Poštnina plačana v gotovini.
(Maribor, sobota 2$. septembra 1936
££?!E23ŽEX:r.7.J3
Štev. neto y #XVIS.)
gBBBnBB&irS
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredu. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po posti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.40
•JUTRA’
99
Rimlfanstvo
V slavospevih in čarobnih epopejah nam stare zgodovinske knjige prikazujejo in slikajo slavo in veličino starega rimskega imperija. Generacije so vzgojne v duhu poveličevanja in občudovala veličastja starorimskega imperija in starorimske državne moči. Pod dletom ostrega, kritičnega sodobnega zgodovino-slovja in povestničarstva pa se je že Marsikaj sesulo ali vsaj razmajalo, obledelo ali celo otemnelo. Pod silo mikro--'tfopične analize so se marsikateri svetlobni prameni razkadili in so se pojavili momenti, ob katerih se je nemalokrat sij , Navidezne slave in mogočnosti sprevrgel v medlost in majhnost.
Tako nekako se je godilo v kritični Presoji tudi starorimski slavi in njenim starorimskim zgodovinopiscem. Ti po-Vestničarji in pisci so na račun imena svojega rodu in na naslov junaštva svoje dobe marsikaj iz svojega dodajali in pri-niikali. Fantazija poznejših dob je še veliko pridjala in nagomilila. In vendar prevladuje ob prelistavanju starorimskih dogodkov mnenje in vtis, da je Rim zmagoval morda manj s hrabrostjo in vojaško silo ter sposobnostjo, kakor pa računajoč z najrazličnejšimi prilikami, ki so otežavale udarno silo nasprotnikov. Znani vzklik »Hanibal ante portas«, ki je do kosti plašil rimske občane in pognal nič manjši ^traii v kosti rimskih senatorjev, spominja na eno izmed obdobij, ko je 'nanj slavni Rim trepetal pred strateško "ad močjo nevarnega sovražnika, ki ga ie končno ubila nesloga pri lastnih ljudeh.
Slava starega rimskega imperija se »recej zožuje in krči, če se pravzaprav lahko ugotovi, da je ta imperij bil pri 't'	'm' zamahu ob Cezarju in v dru-
'membnejšem predstavniku Av-višku, da je bila zatem pravza-lo dejanskih zares velikih impe-1	.: v v, kolikor ni njihova oblast itak
bila obremenjena po najrazličnejših pre-torijanskih podvigih in nakanah, in da
je ta imperij po imenu v mehkužnosti ■n dekadenci rimljanstva kakor slon na lončenih nogah porušil v nič, ko se je Rim znašel nasproti sovražni fronti, ki ie bila vojaško enakovredna. Ob navalu Kermanskih pleme«, ki jih ni rušila nezvestoba in nesloga, in ki so naskakovala rimske meje in drobila rimsko državo, ko so bili v oborožitvi dorasli rimski vojaški sili, se je vsa ta navidezna veličina sesula v nič, iz katerega ni bilo več ob-Uovo in vstajenja. Pritisku zdravili, hrabrih in junaških germanskih in slovanskih plemen ta že od nekdaj degenerirani, domišljavi in že zdavnaj omehkuženi Rim ni mogel odoleti. Fabula o rimski "loči se je spopačena razlezla. Ni je menda bilo v zgodovini države, kraljestva ali ^sarstva, kj bi bilo na en mah doživelo tako popolno katastrofo, kakor je je bil deležen Rini.
Ostala pa je bajka o preslavnem rimskem cesarstvu, ki je pa dejansko imelo v dveh predstavnikih svoj pričetek višek 'n konec obenem. Moderna zgodovina je tudi to bajko razgnala. Te ugotovitve so bile potrebne radi tega, ker se zadnja leta Ponekod tako zelo povdarja tradicija ri>nske moči in rimskega imperija, na kai tevega sumljivi in danes neprepričevalni slavi se skuša graditi sistem nekega obnovljenega rimljanstva in danes gotovo ‘‘nalironističnih ter anOmalijskih imperia-
jloška MM&gmeime Mmmšm M Mtdšme Mti§e
IDRIJA. 26. septembra. Utrjevanje obmejnega pasa nad Idrijo zavzema vedno večji obseg. Dnevno prihajajo italijanski delavci iz juga v te kraje, ki jih deloma preoblečejo v vojaške uniforme. Po vseh delih, ki so v teku, izgle-da, da so v načrtu obsežne vojaške naprave. Pri Gorah nad Idrijo se je zgradila žična vzpenjača. Ob vsej cesti od Idrije do Medvedjega so nagromadene ogromne količine gradbenega materiala, ki bo služil za gradnjo kavern in podstavkov za topove. Pod Nartsrskim hribom gradijo predore. Da je v načr u zgraditev učinkovite in povsem mod pr ne obrambne iinije po vzoru hancoske Maginotove obrambne črte je razvidno tudi iz načrtov elektrifikacije tega o-zemlja. Tok visoke napetosti bo napeljan iz električne centrale na Marofu pri Spodnji Idriji, ki naj bi bil izpeljan do meje. Omenjena obrambna linija Maginotove vrste bo v sklenjeni vrsti zgrajena od Trbiža do Reke. Gradbena dela so v zadnjem času pregledali funkcionarji glavnega generalnega štaba iz Rima. Dela se vršijo z amerikanslto hitrostjo, kar daje slutiti njih važnost. (Navedeno vest so prinesli nekateri zagrebški listi).
Tttutma	ošiniti
PARIZ, 26. septembra. Na včerajšnji popoldanski seji francoske vlade je bilo govora o tem, da se frank oddeli od zlatega standarda in so se ^ v teni pfavcu že vodili razgovori med predsednikom vlade Blumcm, finaeium ministrom Auriolo in kmetijskim ministrom Špinačo. V londonski Cify prevladuje mnenje, da je prizadevanje za oddelitev franka od zlate podlage edini izho , s katerim bi se Francija mogla očuvati pred finančno krizo in ki bi ji omogo-gočil dvig gospodarstva. Vršijo se pogajanja med Parizom in Londonom zlasti glede vprašanja zlatega embarga, ker ni po mišljenju londonskih finančnih krogov mogoče najti sedaj čvrste osnove za devalvacijo franka. V londonskih krogih se pričakuje, da bo končna odločitev francoske vlade o njeni bodoči finančni politiki objavljena dne 2. oktobra.
Pm&šsm dšidlmm ■
Uš	I
Neverjeten teror se pojavlja na Koroškem proti Slovencem in to posebno proti osebam kulturno-narodnega 'delovanja. Nezaslišan napad dne 13. t. m. na člane pevskega društva iz Hodiš, pri katerem je bi! na surov način ubit marljivi član in tenorist pevskega društva iz Hodiš Miha Ha bi h od posurovelega .leuičurja in lokalnega vodje Hefniatschutza mesarja Allescha v Škofičah, nas kliče, da se spomnimo narodne žrtve pokojnega narodnega psvca ter vabimo društva in občinstvo k molitvi za to narodno žrtev in se bere za pokojnega. sv. maša v frančiškanski cerkvi , jutri v nedeljo o!> pol
12.	url. To naj bo naš skromen spomin na narodno zvestega Miho Hablha. Kaj bi storili na K"""'kem nemčurjt in Nemci, ko bi se c' .o pripetil tak nezaslišan slučaj? - K Moški Slovenci, Maribor.
ADDIS ABEBA, 26. septembra. Po poteku skoro petih mesecev se nahajajo italijanske divizije zopet v pokretu. Gre za odrede, ki so jih Italijani organizirali za borbo proti ostankom vstašev v posameznih predelih Abesinije, k! so deževno dobo Izrabili za svoje napade. Deževna doba je sicer v glavnem prenehala, je pa teren še zelo neprehoden in težko obvladljiv. Neka divizija se je v spremstvu letal podala proti zapadu z nalogo, da zavzame Gore v za-padni Abesiniji, hoteč na ta način likvidirati legendo o abesinski vladi, ki tamkaj vrši svojo oblast.
tkusso&m$ev® izlito
RIM, 26. septembra. Po zadnjih vesteh, ki so prispele iz Rima, se je Mus solini odločil, da bo popolnoma ignoriral sklep zasedanja Društva narodov, da more abesinska dclegacifa sodelovati v Ženevi, To je Mussolini spor^il diplomatskim predstavnikom Francije ter Velike Britanije in je ob tej prih i na-vodno izrazil željo, da se mesto konference locarnskih sil skliče konferenca vseh velikih sil in tudi sovjetske Rusije. Na ta način hoče Mussolini odvzeti Društvu narodov izključno pravico odločanja o usodi Evrope.
Ji
‘stičnih teženj.
Čuvajte Jugoslavijo!
MADRID, 26. septembra. Havas poroča: Siužbeno se sporoča, da je vladna kolona polkovnika Navarra prodrla do Talavere. Poplave v tem predelu so omogočile vladnim četam izvedbv važnih operacij, tako da so vstasi morali zapustiti celo vrsto ugodnih pozicij. Ob reki Albarch so namreč odprli vodne zatvornice, tako da se je vodovje razlilo po vsej dolini navedene reke proti Talavari in proti dolini reke Tajo. Nešteto vstašev Je radi tega utonilo, docim so se vladne čete predtem povzpele na višine. Številni vstaški vojaki so se rešili na skalovja sredi reke in kličejo na pomoč. Na fronti pri Talaveri so prodrle včeraj vladne čete do 30 km. Po verodostojnih sporočilih napredujejo vla dne čete v dveh kolonah, in sicer prva proti Talaveri, druga pa proti Macueli. Vstaši so se v neredu morali umakniti, v vladnih krogih označujejo odstop pre-zidenta A^ane kot neresnično vest.
CeUas&ou&ski ah mrnsuski podest v Bet&mu
BERLIN, 26. septembra. Havas poroča Odpravnik poslov čehoslovaškega poslaništva je posetU državnega podtajnika v ministrstvu zunanjih zadev Dlckkopfa in mu izročil protestno noto svoje vlade radi nekaterih govorov v Niirnbergu, ki so vsebovali aluzije na vojaške zveze med Cehoslovasko in Rusijo, ki so se s- službene strani že večkrat demantirale. . Doznava se, da je predložil rumunskl poslanik ustmeno sličen protest.
