brez centra, kar je v košarki skoraj nedopustljivo. Proti Sagradu bo torej Bor igral z naslednjo postavo: Barazzutti, Kralj, Pertot, Vatovec, Fabjan, Hrvatič, Kapič, Oblak, Kravos in Klobas.
Kadeti
Borove kadete čaka danes drugo težko srečanje v tem prvenstvu. «Plavi» bodo igrali proti Lloydu Adriaticu. Ta ima med drugim tudi Oeserja, ki nastopa v drugi i-talijanski ligi. Če upoštevamo dejstvo, da bo Bor igral brez Vatovca, Klobasa in Ražma, je jasno, da so možnosti borovcev minimalne.
MladrncT
Poletov! mladinci, ki so v soboto želi pomembno zmago na račun Servolane, bodo drevi igrali proti goriški ekipi Radici Arte B. Pole-tovci se bodo skušali oddolžiti za visok poraz, ki so jim ga zadali Goričani v prvem srečanju, ko so
naši košarkarji zaigrali zelo slabo, pa čeprav sodi nasprotnik med slabše ekipe v tem prvenstvu. Polet bo igral s to postavo: Jugovič, Adrijan in Edi Sosič, Kraus, Tavčar, Dolenc, škerlavaj, Gušin, Gantar in Daneu.
Dečki
V A skupini bodo borovci v tem kolu počivali, v B skupini bo zaposlen Kontovel. počival pa bo Polet. Kontovelci se bodo na lastnih tleh spoprijeli z nevarnim Italsid-rom, ki je v zadnjem kolu premagal poletovce. če bodo naši košarkarji igrali zbrano ih odločno lahko pričakujemo zmago,
b. 1.
OBVKSTILA
ŠD Breg priredi v torek, 19. t.m.
2. SMUČARSKI IZLET na Vogel. Vpisovanje vsak torek in četrtek v občinski telovadnici v Dolini ter pri Igorju Petarosu v Borštu, Klavdiju Kofolu v Bo-Ijuncu in Silvanu Klabjanu v Dolini.
vrhu lestvice, zato bi bil remi v Bazovici kljub vsemu za slovensko moštvo že velik dosežek.
Kaj naj rečemo o Bregu? Odkar je moštvo pokopalo vse upe na rešitev igra vse bolje. V nedeljo je postal njegova žrtev celo Stock. Bi bilo' zato res še presenečenje, če bi «plavi» opravili podoben podvig tudi proti Duinu?
3. AMATERSKA LIGA
SKUPINA N
IZIDI: Falco — Mladost 1:1, Isonzo — Azzurra 2:0, Vermegliano — Sovodnje 1:0, Romana — Borgo Fa-suli 3:0, Libertas Tržič — Sudest 3:3, Staranzano — Libertas Monte-santo 2:1.
V okviru priprav za 8. zimske športne igre prireja ŠD Polet v torek, 19. marca
SMUČARSKO TEKMOVANJE
v Črnem vrhu. Tekmovanje bo za posameznike, in sicer za naslednje kategorije:
1.	kategorija: deklice in dečki, letnik 1964 in mlajši
2.	kategorija: naraščajnice in naraščajniki, letniki 1963-1960
3.	kategorija:	mladinke in
mladinci, letniki 1959-1956
4.	kategorija: članice in člani, letnik 1955 in starejši.
Prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji (ženske in moški) bodo prejeli zlato, srebrno, o-ziroma bronasto medaljo. Tek-valka in tekmovalec z najboljšim časom pa bosta prejela pokal Poleta.
Za tekmovalce in njihove spremljevalce bo poskrbljen avtobusni prevoz iz Trsta in o-kolice.
Vpisnina za tekmovalce znaša 3.500 lir, v kar je poleg vpisnine všteta tudi vožnja z avtobusom in kosilo v Črnem vrhu, medtem ko je cena vožnje za spremljevalce 2.500 lir.
Prijave sprejema trgovina čevljev Marčelo Malalan na Opčinah, Proseška ulica 18, telefon 212-136, oz. urad ZSŠDI v Ulici Geppa 9, tel. 31-119, do srede, 13. marca. Podrobnejša obvestila bodo javljena naknadno.
ŠZ BOR sklicuje za ponedeljek, 11. marca 1974
16. OBČNI ZBOR ki bo na stadionu «1. maj» ob
19.30	v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
Dnevni red:
1.	Otvoritev.
2.	Izvolitev volilne komisije.
3.	Poročila.
4.	Pozdravi.
5.	Diskusija k poročilom.
6.	Poročilo nadzornega odbora.
7.	Volitve.
8.	Razno.
SNEŽNE
RAZMERE
valce, da bo v nedeljo, 24. mar-		
ca tekmovanje, veljavno za trža-	TRBIŽ	80 cm
ško prvenstvo «Trofeja Tomma-	VIŠARJE	300 cm
sini». Tisti, ki se nameravajo u-	NEVEJSKO SEDLO	150 cm
deležiti tega tekmovanja, morajo	KOČA GILBERTI	400 cm
imeti izkaznico FISI za tekočo se-	MATAJUR	90 cm
zono. Kdor ie še nima naj dostavi	RAVASCLETTO	110 cm
2.500 ali 2.200 lir v Ul. Geppa, s	FORNI DI SOPRA	110 cm
točnimi podatki, do srede, 13. t.m.	SAPPADA	300 cm
zjutraj.	PIANCAVALLO	150 300 cm
« • •	CORTINA	120-200 cm
Za vse tiste, ki so potrdili svo-	ČRNI VRH	80 cm
jo prijavo za smučarski tečaj SP	lokit:	30 cm
DT v Črnem vrhu 10. t.m., bo od-	VELIKA PLANINA	60-120 cm
hod avtobusa s Trga Ulpiano ob	KRVAVEC	80-140 cm
6.30 z Opčin oh 6.45. s Proseka	VOGEL	320 cm
IKržada) ob 6.50, iz Križa pa ob	KOMNA	310 cm
7. uri.	ZELENICA	60-200 cm
« • »	KRANJSKA GORA	60 cm
SPDT priredi v nedelio, 10. t.m.	PLANICA	80 cm
9. ZIMSKI SPREHOD	ZATRNIK	70 cm
Zbirališče ob 9.45 v Ul. Becca-	POKLJUKA	180 cm
ria, odhod ob 10. uri z avtobusom	STARI VRH	80 cm
do šempolaja. od tam čez Malo	GOLTE	70 cm
Trnovco na Sv. Lenart, sestop v	POHORJE	40 cm
Samatorco, vzpon na Kosten, po-	BOVEC	25 cm
vratek čez Salež in Koludrovico v	LIVEK	40 cm
Zgonik.	KANIN	440 cm
LESTVICA: Isonzo 31, Vermegliano 25, Sovodnje 20, Romana 19, Staranzano 17, Mladost 14, Azzurra, Falco in Sudest 12, Libertas Montesanto 11, Borgo Fasuli 10, Libertas Tržič 7.
