Ameriška Domovina
'6r°o&eu%4
k,yn, a7, c jucan in spimt t\.Y	4 in UNOUAM ONLV
/ip>im-gwg/%ity—Hoiwtg
1}227
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. AUGUST 13, 1969
SLOVCNIAN
MORNING N6WSPAF«i
ŠTEV. LXVII — VOL. LXVH
Odnosi med Laosom in Severnim Vietnamom se vidno poslabšujejo
WASHINGTON, D.C. — Odnosi med Laosom in Severnim Vietnamom so postali napeti že lansko leto. Takrat je nenadoma priletel iz Hanoia Hočiminhov poslanik v laoško glavno mesto Vientiane ter obiskal predsednika vlade Suvano Fumo. To je moralo pomeniti nekaj nenavadnega, kajti vietnamski poslanik živi v Hanoiu in ne v Vien-tianu, stikom s Suvano Fumo se je pa do lanskega leta izogibal. Zato so diplomatje v Laosu postali takoj pozorni na vietnamskega prišleka in ugibali, čemu je prišel.
Dognali so, da je prosil Suvano Fumo, naj Ameriki prepove bombardirati tako imenovano Hočiminhovo pot, Suvana Fuma je odgovoril, da tega ne bo napravil, dokler bodo severnoviet-namske čete (40,000-60,000 mož) v severnem in vzhodnem Laosu. Hočiminhov poslanik se je vrnil domov, stiki med obema državama so pa začeli postajati zmeraj bolj napeti.
Gverilsko vojskovanje v Laosu ni hotelo zamreti, letos v juniju je celo oživelo. Laoški partizani so skupaj s 7 bataljoni se-Vernovietnamskih vojakov zasedli letališče Mouong Sui, ki leži 175 milj severno od Vienti-ana na poti, ki vodi iz Vientiana v Lung Prabang, kjer živi laoški kralj. Tako mora sedaj la-oška vlada iskati po ovinkih stike s svojim kraljem.
S tem laoški vladni krogi ne morejo biti zadovoljni. Seveda skrbno opazujejo premikanje vseh vietnamskih državljanov v Vientianu. Pri tem so odkrili široko razpredeno vohunsko mrežo, ki so vanje zapleteni tudi vietnamski diplomatje, kar jih je v Vientianu. Ko je laoška policija dognala, kje kdo iz Vientiana vohuni, je vohunom (pravijo, da namenoma) nasta-via past: ko so vohuni dobili od svojega zaupnika načrt za neko laoško vojašnico in ga vozili v avtu, je avtomobil trčil ob drugega in policija je bila takoj pri rokah. Incident je bil torej Po vsej verjetnosti pripravljen. Policija je v avtu našla načrt, zaprla vse vietnamske diplomate, kar jih je bilo v avtu, in jih izgnala iz Laosa. Hočiminhov režim se naravno jezi in grozi. Kaj se bo iz tega izcimilo, bo Pokazala bližnja bodočnost. V Vientianu pričakujejo več podtalnega rovarjenja vietnamskih in laoških komunistov, pa tudi Več gverilskih akcij.
Novi grobovi
S. Mary Valory V ponedeljek je umrla v Notre Dame Educational Center Infirmary na Auburn Rd. v Chardonu, O., s. Mary Valory, ki je zadnji dve leti učila 7. razred v šoli sv. Vida. Pogreb bo danes ob dveh popoldne. Pogrebne obrede bo opravil msgr. L. Baznik.
Nekaj manj koi lani!
DETROIT, Mich. — Avtomobilske tovarne so že začele izdelovati novi letnik voz, ki bo prišel na trg v septembru. Sodijo, da bodo v celoti prodali v letošnjem letu v ZDA okoli 9.4 milijone novih avtomobilov, domačih in tujih. Vladni strokovnjaki se v tem pogledu ločijo od onih v industriji ter govore o možnosti prodaje skupno 9.8 milijonov novih avtomobilov v letošnjem letu.
Ko se pripravlja avtomobilska industrija na novo leto, polaga račune o preteklem. Tako je General Motors imela na letošnjem avtom obilskem trgu 52.8% v primeri s 54.2% lani. Ford se je letos dvignil na 27.1% od lanskih 23.7%, Chrys ler je padel od 18.9% na 17,2%, American Motors pa od 3.2% na 3.1%.	1 i •
Letos so bili posebno uspešni vozovi Imperial od Chryslerja, ki je v prodaji porastel za 37%, in Oldsmobile od GM, ki je napredoval za 11%,. Mustang in Camaro sta izgubila na privlačnosti, prav tako Tempest, Fair-lane in Javelin. Dobro se je izkazal novi Maverick, ki so jih od aprila prodali že preko 100,-000 in je v tem pogledu posekal uvedbo Mustanga. Fordu je pomagal, da je v juliju dvignil svojo prodajo za 4%, med tem to so vse ostale družbe prodale manj vozil kot v prejšnjih mesecih. General Motors je bil najbolj uspešen z Nova v Chevro-letu, prodanih je bilo preko 200,000, 42%. več kot lani.
Uvoženi avtomobili so si osvojili letos 12.7 trga, 2.6% več kot
Nobenih novih obvez!
Washington, d. c. — v
Keli hiši s ponosom izjavljajo, da predsednik Nixon na svoji P°ti po Aziji pretekli mesec ni Prevzel na ZDA nobenih novih obvez, kar naj bi bilo nekaj e-dinstvenega za taka potovanja Po drugi svetovni vojni.

Or._
-. ■
Vremenski prerok pravi:
Večinoma sončno in toplejše Kajvišja temperatura okoli 85.
Sovjelija je poslala skazi! Daljni vzhod rakeinega generala
MOSKVA, ZSSR. — Vlada ZSSR je imenovala enega svojih najboljših vojaških raketnih strokovnjakov za poveljnika o-boroženih sil na Daljnem vzhodu vzdolž meje rdeče Kitajske. Na to mesto je bil imenovan gen. polk. Vladimir Tolubko, namestnik vrhovnega poveljnika ruskih raketnih strateških sil.
Sovjetska zveza v zadnjih mesecih stalno ojačuje svoje vojaške sile vzdolž meje rdeče Kitajske tako na Daljnem vzhodu kot v Osrednji Aziji in v Zunanji Mongoliji, s katero ima posebno zavezniško in vojaško pogodbo.
Sodijo, da imajo Rusi na meji Kitajske pokrajine Sinkiang kakih 200,000 mož, v glavnem pehote. Nasproti njim na kitajski strani meje je okoli 90,000 mož rednih kitajskih čet in nemara dvakrat toliko ali še več milice. V Zunanji Mongoliji naj bi imeli Rusi okoli 120,000 mož, pretežno tankovske in raketne enote. Na kitajski strani meje je kakih 275,000 mož redne kitajske armade s posebnimi oddelki za vojskovanje v puščavi. Na področju Daljnjega vzhoda imajo Rusi zbranih okoli četrt milijona vojakov, med njimi mehanizirane, tankovske in letalske sile. Kitajci drže v Mandžuriji o-koli 400,000 mož rednih oboroženih sil, v glavnem pehoto in tankovske oddelke.
Rusi so posebno zaskrbljeni zaradi kitajskega atomskega o-rožja, ki naj bi že bilo vključeno v sile, zbrane na kitajski meji proti ZSSR. Te še ne morejo biti velike, toda njihova uničujoča sila je kljub temu strašna. Rusi po vsem sodeč ne bi rabili atomskega orožja v vojnem spopadu, za Kitajce kaj takega ni mogoče reči, če bi jim priložnost nudila res uničujoč udarec ruskim vojaškim silam.
se je v zadnjih mesecih že čutil, ker je prodaja vozil nemškega Volkswagena v zadnjih dveh lani. Uspeh Mavericka in Nove mesecih zapored padla.
ZOPET IZGREDI V ULSTRU
LONDONDERRY, S. Ir. — Včeraj je prišlo tu zopet do hudih spopadov med katoličani in protestanti, ko so zadnji slavili obletnico zmage nad zadnjim katoliškim kraljem Jakobom II., ki se je z utrditvijo na Irskem hotel vrniti na britanski prestol, pa ni uspel.
Oblasti so protestantom dovolile parado, pa zbrale v mestu močne policijske oddelke, da bi preprečile izgrede. Do teh je kljub temu prišlo, ko je začelo leteti kamenje na korakajoče v sprevodu in so ti napad vračali. Kakih 300 ljudi je bilo v spopadih ranjenih, med njimi tudi večje število policije.,
Nemiri, izgredi in spopadi se ponavljajo po raznih krajih Severne Irske vse od lanskega oktobra, ko so katoličani začeli odločno zahtevati enakopravnost pri dodeljevanju stanovanj in služb ter enako pravico pri krajevnih volitvah, kot jo imajo pri volitvah v londonski parlament. Protestanti, ki predstavljajo v Severni Irski dve tretjini prebivalstva, k a t o ličanom enakosti nočejo priznati. V tem je vzrok nezadovoljstva in ponovnih izgredov, demonstracij in spopadov. Obe skupini postajata iz dneva v dan zagrizenejši in ta zagrizenost prihaja že v pravo sovraštvo.
Agrarna reforma v Južnem Vietnamu še vedno lepa
SAIGON, J. Viet. — Saigonski režim je zopet napravil načrt za agrarno reformo. Program predvideva, da naj pol milijona najemnikov dobi v last skupaj 2.5 milijona akrov zemlje, primerne za pridelovanje riža. Za izvedbo načrta je treba dobiti o-koli $400 milijonov.