Hepd se v £atdeu
ŽENEVA, 26. septembra. Havas poroča:	Francoska delegacija izjavlja,
da ni napravila nikakšnih korakov pri negušu z i: meno m, da naj umakne svoje delegate iz DN. Nikdo ni od -francoske vlade dobil pooblastila za tak korak. — Neguš je sinoči s svojim spremstvom odpotoval preko Pariza v London.
USTANOVITEV PODRUŽNICE PAB V LJUBLJANI.
V zvezi z likvidacijo, kmetskih doigov je ministrski svet sklenil, da se v svrho likvidacije dolgov, ki jo bo izvršila Pri-viligirana agrarna »banka, ustanovite radi povečanja dela, ki ga bo imel PAB, podružnici PAB v Ljubljani in Zagrebu.
DR. MAČEK IN FUTBAL.
»Hrvatski dnevnik« prinaša sledeče: •vV Novostih od 24. septembra t. 1. je izšla izjava narodnega poslanca dr. .1 osipa Toubarja, kateri zagovarja kandidaturo g. Željka Bergerja kot predsednika zagrebškega nogometnega podsaveza. K - je dr. Josip Torbar to izjavo podpisal kot narodni poslanec, je izjava dobila kolikor toliko političen značaj. Ob tej priliki smo se obrnili preko politične pisarne na pred sednika dr. V. Mačeka glede njegovega mišljenja v tej stvari in je predsednik dr. V. Maček izjavil: »Pri volitvah zagrebškega nogometnega podsaveza sem jaz kakor tudi HSS popolnoma neprizadet in se ima radi tega smatrati izjava narodnega poslanca dr. Josipa Torbarja kot njegovo povsem privatno mišljenje.«
ZAGREBŠKIM OBČINSKIM USLUŽBENCEM SO ZNIŽALI PLAČE.
Zagrebška mestna občina je pred nedavnim znižala plače vsem svojim uslužbencem, ki so imeli' dotedaj preko 1500 Din mesečne plače. Uslužbenci so radi tega naslovili na mestno predsedstvo pritožbo zoper ta postopek predsednika mestne občine in zahtevajo, da se jim dosedanje plače ne znižujejo. Pritožbo je pod pisalo 300 mestnih uslužbencev.
OBČINSKE VOLITVE V SAVSKI BANOVINI.
Dne 22. novembra bodo občinske volitve v vseh občinah na področju savske banovine.
ABESINSKE ŽRTVE.
Med žrtvami, ki so v času od 1. do 31. avgusta končali svoje mlado življenje v Abesiniji sta tudi Hrvat Ivo Palič od Matevža iz Oprtja in Slovenec Angel Mihclj od Jerneja iz Rihetnberka. Peter Črnilo-gar, star 23 let, doma iz Crknega in 24 letni Franc Kofol iz Čepovana sta bila od goriškega sodišča obsojena vsak na dve leti ječe, ker se nista pravočasno javila k naboru.
SoKolslva
Urnam faz meM& seke&ske Mehove
niu&iOiai»
@d$dmini Auud m jmteftek j%d MkvUiati# Jmetkik M®i§m
S sokolsko petletko, ki je bila objavljena vsem edinicam na letošnji rojstni dan Ni. Vel. kralja Petra II., začenja za Sokolstvo novo epohalno delo izoblikovanja jugoslovenske nacionalne celote. Iz revolucionarno borbene faze prehaja s tem naše Sokolstvo v novo delovno dobo. V našem podeželju je našlo Sokolstvo novih poti, podeželje mu je utrdilo eksistenco in mu pripomoglo do vzvišenega poslanstva. Danes ima Sokolstvo razpredene svoje postojanke po vsej Jugoslaviji. Ogromno delo, ki nastaja ob takem razmahu sokolske misli, narekuje sokolskim organizacijam še več delavnosti in borbenosti. Sokolska Petrova petletka je tista tvorba, ki bo dala vsemu dosed? :mu sokolskemu delu nov okvir, nov zamah in novih podvigov. Napori morajo dvigniti v narodu nove morata« sile, tako da bo Sokolstvo ob polnoletnosti našega kralja lahko dovršilo tisto nalogo, ki si jo je postavilo za c"i V teh vzvišenih mislih je SKJ izderi podroben načrt sokolske petletke, ki bo izvršen v vseh sokolskih edimcah v Jugoslaviji do 6. septembra 1941.
Na tozadevni konferenci v Beogradu, kateri so prisostvovali vsi člani uprave SKJ in vodje Sokolstva iz vseh pokrajin je našla misel petletke, ki je vzniknila v sarajevski sokolski župi, svojo konkretno obliko in bo izvedena po vsej širni domovini. Ideja o Petrovi sokolski petletki je zrasla med Sokoli iz želje potrebe, da se v širokih plasteh našega naroda izzove močan pokret vseh moralnih in pozitivnih sil, ki naj se vprežejo v službo nacionalnega, socialnega in moralnega napredka. Da bo ta razmah sokolskega dela kronan tudi z uspehi, da bo lahko premagal vse težkoče sedanjosti, mu je bil odrejen točen rok in vzvišen simbol. Sokolska petletka vsebuje vse, kar služi ustvarjajočemu delu, onemu delu, ki naj našemu prvemu sokolskemu starosti Nj. Vel. kralju Petru II. pokloni ob njegovi polnoletnosti sadove svojega dela kot najlepši dar, ki ga zamore dati Sokolstvo svojemu Kralju Sokolu.
Nacionalno delo, sokolska misel, zavest dolžnosti, ki nas veže do jugoslovenske celokupnosti, in žrtve, na katere so Sokoli vedno pripravljeni, to so glavne poteze onega dela, ki ga hoče izvesti Sokolstvo s svojo že započeto Petrovo petletko. Petletka pomeni v dosedanjem razvoju Sokolstva pravo tekmo nekaj sto
Otvoritev sokolskega telovadišča v Št.
IHu. Zadnja dela se dovršujejo na prelepem prostoru, kjer gradi Sokol Št. Ilj svoj novi skromni dom in prekrasno letno telovadišče, kakor ga poseduje malo-kateiro sokolsko društvo. Nestrpnost nekaterih nasprotnikov povečuje delavnost in požrtvovalnost vseli, ki sodelujejo. Vsi vedo, da je orodje, ki je stalo v šoli več let po pravici zakona, ki ni nikomur v napotje in nikomur ne ogroža fizičnega ali duševnega blagorja, zletelo pod milo nebo po fizični snagi, katera do takega posla nima nikake, niti moralne, niti zakonske pravice. To orodje, pa tudi članstvo rabi strehe, lastne strehe in pro štora. Zato delamo s pomnoženo marljivostjo in bo v nedeljo dne 4. oktobra t. 1. slavnostna otvoritev novih prostorov združena z okrožnim zletom Sokolov, telovadbo članov, članic in naraščaja ter vojaštva ob sodelovanju vojaške godbe iz Maribora. Prvič bo Sokolsko društvo Št. Ilj počastilo na lastnih tleh našo državno zastavo in vzkliknilo svojemu ljubljenemu prvemu starosti Nj. Veličanstvu kralju Petru II. ter mu stem ponovno izkazalo svojo neomajno zvestobo. Po oficijelni prireditvi se vrši veselica ob zvokih vojaške »godbe. Bratje in sestre! Prijatelji sokolstva! Pridite v čim večjem številu v Št. lij dne 4. oktobra t. 1., da vidite krasen uspeh požrtvovalnega dela Sokolov in da daste na tej najsevernejši obmejni točki novih moči bra-
tisoč Sokolov v duhu ustvarjanja srečnejše bodočnosti Jugoslavije, ki je sad
sokolskih mišic in sokolske krvi, prepojene z ljubeznijo do svoje narodne dinastije Karadjordjevičev.
Sokol hoče s to petletko podčrtati vzvišeni smisel svoje ideje in sokolsko dinastičnih čustev.
Vsaka sokolska edinica mora podpisati obljubo, da bo v teku te dobe izvršila ono delo, ki ga po svojih močeh lahko zmore. Delo naših sokolskih edink: bo raznolično bodisi, da se bo omejevalo samo na okrepljenje splošnega sokolskega duha ali pa na številčno rast članstva. Naloga petletke je, da zbere do 6. septembra 1941 v svojih vrstah najmanj poj milijona jugoslovenskih Sokolov. Še prav posebno pažnjo bo Sokolstvo posvečalo propagandi jugoslovenske nacionalne misli. Vsaka sokolska prireditev bo odslej naprej pričela s poklonitvijo in počastitvijo jugoslovenski zastavi. Otvorile se bodo v okviru sokolskih organizacij nove knjižnice, analfabetski tečaji, organizirala se bodo razna predavanja, osnovali se bodo razni prosvetni odseki itd
Na deželi se bo poleg sokolskega dela začelo tudi delo splošne prosvete, go spodarskega in socialnega značaja. V vse gospodarske panoge bo odslej na prej seglo sokolsko delo. Skušale se bodo dpraviti vse zle šege in navade ter nadomestiti z novimi dobrimi. Kmetske žene in njihove hčere se bodo izobia-ževale v posebnih pros-vetnih tečajih na deželi. Vse to delo naj nam ohrani kmečki narod v xdravju, blagostanju pro-svitljenosti in v narodnem duhu.
Vse te naloge čakajo Sokolstvo v dobi petletke. Vsaka sokolska edinica mora postaviti spomenik Kralju Mučeniku Aleksandro I. Ujedinitelju. 2500 sokolskih edinic, 2500 spomenikov dela in vztrajnosti. Ob končani petletki bo Sokolstvo polagalo največji izpit svojega neumornega petletnega dela in nacionalne samozavesti. Uspehi petletke bodo zabeleženi v knjigi, ki bo tega dne predana Nj. Vel. kralju Petru II. Ta knjiga bo pričala o tem, kaj je vsaka posamezna sokolska edinica ustvarila v dobi petletke v slavo kralja Aleksandra I. Ujedinitelja in v srečo kralja Petra II. Ob zaključku petletke bo armada jugoslov. Sokolov ob priliki takratnega sokolskega zleta v Beogradu mogočno manifestirala za ju-goslovensko idejo in za kralja.