PRIHODNJE KOLO: Mladost — Staranzano, Azzurra — Falco, Sovodnje — Isonzo, Borgo Fasuli — Vermegliano, Sudest — Romana, Libertas Montesanto — Libertas Tržič.
Medtem ko je Mladost v nedeljo remizirala, pa so morale Sovodnje prepustiti obe točki Vermeglianu. Kaže pa, da ne bo rezultat na igrišču obveljal, saj je bil goriški federaciji predložen protest.
Prihodnje kolo bodo igrali v nedeljo. Sovodnje bodo sprejele v goste prvouvrščeni Isonzo. Obeta se zanimivo srečanje, čeprav so gostje močnejši. Mladost pa bo igrala doma proti Staranzanu za osvojitev obeh točk.
Po nedeljskem počitku bodo ponovno igrali tudi na Tržaškem. Primorec, ki je že izločen iz borbe za naslov, bo lahko mimo igral proti barkovljandkemu Libertasu, Olimpija iz Gabrovca pa bo sprejela v goste Virtus, ki ne bi smel bhi preveč nevaren nasprotnik. Union pa bo gostoval v Padričah pri Samp-vitu in se bo moral paziti, da ne bo oreiel kakšnega nepričakovanega zadetka.
ODBOJKA
V ŽENSKI C LIGI
Breg bo gostil ekipo Primavere
V 1. MD so borovci velik favorit v tekmi z Nonceliom
C LIGA — članice
Drevi bodo odbojkarice Brega pričele s povratnim delom prvenstva. V goste jim prihaja šesterka Primavera iz Novente Vicentine, katero je v preteklem prvenstvu doletela ista usoda kot Dolinčake. Kljub temu, da so drevišnje nasprotnice v preteklem letu igrale v 2. ligi, njihov prvi del prvenstva ni bil preveč uspešen. V sedmih tekmah so bile kar štirikrat poražene. Prvi spodrsljaj so utrpele, kar doma in to po zaslugi Brega, ki jih je odpravil po petih setih igre. Po sedmih tekmah je Breg na tretjem mestu lestvice in ima enako število točk kot drugi Monselice, ker je prepustil niz več nasprotnicam. Petnajstdnevni premor so varovanke trenerja Jurkiča dobro izkoristile za trening in povrhu nastopile še na zimskem prvenstvu Slovenije, kjer so osvojile več kot odlično tretje mesto. Glede na njihovo dobro formo (in popolno postavo) bi morali točki ostati v Dolini.
D LIGA — člani
Povratni del prvenstva se pričenja tudi v tej ligi pri članih. Olympia iz Gorice se ni najbolje izkazala. V sedmih spopadih je izbojevala samo par točk (in to v prvem zavrtljaju) prav proti drevišnjemu nasprotniku Meranu. Upamo, da ji bo uspelo pospraviti drugo zmago
(ki jo krvavo potrebuje) čeprav bo igrala v gosteh.
1. DIVIZIJA — člani
V	sedmem kolu prihaja vodečemu Boru v goste solidni Noncello iz Pordenona. Ne glede na to, da imajo nocojšnji nasprotniki osem točk, prihajajo v Trst po poraz. To ni tekmec, ki bi lahko mešal štrene premočni Borovi šesterki. To bo več kot idealna priložnost, da trener Neubauer pošlje v športno a-reno mlade moči pred povratnim srečanjem s Petrarco v mladinski konkurenci.
1. DIVIZIJA — članice
V	skupini A bo naš zastopnik Sloga igral v nedeljo popoldan s tržaškim Interjem. Slogašice so igrale samo enkrat in so prepustile izkupiček v Vidmu domačemu PAV Dormischu. Inter je najprej doma odpravil Virtus iz Pordenona in potem zgubil s Torriano v Gradišču.
V	skupini B igrajo na tujem vsi
trije naši zastopniki. Sokol bo moral na pot v Gorico in ima vse možnosti, da doseže tretjo zaporedno zmago na rovaš AGI. Borovke se bodo spoprijele v mestnem derbiju z Julio, ki je odslovila Breg in Porzio s čistim izidom. Videmski derbi med Porziam in Bregom pa bo bitka za začelje lestvice, saj sta obe šesterki zaenkrat praznih rok.	G. F.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii mi imi iiijiiiiiiiiiiiiiiii n iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n niiiiiii mn iiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiniio
ODBOJKA
V GORIŠKEM DERBIJU «TURNIRJA PRIJATEEJSTVA»
Olympia po borbeni igri premagala šesterko Doma
V naslednjem kolu bo Dom igral z Borom, Olympia pa s Krasom
Olympia — Dom 3:2 (15:6, 12:15, 11:15, 15:5, 15:1)
DOM: Prinčič, Devetak L, Cijan, Čemic, Komel (k), Corva, Peric, Devetak K. in Plesničar.
OLYMPIA: Nardin (k), Soban, Špacapan, Kraner, Ferfolja, Čemic, Tomasi in Bagon.
SODNIK: Mauri Pietro; stranski: Calligaro Domenico; zapisnikar: Bemct Giorgio (vsi trije iz Gorice).
V	četrtek zvečer sta se v goriški telovadnici šole «Galileo Galilei» srečali med seboj goriški ekipi Olympia in Doma. Tekma je bila veljavna za «Turnir prijateljstva», ki ga organizira ZSŠDI.
Tokrat je slovenski goriški derbi osvojila, kot smo predvidevali, šesterka Olympie s tesnim, a zasluženim izidom 3:2.
V	začetku srečanja je Olympia takoj močno pritisnila in spravila dornovce v težave, kar je razvidno iz samo šestih točk, zbranih v tem setu.
V	drugem in tretjem setu je tekma postala zanimivejša in bolj izenačena. «Belo-rdeči» igralci Doma so v teh setih zaigrali res dobro, zlasti v bloku in pokrivanju igrišča so se dobro izkazali, kar je bila do sedaj šibka točka ekipe. I-graloi Olympie pa so v teh izenačenih setih zgrešili preveč nepotrebnih žog, kar jih je drago stalo. V četrtem in petem setu pa so, na žalost, domovci na celi črti popustili; «plavi» pa so zaigrali zagrizeno in koncentrirano, kar jim je prineslo osvojitev dveh poslednih odločilnih setov.
Tekma je bila zelo zanimiva in borbena. Zlasti v kritičnih trenutkih je prišla do izraza večja izkušenost igralcev Olympie, kar jim je tudi pripomoglo, da so zmagali. Domovci pa v kritičnih trenutkih niso znali reagirati, kar je razumljivo, saj se je ekioa letos pomladila.
Najboljši na igrišču so bili pn Olvmpii Nardin F., Soban B, in Špacaoan M.; pri Domu pa Černič L.. Komel I. in Prinčič J. Toda tudi vsi ostali igralci obeh moštev zaslužijo pohvalo.
Gotovo bo ta tekma (in sploh vse ostale tekme tega turnirja) koristila obema našima ekipama za prvenstvene nastope, saj predstavlja res dober trening.