Tega denarji saigonska vlada nima, zato ga želi dobiti iz Wa-shingtona. Tam pravijo, da več kot $200 milijonov ne bodo dali. Vsa zadeva je spočeta šele na papirju. Treba je namreč, da vlada ZDA pridobi Kongres za izredno podporo v prid agrarni reformi. Izvajanje reforme bi pa trajalo 3 leta.
Danes dan astronavtov
Astronavti Armstrong* Aldrin in Collins so imeli včeraj tiskovno konferenco, danes dopoldne bo njim v čast velika parada v New Yorku, popoldne v Chicagu, zvečer pa slavnostna večerja s predsednikom ZDA, člani Kongresa, guvernerji in zastopniki tujih držav. Amerika hoče svojim junakom vesolja izkazati čast in jim dati priznanje.	■ V Wj 11
HOUSTON, Tex. — Astronavti so v ponedeljek zapustili karanteno, ko so zdravniki dognali, da nimajo nobene “lunske bolezni”, s katero bi mogli okužjiti zemljane. Včeraj so na tiskovni konferenci govorili o svojih skušnjah in vtisih. Armstrong je dejal, da se je na Lunini površini kar prijetno počutil. Z Aldrinom sta se počutila tam kot o-troka v slaščičarni, pred katerima je vse polno raznih vabljivih stvari, pa morata omejiti svojo izbiro le na določeno število in imata za to izbiro tudi skrajno omejen čas. Na Luni sta se astronavta počutila prijetno tudi zaradi težnosti, ki jo na poletu skozi vesolje astronavti niso čutili. Prav zaradi tega dobrega občutja sta se odločila po pristanku stopiti takoj na Lunino površino, namesto da bi počivala, kot je bilo prvotno določeno Ko sta se Armstrong in Al-
drin odločila za vrnitev v “Orla”, sta imela še polovico kisika in skoraj polovico vode neporabljene. Lahko bi torej ostala izven lunskega vozila nekaj dalj časa, pa nista bila gotova, koliko časa bosta rabila za vrnitev v lunsko vozilo in njegovo polnitev z zrakom. Ko sta bila v “Orlu”, je dejal Aldrin, da jima je bilo hladno, ker sta zasenčila okna svojega vozila pred močnimi sončnimi žarki.
Collins, ki je vodil matično vesoljsko ladjo “Kolumbijo”, je dejal, da sta se mu Armstrong in Aldrin v “Orlu” bližala kot po železniški progi in šele tedaj je dobil občutek, da bo cela odprava uspela.
Priznanje zmagovalcem vesolja
Danes dopoldne ob desetih se bo začela v mestu New Yorku velika parada, kot jih prireja to mesto samo svojim najslavnejšim sinovom. Take parade je bil deležen C. Lindberg, ko je preletel kot prvi Atlantik, take parade je bil deležen gen. Eisenhower po zmagi v drugi svetovni vojni, gen. McArthur, pa tudi astronavt J. Glenn, ko je kot prvi Amerikanec zakrožil v ve-
Ali naj ima Pentagon svojo lastno zunanjo politiko?
CLEVELAND, O. — Senator Fulbright ima večkrat ideje, ki se človek z njimi ne strinja; priznati se mu pa mora, da je dosleden. Prizna svoje lastne napake in se trudi, da bi se iz njih kaj naučil. Tako je na primer 1. 1965 preveč verjel poročilom zvezne vlade o drugem napadu vietnamskih bojnih čolnov na naše rušilce v Tonkinškem zalivu. Zato je glasoval za znano tonkinško resolucijo, ki je dala Johnsonu pooblastilo, da lahko po svoje vodi vojskovanje v Južnem Vietnamu. Posledice tega vojskovanja niso ravno razveseljive. Zato je Fulbright dosledno začel napadati verodostojnost tistih vladnih izjav, ki so se mu zdele sumljive. Vzel je na piko posebno Pentagon in pri tem imel uspeh. S svojim vrtanjem je na primer preprečil tako obnovo obrambne pogodbe s Španijo, ki bi bila po godu Pentagonu. Prvotno besedilo pogodbe so sestavili v Pentagonu in niso hoteli priti z njim na dan, toda Fulbright je vztrajal in zmagal.
Končno pogodbo je sklenilo državno tajništvo in ne Pentagon.
Fulbright je sedaj odkril, da se je nekaj podobnega vršilo tudi na Tajskem. Na naših oporiščih na Tajskem se sedaj nahaja že 48,000 vojakov. Na kakšni osnovi? Načelno osnovo daje znana pogodba SEATO, podrobni dogovori pa urejajo praktično izvajanje pogodbe. Kdo sklepa te podrobne dogovore? Človek bi mislil, da je ta posel za državno tajništvo. Pokazalo se je, da je vsaj en — in pri tem zelo važen dogovor — sklenil kar Pentagon in da ga skriva kot nekaj posebno zaupnega kar v svojih arhivih. Tudi to je prišlo Ful-brightu na uho. Obrnil se je za prepis pogodbe na državno tajništvo, od tam pa dobil odgovor, kje se pogodba nahaja in da bo senator dobil samo poročilo o vsebini pogodbe ne pa prepisa pogodbe! Po domače se temu pravi, da sme Pentagon imeti tajne pogodbe s tujimi državami kar sam zase, dasiravno to spada v pristojnost državnega tajništva.
Spor med Fulbrightom in državnim tajnikom Rogersom ne bi postal tako važen, ako ne bi bil med tem sam Nixon v Bangkoku in tam izjavil, “da bodo Združene države ponosno stale na strani Tajske, naj bo Tajska ogrožena od zunaj ali od znotraj. Nixo-nova izjava tako odkriva, da je naša dežela obvezana, da varuje Tajsko tudi pred “notranjim sovražnikom”, to je pred komunisti. Zato je tem bolj potrebno, da javnost preko senatorja Fulbrighta zve čim preje o pravi vsebini v temo zavite pogodbe naše dežele s Tajsko.
To je tem bolj potrebno, ker se Ho Či Minh pripravlja na novo fazo “osvobodine” vojne v južnovzhodni Aziji. Zadnje čase se namreč opaža, da so partizanska gibanja v Laosu in na Tajskem, pa tudi v Burmi, zopet v razmahu. Poleg tega je Ho Či Minh poživil vohunsko službo ne samo v Južnem Vietnamu, ampak tudi v Laosu, na Tajskem in v Burmi. To je precej zanesljivo znamenje, da komunisti tam nekaj pripravljajo.
Rdeči so postali silno samo-
zavestni. Tisti trije naši vojaki, ki so se pred par dnevi vrnili iz ujetništva pri vietnamskih partizanih, so namreč povedali, da v Severnem Vietnamu vlada splošno prepričanje, da je zmaga že dobljena. Ni še sicer “popolna”, toda treba je le počakati kratek čas, pa bo tudi to doseženo. Tako so ujetnikom govorili ne samo Hočiminhovi sodelavci, to so jim pripovedovali tudi ljudje z ulice. Seve--da lahko razlagamo ta pojav vsaj za silo z uspešnim delom komunistične propagande, toda tudi propaganda mora imeti nekaj podlage. Ker smo to premalo vpoštevali, nismo velikokrat pripisovali pravega pomena raznim političnim pojavom v Severnem Vietnamu, naravno v našo škodo.
Zadeva s pogodbo s Tajsko mora biti čim prej razčiščena. Ni namreč mogoče odobravati isti hip umika naših čet iz Južnega Vietnama, obenem pa nič vedeti o tem, počemu naj na Tajskem ostane še naprej kar 48,000 naših vojakov. Torej počemu?
solju okoli Zemlje in se na to srečno vrnil.
Astronavti Armstrong, Aldrin in Collins bodo po slavnostni paradi v New Yorku poleteli popoldne na slično parado v Chicago, zvečer pa bodo na slavnostni večerju predsednika Ni-xona in kakih 1600 odličmh gostov iz vse dežele in zastopnikov velikega števila tujih držav slavnostni gostje.
Polet na Luno in srečna vrnitev od tam je res čudovit uspeh človekove znanosti in tehnike, je pa tudi sad poguma in skrbne vaje samih astronavtov. Brez njihovega poguma, pripravljenosti in tveganja odprave ne bi bilo mogoče izvesti. Za to zasluzijo tudi posebno osebno priznanje kot junaki vesolja.
Iz Clevelanda in okolice
Pozdravi iz Slovenije—
Rojakinja Mary Hudolin, ki je pred časom odšla v Slovenijo, pošilja od tam s Travne gore pozdrave svojim prijateljem in znancem.
Ne pozabite na vpis v volivni imenik!—
Danes je v posameznih vardah možen vpis v volivni imenik za one, ki so se selili ali pa so šele postali polnoletni, oziroma državljani. Vpisni uradi so odprti od 10. dop. do 2. pop. in od 4. pop. Jo 9. zv.!
V ČSR 78% prebivalstva ni zadovoljno z javnim
obveščanjem
PRAGA, ČSR. — V nekaterih vprašanjih obstoji še vedno svoboda. Tako so nedavno izvedli Dovraševanje javnosti glede pri-nernosti javnih občil in objav-veščanja javnosti od strani vlade.	<1
Kar 78% povprašanih je izjavilo, da niso zadovoljni z načinom in obsegom obveščevanja )d strani vlade.
Za obrambo domovine naj bo dobra ribja hrana?
HONG KONG. — Ribiči v vzhodni Aziji imajo sedaj dobre čase. Lahko prodajajo tudi ribe slabše vrste. Res dobijo zanje nižje cene, toda zaslužek je pa le. Kupec za take ribe je sovjetska vojaška uprava. Rabi namreč ribe kot ceneno hrano za svoje vojake v Sibiriji.