Kakor smo poročali v včerajšnji številki, je ministrski svet na včerajšnji dopoldanski seji dokončno sprejel redakcijo uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, ki se je zatem objavila. Za kmečke dolgove se ne smatrajo dolgovi, ako ne dosegajo 250 Din, ali če presegajo 500.000 Din.
Odplačilni načrt določa, da se glavnica 100 Din na dan 15. novembra 1936 plača 12 let po 3% obresti na leto od 15. novembra 1936 po sledeči tabeli:
Plačil, rok obresti odplačilo ost. dolga 15. nov. Din Din Din
1936	3	—	100
1937	2.79	7.01	92.99
1938	2.58	7.22	85.77
1939	2.35	7.45	78.34
1940	2.12	7.68	70.64
1941	1.88	7.92	62.72
1942	1.64	8.16	54.56
1943	1.38	8.42	46.14
1944	1.12	8.68	37.46
1945	0.86	8.94	28.52
1946	0.58	9.22	19.30
1947	0.30	9.50	9.80
1948	—	9.80	—
Izvršitev likvidacije kmetskih dolgov
prevzame Priv. Agrarna banka.
Denarni zavodi, kreditne zadruge vseh oblik in druge zadruge, ki po svojih pravilih smejo dajati denarne kredite kmetom'- zadružnikom, izvzemši nabavljalne in konzumne zadruge, bodo po odredbi PAB odpisali vsakemu svojemu kmečkemu dolžniku 25% in sicer v breme svojih rezerv in v breme do 50% vred-
nosti vplačane glavnice. PAB bo odobrila na tekoči račun gornjim ustanovam 50% terjatev, za ostanek v višini 25% bo država tem ustanovam daia obveznice, ki
jih bo na njen račun izdala PAB, Te obveznice se bodo obrestovale po 3% na leto in bodo imeli amortizacijski rok 20 let v enakih letnih obrokih. Podrobnosti o tem bo določil finančni minister s posebnim pravilnikom. Počenši s prihodnjim proračunskim letom bo finančni minister osigural potrebne zneske za obrestno in amortizacijsko službo pri teh obveznicah. Na tekočem računu pri PAB priznane ter jatve se bodo zavodom izplačale v roku 14 let z letno obrestno mero 3% v enakih letnih obrokih, počenši z 31. decembrom 1937. V to svrho se ustanovi pri PAB poseben fond. Pooblašča se PAB. da gori navedenim zavodom na podlagi njihovih terjatev na tekoče račune in po njihovi zahtevi, iz°da bone do višine teh nji* hovih terjatev, ki se bodo mogli lombar-dirati. Izdane obveznice države se bodo porabile za plačilo davčnih zaostankov do vštetega 1932. Za zavarovanje vseh dolgov, prevzetih na račun države, si PAB pridobi generalno hipoteko na vse nepremičnine kmečkih obvezancev. Če celotni kmetov dolg zavodom presega 25 000 Phi se mora z ozirom na imovinsko stanje posameznika znižati za 30%. Dolžniki, katerih skupni dolg znaša več ko 25.000 Din in več nego 50% vrednosti njihovega imetja lahko zahtevajo znižanje dolga do 50%.
toni in sestram za nadaljnje delo v korist naroda in države! Zdravo!
Mariborsko sokolstvo, članstvo in naraščaj se poziva, da se zanesljivo udeleži sv. maše, ki se bo vršila v marib. frančiškanski baziliki v nedeljo dne 27. tm. ob pol 12. uri dopoldne za pokojnim Miho Habihoni, slovenskim pevcem na Koroškem, ki je padel od roke Heim-schutza. Obleka civilna z znakom. Točnost! Zdravo! Meddruštveni sokolski odbor v Mariboru.
Pok@IfraS ravnate!? Jyg v NaHboru
Tako tragično preminuli ravnatelj de kliške gimnazije v Ljubljani je bil sicer rodom iz celjske okolice, a je vso svojo službeno dobo preživel v Ljubljani na istem zavodu, na nekdanjem mestnem liceju, sedanji dekliški gimnaziji. Tako se je zgodilo, da se je popolnoma poljubljan-čanil, čeravno je ohranil še mnogo svojih prijateljev tostran Save.
Možu, kakor je bil pokojni Jug, ni zadoščala le služba, moral se je tudi izživeti izven nje, kajti njegove moči so bile presilne. Pokojni Žerjav mu je odredil še posebni delokrog kot predsed-
niku Zveze kulturnih društev v Ljubljani. In v tej svoji lastnosti je posetil rajni Jug tudi Maribor, ko je imela mariborska Zveza kulturnih društev svoj prvi redni občni zbor po zimi 1927/28.
Kdor je takrat slišal ravnatelja Juga, ni vedel, kaj naj bolj občuduje, ali njegovo visoko ljubezen do kulturnega poslanstva, ki ga naj vrši Zveza kulturnih društev, ali pa njegovo blestečo retoriko; vsekakor pa je spoznal, da se predsednik Jug izročil svoji nalogi popolnoma. Tako si je tudi v Mariboru postavil v svoji kulturni misiji lep spomenik.
Y
tene, M so Adaie m dekeiii vsega Uoveštva
Slabi časi se qbetajo Japonskim zakonskim možem
Japonska vlada je sprejela uredbo, a katero se uvaja v šole obvezen pouk v rokoborbi in džiu-džitsu. V tej uredbi se navaja, da je rokoborba in džiu-džitsu v vsakdanjem življenju za vsako Japonko ravnotako potrebsn kakor njena intelektualna vzgoja. Potrebe življenja samega nam kažejo, da so te športne panoge za vsako posamezno japonsko ženo mnogo koristnejše'nego znanje kakšnega izmed tujih jezikov ali katerikoli drugi intelektualni uspeh v šoli. Japonska vsekakor misli na možnosti, da bodo prej ali slej tudi Japonke pozvane, da branijo svojo domovino. Težko pa bo za vse one japonske može, ki bodo pri izbiranju zakonskih družic naleteli na hudo ženo, ki se zna boriti in ki povrhu še ume borbo džiu-džitsu.
Takšen naslov nosi najnovejše delo pisateljice Aliče Salamon, ki je zbrala v tej knjigi like vseh žena, ki so pripadale raznim narodom in ki so človeštvu prinesle velike koristi. Vsaka od teh velikih žena je delovala na drugem polju, vse skupaj pa je vodila ljubezen do človeka. Četudi pripadajo raznim narodnostim, veže vse te žene vendarle isto pionirsko delo. Amalija Si e veki n g (1794— 1859, Hamburg) je organizirala na dovršen način zaščito bolanih in siromašnih. Za časa epidemije kolere je postala sama najboljša bolničarka. Že v tej dobi, gradi poslopja za siromake, reveže in bolnike in se po njeni organizaciji tega človekoljubnega aparata ustanavljajo slična zavetišča v Švici, Nizozemski in Danski.
Bolj znana v svetu je vsekakor Florence Nightingale (1820 do 1910), ki je ves svoj trud osredotočila na to, kako odstraniti razne težave in neprllike iz vrst angleške vojske. V krimski vojni organizira poseben tečaj za bolničarke in postavlja sanitetno službo na pravi temelj. Po vrnitvi iz krimske vojne vodi razne človekoljubne pobude in socialne reforme iz svoje bolniške sobe. Njeno delo je brezprimerno požrtvovalno ter ima za svoj narod neprecenljive zasluge. Tretja pomembna predstavnica dobro-
tvornega ženstva je Eglatina Jebb (1876 do 1928). Njeno geslo za časa svetovne vojne je bilo: rešite čim več otrok brez ozira na narodnost in vero. Z njeno iniciativo se porajajo organizacije za reševanje dece po vseh evropskih državah, zatem v Kitajski, Perziji, Egiptu. Srednji Afriki, Turčiji, Vzhodni Indiji in Siriji. Ob njeni strani je lik J o s e f i n e Buti e rje ve (1828 do 1906), ki je vs® svoje življenje delala na spodbijanju prostitucije in dosegla v tem svojem prizadevanju najlepše uspehe. Brez števila padlih mladenk se je pretvorilo po n^ni zaslugi v marljive delavke in čestite žene. Harriet Becher-Stowe (18® do 1896) pa je s svojim delom izdatno pripomogla k osvoboditvi Črncev, Berta F. S u 11 n e r j e v a (1849 do 1914) pa ie zaslovela s svojo knjigo »Doli z orožjem«, Suzana Anthony iz Severne Amerike in Luisa Otto-Peters pa zavzemata prvo mesto v feministični krogih.
Ob vseh teh likih velikih žena se Pehote vsiljuje priznanje njihovemu vzvišenemu delu. Aliče Salamonova pa zaključuje predgovor v svoji pomembn* knjigi na sledeči način: »Navzlic vsem zemeljskim težavam postaja človeško življenje vendarle pravičnejše in boljše, ker so te žene zanj delovale in trpele.*
rs&d&z j^ssBse^KH&agsn
fHmšmke m skd&ke Mwm
fant ftajdetHa?
V nedeljo vrtna veselica. Gostilna Weber.
Kani v nedeljo. Vse svoje prijatelje in znance vabijo mariborski pismonoši in ostali nižji poštni uslužbenci na vrtno veselico s plesom, ki bo v nedeljo 27. sept. na Pobrežju na vrtu gostilne Veber z raz njmi zabavami. Igra poštna godba. Vstopne ni. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. Prt slabem vremenu se veselica ne vrši.
V nedeljo vsi na vinsko trgatev v go-stflno Pernat, Studenci.
(Um
Kino Union. Danes Karl May-film »Sko puščavo« in celotni film: »Olimpiada 1936«.