V prihodnjem kolu «Turnirja prijateljstva» se bo Dom srečal v Gorici s tržaško ekipo Bora (16. 3., kar bo tudi prvenstvena tekma 1. divizije); Olympia pa se bo spoprijela z zgoniškim Krasom prihodnji četrtek, 14. 3., vedno v Gorici.
I. K.
HOKEJ NA LEDU
Za svetovno prvenstvo B skupine
Hala Tivoli polnozasedena
BEOGRAD, 8. — Organizacijski odbor svetovnega prvenstva B skupine v hokeju na ledu, ki bo 21. do 30. marca v Ljubljani v hali Tivoli, je obvestil danes novinarje, da so vse nacionalne hokejske zveze prijavile svoje reprezentance, to so: Avstrija, Japonska, Romunija, Nizozemska, Norveška, ZDA, ZR Nemčija in Jugoslavija. Za prvenstvo vlada veliko zanimanje med zastopniki tiska, do sedaj je prijavljenih 139 novinarjev. Ljubljanska televizija bo prenašala 18 od 28 tekem. Dvorana Tivoli je že pripravljena za začetek prvenstva.
SMUČARSKI SKOKI
Pred poleti na velikanki
V Planici dovolj snega
BEOGRAD, 8. — Na tiskovni konferenci v Ljubljani so danes zastopniki organizacijskega odbora obvestili novinarje o pripravah za mednarodno smučarsko tekmovanje v poletih na 160 metrski skakalnici od 15. do 17. t.m. v Planici. Zadnje čase je v Planici padlo dovolj snega, tako da so pogoji za tekmovanje
dobri. Smučarska zveza Jugoslavije in organizacijski odbor sta povabila na tekmovanje smučarske zveze Avstrije, Švice, Italije, Francije, ZR Nemčije, Nemške demokratične republike. Madžarske', Poljske, SZ, Češkoslovanške, Finske, Norveške, Švedske, Japonske, Kanade in ZDA. Do sedaj so edino Švedi odpovedali svojo udeležbo.
Jugoslovanski skakalci trenirajo na 90 metrski skakalnici. Te dni bo pripravljena tudi 120 metrska skakalnica za treninge. Dela na največji, 160 metrski skakalnici redno potekajo, toda na njej se bo lahko skakalo šele po 14. marcu.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
prvi
drugi
prvi
drugi
prv-
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
X
X
1
X
2
2
X
2
1
X
2
1
Bologna - Cagliari	1
Foggia - Inter	1
Genoa - Juventus	X
Lazio - Cesena	1
Milan - LR Vicenza	1
Napoli - Fiorentina	1
Torino - Sampdoria	X
Verona - Roma	1
Brescia - Perugia	1
Brindisi - Spal	1
Novara - Como	1
Ternana - Ascoli	2
Varese - Atalanta	1
X
2
X 2
TONE
SVETINA
Segel je skozd luknjo v vrati in odmaknil zapah. Tinca je sedla na klop pred kočo, on pa se je lotil ognja. Potem je prišel k njej.
škrlatni požar v oblakih in zeleni odtenki na obronkih vzhodnih gora so naznanjali, da dan umira. V kotanjo pod njima se je nalivala otožna vijoličasta svetloba in se stekala s soncem belih sten. Spodaj, kjer je pod njima omagala zelena ploskev gozda, so valovi drevja pljuskali čez skalne pregrade. Drevje se je razkropilo v tropiče, ki so se redčili in se stezah noter v srce skalovja. Tu ob koči se je začenjalo že ostenje, tu so umirale porjavele trave v zaplatah snega, še više nad njima pa so se v policah zajedali v škraplje le posamezni, najtrdnejši osamelci, podobni kazalcem sončnih ur, ki so se spopadli za pravico do življenja s surovo silo višin.
Imela sta polne oči teh bitij, ki so zagrizena v borna tla in zapisana smrti, a se bore za vsako vlakence življenja. Sedela sta pred kočo, dokler svetloba ni stekla s pobočij. Tedaj se je prižgalo zvezdno nebo.
«Rad bi bil kot drevo nad prepadom, drevo, ki požene korenine v dno skalovja, ki kljubuje viharjem in poganja vrh v vetrove... Hočem sonca, luči in noči, polne zvezd. Ne maram pasti in zgniti... Rad bi okostenel, kot drevo nad
prepadom...»
Pogledala ga Je v obraz. Sijal mu je od moči. Bil Je razoran kot skalovje in v očeh se mu je lesketalo nekaj trdega, neznanega, nekaj, kar privlači...
«Veliko željo imaš...» Privila se je k njemu. «Saj si drevo nad prepadom, nisi pa samotno drevo... Jaz sem s teboj. Pravijo, da dva, ki se ljubita, postaneta eno Potem bom jaz korenine, ti boš pa vrh. Boril se boš z viharji in se v imenu obeh pogovarjal z nebom. Držala te bom, da te ne bo odneslo. Ah ti je to všeč?»
«Seveda mi je všeč. Kako mi ne bi bilo? Najbolje se počutim takole, če sva dva...»
«Veš, jaz vedno vpletem v svoje želje nekaj, kar je po navadi neostvarljivo. Ti pa si želiš dejanj. Spojila bova moja in tvoja dejanja in bova celota. Toda dvomim, da nama bo to uspelo.»
Krila noči so se naglo spela in zagorele so zvezde. Umaknila sta se v stan in sedla k ognju. Skozi odprta vrata sta gledala sence noči na vrhovih sten. Pogovarjala sta se o vsem, samo o tistem ne, o čemer se je namenila govoriti z njim. Imela je občutek, da se bo vse podrlo, kar je vezalo njuni svobodni duši...
13
Vstala sta pozno. Nikamor se jima ni mudilo. Namenila sta se na vrh Lepega Spdčja. Ob vzhodnem soncu je bila pokrajina povsem drugačna, polna nečesa vznemirljivega. Nebo je oživelo,- Videla sta Jate ptic, ki so se selile na Jug. Cim više sta bila, tem več je bilo sledi gamsov. Nista hodila dolgo, ko sta pokukala čez greben in zagledala na pobočju stoglavo čredo. Oslinil je prst. Ker je pihalo od vzhoda, se živali še zmenile niso zanju, čeprav sta jih imela tik pred seboj. Ni se mogla nagledati črnih kožuharjev s srpa-
stimi roglji. S travnih vesin je zdrknil sneg. Tu so se živali pasle in mulile ©rjavele šope trav.
Toliko gamsov tudi on, ki je prehodil mnogo gora, še ni videl skupaj in tako blizu. Kozli so se že zbirali okoli tropov in bili so nemimi. Sem in tja je kakšen katerega pognal. Kozlički so se sankah v plazu.