Ruski načrt ni ravno slab. Sibirska železnica je preobložena z vojaškimi transporti, hrana za divizije se pa da kupiti tudi v vzhodni Aziji. Ako je pri tem še cenena, je pa tudi dobro. Le ruski vojaki ne bodo razumeli, zakaj morajo v Sibiriji jesti ribe slabih vrst.
Letos bo obiskalo Evropo 2.3 milijone Amerikancev
WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo sodi na temelju izdanih potnih listov, da bo v letošnjem letu obiskalo predele Evrope okoli 2.3 milijone A-meričanov, kakih 300,000 več kot lani.
Pri potovanju v Evropo se A-merikanci poslužujejo pretežno letal, rednih in izrednih. Tako bo samo Air France v posebnih “najetih” letih p r e p e 1 j ala v Francijo iz ZDA in nazaj sem 46,000 potnikov.
Na Kubi ni sadja in sočivja
WASHINGTON, D.C. — V diplomatskih krogih krožijo vesti, da je v Havani tako težko priti do sadja in sočivja, da so neka-vera poslaništva začela gojiti zelenjavo in sočivje za lastne potre De na svojih vrtovih.
Astronavt F. Borman pojde v politiko?
HOUSTON, Tex. — Tu so začeli ugibati o političnih načrtih astronavta polk. Franka Bor-mana, poveljnika vesoljske lad je Apollo 8, ki je za zadnji Božič krožila okoli Lune.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Po obsežnih in ostrih spopadih včeraj je nastopilo v Južnem Vietnamu zopet zatišje. Včeraj so rdeči izvedli skupno 137 napadov na razna mesta in vojaške postojanke ter se pri tem zagrizeno borili zlasti na področju severozahodno od Saigona proti meji Kambodže. V bojih so imeli rdeči okoli 1500 mrtvih', Amerikanci preko 100, Južni Vietnamci pa še nekaj več. Danes je nastopila skoraj polna tišina. Rdeči so streljali le na 28 postojank.
SAN CLEMENTE, Calif. — Danes bo predsednik Nixon poslal Kongresu, ki sicer nastopa počitnice, svoj načrt o delitvi davčnih dohodkov zvezne vlade z državami.
NEW BEDFORD, Mass. — Okrožni javni tožilec E. Dinis je zaprosil sodišče v Pennsylva-niji za izkop in podroben zdravniški pregled trupla Mary Jo Kopechne, ki je 18. julija letos utonila, ko se je prevrnil v morje avtomobil, v katerem se je peljala s sen. E. M. Kennedyjem z domače zabave na Chappaquiddick otoku.
BUKAREŠTA, Rom. — Danes je bil zaključen kongres Komunistične partije Romunije, ki je ponovno izvolil za vodnika partije N. Ceausescuja in izpustil iz partijskega prezi-dija zadnja dva prosovjetska partijska vodnika.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Danes popoldne se bo na zahtevo Libanona sestal Varnostni svet ZN na razpravo o izraelskih letalskih napadih na libanonsko ozemlje Hermona. Libanon trdi, da so izraelska letala napadla tam z napalmom civilno prebivalstvo, Izrael pa to zavrača in izjavalja, da je napad veljal le gverilskim taboriščem.
Ameriška Domovina
-flrlVl'K «/ I<- \ I%1—■iori'11
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
It Združene države:
t (16.00 na leto; (8.00 za pol leta; (5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: t (18.00 na leto; (9.00 za pol leta; (5.50 za 3 mesece Petkova izdaja (5.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United States:
(16.00 per year; (8.00 for 6 months; (5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
(18.00 per year; (9.00 for 6 months; (5.50 for 3 months Friday edition (5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No7l54 Weds., Aug. 13, 1969
Italijanska politična kriza
Vladna kriza, ki je vrgla zadnjo redno koalicijsko vlado iz sedla, je na pol rešena. Vsi so upali, da bo obnovljena na nek način koalicija levega centra: krščanske demokracije in obeh socijalističnih strank, nekdanje Nennijeve in nekdanje Saragatove. Nennijevo vodi sedaj de Martino, Saragatovo pa Tanassi. To je prvi vidni znak, da se v italijanski politiki poslavljajo od aktivnega dela stari politiki, ki so igrali svojo veliko vlogo takoj po zadnji svetovni vojni. Le tako sta postali imeni Nenni in Saragat mednarodno znani, kar sta pa tudi oba politika zaslužila. Brez njihovega aktivnega poseganja v politiko bi bila Italija doživela veliko več in veliko težjih kriz, kot jih je v zadnjih 25 letih. V tem oziru sta svoji domovini koristila prav toliko kot znani krščansko-demokratski voditelj De Gašperi.
Vse to je sedaj zgodovina. Tudi za Italijo so nastopili novi časi, ki jim stranke niso zmeraj dorastle. Od tod izvira tudi sedanja kriza.
Pri prejšnjih krizah se je italijansko politično življenje zmeraj zaustavilo, kadar so se posamezni voditelji krščanske demokracije tako sprli med seboj, da niso nikomur trajno zaupali vodstva stranke. Stranko je formalno vodilo kolektivno vodstvo, ako smemo rabiti ta izraz, ki pa ni poznalo zmeraj kolektivne politične volje. Vsak voditelj je rad potegnil na svoje in s tem ogrožal sistem koalicijskih vlad. Krščanska demokratska stranka je namreč tako obsežna, da so v njej vsi stanovi in vsi poklici, ki pa v praktičnem življenju ne poznajo zmeraj potrebne sloge in požrtvovalnosti. Posebno konservativni del stranke je le pre-rad gledal na svoje koristi, s čemur naravno strankini “levičarji” niso bili zadovoljni. Pa so v trenutkih, ko je bila kriza v stranki na vrhu, pritisnile zakulisne sile in pomagale zakrpati strankarsko disciplino in slogo. To je obvarovalo stranko, da se ni že davno razcepila v posamezne večje frakcije. Ta okolnost je velikokrat tudi prihranila Italiji politične krize.
Tako je stanje na desnici italijanske politike. Sicer so tam še male stranke, ki so dobro organizirane in imajo prebrisane glave za voditelje, toda nimajo za seboj dosti volivcev. Za na desni strani italijanske politike še zmeraj prevladujeta vpliv in vodstvo krščanske demokracije.
Cisto drugačen je položaj na levi strani italijanske politike. Tam prevladujejo komunisti, ki imajo povprečno vsakega četrtega volivca na svoji strani. So tako dobro organizirani, da jih ni zmlela niti dolga doba opozicije. Prav narobe: komunisti so postali pribežališče vseh nezadovoljnih italijanskih volivcev. Njihove kandidate volijo volivci, ki bi v normalnih razmerah na komunizem niti ne mislili.
Tako bi logično morali komunisti voditi italijansko levico. Dejansko so jo tako dolgo, dokler so bili “prijateljsko povezani” z Nennijevimi sbcijalisti. Nennijevim socijali-stom je ta povezanost zagotovila kolikor toliko politično varnost na voliščih. So lahko računali, da jim komunisti ne bodo pri volitvah hodili v zelje. Zato je na račun komunistične dobrohotnosti bil izvoljen v parlament marsikateri Nennijev kandidat. Nennijeva stranka se je torej dobro počutila “na terenu”, zato se pa ni tako dobro počutila v parlamentu. Tam je morala plačevati svoje prijateljstvo s komunisti z opozicijo. Jesti kruh opozicije je grenka stvar, to vedo vsi politiki vsega sveta.
Kdo bi torej zameril Nenniju, da se je podal na pot koalicije s krščanskimi demokrati. Do koalicije je prišlo pred 6 leti in obe koalicijski stranki sta pri tem dobro odrezali vsaj v parlamentu. Nennijevi socijalisti so se pri tem že toliko odmaknili od komunistov, da so se lahko pobotali s Saragatovimi socijalisti in ustanovili skupno stranko. Tako so tudi Saragatovi pristaši bili deležni vseh dobrot koalicijskega režima.
Na svetu je že vse tako urejeno, da je treba vsako stvar plačati. Tudi socijalisti so dobrote koalicije morali plačati pri zadnjih parlamentarnih volitvah. Tam so bili oni, ki so največ zgubili na voliščih, potem pa tudi v parlamentu. Takrat se je začela vladna kriza. Začasno je bila zakrpana z Rumorjevo vlado. Sedaj je izbruhnila na novo. Povod zanjo so dale razmere v socijalističnih vrstah. Tam se je položaj spreminjal takole:
Nennijevi socijalisti, ki jih vodi De Martino, so prišli do prepričanja, da jih bodo komunisti počasi razgrizli, ako se ne pobotajo z njimi. Nenni sam ni tega mnenja, toda bil je preglasovan, zapustil je stranko in politiko na način, ki ga ni nihče pričakoval. Lahko se zgodi, da bo njegovim so-cijalistom še žal, da so svojega voditelja tako postavili na cesto. Ko so Saragatovi socijalisti, ki jih vodi Tanassi, to videli, so zapustili skupno socijalistično stranko in obnovili svojo prejšnjo. Njihovi ministri so odstopili in dali povod za sedanjo krizo.
To krizo je začel reševati bivši predsednik Rumor. Politiki s Saragatom vred so računali, da bo Rumor mogel obnoviti dosedanjo koalicijo, le imena ministrov bi se spremenila. Pa so Nennijevi kot Saragatovi socijalisti vztrajali na svojih stališčih, niso hoteli za nobeno ceno takoj v vlado. Za “pozneje” so si pridržali svobodne roke. Potemtakem ni Rumorju preostalo drugega, kot da sestavi manjšinsko vlado, ki bo navezana na prijateljsko podporo socijalističnih strank in republikancev, kolikor bo taka pomoč potrebna.