Danes In vsak četrtek ter soboto
plesne vaie K. D. ,.Triglsv&s’
v Narodnem domu
Poučuje dipl. plesni učitelj g. Simončič.
0 ietn
m OMHt
. Otvoritev razstave. Danes dop. ob 11. Je bila v grajski dvorani slovesna otvoritev razstave Slomšekovega kipa. Razsta-vo je otvoril prelat dr. Kovačič, nakar je ■ pregovoril kot predsednik Umetniškega kluba g. dr. Ivo Šorli.
Preselitev pošte Maribor II. Radi preureditve prostorov se preseli pošta Maribor II. (kolodvorska pošta) z 28. sept.
I. iz kolodvorskega poslopja v poslopje Da Aleksandrovi cesti št. 58.
Iz meščanske šolske službe. Kakor je »Jutro« že poročalo, ;e bil te dni imenovan za vršilca dolžnosti ravnatelja na mariborski prvi deški meščanski šoli Prof. Franc Fink. Za vršilca dolžnosti ravnatelja meščanske šole v Ptuju pa je imenovan Josip Babšek, doslej vršilec Upravitelja meščanske šolev v Županji v . savski banovini.
Poslovanje na poštah. Ministrstvo pošte je skrajšalo osemurno (L) poslovanje Ua poštah s strankami na sedemurno poslovanje od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
Preproge kokos
preproge, predpražniki v veliki izbiri najceneje pri	4832
Vetrinjska 7 Novaku	Koroška 8
JELEKT^OBNSrAIACIJAia
ntTkopodje.0ieh' Pinterič Pavel, Maribor
Vetrinjska ul. 22 na dvor. tel. 27-14 izvršuje vse v to stroko spadajoče instalacije, popravila, dobava elektroinstalacijskega materijala, žarnic, motorjev itd. po brezkonkurenčnih cenah.
Predaval bo v Ruski Matici univ. prof. E. Spektorski »O glavnih problemih ruske zunanje politike v 19. in v začetku 20. stoletja« (v ruščini) in sicer danes 26. t. m. ob 8. uri v Gradu. Vstop prost.
Angleški tečaji. Angleški krožek otvori tečaje angl. jezika v začetku oktobra. — Vpisovanje v četrtek 1. oktobra ob 18. uri v real. gimnaziji, pritličje levo. Pogoji so razvidni v oglasni omarici kavarne Astoria.
Mariborski stenografski krožek priredi v ponedeljek 28. t. m. ob 20. uri na drž. trgovski akademiji predavanje prof. dr. A. Dolarja: »Kako se spopokrim v stenografiji«. Po predavanju, razgovor o društvenem delovanju. Vabljeni vsi prijatelji stenografije.
Mestni avtobusni promet priredi v nedeljo dne 27. tm. ob zaključku letošnje sezone 2 zanimiva avtob. izleta in sicer prvi izlet okoli Pohorja, drugi v Slov. gorice. Vse nadaljne informacije pri prometni pisarni avtobusnega prometa, Glavni trg, telefon 22-75, ali direktno pri avtobusnem prometu, Plinarniška 9, tel. 24-71. Hitite s prijavami. Sedeži mimeri-rani.
Tečaj ruskega Jezika (začetni in- nadaljevalni se bo začel po 1. oktobru. Prijave ob sobotah od 19.—20. ure v knjižnici Ruske Matice, Grad I. nadst., prostori društva »Nanos«.
Tefemovasre prvenstvo LMP
V nedeljo 27. t. m. ob 15'30 uri na Rapidovem igrišču mariborski nogometni „derby“
ISSK MARIBOR : SK RAP1D
Predtekma ob 14. uri
Ob vsakem vremenu
■ Nepotrebna izzivanja. Nekatere nemške tvrdke v Mariboru se ne morejo nikakor navaditi, da bi imele tiskovine v državnem jeziku. V naše uredništvo prihajajo zmeraj slovenski odjemalci takšnih tvrdk, ki izročajo strankam nemške tiskovine in se naši ljudje, ki nemškega ifesika ne razumejo upravičeno zgražajo nad takim postopanjem. Tako nam je Prinesla neka stranka v uredništvo sledečo tiskovino: Jos. Pirich, usnjarna, Maribor, Aleksandrova cesta 21, Maribor,
den Auftrag Nr. Art der an-
Seschaften Oberteile ---------- Mass----------------
Beschreibung: (sledi v nemškem jeziku
Popis blaga) Muss bis zum  fertig
^ein. Ausgearbeitet vou Herrn Ab-
Seliefert am —. Stranka, ki ne razume nemško, si je pustila od nas razložiti, ^aj je pravzaprav napisano na tem naročilu. Ker je dotična stranka omenila, da se mnogi odjemalci dotične tvrdke Pritožujejo čez nemške, njim nerazumlji-ve tiskovine, je vsekakor čudno, da ime-novana tvrdka ne upošteva zakonitih določil glede državnega jezika. V kritje obstoječega reda bi ne bilo napak, če se takšne reči preprečijo.
Smrtna kosa. V 31. letu svoje dobe je Ulnrla v porodnišnici posestnikova žena j^arija Štern iz Hoč pri Mariboru. Žalujočim naše toplo sočutje.
, Himen. Dodatno k naši včerajšnji no-jjci pod tem naslovom popravljamo ime Feliks Satler, krojaški obrtnik, ki se ima Pravilno glasiti Srečko Satler, krojaški Mojster.
•Dar. Gradbeni inž. Nassimbeni je da-r°val tuk. gasilski četi Din 200 v zahvalo za takojšnjo pomoč pri gašenju ognja v Negovi vili. Četa se mu toplo zahvaljuje!
Gozdovniki! Jutri v nedeljo 27. t. m. se vrši ob 10. uri v deški meščanski šoli redni letni občni zbor. Udeležba za članstvo strogo obvezna. Stariši in prijatelji gozdovnikov vabljeni.
Promenadni koncert. Ob lepem vremenu bo jutri, v nedeljo, 27. t. m. ob 1:1. uri v mestnem parku promenadni koncert vojaške godbe.
Radi dežja ho otvorjen teniški turnir za prvenstvo Maribora v nedeljo, 27. tm. ob 8. uri.
Vesti iz Glasbene Matice. Orkestralni odsek naše Glasbene Matice v Mariboiru namerava letos prirediti več simfoničnih koncertov. Prvi koncert bo bržkone že koncem novembra ali začetkom decembra. Vabimo vse mariborske instrumentaliste, ki imajo veselje do orkestralne muzike, k sodelovanju v orkestru in koncertih. Vaje se bodo vršile vsak četrtek ob 20. uri v prostoirih Glasbene Matice. Prva vaja bo v četrtek 1. oktobra.
Jadranska straža — železničarji Maribor, ima v soboto dne 3. oktobra t. 1. ob 20. uri v prostorih Narodnega Doma prireditev s plesom, vinsko trgatvijo itd. — Igra godba Drava. Za vsestransko zabavo je preskrbljeno. Ker je čisti dobiček namenjen za letovanje revnih železničarskih otrok, vabimo cen. občinstvo k o-bilni udeležbi. Vstopnine ni. Odbor.
Motoklub Maribor priredi v nedeljo 27. tm. lisičji lov. Start ob 13.30 uri na Kralja Petra trgu, cilj pri gostilni Vrus v Sv. Miklavžu. Lovski revir je med obema državnima cestama Hoče - Sv. Miklavž. Prijatelji motosporta iskreno vabljeni. — Udeležba brezplačna.
CMlft
Odpuščeni. Neki tuk. list piše: »Mariborski tekstilni tvorničarji so odpustili okrog 100 delavcev in zaupnikov, kljub sprejeti obvez] v kolektivni pogodbi, da radi stavke ne bo nihče_ odpuščen. Člani centralnega tarifnega odibora so intervenirali pri oblasti, ki je za danes popoldne odredila razgovore.«
Čudna govorica. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Grem po Betnavski cesti. Cestni delavci jo popravljajo. Na ušesa mi Prihaja nekaj, kar bi moglo biti švabčar-ienje. Nič ni pomisli na občutke mimoidočih. Čudni zvoki. Bodite z nami v delu in govoru edini! Upam, da ne bom prihodnjič s-lišal te čudne, tuje govorice, ko pojdem po Betnavski ulici. Meščan.«
Pri kožuhanju so se stepli. V četrtek zvečer so kožuhali v Kresnicah pri Št. liju. Med njimi je bil tudi 26 letni železniški delavec Škrabi Josip. Iz nepoznanega vziroka se je vnel med kožuharji prepir, iz katerega je kmalu nastal pretep, v katerem je padel kot žrtev imenovani Škrabi. Dobil je vbodljaj z nožem v desno stran hrbta in vreznine na obeh rokah. Prepeljali so ga z vlakom na glavni kolodvor, od koder so ga reševalci spravili v bolnišnico.
Smola kolesarke. 16 letna služkinja Hočevar Ana iz Tezna, stanujoča v Maistrovi ulici 25, je vozila s svojim dvokolesom tako nespretno, da je padla s kolesa in si pri tem izpahnila nogo. Reševalci so ji nudili prvo pomoč in jo oddali v domačo oskrbo.
Gori! V Sv. Primožu nad Muto je ogenj vpepelil stanovanjsko poslopje posestnika Štefana Rutnika, ki trpi radi požara okoli 20.000 Din škode.
Krava zaustavila potniški vlak. Med postajama Hoče in Slivnico se je včeraj proti večeru na železniški progi pasla krava. Ko je privozil iz Maribora osebni vlak, se je moral na progi ustaviti, ker krava na nobeden način ni hotela s proge. Šele ko je kurjač pregnal kravo, se je vlak lahko peljal naprej. Lastnika krave so sedaj ovadili.