Brezskrbnost črede je presekal jedek strel, žival prav blizu pod njima se je vzpela in padla. Trop se je razbežal. Stisnila sta se pod	korenine macesna.	Gamsi so	bežali tik
mimo njiju med rušje in naprej v police in više v skalovje, čez greben na trentarsko stran. Prožili so kamenje, da so velike in drobne skale sičale v brezna in se kotalile tik mimo njiju. Ni jima preostalo drugega kot stisniti se k tlom in počakati, da bo «kanonada» mimo.
Tinca se je tresla od strahu. Pod njima je počilo še enkrat. Zastreljeni gams je obležal na robu plazu, le petdeset metrov pod njima.
Iz rušja se je pokazal divji lovec s puško v rokah in s črno nogavico na obrazu. Počasi je prilezel do gamsa, položil puško na tla in iz toka v hlačah potegnil nož. Zabodel je žival v vrat in nastavil dlani. Napil se je krvi, potem je obrisal roke v sneg in ob hlače. Nemirno se je oziral po okolici, kot bi slutil, da ga nekdo opazuje. Ko se ni nič zgodilo, je gamsa iztrebil in mu zvezal noge, obesil puško čez ramo, si oprtal	žival na pleča	in	se napotil	naravnost
proti njima. Slišala	sta trkljajoče	se	kamenje. Divji lovec
je bil že povsem blizu, a Jože še	ni	vedel, kaj	naj stori
Nenadoma se mu je posvetilo. Vzpel se je v ruševem grmu in zavpil s pretečim glasom:
«Puško dol in roke gor!»
Iznenadenemu Trentarju še na misel ni prišlo, da bi ga ubogal. Kot bi trenil, se je obrnil, odvrgel gamsa in pobegnil navzdol po plazu. Skakal je sem in tja kot zajec pred psom, da ga še krogla ne ba ujela. Da bi mu pospešil
korak, se je Jože še enkrat zadrl:
«Stoj! Stoj! Primite ga tam spodaj!»
Sele, ko sta ga zagledala že kilometer daleč, kako je zavil proti Trenti, je Jože sedel na korenine in se zakro-hotai na ves glas.
«Vidiš, kako se pride brez puške do gamsa! če bi bilo malo drugače, pa bi dobila še puško! No, pa naj gre z njo k hudiču, za kaj pa bi jo imela? Saj imava cepin!»
Tudi ona se je skušala smejati, čeprav je bila še vsa prestrašena. Spustila sta se k živali. Sneg je bil obrizgan s krvjo. Natovoril si jo je na pleča in jo nesel streljaj daleč. Skril jo je v gost rušev grm.
«Kaj bova z gamsom?» je vprašala.
«Tu ga ne bova pustila. Skoda bi bilo, da bi ga kavke in zverjad... Da bi ga nosila lovcem deset ur daleč za bog-lonaj — kje neki! Pojedla ga bova!»
Neverno ga je gledala.
«Seveda ga bova pojedla! Mudi se nama ne Jaz sem vzel dopust, tebi pa tako ah tako ni treba hiteti v dolino, ker ti ne tuli sirena!»
Prečkala sta police čudovite gore. Tu in tam sta uporabila vrv, drugače pa je šlo brez težav. Snega je bilo malo.
Vzpela sta se na vzhodni greben in se po njegovem razčlenjenem skalovju, kjer je bilo plezanje užitek, bližala vrhu. Na drugo stran je zazijal strašanski prepad. Gola ostenja so padala do podnožij doline Trente. Na dnu se je kot srebrn trak vijugala in svetlikala Soča. Prispela sta na mejo. Bila sta brez skrbi, da bi srečala kakšnega Italijana. Ti so imeh karavle in patruljne steze globlje spodaj.
Na vrhu sta sedla le toliko, da sta pojedla kruh in slanino ter se odžejala z jabolki, potem pa ju je hladen zrak v sunkih naraščajočega vetra obrnil. Spuščala sta se po za-padnem grebenu, kjer sta prestopila v police.
fNadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	9. marca 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	'zdaja in tiska f' ^ ZTT - Trst
PO NASTOPU ŠKOFA AN0VER0SA
Oster spopad med cerkvijo in španskimi vladnimi oblastmi
Vprašanje ni bilo rešeno ne na ravni stalne škofovske konference in niti na vladni seji
MADRID, 8. — Spor med španskimi katoliškimi vrhovnimi oblastmi ter špansko vlado še vedno traja. Kot. smo že pisali, je trenje med cerkvenimi in vladnimi oblastmi povzročilo stališče bilbaoškega škofa Anoverosa, ki je v svojem pastirskem pismu 24. februarja letos zahteval zaščito narodnih pravic Baskov. Za madridski režim je hil ta nastop škofa Anoverosa napad na nacionalno enotnost španskega ljudstva. Francov režim je sprejel sklep, da se škofa izžene iz njegove škofije. Prizadeti visoko cerkveni
BAL SE JE ŽENE
Britanski inženir Arthur Gas-by se je obrnil na sodnika in zahteval, naj ga zaščiti pred nasilno ženo.
Gasbyjev odvetnik je pred sodiščem izjavil, da je ženska prejšnji mesec napadala inženirja vsak dan, ko se je vračal iz službe domov. Nekega dne, ko je lilo kot iz škafa, mu je zaprla vrata v obraz in ga pustila dobro uro na dežju. Gasby jo je dolgo časa prosil, naj mu odpre, a zanj bi bilo bolje, da bi jo ne preprosil: ko je prišel moker in pre-mražen v sobo ga je tako močno brcnila v dimlje, da se je onesvestil.
Sodnik je ob koncu razprave ukazal ženski naj ne moti več in naj ne napada več soproga.
DOBIČKONOSNA
INDUSTRIJA
Teksaška policija je pred nedavnim ugotovila, da so naložbe v industrijo pornografskih filmov in revij izredno dobičkonosne: v najslabšem primeru človek početveri začetni kapital.
V prospektu, ki reklamizira omenjene naložbe, pojasnjujejo, da pornofilm stane kvečjemu 4.500 dolarjev (tri milijone lir); natis dvajsetih kopij in 5 mesecev projekcije v raznih kinematografih pa nese 72.000 dolarjev (48.000.000 lir), šestnajstkrat investirano vsoto.
PADEC NAVZGOR
Pri dvigalih v stolpnicah je nevarnost padca v klet manjša kakor možnost skoka na streho, pravi nadzornik tehničnih naprav na gradbenem uradu v Franckfurtu. Če je dvigalo premalo obremenjeno, se v primeru okvare na pogonskih strojih pomika navzgor in lahko s precejšnjo hitrostjo trešči v strop.
diplomatski odnosi med Vatikanom in Španijo predstavljajo le del splošnih odnosov med špansko cerkvijo in Francovim režimom. Prav tu prihaja do nasprotstev, ki jih je nemogoče ugladiti z diplomatskimi potezami. Poudariti pa je treba, da je bil nastop škofa Anoverosa v skladu z njegovim specifičnim verskim poslanstvom, ker je zahteval svobodno izražanje nacionalnosti baskovskega prebivalstva.