To je tista rešitev krize, ki so jo vsi smatrali že prvi dan krize za najslabšo. In tudi je. Socijalistični stranki obeh vrst sta sicer obljubili podporo, toda kdo ve, ali bodo pristaši obeh strank res tako disciplinirani, da bodo ubogali svoje voditelje. Prezreti ne smemo namreč novega položaja.
Sedanja vlada je začasna. Ako ne bodo šli socijalisti v doglednem času vanjo, bodo razpisane nove volitve. Na novih volitvah so najbolj zainteresirani komunisti, ker u-pajo, da bodo spravili v parlament še več svojih poslancev in senatorjev. Morda imajo prav. Vse druge stranke se volitev bojijo, saj nobena ne ve, kako bo pri njih odrezala. Za socijaliste so volitve še posebna nevarnost. Komunisti bodo namreč s posebno pozornostjo pazili, kako glasujejo socijalistični poslanci pri vsakem glasovanju. Kadarkoli bodo videli, da socijalisti glasujejo za zakone, ki niso, revirno, ljudskim množicam v korist, bodo udarili z velikim loparjem po svojih nasprotnikih. Tega se socijalistični poslanci najbolj bojijo.
BESEDA IZ NARODA
Waukegan, 111. — Rojakinja z McAllister Avenue me je zadnjič ustavila pred narodnim hramom na Deseti cesti in me vprašala, zakaj se boj in bolj poredkoma oglašam. Pojasnil sem ji, da ni nič tako posebnega, saj drugega letos nimamo kakor dež, pa dež, dan za dnevom. Dež je pa moker pri nas, kakor drugod, to vedo pa tudi po drugih krajih.
Ta mladi so zaposleni, delajo tod okrog, nekateri po okolici in celo v veliki Chicago se vozijo na delo. Ta stari, ki dihamo na penzijonu, pa posedamo doma, včasih v našem narodnem hramu, modrujemo in razpravljamo o tem in onem, kako bo čez čas in kam bodo nas časi pripeljali.
Največ govorimo seveda o politiki. Ta je pa čudna.
* KAJ JE NAS PRIVEDLO v take čudne razmere? — je zadnjič vprašal rojak iz waukegan-ske Jugoslavije, ko smo se pogovarjali v narodnem hramu.
Mladi rojak, ki z nami večkrat kaj razpravlja, je na to vprašanje odgovoril:
“Kaj? Stare politike nekaj, nekaj pa vedno nastajajoče nove politike. Dolgo časa pred zadnjima svetovnima vojnama so vodili mednarodno svetovno politiko Angleži, Francozi in Nemci. Prva dva sta izkoriščala kolonije in zaostala plemena in rodove po svetu. Ko so pa novi časi, moderna tehnika v občevanju, o b r a tovanjih, potovanjih itd. začeli razmere spreminjati in ko so zhaven še nove razmere miselnosti začele voditi mase, se ie seveda vse spremenilo. Angleži in Francozi so začeli spoznavati, da jim bodo novi časi vzeli iz rok moč in vpliv nad svetom in začeli so se umikati iz kolonij. To posebno po zadnji svetovni vojni. Ostala sta pa le dva orjaka, ki sta zmagala nad fašizmom in nacizmom in to so naše ZDA in Sovjetska zveza. Zadnja je nevarna, ker jo vodi k o m u n i z e m. Med orjakoma ZDA in Rusijo je nastal plot, ki deli svet v dva politična dela. Komunisti bi radi, da bi bilo vse po njihovem, da bi imeli komando nad vsem, nad gospodarstvom, politiko, kulturo in sploh nad vsem. Komunizem ne pozna ne privatne, ne osebne, ne družbene demokracije ali svobode. Njihova stroga diktatura odloča o vsem, kamor sega njen vpliv.
V takem neznosnem vzdušju
demokratičen in svobodoljuben človek ne more dihati. V ZDA in po zapadni Evropi take poli tične sisteme odklanjamo, pa tu di zaustavljamo prodiranje, raz-širjevanje in vsiljevanje ražnih njihovih radikalnih miselnosti med nas. Branimo svoje, brani' mo one, katerim smo gospodarsko pomagali s posojili in drugače. Če oni propadejo, bodo propadla naša posojila, naše investicije v njihova gospodarstva itd. Zraven pride v poštev še naša trgovina, dobava raznih surovin itd. Vse to pove, da ne moremo držati rok križem in mirno gledati, kako bi komunizem rušil in uničeval naš ugled in vpliv v svetu.
Tako smo vsak na svoji strani plota. Komunisti pa z vsemi mogočimi propagadami silijo skozi plot, ki nas deli. Kjerkoli se jim odpre kaka politična špranja, že silijo skozi njo v naše domene tu in tam. Hočejo zase Azijo, Afriko in celo v Latinsko Ameriko silijo. To tajno po svojih načrtih seveda.
To so vzroki, zakaj naši fantje služijo vse okrog po svetu kot čuvarji naše demokracije. Ta, taka ali taka, demokracija je, v njej se lahko vsaj svobodno di ha, kar se pod komunizmom ne more.
Mladi rojak je kar prav razložil, zakaj obstoji plot med ZDA in komunnistično SZ.
* KAKO GLEDA JAVNOST NA NIXONA? — Predsedniška čast je v teh sitnih političnih časih bolj kisla. Vsem ustrezati se še v najboljših časih ne da — kaj naj se pričakuje v teh ozi rih šele v sedanjih časih? Doma imamo sitne probleme. Inflacija narašča — z ostrostjo bi se jo ustavilo. A izgleda, da administracija jo ne skuša ustaviti. Le govori o tem. Prepušča pa rešitev javnosti sami. Noče se zameriti ne korporacijam, ki navijajo cene, ne unijam, ki zahtevajo radi tega vedno višje plače. Brez kontrole vozijo oboji, vsak po svoje in to napihuje cene.
Kljub vsem sitnostim v omenjenih ozirih pa zgleda, da javnost vseeno gleda na Nixona bolj prijazno, kakor je gledala na Johnsona. Ni s tem rečeno, da je z Nixonom popolnoma zadovoljna. V mnogih krogih pred-bacivajo, da je vse preveč tih, v nekaterih ozirih skoro kakor v Coolidgevih časih. Unije in mali ljudje pričakujejo, da se bo o-glasil proti unijam. Doslej se ni dosti ali skoro nič ne proti enim ne drugim. Daši so to težke javne zadeve, se o njih le govori tu in tam, ne stori se pa nič. Češ, težave bodo same odprle oči tistim. ki jih povzročajo. To je nekako staro kvekersko geslo. Konservativnim krogom to uga ja, dokler jih to ne začne ščipa-ti.
Bivšega predsednika Johnsona se je pa javnost naveličala. Naprej in naprej je govoril in Dosegal v gospodarske in socialne zadeve tako, da je nekaterim ugajalo, mnogim pa ne. Naglase vanj e civilnih pravic in drugih političnih sanjarij je postala javnost kar nekam sita. Zato so volitve izpadle, kakor so, in dale ZDA Nixona za predsednika.
Tudi v mednarodnih odnoša-jih in politiki ni imel Johnson posebne sreče. DeGaullovo Francijo si je odtujil. Tudi drugod so z dvomi gledali nanj.
Nixon skuša to zdaj počasi nekako ublažiti. Obiskal je že par prestolnic, opazuje, proučuje in napoveduje nadaljne obiske. Dela pa previdno, tiho in ne objavlja načrtov. Rad bi napravil umik iz mnogih sitnosti, v katere so ZDA zašle po zadnji svetovni vojni, a to se ne da kar tako. Vsaj naenkrat ne. V vse smo preveč zapleteni gospodarsko in politično.
Na splošno pa kakor že omenjeno gleda javnost na Nixona bolj zadovoljno, kakor je gledala zadnje leto na Johnsona. U-gaja jim, da se preveč ne vtika v te in one lokalne in druge sit nosti, ampak jih bolj prepušča reševanju posameznih držav Njegovo geslo je, kakor zgleda, počasi pa previdno naprej.
Da bi le uspel in da bi to Vo dilo v srečnejšo bodočnost!
Vrhepšk Tine
Triglav v Milwaukee ju vabi na športni dan
MILWAUKEE, Wis. — Slovensko kulturno društvo Triglav prijateljsko vabi vse Slovence od blizu in daleč na svoj redni športni dan, združen piknikom. Kakor vsako Ipto se bo tudi letos mladina pomerila v športu. Kaj je lepšega, kakor biti mlad športnik. Naš park je spet pridobil — le pridite pogledat, kaj so pridni Triglavani doprinesli to poletje k napredku.
Znano je, da kuhinja vedno ustreza razvajenim gostom z dobro pripravljeno in okusno hrano. Tako bo tudi s pijačo — v‘se za vse. Perkovi godci bodo skrbeli za poskočno glasbo, da bo veselje čim lepše. Prepričan sem, da se bo vsak, ki bere te-le vrstice, odločil, da pride na naš športni dan in piknik v nedeljo, 17. avgusta v naš lepo urejen Triglavski park ob Hwy 36 — Town of Norway, Wis.
Le pridite, saj se imamo vedno dosti pogovoriti. Na svidenje — pa za gotovo!
Frank Rozina, tajnik
Kutnar in slepa Darinka zdaj iskreno zahvaljujeta za veliko Domoč.