Kolesarji in motociklisti... Na vogalu Sodne in Aleksandrove ceste sta dane.* zjutraj trčila skupaj dva kolesarja. Ka-rarnbol je bil tako silovit, da je viničar Marko Konrad iz Sv. Kungote obležal nezavesten z močnimi poškodbami na glavi. Policija sedaj poizveduje, kdo je zakrivil uezgodo. Na državni cesti med Slivnico in Račami pa je neki motociklist podrl na tla kolesarja Franca Korena jz Orehove vasi. Pri padcu je Koren zadobil hude poškodbe na glavi, dočim je njegovo dvokolo po polnoma razbito.
Mariborske kriminalne zadeve. Delavcu Alojziju Petriču je sinoči ukradel doslej še neizsledeni tat iz neke gostilne na Tržaški cesti kovčeg. v katerem je bilo razno perilo, dve moški obleki, trije pari čevljev ter drugi predmeti v skupni vred nosti okoli 4000 dinarjev. Na Zrinjskega trg 5 se je vtihotapil neznani zlikovec v stanovanje inž. Šlajmerja ter odnesel iz predsobe 800 dinarjev vreden jopič. Izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti pa je izginilo mesarju Alojziju Koletniku 1400 dinarjev vredno dvokolo znamke »Standard« z evidenčno številko 106.938.
Na vse načine si pomagajo. Pri tukajšnji policiji se je danes dopoldne zglasil posestnik Anton Eilec od Sv. Ane v Slov. goricah ter prijavil nekega trgovca s sad jem, češ da ga je ofernažil za 1700 Din. Pred tednom je namreč Rilec prodal omenjenemu trgovcu jabolka za 3100 dinarjev. Na račun je prejel 1400 Din, dočim bi mu moral dotični trgovec izplačati ostanek v Mariboru. Ko pa je posestnik prišel v Maribor, je zaman iskal kupca, ki je medtem jabolka prodal za gotovino neki tukajšnji družbi. Eilec je trgovca iskal po vsem mestu več dni, ker ga pa ni našel je zadevo prijavil policiji, ki bo skušala doti-čnega izslediti.
pAdnikove Mouice
Putnikov izlet z autokarom v Miinchen
V času 2.—7. oktobra priredi Putnik vsa koletni jesenski izlet z autokarom v Miinchen, prestolico južne Nemčije. Program je izredno pester ter bodo udeleženci imeli priliko ogledati si nešteto naj lepših turističnih točk Avstrije in Nemčije. Odhod iz Maribora je ?. oktobra ob 5. uri zjutraj izpred hotela »Orel«, povratek v Maribor 7. oktobra ob 23.30. — Vozna cena znaša Din 690.—, ter je v fee>
Ljudska vremenska prerokovanja
Če na Miholovo (29. t. m.) sever \4eee,
veliko zimo in sneg obeče.
Če o sv. Mihaelu žerjavi še ne gredo, še pred božičem zime k nam ne bo.
če pred Mihaelom jasna noč, bo t«di zime velika moč.
Če sv. Mihael v želodu leži, obflo nam božič s snegom pognoji.
Do Miholja na soncu, po Mrholju r>a peči (se otava suši).
O sv. Mihaelu če grmi, viharjev veliko po zimi buči.
O sv. Mihaelu žene hudič polhe spat.
Slana pred sv. Mihaelom če pada, tolikokrat ob letu o trjakih je rada.
Sv. Mihael če veliko šišek da, zgodnja bo zima, veliko snega.
Sv. Mihael leto (za pašo) zapse, Sv. Jurij pa ga odpre.
Več bo o Miholji nakos-il, kot o pmmi naprosil.
Zdolec in sever z Mihalom v boj, gor-je te po zimi i za pečjoj.
—■ HTT-nrn
ceni vračunan tudi vizum. Vse nadaljnje informacije pri Putniku v Mariboru, tel. 21-22 in 21-29.
Izlet v Ptuj (Petovio) in naš vinorodni raj Haloze v nedeljo 4. oktobra 1936. — Udruženje železniških uradnikov priredi s sodelovanjem Putnik-a v nedeljo, dne 4. oktobra t. 1. zelo zanimiv izlet v naš, žal od nas veliko premalo poznan Ptuj. Strokovno vodstvo tega zelo interesantnega in poučnega izleta je prevzel kon-zervator g. dr. Fran Stele. Spored: dopoldne ogled vseh bogatili zgodovinskih znamenitosti Ptuja (rimske izkopnine, Mitrovo svetišče, Minoritska cerkev s samostanom, Gotske freske, Mestni Ferkov muzej, slikoviti grad Herberstein »Gornji Ptuj« s krasnim muzejem znamenitih najdb iz rimske dobe, viteško dvorano in grajsko kapelico itd:), potem skupno kosilo in popoldne izlet z avtobusi v okolico (grad Vurberk, Haloze). Udeleženci iz Maribora potujejo v posebnih vozovih ob 8.35 ter se vrnejo v Maribor ob 21.39. Cena Din 45 (vozna karta tja in nazaj, skupno kosilo, izletv Ptujsko okolico ter ogledi), brez popoldanskega izleta cena Din 30. Iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije je prijavljeno že veliko število udeležencev. Mariborčani, ki veliko premalo poznate lepote in vrednote Ptuja, v katerega prihajajo tujci iz najoddaljenejših dežel in držav, ne zaostajajte, in izkoristite to izredno priliko! Ptrijave najkasneje do 30. t. m. sprejema Putnik Maribor in njegove podružnice v Celju, Rogaški Slatini, št. liju, Gornji Radgoni in Dravogradu.
h fcttge Mdf&ue
Pričetek garnizije v avstrijski Radgoni.
Prvi oddelek vojaštva in sicer takozvani pripravljalci stanovanja so prispeli minuli torek, dne 22. t. m. popoldne, da pripravijo in dokončno uredijo prostore v bivši artilerijski vojašnici, kjer bodo nameščeni. Ostalo vojaštvo vkoraka sve čano v nedeljo dne 27. tm. dopoldne. — Prihodnje leto namerava mestna občina Radkersburg izprazniti tudi takozvano Kodoličevo vojašnico, v kateri stanuje sedaj nad 20 strank, ter jo preurediti za vojaška svrlie pred prihodom rekrutov.
Operetna sezona se otvori nekoliko kasneje s Kaimanovo opereto »Ciganski pri maš« v režiji A. Harastoviča.
Otvoritev dramske šole bo v nedeljo, 4. tm. pod vodstvom glavnega režiserja J. Koviča. Predavanja bodo praktičnega in teoretičnega značaja, zadevajoča vse panoge gledališke umetnosti. Prijave spre jerna do otvoritve gledališka blagajna. — Pouk bo ob nedeljah in praznikih od 9. do
13.	ure. Kdor želi natančnejših navodil, naj se oglasi na stanovanju g. J. Koviča, Gregorčičeva ulica 26, od 13. do 15. ure.
Kako bo z vremenom. V smislu dunajske vremenske napovedi bo danes še mi-jo vreme, po večini precej oblačno, ponekod nekaj dežja.
Mariborski »V c č c r n i k« Jutra
mmmmmmmmmmaBmij eaasaasgg^^, *xm
irfpPGMttop vesli pAiprn m4 mufe aiftie^sfo-fceMfep* sfmo&uiHa
DUNAJ, 26. septembra. Nemški poslanik von Papen, ki se kakor znano mudi v Košicah na lovu, se je nenadoma vrnil iz Čehoslovaške na Dunaj. Nenadna vrnitev von Papena se spravlja v zvezo z novimi pogajanji radi nesoglasja, ki so nastala pri praktični izvedbi nemško-avstrijskega sporazuma z dne 11. julija in ki naj jih sedaj voh Papen spravi s sveta. Posvetovanja pa se bodo tikala tudi predstoječe konference zunanjih ministrov rimskega pakta, ki si, kakor se doznava, želijo tudi gospodarsko zbližanje z državami Male antante.
tkv&famšš® pmik% m 15 da 3$ odMkw
PARIZ, 26. septembra. Kakor se doznava, se je že dosegel med Parizom, Londonom in Washingtonom sporazum, v smislu katerega se bodo sedaj svetovne valute stabilizirale. Francoski frank bo stabiliziran na bazi angleškega funta, in sicer 100 frankov za funt šterling. Ta stabilizacija predstavlja devalvacijo franka v iznosu 25 do 33"/«. Glede tega sporazuma se bo še tekom današnjega dne izdalo oficielno sporočilo v Parizu, Washingtonu in Londonu. Devalvacija franka bo n^brže stopila v veljavo dne 1. oktobra.
aifegljft	M	d	id h> u SišLfz&AtoOu*
ŠANGHAJ, 26. sept. Kitajske oblasti so v vseh predelih, ki stojijo pod kitajsko kontrolo, proglasile obsedno stanje. V mednarodnih predmestjih je spričo nevarnosti oboroženega spopada med Kitajci in Japonci pozvan pod o-rožje takozvani korpus inozemskih prostovoljcev. V vsem mestu vlada veliko razburjenje. Kitajske oblasti so izročile japonskemu vojaškemu poveljniku oster protest, ker so Japonci zasedli kitajska področja. V japonskem zunanjem ministrstvu v Tokiju izjavljajo, da dokazuje umor petih Japoncev v teku enega meseca, da obstaja organiziran teror. Tudi zatrjujejo v Tokiju, da bo japonska vojska znala čuvati čast japonskega naroda in japonske vojske. Na tokijski borzi so se zelo dvignili tečaji delnic japonske vojne industrije. Japonci so vče raj ponovno izkrcali v Šanghaju 3500 vojakov. Računati je, da bodo Japonci zasedli Srebrni otok, ki dominira nad ustjem reke Jangsee. Po šolah v Šanghaju so nastanjeni japonski vojaki. Japonci so na liniji svojih prednjih straž razvrstili tanke in oklopne avtomobile.
Osebne vesti. Premeščena je iz Ma-r,e«berga v Šmarje pri Jelšah tukajšnja šolska upraviteljica Pohar Sonja. Z njo je marenberški Sokol izgubil vzorno So-kolico, dolgoletno načelnico in vaditeljico. Bila je tudi duša sokolskega odra ter drugih nacionalnih organizacij. Želimo, do bi na novem službenem mestu nadaljevala delo v sokolskih vrstah. — V Marenke,rg je premeščen učitelj Božo Tomažič s soprogo Stano iz Žetal in učitelj Vidma r iz Radgone.