Kaj se bo jutri zgodilo, se še ne ve. Po vsej Španiji se na vsak način širijo protestne akcije, bodisi v zvezi s primerom škofa Anoverosa, kakor tudi v zvezi z usmrtitvijo Puiga Anticha. Do številnih manifestacij je prišlo tudi v Madridu in drugih mestih Španije.
Na koncu naj še omenimo, da je bil v zadnjih 20 letih izobčen iz cerkve en sam državnik, in sicer argentinski predsednik Peron.
U fant v bolnišnici zaradi raka na ustnici
NEW YORK, 8. — Bivši generalni tajnik OZN U Tant se že dva
tedna zdravi v bolnišnici «Columbia Presbyterian Hospital» v New Yorku. Tako je sporočil predstavnik bolnišnice, ki je povedal, da si je bolnik v teh dveh tednih znatno opomogel, ni pa povedal zakaj se bivši tajnik OZN zdravi.
Preden je šel v bolnišnico pa je U Tant povedal svojim prijateljem, da bo moral še enkrat pod kirurški nož, čeprav gre za veliko manj nevarno operacijo od tiste, s katero so mu lani izrezali rakasto tvorbo iz lica. Po vesteh iz diplomatskih krogov OZN je tudi letos bivši tajnik svetovne organizacije moral v bolnišnico zaradi raka na ustnici.
U Tant je bil prvič izvoljen za generalnega tajnika OZN 30. novembra 1962. leta in je opravljal to funkcijo vse do konca leta 1971, ko je bil za tajnika izvoljen Avstrijec Kurt Waldheim.
HANOI, 8. — Po tridnevnem u-radnem obisku v severnem Vietnamu je alžirski predsednik Boume-dien odpotoval v domovino. Po vesteh iz Hanoia kaže, da bodo skupno alžirsko - severnovietnamsko izjavo objavili jutri.

VČERAJ PONOČI V RIMU
dostojanstvenik je odvrnil, da bo odšel iz svoje škofije samo po nalogu Vatikana, ali pa v razmerah uporabe sile s strani političnih oblasti. V tem zadnjem primeru pa je zagrozil, da bo izobčil iz cerkve vsakogar, ki bi se drznil nastopiti proti njemu s silo.
Danes sta bila v Madridu dva vzporedna sestanka. Prvi je potekal v okviru cerkvenih oblasti, sklical ga pa ga je kardinal Enrique Tara neon, madridski nadškof. Na sestanku so bili navzoči skoraj vsi člani stalne komisije španskih škofov, se pravi 20 članov. Ni bil navzoč nadškof iz Zaragoze msgr. Perirò Cantero. Navzoč pa je bil msgr. Anoveros, ki je član te komisije ter povrhu tega še predsednik komisije za nasHrckp delavnosti.
Skoraj istočasno se je sestal tudi ministrski svet v palači Pardo pod predsedstvom državnega poglavarja generalisima Franca. Pozneje so sporočili, da so na sestanku podrobno preučili vsa vprašanja, ki zadevajo odnose med cerkvijo in državo.
V	poznih večernih urah se je zvedelo. da je stalna konferenca španskih škofov odložila razpravljanje o'zadevah na dnevnem redu na jutrišnji dan. Na drugi strani pa je vlada izdala sporočilo v katerem pravi le, da so na seji obravnavali tekoča vnrašanja odnosov med cerkvijo in državo. Zato se lahko sklepa, da do sedaj še ni prišlo do rešitve vprašanja škofa Anoverosa.
V	prejšnjih dneh se je govorilo o možnosti preklica s strani španske vlade konkordata z Vatikanom. Pobude v tem smislu so bile vplivne, toda pomisleki so bili morda še tehtnejši. Preklic konkordata bi namreč pomenil, da španska vlada sprejme samostojno določene ukrepe proti škofu Anoverosu, ne da bi se ozirala na zakonske obveznosti do Vatikana. V trenutku pa, ko bi španske oblasti ukrepale proti Anoverosu, v smislu njegovega izgona iz Španije, bi utegnilo priti do cerkvenih sankcij, to se pravi do izobčenja iz katoliške skupnosti. Španska vlada sedaj še noče tvega U kaj takega.
Vatikanski predstavnik msgr. Da-daglio .je včeraj izjavil, da si ne želi, da bi prišlo do take konfrontacije s špansko vlado. To pomeni, da hoče Vatikan obdržati diplomatske odnose s špansko vlado na ravni konkordata iz leta 1965.
Toda eno je vprašanje diplomatskih odnosov med Vatikanom in Španijo, drugo pa .je vprašanje od nosov med špansko katoliško cerkvijo in režimom. Povedano drugače,
l/mr/ je Alberto Rabagliati prvi «big» italijanske popevke
Največji uspeh je imel pred drugo svetovno vojno, a bil je še kar popularen tudi danes
Alberto Rabagliati
RIM, 8. — Danes ponoči nekaj minut pred 1. uro je v rimski bolnišnici «Villa San Pietro - Fatebene-fratelli» umrl znani pevec lahke glasbe Alberto Rabagliati. Pevca, ki je bil star 68 let, so sprejeli v bolnišnico pred nekaj dnevi zaradi tromboze.
Prijazen hrust, vedno vesel, Alberto Rabagliati je bil največja o-sebnost italijanske lahke glasbe. Julija lani, ko je imel v palači zimskih športov enega od zadnjih nastopov, se je zbralo na tisoče mladih in starih ter mu navdušeno ploskalo. «Raba», je s svojim rezkim baritonskim glasom pel vesele popevke, ob katerih bi se danes nasmehnili. Prvi je uvedel v Italiji «swing» (ritem), s katerim se je spoznal med bivanjem v ZDA. Bi Ije edini italijanski pevec lahke glasbe, ki je dosegel velik u-speh v evropskem in svetovnem merilu.
Rabagliati se je rodil v Milanu 26. junija 1906.	21 let pozneje je
odpotoval v ZDA kot zmagovalec natečaja filmske družbe Fox: nadomestiti bi bil moral velikega Rodolfa Valentina. Hollywood pa je za italijanskega fanta pomenil le bedo. Po nekaj neuspelih filmih je moral prodati svojo bajno vilo. Nekaj časa je služil kot vratar v nekem hotelu, dokler ni postal pevec orkestra Le-cuona, od katerega se je ločil, ko se je orkester vrnil v Latinsko Ameriko. Rabagliati je hotel doseči tudi v domovini uspeh, ki ga je doživel v tujini.
Dirigent in prijatelj Giovanni D'Anzi ga je predstavil funkcionarjem EIAR, katerim pa Rabagliatijev moderni način petja ni bil všeč. Za fašistične funkcionarje je bilo to le barbarstvo. Pevec pa se ni vdal. Predstavil se je dirigentu Cinicu An-geliniju in s tem orkestrom je posnel prve plošče. Sreča mu je bila naklonjena: uspeh ni izostal, saj je bil prvi italijanski popevkar, ki je prodal sto tisoč plošč. EIAR se je premislila in ga najela z mesečno plačo 300 lir. Odkar je «Raba» začel peti na radiu so italijanske žen ske in dekleta dobesedno preplavile ustanovo z ljubezenskimi pismi prikupnemu pevcu. Rabagliati je postavil tako še en rekord: bil je prvi zvezdnik italijanske popevke.