19. julija je bil vroč sobotni dan, ko smo precej nad šmihe-om visoko nad kanjonom Krke pri Žužemberku poiskali Kutnar jeva hišo. Domov nas je popeljal gospodar, ki smo ga srečali malo pred vasico, in nato njim vred stopili v kmečki dom. Mama je pripeljala 16-letno slepo Darinko na klop pred široko pečjo; dali smo si roke in pogovor je stekel kot med starimi znanci. Tudi tri punčke gospe Olge Mauser — Darinka, Silva in Irenca — so dale roko nesrečni deklici, njena mama pa nam je povedala življenjsko zgodbo nesrečnega otroka, ki je zbolel za otroško ohromelostjo še kot dojenček.
Gospa Olga Mauser je povedala očetu in materi, kako so a-meriški’ rojaki zbrali 300 dolarjev za slepo Darinko. Njena želja in želja vseh darovalcev je, naj bi zbrani denar uporabili predvsem za šolanje slepe deklice, in če je le mogoče, tudi za njeno zdravstveno oskrbo. Ni izključena možnost, da bi deklici vrnili vid, če njeni očesni živci zaradi bolezni morda le še niso načeti ali uničeni. 300 dolarjev je prevzel urednik Dolenjskega lista; dolžan je skrbeti, da bo darilo izkoriščeno, predvsem za zdravljenje in šolanje invalidnega dekleta.
Darinka nam je nato zapela s prav lepim glasom več narodnih pesmi, da se je njeni mami oko kar zarosilo. Na mizi ima gramofon, precej plošč in podarjeni tranzistorski sprejemnik, ki so zanj zbrali in ji ga podarili naši bralci, o čemer smo pred meseci že pisali. Mama je pokazala tudi novo posteljno perilo in nove
j enim denarjem. Pokazala je tudi hranilno knjižico, v kateri ima Darinka nekaj nad 124,000 Sdin. Videli smo, da so starši od pomladi do zdaj kar štirikrat vložili denar na to knjižico, nič še niso iz nje dvignili.
Razšli smo se z obljubo, da bo urednik našega lista o vsem obvestil Center za socialno delo v Novem mestu, kakor tudi socialno komisijo pri krajevni skupnosti v Žužemberku. Vsekakor bo treba z Darinko Kutnar najprej na specialni pregled na o-česno kliniko v Ljubljani, saj dekle večkrat trdi, da “vidi lučko pred seboj”. Utegne se le zgoditi, da bi ji zdravniki vid morda še vrnili. Seveda bi bili pripravljeni rojaki v ZDA in Kanadi potem verjetno zbrati šc kaj več.
Po obisku smo o zadevi obvestili Centerf za socialno delo v Novem mestu, v blagajni našega lista pa ima Darinka novo hranilno knjižico, v kateri je zamenjanih 300 dolarjev (zanje smo dobili 369,490 Sdinarjev). Trojčkom namenjenih 25 dolarjev smo v DBH prav tako zamenjali za 30,940 Sdinarjev; dobili so jih:
Korenetovi trojčki na hranilno knjižico 10,310 Sdinarjev, Plutovi trojčki v Novem mestu 10,310 Sdinarjev, na Črnomlju pa je prav tako dobilo za Hudo-rovčeve trojčke 10,320 Sdinarjev. — Darila so torej razdeljena, v kratkem pa bomo objavili tudi seznam vseh rojakov v ZDA in Kanadi, ki so prispevali za slepo Darinko in naše dolenjske trojčke.
Družina Kutnar se vsem neznanim darovalcem toplo zahvaljuje za njihovo velikodušnost, mi pa bomo od časa do časa po-
posteljne vložke, kar vse so ku- ročali, kako bo z Darinkinim pili deklici z zbranim in podar- zdravjem, šolanjem in oskrbo.
Bo Darinka še kdaj videla?
CLEVELAND, O. — “Dolenjski list” je 31. julija letos prinesel pod gornjim naslovom daljše poročilo o Darinki Kutnar iz Šmihela pri Žužemberku, za katero so rojaki iz ZDA in Kanadi zbrali $300, da bi ji nekaj olepšali in ji olajšali življenje, ki ga preživlja v temi, ker ji je bolezen v rani mladosti vzela vid.
Nekoliko skrajšano poročilo objavljamo, ker bo brez dvoma zanimalo vse, ki so za slepo deklico v starem kraju darovali.
* * *
Poročali smo že, da je naša rojakinja gospa Olga Mauser iz C 1 e v e 1 a n da (ZDA), doma iz Svržakov nad Metliko, 19. julija obiskala družino slepe Darinke Kutnar v Šmihelu nad Žužemberkom. Za invalidno deklico je prinesla 300 dolarjev, razen tega pa še 25 dolarjev za trojčke treh družin na Dolenjskem. Denar za slepo deklico so zbrale med slovenskimi rojaki v ZDA in Kana-^slal
di gospe Milena Dovič (doma iz Rosalnic v Beli krajini), Cilka Šubelj, ki je bila rojena v Toma-
čevem pri Ljubljani, in Olga za ta namen ustanovljen na ka-
Sodelujmo pri zbiranju gradiva za zgodovin? slovenskih naseljencev po širni kmnkl
zbirati vse kopije AD in druge publikacije, ki bi take informacije izdale. Torej, tudi vi “stari” pionirji, pojdite na plan, ter skupno s študenti prispevajte, kolikor pač vsak more po svoje, da se gornje napravi. Da citiram g. Jacoba Strekala z dne 4. avgusta letos v AD: “Zelo primerno bi bilo zabeležiti v večjem obsegu vse dosege v prizadevanjih naših prednikov, kateri so vse časti vredni za njih prispevek družbenosti. Veliko so prispevali h kulturni in delavski panogi in njih prizadevanja so pomagala k veličini Amerike.” Popolnoma soglašam s tem.
Priporočal bi še vsem slovenskim profesorjem v višjih šolah in na univerzah, ki učijo zgodovino, sociologijo, lingvistiko, slavistiko, umetnost ter podobne humanistične vede, pa tudi one, ki učijo kemijo, fiziko in inženirstvo, da bi svojim študentom priporočali kot ‘posebni projekt’ ali pa “extra kredit”, da' bi si vzeli čas in prispevali k zbira-nju podatkov za gornje omenjeno zgodovino (preteklo in sedanjo) vseh slovenskih naseljencev in potomcev. Vsak študent bi potem napisal “term paper” ali “research paper” ter bi za to dobil “credit” od svoje šole ali univerze. Torej, gospodje profesorji, pomislite malo o tem ter stvar izvedite v realnost!
Ker imajo slovenski študentje v Sloveniji navadno premalo sredstev, da bi na svojo roko prišli sem, bi lahko razni Slovenci in slovenski pionirji, ki jim je to mogoče in ki so voljni vzeti čas za to vseslovensko zadevo, povabili take študente k sebi za poletje in jim ali plačali vožnjo vsaj deloma ali pa bi študentje lahko pri njih zastonj živeli, medtem pa zbirali podatke. Posebno dobro bi bilo to za one, ki ste v pokoju, in ki bi
CLEVELAND, O. — Uvodnik v Ameriški Domovini 24. julija letos je sprožil idejo, naj bi visokošolski in univerzitetni štu--dentje porabili počitnice in del prostega časa, da bi šli v goste k raznim slovenskim naselbinam in posameznim pionirjem po širni Ameriki ter zbirali podatke in gradivo za eventualno popolno zgodovino slovenskih naseljencev po ZDA, Kanadi in Mehiki. Podobno bi veljalo za Južno Ameriko in druge države po svetu, kjer so se Slovenci kolikor toliko ustalili v večjem številu, tako na primer v Avstraliji, Zahodni Nemčiji, Franciji in Belgiji.
Ideologije bodo prišle in zopet odšle; ostali bodo vedno le oni “večni principi”, ki veljajo že od začetka človeštva. Ostalo bo tudi slovenstvo in slovenski narod. V tem smislu torej lahko vsak, ki slovensko čuti in je slovenskega porekla, ali pa, ki se za slovenstvo zanima, sodeluje pri tem nadvse važnem projektu z vsemi, ki enako čutijo po vsem svetu, torej tudi doma v Sloveniji. “Vsi smo najprej Slovenci, šele potem smo kaj drugega,” kakor je dr. Valentin Meršol nedavno napisal.
Članek g. Jacoba Strekala o prvi slovenski livarni v Clevelandu, ki je izšel v AD 4. avgusta, je dodal še eno idejo: Kaj ko bi “stari” pionirji, ki se še spomnijo mnogo let nazaj, podobno kaj napisali o drugih slovenskih podjetjih in aktivnostih vsak v lastnem okrožju svojega življenja. Gotovo bi AD marsikaterega takih člankov priobčila, drugače pa bi vsaj vsak pionir, ki more, zbiral podatke. Ko bi imel dovolj zbranih, bi jih po-(potem, ko je naredil več
kopij) v Ljubljano ter v center za zgodovino slovenskih naseljencev v Ameriki, ki naj bi bil
vam bilo par mesecev poživlje-Mauser. Zbiranja pomoči so se kem centralnem mestu v Ame- nih v zavesti, da delate nekaj lotile s pomočjo bralcev “Arne- riki, pa imel zbiralne podružni- dobrega za narod, za staro domovino ter za našo ljubo Ame-
riške Domovine”, di prek našega
katerim se tu- ce na več drugih mestih. Na lista družina vsak način bi več oseb moralo
(Dalje na 3. strani)
ALOJZIJ REMEC:

VELIKI PUNT

Ko je odzvonilo, je Grozd dejal Križniču: “Veš, Matija, odpraviti se bo treba! Kar nas je Tolmincev, poj demo ob eni. Ali si že nakupil, kar si mislil?”
“Kupil sem nekaj mernikov Pšenice in malo soli. Drugega ’te potrebujem.”