Ustanovitev kulturnega odseka pri ma-renberški gasilski četi. Prejšnje godbeno društ-vo v Marenbergu se je prostovoljno .razšlo in korporativno pristopilo k marenberški gasilski četi kot kultur-no-prosvetni odsek.
Na inšpekcijskem potovanju se je v nedeljo .ustavil v Marenbergu komandant granične trupe divizijski general g. Dra-giša Kovačevič iz Skoplja.
Iz razgrnjenega volilnega imenika je razvidno, da ima Marenber-g 646 volilnih upravičencev.
Tatvine. Lastniki vrtov že dalje časa opažajo, da izginjajo vrtni pridelki. Kdo so neznani dolgoprstneži, nj mogoče do-gmati. Biti pa mora večja skupina, ki dela zelo rafinirano.
Slaba letina. Letošnje leto je za' našega kmeta in kočarja zelo slabo. Poljskih pridelkov, kakor krompirja, fižola in zelja je zdo malo. Posebno slabo je obrodilo
'T rnUTIfflTlTT BI IHIII ■lllll—|l|»«—IHI I
letos žito, ki ga je polovico manj, kakor lani. Tudi sadja ni nič. Spomladi je drevje krasno cvetelo in bilo je mnogo upanja, da bo letos zelo mnogo sadja, a sedaj ga ni. Tako je sedaj na jesen, ko bi moral kmet pospraviti svoje prirodne darove, razočaran in že obupuje, da bo preko zime moral zelo štediti, da spomladi ne bo lačen. Drugi posestniki imajo vsaj hmelj, ki je letos dobro obrodil, kmet in kočar pa gledata skozi prste in ne vesta, kako bosta plačala davke.
Nove 3odstotne državne obveznice.
Bankam, denarnim zavodom in zadrugam bo izplačala država polovico njih izgube pri kmetskih dolgovih. Ne bo pa jim izplačala izgube v gotovini, temveč v bonih, oziroma v 3% državnih obveznicah. Računa se, da se bodo izdale te obveznice za 700 do 800 m ir j ono v Din nominalne vrednosti, ker se cenijo terjatve bank in zadrug za kmetske dolgove na 2800 do 3200 milijonov Din. Te obveznice bo država sprejemala pri plačevanju davčnih dolgov in zaostankov ter se bodo mogle tudi lombardirati pri Narodni banki, in sicer do 75% njih vrednosti. Kakor pa je danes stanje, bi mogla Narodna banka lombardirati samo del teh obveznic. Ni še gotovo, če bodo te obveznice tudi pripuščene na borzo, ker se borzijanci boje, da bi bil trg preveč obremenjen, če bi bile te obveznice ta-
Juta : ISSK Matih* * SH JM
Jutri, v nedeljo 27. t. m., bodo ljubitelji nogometnega športa lahko prišli na svoj račun. Popoldne ob 15.30 bodo na igrišču SK Rapida lahko prisostvovali zanimivi nogometni tekmi, in sicer med starima rivaloma ISSK Mariborom in GK Rapidom. Sicer je treba lojalno priznati, da radi svoje pomembnosti morda ne bo dosegala lepote kakšne prijateljske nogometne tekme, pač pa bo prav gotovo dala dober, predvsem zanimiv nogomet, ker nastopita dva nasprotnika, ki umeta zaigrati.
Moštvo ISSK Maribora je v zadnjih tekmah dokazalo svojo zrelo kakovost. Znano je, da goji predvsem tehnično igro z nizko kombinacijo. ?o potrebi je enaj-storica tudi borbena. ISSK Maribor, kakor tudi SK Rapid, sta prejšnjo nedeljo bila poražena in je nedeljska tekma velike važnosti radi tega, kdo bo zabeležil orvi dve točki. Rapid bo skušal na vsak način popraviti rezultat prejšnje nedelje ter bo najbrže imel ISSK Maribor precej trd oreh, kajti Rapidovci so že ponovno
dokazali, da jih je težko obvladati.
Tekma bo torej, če premotrimo vse okolnosti, morda ena najbolj napetih ip zanimivih v letošnji nogometni sezoni. Oba nasprotnika rabita nujno točke; komu pa bodo pripadle, bomo lahko ugotovili šele jutri zvečer. In ker gre koncem koncev za naš lokalni prestiž. smenw od ISSK Maribora, kakor tudi od Rapida. upravičeno pričakovati, da bo tekma na višku.
Tekmo bo sodil g. Nemec; upajmo, da bo kos nalogi. Pričetek je določen na 15.30, predtekma rezerv prične ob M-Tekmi bosta ob vsakem vremenu.
SK Slavija (Pobrežje) :	SK	Drava
(Ptuj). V tekmovanju za prvenstvo mariborskega drugega raz/eda se bo jutri* v nedeljo 27. t. m., vršila v Mariboru prva tekma, in sicer se boste dopo’ ne ob 10. na igrišču bivše SK Svobode ob Magdalenskem parku srečali pobreška Slavija in SK Drava Iz Ptuja. Z ozirom na važnost tekme je pričakovati ostrega in zanimivega boja za točke.
koj pripuščene na borzo. Ker bi bil njih tečaj 50% izpod nominale, se tudi boje, da bi njih nizek tečaj škodljivo vplival na tečaj drugih državnih papirjev.
Prijava terjatev naših izvoznikov na Madažrsko, Narodna banka je pozvala vse zainteresirane izvoznike, da potom pooblaščenih zavodov, ki so jim izdajali uverenja za izvoz na Madžarsko, prijavijo v najkrajšem roku sledeče podatke: Ime in kraj domače izvozne firme; ime madžarskega uvoznika in njegovo bivališče; U ter je varna vsota v pengih in protivrednost v dinarjih; vrsta blaga, ki je bilo izvoženo; kdaj bi se bilo moralo blago plačati. Te podatke rabi Narodna banka, da bi mogla ob priliki predstoječih pogajanj za trgovinsko pogodbo z Madžarsko, čimbolj zaščititi interese naših izvoznikov. Opozarjajo se vsi izvozniki, da pošljejo gornje podatke v čim krajšem roku potom svojih pooblaščenih zavodov Narodni banki, ker so pogajanja z Madžarsko že v teku.
V avgustu so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za Dm 290.480. Po po-
datkih Zveze jugoslovanskih hranilnicv Ljubljani so narasle vloge v mesecu avg-uri 29 slovenskih samoupravnih hranilni' cah od Din 1,046.388.325 na 1,046.678.480 Din. Vloge v tekočem računu so se p0' večale v avgustu za Din 3,613.950, število vlagateljev v tekočem računu pa za 23 na 7.059. Od Novega leta do konca avgusta je naraslo število tekočih računov za 245. V primeri s stanjem vlo£ koncem avgusta 1935 so narasle vloge v tekočem računu za 1734 milijonov Din-Postopno zboljšanje se opaža tudi v tem da je v avgustu naraslo skupno stanje vlog pri 9 hranilnicah (od 29). dočim j® naraslo v juliju pri 7 hranilnicah.
Na petkov svinjski sejem je bilo pripeljanih 318 svinj. Cene so bile: od 5—6 tednov stare od 70 do 110 Din. od 7—9 tednov Din 135 do 160, od 3 do 4 mesece od 170 do 240 Din, od 5—7 mesecev 2$ do 360 Din, od 8 do 10 mesecev 370 do 550, od 1 leta 560 do 920 Din. Cene mesu so bile: za 1 kg žive teže od 6.50 do 8 Din, za 1 kg mrtve teže od 9—10 Dim Prodanih je bilo 120 komadov.
Mestno poglavarstvo Maribor.
V Mariboru, dne 23. septembra 1936.
X. Štev. 10. 793/3.024-1936. Razpis licitacije.
Razglas o licitacPi.
Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje za popravilo carinskih skladišč ob Einspielerjevi ulici v Mariboru II. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni, na dan 19. oktobra 1936 ob 11. uri
v sobi štev. 3 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi uram1 istotam, soba štev. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) n3 vsoto uradnega proračuna, ki znaša
Din 128.287.40.
Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah za' kona o taksah z dne 25. III. 1932, Služb. Nov. br. 70/XXIX z dne 26. III. 1932*
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih No* vinah« in na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega.
MESTNO POGLAVARSTVO MARIBORSKO-Predsednik: dr. A. Juvan 1. r.
Ka>*cl May. Kottko napetosti, prezanimi-vfh momentov, junaštva, drznosti, dramatičnih peripetij in vsega drugega je v njegovih znanih delih, ki služijo razvedrilu in zabavi. Tudi v Mariboru je veliko prijateljev K. Mayevih spisov. V prostem č^su po težkem, napornem delu si vsak-dp zaželi takšnega zabavnega in razvedrilnega čtiva. BHa pa je gotovo posrečena misel, da se Karel May in njegove »godbe spravijo tudi na platmi.
Tudi v Marfcoru imamo secN prittko videti in spoznati način, kako se vse te čindovrte pnigode po pustinjah in nepreglednih pu&avsh realizirajo v zasnovi spletnih	režiserjev.	Gozda	Valja	k
lastnik kina Union, je sila zabavni, privlačni, iKHjeti m setK»cdonakH iijtn
za svoj kino ter je včerajšnja premiera navedenega filma privabila toliko ljudi, da so celo morali odhajati. Gotovo je k temu pripomoglo razen tega še skoro celo-urno predvajanje posnetkov z berlinske olimpiade, ob čemer so gledalci dobili zbrane vtise in strnjen pregled znamenitih olimpijskih športnih dogodkov.
Višek včerajšnjega večera pa je bilo predvajanje znamenitega filma »Skozi puščavo«, ki je gledalce angažiral v najve-cji zbranosti, pozornosti ter napetem spremHanju pestrolepih dogodkov na platnu.