Po drugi svetovni vojni je Rabagliatijev uspeh znatno upadel, bil
pa je edini od stare garde, ki se je še obdržal na nogah in ni odnehal do danes. Nastopil je večkrat na televiziji in radiu, poleg tega pa je imel tudi vrsto javnih nastopov odkar je tako imenovani «liscio» spet v modi. Pred dvema mesecema se je v «piperu» zbrala ogromna množica, ki mu je navdušeno ploskala. Večina je bila starejših, a tudi zastopstvo golobradcev ni bilo maloštevilno.
V KRATKEM SE BO V RIMU ZAČEL PROCES PROTI NJI
Bivša nuna pred sodiščem zaradi nasilja in goljufije
Ustanovita je pravo industrijo beračenja - Skupaj z njo na zatožni klopi njena pomočnica in duhovnik
RIM, 8. — Bivša nuna Elisabetta l ga dolžili namernega umora, ubit od Ravasio, ki je ustanovila pravcato j sina njegove žrtve, ki se je pre-industrijo beračenja, — u-
se bo morala v kratkem zagovarjati pred rimskim porotnim sodiščem zaradi nasilja, groženj, goljufije ter prisvo-jevanja tuje lastnine. Skupaj z njo bodo na zatožni klopi njena pomočnica A. Fanti, ki jo dolžijo nasilja, in duhovnik Domenico Pizzo-li, ki je obtožen izsiljevanja v o-bremenilnih okoliščinah. Obtožence je poslal pred sodišče rimski preiskovalni sodnik dr. Renato Squillante, ki je v teh dneh zaključil dolgoletno preiskavo o dejavnosti bivše nune. Preiskovalci so se začeli zanimati za Ravasiovo že leta 1962, ko so aretirali dekleti, ki sta beračili v Civitavecchii. Obe sta izjavili, da sta «zaposleni» pri zavodu «Comunità Unitas Chatolica», ki ga vodi Elisabetta Ravasio. Preiskavo so nato opustili, začeli pa so jo ponovno leta 1968, ko je bivšo nuno tožila ena od njenih uslužbenk.
Po ugotovitvah preiskovalnega sodnika je Ravasiova namestila svoj zavod v kletnih prostorih poslopja
v	Ul. Fiastra 23. Tu je zbrala kakih dvajset deklet, po večini kmetic iz rimske okolice, ki so morale beračiti zanjo po Rimu in drugih italijanskih mestih. Dekleta se niso smela vrniti v zavod, če niso v enem dnevu zbrala vsaj deset tisoč lir. Včasih so beračice, ki so protizakonito nosile redovniško obleko, spremljali otroci, ki so jih Ravasio-
vi	zaupale v varstvo revnejše družine.
Po ugotovitvah preiskave je bivša nuna dobesedno zasužnjila članice svoje skupnosti z obljubo, da bodo postale misionarke. Disciplina je bila stroga: beračice se niso smele dotakniti denarja, ki so ga naprosile, spale so v mrzli kleti, dajali so jim pokvarjeno hrano. Če so se upirale, so jim grozili in jih surovo pretepali. Prav tako so ravnali tudi z otroki. «Posel» je bil za Ravasiovo dobičkonosen: računajo, da je ženska v nekaj letih nakopičila več sto milijonov lir.
Kar zadeva duhovnika Domenica Pizzolija, ki je obtožen izsiljevanja, je sodnik ugotovil, da je odkril protizakonito dejavnost bivše nune. Z grožnjo, da jo prijavi sodišču in cerkvenim oblastem, ji je izsilil deset milijonov lir.
Annamaria Fanti pa je obtožena, da je večkrat pretepala otroke, ki so ji bili zaupani v varstvo.
oblekel v odvetnika.
Stathis Panagulis v ponedeljek svoboden
ATENE, 8. — Pirejsko sodišče je danes sklenilo osvoboditi Stathisa Panagulisa, brata Alekosa, ki je pred nekaj leti skušal ubiti bivšega predsednika Papadopulosa.
Stathis Panagulis je bil pred časom obsojen na 14-mesecev zapora, ker je političnemu jetniku Nikolasu Zambelisu pomagal zbežati v Italijo. Panagulis, ki je bil zaprt v vojaški kaznilnici Boiatsis, bo osvobojen v ponedeljek.
Smrtna kazen ponovno v veljavi v Libanonu
BEIRUT, 8. — Libanonska vlada je sklenila ponovno uvesti smrtno kazen, da bi zajezila val kriminalnih podvigov v državi. V zadnjih letih so razna sodišča obsodila na smrt vrsto kriminalcev, a v vseh primerih so obsojence pomilostili.
Pravosodni minister Kažem Al Khalil je poudaril, da bodo vislice pripravili v noči od 13. na 14. marec. Prvi obsojenec, ki bo usmrčen, je 20-letni sirski delavec, ki je ubil v Tripolisu 50-letno žensko, da bi jo okradel.
Strogo izvajanje kazenskega zakonika, ki predpisuje smrtno kazen za vse hujše kriminalne podvige, je posledica dogodka, ki se je pripetil v sredo na sodišču mesta Zahle v vzhodnem Libanonu. Med sodno obravnavo je bil obtoženec, ki so
«Streakers» padalci v Georgii
PARIZ, 8. — Francoska vlada je sklenila, da bodo po ulicah francoske prestolnice odslej vozila javna prevozna sredstva na električni pogon. Tako misli zmanjšati stroške za vzdrževanje javne prevozne službe.
■iiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiii
V TRENUTKU KO NARAŠČA GOSPODARSKA KRIZA V SVETU
LATINSKA AMERIKA GROZI Z ZAPORO IZVOZA SUROVIN
Na srečanju IILA v Punta del Este so južnoameriške države zahtevale pravičnejše odnose z EGS
PUNTA DEL ESTE (Urugvaj), 8. — Po treh dneh se je v tem urugvajskem mestu končalo zasedanje, ki ga je priredil «Inštitut Italija — Latinska Amerika». Šlo je za srečanje na katerem so obravnavali vprašanja sodelovanja med državami Latinske Amerike in Evropsko gospodarsko skupnostjo.
V državah Latinske Amerike veje nov veter, ki je zelo podoben tistemu, ki je v zadnjih mesecih pretresel ves svet v zvezi z energetsko krizo. Arabske države so se postavile po robu razvitim državam zahodne Evrope in severne Amerike ter so zahtevale pravičnejšo razdelitev mednarodnega dohodka. Visoko razvite države so morale sprejeti pogoje, ki so jim jih diktirale države proizvajalke petroleja.