“Stopiva malo k Trti, da poko-s’va. Saj imaš tudi ti tam konja?”
“Seveda!”
Odšla sta s trga, po katerem Ja že ponehaval šum, v eno iz-teed gostiln, ki so bile take kakor dandanes, le da niso bile tako gosposke.
Krog ene je bilo, ko so Tol-niinci naložili vreče z nakupljenim žitom, soljo in drugimi st-varmi na konje in zapustili gostilno.
Oče Grozd in Križnič sta bila Prva, za njima pa se je vila dol-Sa vrsta kmetov s konji iz raznih vasi.
“Lepo bomo imeli, če Bog da!” ja dejal Grozd.
“Lepo ... lepo ... Samo če se tereme ne spreobrne ...”
Jezdili so po ulici Zlahtnici, Sedanji Gosposki ulici, in bili že blizu mestnih vrat, ko jim je naenkrat pridirjalo nasproti nekaj jezdecev, za katerimi je šla stotnija mušketirjev.
“Stojte, kmetje!” je zaklical Sosposko opravljen jezdec.
“Bandel je, tista prekleta pijavka!” je Križnič šepnil Grozdu.
Tolminci so ustavili konje in °ae Grozd je spregovoril brez strahu: “Zakaj nas ustavljate kar na cesti, žlahtni gospod Mandel?”
“Ti že pokažem zakaj, neumni kmet! Zdiš se mi znan, dedec, kakor vsi drugi, kar vas je tukaj. Ali nisi Grozd iz Ročinja?”
“Seveda sem, žlahtni gospod. Kaj mi hočete?”
“Kaj ti hočem? Čakaj, ti že Pokažem! Osemdeset forintov si dolžan na davku; tvoj sosed že Sest let ni plačal solda! Ti tam 2ndaj, ki se držiš tako nedolžno, kakor bi ne znal do štiri šteti, ’benda še svoj živi dan nisi dal solda v cesarsko blagajnico. Pokazal vam bom vsem, kaj se Pravi mene in cesarja za norca ’bteti! Ali mislite, da bom iz svo-Jega žepa zalagal denar za vas v cesarsko blagajno?”
“Ne, gospod, tega ne mislimo!” je odgovoril Grozd. “Saj poplačamo vse, ko pride čas. Letos je bila slaba letina, zato nismo mo-SU vsega plačati! Potrpite do jeseni!”
“Kolikokrat sem že slišal take °bljubc!” je rohnel Bandel. “Kdo j’h drži med vami? Nikdo, ker ste vsi cigani od nog do glave. £ato se obrnite! Na grad z vami, z vašimi mrhami in bisagami! Tam se boste postili ob kruhu ’b vodi tako dolgo, dokler ne Piačate zadnjega solda, ki ste ga holžni meni in cesarju! Ste razumeli?”
Med Tolminci je bilo slišati birmranje.
“Kaj, zapreti nas hoče ta pi-javka?” so kričali eni. “V ječo gremo, da bi polnili s svojimi žulji tvojo malho!” so rekli drugi.
“Kresni ga, Križnič, po glavi, se zvali s konja!” je zavpil bckdo od zadaj.
Nekateri so skočili s konj in Potegnili nože izza pasu.
Landel se je na vse grlo za-krohotal: “Hahaha ... Ne boste, Jakci! če le mignem z roko, že Počijo muškete in nihče ne od-bese več živ pet iz Gorice, Oz-l’ite se okoli!”
Tolminci so se ozrli okrog in V’heli, da so jih obkolili muške-Tbji in da bi bil vsak upor brezupen. Povesili so glave in vtak-Mh nože za pas.
Usmilite se nas, žlahtni gos-
pod! Doma nas čakajo žene in otroci!” je prosil Grozd.
“Kadar plačate, se vas vseh usmilim!” je odvrnil Bandel mrzlo in se obrnil k mušketirjem: “Povežite jih in ženite jih na grad!”
Molče so stopili kmetje s konj in mirno pustili, da so jim vzeli nože in jim zvezali roke.
Ko so vojaki opravili svoje delo, so pognali konje in dolga vrsta se je začela pomikati po ozki ulici na grad. Za njimi je jezdil Bandel ponosno in košato kakor kak vojskovodja.
Medtem se je nabralo precej radovednežev, ki so z glasnimi vzkliki kazali svojo nevoljo nad tem početjem, a šele potem, ko jih Bandel ni več slišal.
Med njimi je bil tudi siv mož, ki je ves čas v srdu stiskal pesti in si grizel ustnice, da bi na glas ne zakričal spričo v nebo vpijoče krivice. Bil je izgnanec in večni popotnik brez doma in svojcev, Simon Golja, ki bi bil ob glavo, če bi ga dobila oblast v roke.
Ko se je začela množica razhajati, je tudi on krenil po stranski ulici proti sredini mesta, kjer so imeli jezuiti zavod z latinskimi šolami, v katere je hodil njegov sin Štefan.
Ko je prišel do poslopja, v katerem je v današnjih dneh gimnazija, je potrkal s kladivcem, ki je bilo pritrjeno na vratih namesto sedanjih zvoncev.
Star brat v dolgi, črni halji mu je prišel odpirat.
“Kaj želite?”
“Prosim, da bi poklicali Štefana Goljo, ki tukaj študira. Rad bi govoril z njim, ker ga nisem že ‘dolgo videl.”
“Stopite v spbo na levo!” je dejal brat. “Takoj ga pokličem!”
Odšel je, Simon Golja pa je stopil v sobo, kamor mu je bil brat pokazal, in nestrpno pričakoval sina.
Kmalu so se odprla vrata in Štefan Golja je vstopil.
“Oče, vi tu!” je vzkliknil in mu v veselju podal roko.
Dolgo sta molčala oba in očetu so navrele solze ginjenosti v oči, ko je po dolgem času zopet videl sina.
Sedla sta in oče je prvi spregovoril: “Zrasel si, Štefan, odkar te nisem videl! Pred štirimi leti, ko sem bil zadnjič pri tebi, si bil še na pol otrok, zdaj si pa že brke vihaš!”
“Res, dolgo vas ni bilo pri meni, oče. Kod hodite, kaj delate? Ali vas je cesar pomilostil in nam vrne dom in zemljo? Ali ste zdaj prosti?”
“Nikar ne vprašuj, Štefan!” je odvrnil oče tiho. “Ce se izdam, izgubim glavo... Ni več milosti zame.”
Sin je planil razburjen pokonci: “Kaj? Še vedno je smrtna kazen nad vami? Bežite iz mesta, bežite iz dežele še to uro, da vas ne dobe!”
“Nikar se ne boj, Štefan! Tu me malokdo pozna in le malo časa ostanem v Gorici. Včeraj sem prišel iz Vidma in danes proti večeru se vrnem. Le tebe sem želel videti in s teboj govoriti in to me je gnalo, da sem prišel na današnji semenj. Veliko prošnjo imam v srcu, Štefan!”
“Če je v mojih močeh, jo izpolnim!” je odvrnil sin.
“Glej, moj sin, izgnanec sem in večen popotnik. Naš dom je v tujih rokah in v smrtni nevarnosti sem,. ko hodim po naših krajih. In vendar ljubim še vedno naše hribe in doline, vedno si želim lastnega doma in prostosti, katere so me oropa’i, vedno žalujem po njej in v tej žalosti so mi osiveli lasje.
(Dalje prihodnjič)
Ivan Cankar:
MOJE IZBE
Spominjam se na svoje izbe s toliko prisrčnostjo, kakor na svoje prijateljice in ljubice. Na vas, ljubice, se spominjam zdaj, ko se poslavljam od poslednje. Komaj da si upam še pogledati na mizo, na stol, na stene; težko mi je srce, da se Bog usmili.
Jaz sem človek tiste stare sorte, na grudo prikovan, v dom zamaknjen. Kadar se kmet poslovi, mu je pri duši, da ga vklenjenega ženo žandarji skozi vas; ponižan je, brez moči in brez upanja. Rad bi se ozrl, rad bi vsaj
K ZBIRANJU GRADIVA ZA ZGODOVINO
(Nadaljevanje s 2. strani)
riko. Samo se nič ne naredi, torej dajmo, vsak naj poprime. U-redništvu AD in raznim slovenskim društvom, tudi SAVI, pa priporočam, da čim preje ustanovijo tak center ter še več o tem pišejo.
še s pogledom pobožal svoj beli dom, pa ga je sram.
Na mnogotere duri sem potrkal, mnogotero ljubeznivih prijateljic je postiljdlo popotniku. In na vsako posebej se spominjam s smehljajem in pritajenim vzdihom. Zakaj več kakor prijateljica in več kakor sama ljubica je človeku gola stena, na katero je v samotnih urah pisal svoje tihe misli, tiste, ki jih drugače ni razodel nikomur.
Iz daljne davnine me šepetaj e pozdravljajo otroške sanje, prve bolesti, nerazločne, jecljajoče misli, zgodnja, prezgodnja razočaranja. Siromašna izba je, kakor od solz oškropljena; toda srce bi se mi paralo od radosti in ganotja, če bi zdaj prestopil njen prag.