Krasote in čar puščavskega in pustinj-skega sveta z orientalsko šumnostjo, sliko vitostjo, 'borbenostjo, napadalnostjo in zvi jasnostjo pustinjskih Beduinov dajejo filma poseben krepek pečat. Vsa ta razboj-ništva in obračunavanja sredi nepreglednih pustinjskih predelov z uporabo naj-zvijačnejšrh iti najbrezobzirnejših razbojniških in tolovajskih sredstev vnemajo po 2Q*nost gledalcev do Milka privlačnosti
in mikavne napetosti. Sredi teh dogodiv ščin in neštetih pustolovščin stoji markantna oseba emirja Kare, ob njegovi strani pa humorni ter za dobro voljo in zabavo skrbeči sluga Halef Preganjana po maščevalnem beduinskem poglavarju Abu Seifu se izmotata in rešita iz najnevar-najših ter najkočljivejših položajev. Seifa ki ugrabi beduinskemu poglavarju Malehu prelepo hčerko Zenico, privede E. Kara glavni junak filma, nazadnje v oblast oče-ta-maščevalca, ki mu podari kot poklo-nitveni dar za rešitev hčerke ljubljenke Zenice iz harema Abu Seifa svojega najlepšega konja Riha. Razen simpatij, kise navežejo med glavnim junakom emirjem Karom in prelepo Zenico se mimogrede in humorno razvijejo tudi intimni odnošaji med smešno simpatičnim Halefom, ki spominja povsem na Don Kichotovega slugo Panso, in Malehovo hčerko Hanneh, s katero poroma po blagoslovljeno vodo v sveto mesto.
Ro končanem poslanstva ki ga je iz-J
vršil glavni junak z rešitvijo Zenice ob riziku življenja, po prestanih najljutejšm borbah in po zasluženi smrti sovražnega Abu Seifa, sta se naša dva junaka v tem filmu, ki je prepoln trenutkoma si sledečih napetosti, fantastičnih pustolovščin in krvavih peripetij, sijajno proslavila irl ob zaključni sceni zre gledalec na č®' robno nočno sliko, ko se po prestam*1 pustolovščinah in nevarnih dogodivščinah jahajoč na iskrih konjih podajata y nove pustolovščine in nove nevarnosti’ ki ju čakajo po nepreglednih afriški*1 pustinjah in puščavah, kjer tiči za vsakim voglom in vsakim hribčkom smr» ki zija iz skritih pušk roparskih in zvijačnih Beduinov.
Naš odlični strokovnjak v filmskih z® devah g. Valjak je z zasiguranjem tega filma znova potrdil svoj sloves, da ima srečno roko ter okus pri smiselnem izbiranju filmov.
dne 26. IX. 1936.
, mgaBEgg——■—
Mariborski »Večerni k« Jutra
Stran 5.
S tj&ntskuui kteslc&A v (tfavMtfi
t8
Šarlotine sanje.
Maks in Šarlota sta takoj od početka navdušena za mehiški načrt. Sicer vesta •n se zavedata, da bi ekspedicija v Mehiko utegnila postati tudi nevarna. Toda tnisel na cesarsko krono potiska vse Pomisleke v ozadje.
Pri tem misli Šarlota samo na svojo svakinjo avstrijsko cesarico Elizabeto. Med Šarloto in Elizabeto, ženo Franca Jožefa I., ne vladajo najprisrčnejši od-nošaji. V obeh se odraža vseskozi nasprotno bistvo.
Šarlota neprestano sanja o tem, kako bo postala enakopravna z Elizabeto, kako bo tudi njeno glavo krasila cesarska fcrona in kako bo tudi njej pristoja! naziv cesarskega veličanstva.
Mehiški emigranti pa, ki niso že deset-tatja videli svoje domovine, obkladajo mladega avstrijskega nadvojvodo in njegovo mlado, lepo soprogo z laskanjem,
prikazujoč jima sijajno bodočnost, ki ju čaka v Mehiki.
Pesnik proti cesarju.
Še pred pristankom Maksimilijana je odposlal Napoleon III. na prigovarjanje svoje soproge Evgenije in pod pritiskom pariških bančnikov, ki želijo na vsak način dobiti svoje terjatve v Mehiki nazaj, v Mehiko močno vojsko.
Ekspedicijski kor 36.000 vojakov krene v Mehiko, da se bori in vojskuje z Juarezovimi četami in da pripravi pot bodočemu cesarju Maksimilijanu.
Ta Napoleonov korak povzroča v vsej Ameriki veliko razburjenje, ogorčenje in obsodbo. Odziv v Mehiki ni nič druga-čen, kakor pri vodilnih svobodoumnih osebnostih tedanje Francije.
Slavni pesnik Viktor Hugo, tedaj francoski emigrant in najljutejši sovražnik
Napoleona III., pošlje Mehikancem neke vrste proklamacijo, v kateri med drugim pravi: »Imate popolnoma prav, ko čutite, da sem na vaši strani. Franclja ne vodi
vojne proti vam, proti vam se bori samo cesarl«
Končno dasta Maksimilijan in Šarlota j svoj pristanek. Toda tik pred dokončno odločitvijo je prišel na Maksimilijana in Šarloto udarec s strani, s katere sta najmanj pričakovala kakšne neprijetnosti ali neugodnosti. V ozadju je bila nakana Franca Jožefa I.
S svojega obraza je Franc Jožef odvrgel krinko bratske »ljubezni«. Nenadno nrejme Maksimilijan iz Dunaja ultimat: Lahko gre sicer v Mehiko, toda pred tem se mora odreči svojemu nadvojvod-skernu naslovu in vsem pravicam, ki mu pripadajo kot članu habsburške dinastije. Ta odpoved velja za vse čase in ga obvezuje, da ne bo nikdar pričakoval ali zahteval od brata kakršnokoli pomoč, pa če se mu tudi karkoli pripeti. Ponudbo mehiških emigrantov sme sprejeti samo kot privatnik.
(Dalje sledi.) Avstrijska cesarica Elizabeta, žena Fran-
ca Jožefa 1.. s kaieros, Sarlola ni prav j Spomnjte M CMD!
Volneno blago za obleke in plašče Tekstilana Biidefeldt
tl HAuiVi Kantah in	tih	CŽOSP^Ska	U	ŽC3	^4
v novih barkah in Vakovo tih
Mali oglasi
Ramo	Vsakovrstno j KOŽUHOVINO ’ do najnižjih cenah kupite pri Želežniku, Kopališka ulica (Scherbaumov paviljon). Iz- ! deluie in popravlja strokovnjaško. 4783
Novi modni salon za damske klobuke »SALON OLGA.. Maribor. Kopališka ul 2, se cenjenim damam priporoča. Na zalogi kape od Din 12.—, klobuki od Din 35,— in popravila od Din 10.— navzgor. Sprejme se učenka. 4755	
	GRAFOLOG »PARADISO« ostane v hotelu »Zamorcu« do 1. oktobra. Obiske sprejema od 8—12 in 14—19 ure. 4S10
	Državni uslužbenec iščče od 1. ali 15. oktobra separirano, tr.eblirano SOBO s souporabo vrta. Ponudbe pod »Cena« na upravo »Ve-černika«. 4806
POHIŠTVO •astnega izdelka dobavlja*po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t	
	SLADKI HRUŠKOVEC in prvovrstno mišico oddaja vila Halbarth, Kaivarska 2. 4816
JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, politirane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48	
	S KNJIŽICAMI 1 in na obroke se lahko kupi več hiš in vil od Din 18.000 naprej. Posestvo. 70 oralov, z lepo graščino, dobrim vinogradom, sadonosnikoin in ekonomijo 360.000 Din. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28. 4826
JOS. TICHY IN DRUG Kouces. elektrotehnnično do djetje. Maribor. Slovenska ul. 16. tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalaciie stanovam-skih hiš. vil, gospodarskih objektov, zaloga motoriev lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga do kon kurečnih cenah	
	Mlad, siv, bodičastodlak i PES (Schnauzer). ki sliši na ime »Rigo«, se je zatekel. Odda se naj proti nagradi Din 100.— Vrbanova ul. 28, Petek. 4833
Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas. prepričajte se! NEGA NOG Din 10.—. Marnih Aleksandrova c. 7. 2366	
	GOSTILNA »TRIGLAV«. Danes zvečer specijalitete jerebice. zajci, kakor tudi najbolj znana vina. Se priporoča gostilničar Jarc. 4835
	NA STANOVANJE sprejmem gospoda. Koroščeva 6-II, vrata 8. 4838
	IŠČEM OPREMLJENO SOBO s strogo separiranim vhodom in uporabo kopalnice ia Glav nem trgu ali v bližini.^Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Soba«. 4841 Prodam
Ge želite valitetni pisalni stroi. tedu, kupite neuničljiv °WANDERER -CONTINENTAL«. — Cene smo za 20% znižali. — Samopro-daja: Ivan Legat, specijalist 2a pisarniške stroje, Maribor. Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana. Prešernova Sj. 44. 2569	
	GLASOVIR v dobrem stanju ugodno na prodaj. Vojašniška 13. Senekovič. 4724
KRZNENE PLAŠČE. Datetoie. iopice ter kepe ore-kfojim po najnovejših pariških in dunajskih krojih. Za solidno in strokovno delo lamči P. Semko, krznar. Ma ribor. Gosposka 37. 4370	GOSTILNIŠKI INVENTAR, pisalni pult, stroj in drugi predmeti poceni na prodaj, informacije pri Podpornem društvu žel., Aleksandrova c. št. 65. 4811
STROJEPISNA DELA. razmnoževanja. kopiranje načrtov, prevodi. Kovač. Go 22°ska 46. -4486	POCENI NA PRODAJ: stoli, sobna in kuhinjska miza, vinska posoda, psiha, svilena obleka, jesenski kostum in paleto. Vprašata Friihauf, Koroščeva 2. 4827
Če želi kdo °TVORITI LESNO TRGOVINO, ^li podružnico v Bački, naj se obrne glede informacij na »aslov, ki ga dobi v upravi »Večernika«. 4782	
	Otroška dvovrstna diatonična HARMONIKA dobro ohranjena, ugoduo naprodaj. Istotam »Singer« brzo šivalni stroj. /Avberšek. Državna 24. 1 4840
NOVA STISKALNICA
za grozdje z dvema težama na prodal- Primorska ul. 7, (ob Tržaški cesti). 4813
Naprodaj lepa. moderna POSTELJA
iz trdega lesa. Stritarjeva ul. 42.	4821
_ Kupim
Kupim dobro ohranjen MOŠKI ŠIVALNI STROJ.