Podobne grožnje prihajajo sedaj iz Latinske Amerike. Na srečanju v Punta del Este so sicer uporabljali bolj diplomatske izraze (na hodnikih hotela San Rafael je bil pogovor bolj sproščen), toda bistvo južnoameriških zahtev je izraženo v tej formulaciji: če industrijsko razvite države v Evropi in Ameriki ne bodo priznale dejstva, da je v mednarodnih odnosih prišlo do kvalitetnega skoka, potem bodo države južnoameriške poloble začele izvajati politiko blokiranja dobav surovin razvitim industrijskim državam. Prizadete bi bile seveda ZDA in posebno tiste, ki spadajo v okvir EGS. Predstavniki Južne Amerike pravijo, da njihova celina razpolaga s surovinami, ki so izredno pomembne za visoko razvita gospodarstva: baker (Čile), kositer (Brazilija), živinoreja (Argentina), nikel (Kuba), nafta (Venezuela in Ekvador) itd.
iMiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiliiiiiiHiii«
POTEM KO STA OSUMLJENCA ŽE IZGINILA
Nekdo je anonimno obvestil rimsko kvesturo da Kiessova in Stefano živita v Pietralati
Stanovanje je dvojici priskrbel brat Bruna Stefana Sergio
MILAN, 8. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Patrone, ki vodi preiskavo o umoru policijskega komisarja Calabresija, je danes zaslišal v kaznilnici San Vittore jetnice, ki so bile nekaj časa v celici skupaj s Kiessovo in Luigino Ginepro. Namen zasliševanj je bil preveriti izjave bolničarke, ki trdi, da ji je nemška igralka priznala, da je sodelovala pri umoru komisarja. O rezultatih teh zasliševanj ni bilo mogoče izvedeti ničesar.
Funkcionarji političnega oddelka rimske kvesture so danes obvestili milanskega sodnika, da so v sredo zvečer vlomili v stanovanje, v katerem sta do nedelje živela Gu-drun Kiess in njen zaročenec Stefano.
Sodnik Patrone, ki je bil včeraj obveščen o vlomu od milanskih čas-nittarjev, ni komentiral vesti. Medtem se je izvedelo, da sta Kiessova in Stefano živela v poslopju v Ulici Brugnatelli 13 že nekaj mesecev. V zadnjem času naj bi stanovanje delila z Nardijem, fašistom, ki je osumljen, da je streljal proti Calabresiju. Stanovanje je trojici preskrbel Sergio Stefano brat Bruna Luciana, ki ga policija še vedno zaman išče. Sergio Stefano je leta 1972, ko je služil kot častnik pri
tankovskem odredu, predstavil brata Bruna Gianniju Nardiju. On je pred nekaj meseci izročil bratu ključe stanovanja v Ulici Brugnatelli, kjer je Bruno do nedelje živel s Kiessovo.
Sergio Stefano, ki je zaposlen pri podjetju, ki prodaja ameriške avtomobile je izjavil, da mu je ključe dal lastnik stanovanja Leandro Leoni proti plačilu ustrezne najemnine. Poudaril pa je, da ni bil obveščen o dejstvu, da je brat delil stanovanje z nemško igralko.
V Rimu se je tudi zvedelo, da je v ponedeljek zvečer nekdo anonimno obvestil kvesturo, da osebi, ki ju iščejo v zvezi z umorom komisarja Calabresija, živita v stanovanju v Ulici Brugnatelli. Načelnik političnega oddelka je odredil obkolitev poslopja s hišno številko 13. Policija je vdrla v stanovanje šele drugo jutro, ko je dobila od sodne oblasti ustrezno dovoljenje. Tu so agenti našli sliko Gudrun Kiessove in dokaz, da sta osumljenca živela tam do pred kratkim.
Po nepotrjenih vesteh iz milanskega sodišča naj bi dr. Patrone za slišal Gineprovo tudi danes zjutraj. Bolničarka je medtem dala uredniku milanskega tednika «La Domenica del Corriere» ekskluzivni inter-
vju o svojem življenju v zaporu in o razmerju s Kiessovo. Poudarila je, da je ženska priznala zločin, ker je bila zelo zaskrbljena zaradi nekega zasliševanja. Nemška igralka naj bi tudi poudarila, da je takoj po umoru komisarja Calabresija odpotovala z letalom v Belgijo, kjer naj bi prijatelji potrdili njen alibi. Dr. Patrone je odredil obširno preiskavo, da bi preveril te izjave Gineprove. Kaže, da je policija ugotovila, da je na dan Calabresijevega umora vsaj 30 žensk stopilo na letalo, ki je bilo namenjeno v Belgijo.
Odvetnik Gudrun Kiessove je medtem izjavil, časnikarjem, da igralka ne bi nikoli mogla voziti avta, s katerim je zbežal Calabre-sijev morilec. Poudaril je, da Kiessova ni nikoli imela vozniškega dovoljenja. Kaže tudi, da je pravnik ki naj bi baje posneli pogovor z e-med Kiessovo in Gineprovo (sodniki naj bi baje posneli pogovor e-lektronsko prisluškovalno napravo). V tem primeru naj bi ženski ne govorili o umoru Calabresi. Pa tudi namen srečanja, ki so ga organizirali sodniki, ni bil sprožiti pogovor o zadevi. Preiskovalci so hoteli le preveriti, 5e se ženski res poznata, kot je trdila bolničarka.
Če države potrošnice ne bodo u-poštevale zahtev držav proizvajalk, bi se utegnilo zgoditi, da bi prišlo do zapore izvozov.
Države Latinske Amerike so izrazile te svoje zahteve na precej pohleven način, pripominjale so skoraj vedno, da ne gre za izsiljevanje, toda z vsem svojim nastopom so jasno povedale, da. ne., priznavajo več okvirov stare gospodarske politike, ki je slonela praktično na kolonialnih odnosih.
Države Latinske Amerike se čutijo toliko bolj močne, ker na splošno prevladuje mnenje, da bo gospodarska kriza, ki je zajela zahodni svet, dolgotrajna.
Države Latinske Amerike se posebno razburjajo zaradi vključitve v EGS Danske ter še posebej Anglije. Njihovi pomisleki veljajo prav posebno za to zadnjo državo, ker je Anglija pritegnila v EGS nekatere države «commonwealtha», katerim nudijo določene olajšave. Gre za posebne in preferencialne sisteme, ki jih je EGS uveljavila pri trgovanju s temi državami in ki so diskriminacijski nasproti njim.
Države EGS so v zaključnem dokumente sprejele le bolj splošne obveznosti. Zavzele pa so se za uvajanje posplošenih preferencialnih režimov, tako multilateralnih, kot tudi bilateralnih.
Zahteve južnoameriških držav se vrstijo druga za drugo. Njihovo bistvo pa je v tem: enakopravno ravnanje z vsemi partnerji. Ker pa se te države zavedajo, da bo ta bitka trda in da bodo naletele na hud odpor pri razvitih državah, menijo, da bo akcija na ravni OZN zelo pomembna, ker bodo lahko tam nastopale v okviru nerazvitih držav. V New Yorku bo v aprilu izredno zasedanje skupščine OZN o surovinah in vprašanjih razvoja.