Vem, da so vse te gole, vlažne stene od vrha do tal popisane z gorečimi besedami, ki bi ostale, če se skruši ves omet, in ki bi jih ne izbrisalo niti živo apno. V začrneli strop so strmele oči, ki so bile takrat še jasne in široko
odprte, še ne skaljene od spoznanja. Njih čisti pogled je še tam, svetal in neomadeževan kakor blagoslovljena svetinja. Besede šepečejo, že govore naglas, jokajo in vriskajo; vzdihe slišim, pod odejo pritajene, obraz vidim in na njem smehljaj, še rosen od komaj posušenih solz. Mladost je sloka in bela vstala od smrti, ovenčana z glorijo dolgih in strašnih dni, ki jim je bila mati.	ošč
Mlad študent je romal po svetu, od postaje do postaje. Malo-katera od teh postaj je bila vesela, malo je bilo sonca, še manj prijaznosti, ljubezni skoraj nič. Ali te mračne, zatohle izbe, vse polne strupa in trohnobe, kletev in solza, žive v spominu kakor sami blagoslovljeni hrami čiste radosti, prešernih sanj in brezkončnega upanja.
Ce bi bile te stene oškropljene z gnusom in trpljenjem od vrha do tal, napisal sem bil nanje, kar je bilo najbolj skritega, najlepšega, naj zvestejšega v mojem srcu; in to je ostalo. Kletev odnese veter, solza se posuši na trepalnicah; žlahtna beseda, izgovoi'-jena šepetaj e, ostane večno. Grem po ulici, pa se mi zazdi, da me je poklical, povabil v temne veže prijateljski glas: “Kaj si že čisto pozabil name? Stopi na prag, pozdravi z besedo vsaj!” Kos življenja je shranjen tam, bo shranjen na vekomaj; kdorkoli bo tam spal, se bo vzdramil ponoči ter bo slišal besede, ki jih bo razumelo njegovo srce.
Tebi, moja dunajska izba, med vsemi najlepši pozdrav! Vsaka rdeča roža na stenah, na stropu je kakor vroča misel, nikoli in nikomur povedana. 2e so bile moje oči na stežaj odprte, zamaknjene so gledale v strahoto, ki ji pravijo človeško življenje; že je bilo srce omadeževano in ranjeno, je pilo iz keliha, ki pravijo, da je posoda ljubezni; že je bila duša okusila bolestno slast ponosa, opojni greh častihlepnosti, grenkobo razočaranja. Za fantomi so se lovile sanje, same fantom; do zvezd in preko njih so letele misli na slabotnih perutih; in so padala utrujene v potrtost in obup.
Kdo je takrat štel moje korake, kdo je videl moje skrčene i pesti, moje solze? Kdo je gledal I moj od bolečine in srda spačeni
obraz, kdo poslušal sladke in strašne, pobožno proseče in bogokletne besede, kakor jih srce govori le takrat, kadar občuti, da je zaklenjeno samo vase? In kdo je bil priča naj višji radosti in naj čistejši ljubezni vseobsežni, toliki, da bi jo bilo pred svetom sram?
Še enkrat bi te rad videl, ti ljuba prijateljica moja, z enim samim pogledom bi te še rad pobožal! Kadar se spomnim nate, vem, da jasneje zasijejo tvoje stene, da se narahlo zganejo rdeče rože. Miza, kjer sem pisal, še;1 diši po čaju in po cigaretah; kdor sedi za njo, vzdigne glavo, posluša, zastrmi zamišljen v najti šj e globočine svoje duše. “Tukaj je živel človek!” In brat neznanec pozdravi tiho brata neznanca . . .
Moje izbe so bile domovi, postaje so bile. Dom je popotniku samo eden. Nanj mislim zdaj, ko se truden in do kraja vdan poslavljam od poslednje postaje. Srce občuti na svojem nezmotljivem dnu, da je poslednja. Pozno je pod noč, težko, da bi bile duri še kje odprte. Veselo po-in težko bom spal, hudo bom sa-Ijena, zadnja prijateljica! Dolgo zdravljena, hvaležno blagoslov-njal; toda spal bom doma. —
-----o-----
Atomske podmornice ZSSR so se pojavile iia Atlantiku
LONDON, Vel. Brit. — Zavezniške pomorske sile so odkrile prve sovjetske atomske podmornice vrste Y, ki so podobne a-meriškim atomskim podmornicam, oboroženim s Polaris raketami. Rusi imajo sedaj le 5 podmornic te vrste in so se sedaj prvič pojavile v Atlantiku nedaleč od obale Norveške.
Zahodni strokovnjaki sodijo, da lahko Sovjetska zveza v svojih ladjedelnicah zgradi letno do 8 takih novih podmornic. Tako bi bila sposobna ujeti ZDA v nekako 5 letih, če seveda te ne u-ki-enejo v tem pogledu ničesar.
ZDA imajo trenutno 41 atomskih podmornic oboroženih s Polaris raketami, pa bodo Polaris rakete, ki so že zastarele, nadomestile z raketami Pozejdon.
-----o-----
Naser zgublja vpliv na
severozahodno Afriko
CASABLANCA, Mar. — A-rabcev je 100 milijonov, nad 30 milijonov jih živi v Maroku, Alžiriji in Tuniziji. Naser bi bil rad njihov vrhovni voditelj, pa ni vsaj v Tuniziji, Alžiriji in Maroku. Maroški sultan ga prenaša kot potrebno zlo, tunizijski predsednik Burgiba ga naravnost ne mara, le alžirski predsednik Bumedien ga podpira, kar ga more.
Vodja odpora proti Naserju je Bugiba, ki po svojih političnih zmožnostih Naserja daleč presega. V vseh treh deželah se nič ne vnemajo za sedanje gverilsko vojskovanje okoli Izraela, edini Bumedien je še vnet zanj. Ugled Naserja torej pada v teh treh državah in to služi tudi kot merilo za zahodno Evropo, koliko je še treba vpoštevati Naserjev režim.
Eno četrtino kristjanov
NEW YORK, N.Y. — Na vsem svetu je okoli 800 milijonov kristjanov vseh veroizpovedi, torej nekako eno četrtino vsega
človeštva.
Ženske dobijo delo
Ženske dobijo delo tovarniško delo. Kličite od pon-deljka do petka od 8:30 do 4. ure. 391-1345. Prva in druga menja.
(159)
Delo za žensko
Iščemo žensko za likanje na roko in na stroju ženskih oblek in sport obleke. Kličite 696-2700, Ext. 33.
ROSENBLUM'S
321 Euclid Avc.
(156)
Skušeno pisarniško moč iščejo
Zanesljiva pisarniška moč, sposobna za samostojno delo dobi redno zaposlitev. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo Ameriške Domovine.
—(pon., tor., čet.)
Snažilka
Iščemo snažilko za en dan v tednu, na Schaefer Ave. Kličite 361-4976 med 7.30 in 8.30 zvečer.
—(12, 13, 15 avg)
Moški dobijo delo
Delo za moške
Iščemo moške za lahko tovarno delo; prvi in drugi šift. Vprašajte za Mr,, Parmalee.
APEX HARD CHROME CO. 2800 E. 33 St. pri Broadway 771-0800
________ (156)
Pršilni pleskar
Stalno delo, najvišje plače in vse ugodnosti za izkušenega pleskarja.
Kličite ali oglasite se pri;
SUPREME FIXTURE MFG. Co.
4868 Chaincraft Rd. Garfield Heights — 587-0200
(155)
Delo za moške & ženske
Kuhar — Kuharica
Iščemo moškega ali žensko, za poln ali delni čas, 5 dni, za malo kafeterijo. Omejen jedilni listek. Prosimo kličite pred 2. uro 361-5540 ali zvečer 381-8164.
-(156)
MALI OGLASI
Hiša na 1055 E. 68 St. naprodaj
3 spalnice zgoraj, jedilnica, stanovanjska soba, kuhinja, garaža; vse moderno, na novo urejeno, se lahko takoj vselite. Hiša se lahko ogleda vsak dan od 5 do 7 zvečer, cel dan od 10 do 6 v soboto, v nedeljo od 3 do 6.
-(154)
Mačkice zastonj
Mačkice se dobi zastonj. Kličite po 5. uri 391-4106.
-(154)
Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo piišcl na Vaš dom, da se pogovori z Vami
0	Vašem problemu zastonj.
(wtfxj
Naprodaj
Hiša za dve družini 4-4, v jako dobrem stanju, čista, zmerna cena na School Ave., blizu cerkve Marije Vnebovzete. Tudi 10 čev. zunanje kopališče. Kličite 541-7011.
(1,4,7,13,15,19. 22 avg)
Rojaki pozor!
Izvršujem splošna zidarska in mizarska dela, tudi pleskanje. Poceni in dobro. Kličite 361-8428.	—(156)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo za 2 družini z 1 akrom zemlje. Pokličite od 2. pop. do 8. zvečer 531,-8327.
(156)
Hiša naprodaj
Primerna za eno ali dve dru-! žini, krasne sobe, zmerna cena. 'Kličite 361-4019.
1	(155)
Stanko Meršol
Pridružile se

našemu ieinemu romanju v Carey, Ohio
Na tisoče ljudi potuje v Carey vsako leto obiskat nepozabno božjo pot Marije Tolažnice žalostnih.
Obiščite to ljubko zavetje z nami v nedeljo, 17. avgusta.
Busi vozijo s Public Squara ob 7.30. Zadnji bus odpelje od svetišča ob 4.30 pop. Prihod na Public Square okoli 8. zv. Odrasli $5.00, otroci pod 13 let $3.50.
Vozovnice so na razpolago v CTS koči na Public Squarq. Lahjco pošljete ček ali denarno nakaznico na CTŠ PILGRIMAGE TOURS,
1404 E. 9th St., Cleveland, Ohio 44114.
1

!■!
Louis Majer Shoe Store
6410 S). Glair Avenue, Cleveland, Ohio 44103 - Tel. 391-0564
velika RAZPRODAJA čevljev
firaja samo še do pelka, dne 15. avgusta
Izkoristite 20 do 59% znižane cene pri poletnem obuvalu. Prinesite seboj ta oglas, da dobile 10% popust tudi pri drugih nakupih. Vašega obiska bomo veseli, tudi če sedaj nimate potrebe za nakup!