Naslov v upravi »Veččrnika«.	4784
Kupim dvo—štiristanovanjsko HIŠO
za gotovino. Ponudbe na upravo lista pod »IV. ali V. okraj«.	'	4787
AVTOMATSKO TEHTNICO.
20 kg nosilnosti, kupimo. — Ponudbe pod »Gotovina-! na upravo lista.	4788
Službo dobi
Sprejmem
INSTRUKTORJ4
za nižjerealcana. Pismene po nudbe na upravo »Večerni-ka« pod »Inštruktor«. 4776
roška cesta.	4786
Lepo enosobno	
STANOVANJE	
oddam stranki brez	otrok.
Koseskega 15.	4805
PRIDNO DEKLE
za vse (staro 15—16 let) z dežele se sprejme. Vprašati: Pobrežje, Malgajeva ul. 11. 4807
IŠČEM ŠIVILJO.
samostojno, ki inia 6—8 t‘soč Din. Nastop takoj. Ponudbe pod šifro »Stalna eksistenca« na upravo lista.__________4S08
VAJENKO
z dobro šolsko izobrazbo sprejme Anton Tkalec, Glavni trg 4.	4S20
Službo išče
POTNICA-INKASANTKAl
išče službe za ^eli. ali vsaj pol dneva. Ponudba na upravo lista pod »Dobra moč«. 4809
Posest
POSESTVO
naprodaj radi družinskih razmer v Krčevini 23. Vinski cul pri Mariboru._____________4772
HIŠA,
tri sobe, kuhinja, sadonosnik in vrt se da v najem ali preda. Studenci, Obrežna c. 25. 4812
HIŠA
na prodaj. Tezno. Levstikova ulica 26.	4735
V najem
Sobo odda
LEP KABINET,
separiran. oddani. Frančiškanska 21-11.	4S15
DELAVNICA
velika, svetla, na dvorišče, se odda. Taborska ul. 22. 4839
Stanovanie
SOBO
s štedilnikom oddam stranki brez otrok. Dravska ul. 8. _____________4789______________
ODDAM SOBICO
dijakinji ali boljši gospodični. Cvetlična 29-1, vrata 4. '803
SOBO	
s štedilnikom oddam.	Nova
vas. Zelena ul. 7.	4804
SOBO	
s štedilnikom takoj	oddam.
Studenci Slomšekova	ul. 5,
nasproti cerkve.	4829
SOBO S ŠTEDILNIKOM	
oddam. Zrkovska 38.	Pobre-
žje.	4836
TRISOBNO STANOVANJE
v novi hiši takoj oddam. — Vprašati Koren, pekarna, Ko-
TRISOBNO STANOVANJE
s pritiklinami oddam za 450 Din. Vprašati v gostilni Šramel, zraven magdabnskega parka.	4842
Pouk
\ajnovejša jubilejna dvokolesa, otroški, športni in luksuzni vozički v n a j f i n e j š i izdelavi, igračni vozički, triciklji, skire, holanderji, gugalnice, velika izbira šivalnih strojev, motorjev in delov. NAJNIŽJE CENE. Ceniki Iranko. »TRIBUNA*1 F. BATJEL, podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26. 3525
»siaaBBBnnaBHRiBEisisDBBiBBeaBBRDBaaDaaaDieisBr
English Lessons
MISS OXLEY Krekova ul. 18.
4411
SOLOPET.IE
poučuje Antonija Skvarča, Maistrova 19-11.	4494
PIANINO
proda Smetanova 34, vrata št. 16.	4797
KLAVIRSKE URE
dajem od 1. oktobra. Cena zmerna. Gosposka ul, 58-11, Pčeljnikov.	4830
kupi kakor vsako leto
Hrbeiter
Maribor, Dravska ulica 15
V bližini kolodvora prodamo TRISTANOVANJSKO HIŠO
z velikim vrtom, pripravno tudi za večjo obrt ali trgovino. ali pa jo zamenjamo za enodružinsko hišo. Naslov v upravi.	4814
HIŠO S PARCELO
v sredini mesta prodam. — Cvetlična 30.	4819
PARCELA
z dovoljenjem za gradnjo
4825
Posteljne ODEJE
dobro prešite, z belo vato, od Din 70'— naprej. Puh perje po nizki ceni pri	4823
A. ŠTUHEC
specijalna trgovina
STOLNA ULtCA S
aaEaaBBBBBBBnaBBaaBBB'
Razpis.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo gradbenih, t. j. zidarskih, mizarskih, soboslikarskih. pleskarskih in parketarskih del ter oddajo instalacije vodovoda s toplovodno napravo, preureditev sanitarne opreme in instalacijo centralne kurjave v hotelu »Mariborski dvor« v Mariboru.
Razpisni podatki, proračunski popisi, gradbeni pogoji in načrti objekta so interesentom na razpolago in vpogled pri podpisanem uradu v Ljubljani, Gajeva 5/U. v sobi št. 221, isto pa tudi v Mariboru pri zavodovi upravi hiš, toda brez načrtov, kjer morejo interesenti dvigniti vse razpisne pripomočke proti odkupu z zneskom po Din 30.— za vsako razpisano delo.
Ponudbe se morajo vložiti samo na popisih, ki so bili dvignjeni pri uradu po razpisu.
Pravilno sestavljene, nekolekovane ponudbe je zapečaten; vložiti do dne 1. oktobra t. 1. pri gradbenem oddelku zavodn v Ljubljani, kjer je položiti tudi 5% vadij.
Obiavnava ofert ni javna ter si pridržuje zavod pravic > oddaje del komurkoli izmed ponudnikov, neglede na višino ponudene vsote.
Pokojninski zavod za nameščenec*
V L j u b 1 j a n i, dne 25. septembra 1936.
4845
flBBBBBBBflBBBBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBSBBi
BBBBBBBBBBBBBBBKBBBr’
ero
Zdrave noge zdrav narod, zato dobro usnjato obutev 1
Mariborski »VeSer 11 ik« Jutra
Opravilna številka IX 1 2154/36-10
Dne 9. novembra 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražfea nepremičnin.
Zemljiška knjiga 1) Ciglence vl.št. 51, 2)Sp.Duplek, vl.št. 355, 3) Sp. Duplek, vi. št. 205 (polovica)
Cenilna vrednost: ad 1) Din 69.020-—, ad 2) Din 4-750-50, ad 3) Din 14.796-—
Vrednost pritikline Din 9,050-—, ki je prišteta k cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek Din 59.045'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe,	je oglasiti	pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom	dražbe,
sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru,	odd.	IX.,
*',»b	dne 10. septembra 1936.
3222-4,8000
■ rtačlfa&faotkcfev-zaživa--I /i<-ie dMkeuz možnega us* t rya z mastraumrn guma i.tm foamJcom UeliSOMctin#)-- m.	^
vei>s5-iS dm 45--
6&v. §ea: Visom
nem ir. 6&ztn& jesenskm mi skrn vremenu
Opravilna številka IX I 1169/36
5805-39
tahlum udo&mpcmiiu*. „ masti ©Mt tmjia mo VtneAm otimšeni z mjiom. z visoka in ttoOvisokcr
oHotni in Bihkl fenSi za uJlfao. iipmjeg Soksa s nodmoko «; Orne tn
tjOJlK:	■
Dne 16. oktobra 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: mesto Maribor vi. št. 273
Cenilna vrednost: Din 669.464-—
Najmanjši ponudek: Din 334-732-—
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnaj v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
470 j	dne	12.	septembra	1936.
cmmzauEimin.6 m. naaeaa (faksa* mžSimatinimuu
1677-22.	_
našnfaMgdii&jši, t/vngjoo^ši visok/, c&misza aosfioao-:, ofiafae in ickacUv/d iyuniMm.iM.me* čjega faks a x Siva: rumpodftftuotn-
Za jesen in zimo
POSOJILNICA
prihajajo dnevno novosti
Nove barve, novo bfaco
Krasni plašči, obleke in kostumi> vse lepo in moderno, vidite pri nas!
Pravilno praženje kave, je umetnost za se, katero lahko dosežemo samo z dolgoletnimi izkustvi. Postanite in ostanite moj odjemalec in poskusite enkrat mojo kavi-no mešanico:
MARIBOR, NARODNI ROM
USTANOVLJENA LETA 1882
Mešanica 6 V4 kg mešanica 5 1I* kg mešanica 4 lU kg mešanica 3 V* kg mešanica 2 '/* kg mešanica 1 V * kg
TRGOVSKI DOM
V MARIBORU
Na željo cenjenih odjemalcev kavo tudi meljem brezplačno za belo ali turško!
OTVORITEV TRGOVIME
Stanje hranil, vlos blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
Naznanjam, da sem prevzel zelo znano trgovino TAVČAR. Vrtna ulica štev. 8;
niuinm um—iti'Ttiiir
Na zalogi imam prvovrstne klobase, kakor tudi prekajeno in sveže meso po najnižjih cenah. Prosim za obilen obisk tef se priporočam
3AKOB Z¥A3GER
prekajevalec in mešati Maribor, Vrtna ulica 8*
ŠPECERIJA — KOLONIJALE
MARIBOR
Glavni trg 10 - Tel. 25-03
Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Darujte za Pomožno akcijo!
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
v lastni novi palači na ogiu Gosposke - Slovenske ulice
Centrala: MARIBOR
Kajbolj varna naložba denarja, ker lami i »a vloge pri le/ hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in x vso svojo davčno močjo — — Hranilnica Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in k u I a n t n o