Ubila je moža, da se ne bi «osramotil» z bankrotom
ORLEANS, 8. — «Ljubila sem svojega moža in sem mu hotela prihraniti sramoto bankrota», tako je 34-letna Jacqueline Molè pojasnila policiji umor svojega soproga Ray-monda. «Ustrelila sem ga — je dodala ženska — medtem ko je spali Hotela sem ubiti tudi samo sebe, a v zadnjem trenutku nisem imela poguma, da bi sprožila orožje.»
Vzrok za umor, ki ga je navedla mlada ženska, ni povsem prepričal preiskovalcev, ki menijo, da je Jacqueline že dolgo časa snovala u-

mor. Puško, s katero je ubila soproga, je namreč kupila nekaj tednov prej. Po mnenju prijateljev in sorodnikov družine Molè pa je Jacquelinina razlaga edino možna.
Družina Molè je živela srečno dokler je imela v najemu trgovino z živili. Lani pa so trgovino kupili, čeprav so v bližini propadle štiri trgovine podobne njihovi, ker so v četrti, kjer so stanovali, odprli več supermarketov. Zakonca sta kmalu zabredla v dolgove, katerih se nista znala otresti. Zaradi tega jé Raymond Molè zadnje čase ponavljal znancem, da se bo ubil, če ne bo znal, kako poravnati dolgov. V prvih dneh februarja je Jacqueline kupila karabinko, minil pa je dober mesec preden je zbrala pogum in izvedla na pol svoj brezumni sklep.
Dolgoročen raziskovalni načrt za uplinjevanje in utekočinjenje premoga
NEW YORK, 8. - Ameriška večnacionalna petrolejska družba Exxon je sporočila, da bo v prihodnjih šestih letih investirala 200 milijonov dolarjev v raziskovalni načrt za u-tekočinjenje in uplinjevanje premoga. V načrtu je gradnja velike tovarne za proizvodnjo umetnega plina, katere dnevna zmogljivost bo 500 ton plina. Poleg tega bodo zgradili tudi tovarno za pridobivanje umetnega petroleja iz premoga.
Družba Exxon je začela prve poskuse za spreminjanje premoga leta 1966 in je v ta namen potrošila že 20 milijonov dolarjev.
ATHENS (Georgia), 8. — Nedavni način protesta «streak» se je bliskovito razširil med ameriškimi študenti, ki se sedaj kar merijo med seboj, kdo bo originalnejši «streaker», kar prevedeno pomeni kdo bo originalneje protestiral popolnoma gol.
Doslej pripada tovrsten rekord študentom univerze v mestu Athens, ki so skočili s padali z višine 6 tisoč metrov popolnoma goli in pristali na trgu pred vseučiliščem. Vsi demonstranti so bili stari nekaj nad dvajset let in kaže, da so se izurili v padalstvu v vojski.
Nenavaden način protestiranja je zajel tudi vojaške akademije. Slekel se je neki kadet, katerega pa so predstojniki kaj kmalu oblekli in ga. oblečenega, prijavili sodišču.
Nova moda je že prestopila A-tlantik. Prvi goli demonstrantje so se pojavili danes v Parizu ob Eif-felovem stolpu, kjer pa niso po-vzrpčilj, preveč razburjanja.
Več prahu je dvignil podoben oo-dvig v angleškem mestecu Bour-nemouth, kjer se je slekla svetlolasa lepotica. Kaže pa, da dekle ni dobro doumelo duha «streakinp», ker je prej obvestilo fotografe. Mnenja očividcev so bila različna: ženske, zlasti starejše, so se kot običajno zgražale nad nemoralnostjo sodobne mladine, moški, mladi in stari, se za vzrok demonstracije niso zmenili, bohotno žensko telo pa jim je bilo kar všeč. Bili so tudi mnenja, da bi lahko bile take demonstracije pogostejše...
Na sliki; goli padalec na univerzo v Athensu.
rSkivuosfiia smrt santiaškega duhovnika
SANTIAGO DE CHILE, 8. - Na sedežu santiaške škofije je včeraj v skrivnostnih okoliščinah umrl tajnik generalnega santiaškega vikarija Luis Salazar. Generalni vikar msgr. Francisco Javier Gillmore je v tej zvezi izjavil, da je njegov tajnik umrl. ker so mu tri krogle prebile lobanjo. Poudaril je, da gre po njegovem mnenju za umor in je izključil možnost ropa. Povedal je, da iz škofijske blagajne niso izginile dragocenosti, ki so bile tam spravljene.
fiiifciiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininffiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Diego Gostisa pokazal kako je sprožil strel
(Nadaljevanje s 3. strani)
tragedija. Po pričevanju Diega Gostiše je žena sedela na zofi, sam pa je stal. V rokah je držal samokres vrste «waltners» kol. 6.35, ki ga je ilegalno prinesel iz Švice, kjer je več let delal v night-klubu v Winterthuru. Tu je tudi spoznal dekle, s katerim se je poročil in ki mu je sledilo v Trst. Marianne pa mu je v sesljanskem stanovanju skrila samokres, ker se ga je bala. Prejšnjo sredo ga je Gostisa našel

Namestnik državnega pravilnika dr. Brenči z odv. Morgero v Cioslisovem
sta uovanju
v omari in se pošalil z ženo. Neumna, nevarna in tragična igra, ki ga je stala življenje mlade in lepe družice in ki ga bo še stalo več let zapora.
Dr. Brenči ga je namreč dal a-retirati pod obtožbo namernega u-mora. Tudi če bi se izkazalo, kot je verjetno, da se bo, da gre za nenamerni umor med tragičnim igranjem s samokresom, bo sodišče Gostiso obsodilo na od 6 mesecev do 5 let zapora.
Gostisa je tudi včeraj dejali da je naperil samokres proti ženi prepričan, da ni nabit, saj je pogledal pod ročaj in videl, da ni šar-žerja. Ker se ni spoznal na orožje, je mislil, da ni nobene nevarnosti. Ni pa pomislil, da je lahko naboj v cevi, tako da ga je prestrašilo, ko je odjeknil strel in se je mlada žena z okrvavljenim obrazom zgrudila. Da je njegovo pričevanje resnično ali vsaj zelo verjetno, dokazuje tudi dejstvo, da so med pregledom znanstvene policije odkrili na omari sa-/er s petimi naboji, na katerem se je nabralo precej prahu — dokaz, da je tam ležal več časa.
Vendar pa tudi nenamernost u-mora ne more spremeniti dejstva, da je po 77 urah od strela mlada Marianne Hobi umrla. Tega ne bo mogla spremeniti nobena, še tako huda ali mila obsodba porotnikov. Gostiso bo vedno pekla vest. da je zaradi neumne, neodgovorne šale ubil ženo in si uničil obetajoče družinsko življenje.