NASTOP PLESNE SKUPINE —■ Slika kaže posnetek prizora nastopa plesne skupine Alwina Nicolaisa v Londonu na Angleškem. Skupina gradi posebno na vidnem učinku in dobrem predstavljanju.
S F. S. FINŽGAR:
| POD SVOBODNIM | I SONCEM	■
“Oj, Irena, tvoje besede so, kakor bi govoril prerok, m tvoj glas je Davidova harpa! Vsa si naša, hčerka bizantska! Še kaplje krvi ni v tvojem rožnatem telesu ne v tvoji duši, ki bi jo bila prejela od matere barbarskega rodu!”
“Rod moje matere je rod slavnih staršin onstran Donave.”
“A vendar so barbari.” i? “Pa v Kristu bratje.”
“Tudi Krist ni poslal apostolov barbarom. Rimu je dal luč!” “Pa je rekel: Učite vse narode.”
“Pustiva evangelij, Irena. Naj se pravdajo menihi. Irena, ti ljubiš zmago — in zmagovalce!” “Ljubim junake zmagovalce!” “In če zmaga Azbad vse lokostrelce, Irena, ali ga boš ljubila?” Deklici zagori lice v krvi, a hipoma pobledi. • A “Irena ljubila ga boš reci, povej! Uril sem se in se postil, hodil sem zgodaj spat, vse zate, da me ovenča hipodrom, da me nagradi cesar, in vse vence in vso nagrado in carsko milost položim k tvojim nogam, Irena. Povej, ali boš ljubila Azbada?” “Ljubila bom junaka zmagovalca.”
Ustnice so se ji tresle. Prišli so v palačo. Ločila sta se.
Justinijan je šel s Teodoro v slonokoščeni dvorec. Ko sta bila sama, je objel kronani despot zemlje svojo ženo, hčerko medvedjega hlapca, javno hotnico
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
PIZZA-PICKUP & DELIVERY S.W. side. Small plaza loc.
Established.	f
HQ 6-1510 aft. 4 p.m.
0 54)
PRINT SHOP NW sub. Offset, letter press. Est. 9 yrs. Compl. shop and ofc. equipt. unlimited. Liv. quarters—4 rms. Gross $30,000. Bus.
6	equipt. and/or bldg.
LAKE PRINTING CO. 833-9583
(154)
BEAUTY SHOP AND BLDG.
7	rm. apt., 2 car gar., shop down-
stairs, plus nice bsmt. All equip, incl. Owner transferred. 3600W-1300N.	486-9435
(154)
REAL ESTATE FOR SALE
SKOKIE—Brk. 2 Flat 6 rms. 3 bd-rm., 1% ba. Side drive, full bsmt. Near everything. Owner.
677-8107 — 677-9894 ’	(154)
CALUMET CITY — 5 rm. brk. 3 bdrm. 1% ba. Mod. kit. w/built ins. Full bsmt. w-w crptg. cent. a.c. $26,000. Owner 862-8180 * \ <154>
Aleksandrije, Damaska in Bizanca, ter ji v solzah šepetal:
“Ti mogočna, ti zmagovalka, edina, najsvetejša, najdražja in najzvestejša svojemu carju.”
“Justinijan, hočem, da so poslej odprta vsa vrata v palači Epafroditu, da sije nanj vsa tvoja milost. On mi je podaril konje!”
“Ti si velela — ti mogočna. Zgodilo se je!”
Teodora je takoj odposlala v cirkus dvornega tajnika, ki je nesel Epafroditu prstan in z njim pergament s podpisom Jus-tinijana. In ko se je tajnik vrnil, je oznanil, da siplje Epafrodit v areno s periščem zlate statere in pozivlje pretepajočo se množico, da vzklika: “Mnoga leta despoj-ni!”
Ko se je dvor okrepčeval, so klicarji oznanili v cirkusu, da vabi despot zemlje in morja vse narode v tekmo z lokom. Sredi spine so postavili drog. Na vrhu so priklenili na srebrno verižico velikega kragulja. Upravda je določil za tistega, ki ga ustreli
CHICAGO, ILL
FEMALE HELP
COOK
Wanted immediately in Small Residence Club for career girls. Permanent position. Good salary, room, board and benefits.
Phone MI 2-4366
(154)
BEAL ESTATE FOR SALE
3 BDRM. on 63rd St. Brick-3 yrs. old. Nr. St. Rene’s $24,200.
By owner.	586-5453
(154)
BUSINESS OPPORTUNITY
MEAT MARKET and GROCERY STORE Downtown loc. W. suburban area. Call: 355-4709 after 6
(155)
BEAUTY SALON — North Shore, priced to sell, exc^ bus. opportunity. Contact — Mr. Dominic - days.
VE 5-1818
(154)
HOUSEHOLD HELP
COOK — Exp. Live-in. Sep. apt. 3 bdrm. liv. rm., ba. Htd. Air-cond, GL 8-6900. Brother Tracy
(154)
HOUSEKEEPER for motherless home. — Reliable woman, 25 to 40. Live in, room and board, $25 wk. After 4:30 p.m. Call 598-2096.
(154)
MALE HELP
EXPERIENCED METALLURGIST
i t
ti L % IMMEDIATE OPENINGS
,l\ f\	-in-
P MALLEABLE IRON HEAT TREATMENT
j \	—also —
! ’ HOLDERS - GRINDERS
Steady employment, paid hospitalization, illness and accident insurance, paid vacations, paid holidays, pension plan. Good working conditions in pleasant surroundings.
Apply. Call or Write: Personnel Office
Marion Malleable Iron Works, Inc.
9th St. and Miller Ave., Marion, Indiana I	(154) .
na bežečem konju, službo med palatincf in visoko odliko. Lokostrelci so odločili zmago Belizar-ju, zato naj bo plačan in slavljen lok.
Epafrodit je poslal Melhiorja do Radovana in Iztoka. Naročil je, da mora Iztok tehmovati. Stavil je nanj že visoke vsote. Priigral je pri dirki silo denarja in stava mu je bila zabava. Vse je stavilo na Azbada, ki je slovel za najboljšega lokostrelca. Epafrodit jim je nalašč'kljuboval in stavil na svojega gosta Iztoka.
Radovan se je že opil. Kričal je in prepeval pa držal neprenehoma vrč v rokah.
“Moj sinko, hej, moj sinko, s kamnom ubiješ tega ptiča, miže, opolnoči — hej, moj sinko! Pij, Iztok, pij, pijan ga zadeneš.”
Smejali in krohotali so se vsi razni bojevniki, ki so se zbrali pod katismo, da bi se udeležili tekme. Iztok se ni smejal. Zama-mil ga je hipodrom. Njegove ustnice so bile vroče, pa se ni dotaknil pijače. Videl je Uprav-do, videl Teodoro, blesk in sijaj, razsipanje, divje tolpe in mehkužne Bizantince. In pomislil je na svojo moč, pomislil na svoj narod in na vse narode, ki jih kuje v verige to mesto. In sramoval se je, da zmagujejo narode taki cesarji, da jim vlada tako mehkužno mesto. In rotil se je na Peruna, če ostane živ, da ne bo Bizanc nikdar vkoval v verige svobodnih Slovenov.
Dolgo so bučale trombe, preden so prebučale hrup in krik v hipodromu. Justinijan se je vračal z dvorom. Teodori zmagovalki je dal belo rutico, da bi dala znamenje za začetek tekme ona. Strelcem so bili na voljo konji iz carskega hleva. Drug za drugim so dirjali krog mete, streljali v kragulja, puščice so predirale škrlatno streho, pa kragulj je s srepim pogledom meril preganjalce in tekmece. Bočil je vrat, potrepaval s kre-Ijutmi, se umaknil marsikateri strelici, a ostal nedotaknjen.
Med ljudstvom se je razlegal smeh, doneli so dovtipi na razne strelce, rogali so se jim, metali vanje dateljne, oranže in se zabavali, 'kakor bi igrali glppci v areni. *
“Poslednji*” je zopet sporočil Epafrodit po Melhioru. “Poslednji bodi Iztok!”
Vrsta lokostrelcev se je praznila. Mnogi so odstopili, zlasti
BERLINSKI TV STOLP — V Vzhodnem Berlinu bodo skoro dogradili tale novi visoki TV stolp. Odprli ga bodo 7. oktobra za 20-letnico ustanovitve D e mokratične republike Nemčije — rdeče Vzhodne Nemčije.
tisti v lepih oklepkih palatinske vojske. Zbali so se poroge.
Edini Azbad je zdržal. Zbral je vse moči, da je ostal miren. Mislil je na Ireno, ki jo je ljubil z nedopovedno strastjo. Danes ji hoče pokloniti slavo zmagovalca. Upal je trdno. Ozrl se je večkrat na katismo, toda Irene ni zazrl. Sedela je skrita, tiha. Ni se smejala, ni gledala. Njene srce je klečalo pred oltarjem in prosilo Krista, naj ji prizanese, naj Azbad ne zmaga.
Le nekaj tekmecev je še čakalo. Tedaj Azbad ni mogel več strpeti. Naj se odloči! Zataknil si je tri puščice, vzel lok in zasedel konja, katerega še nihče drug ni jezdil. Dolge tedne se je uril na njem.
Ko se je pojavil izpod katis-me, je nastala nenadoma tihota. Nanj in zoper njega je bilo stavljeno mnogo denarja.
Jezdil je počasi krog spine, pozdravljal na levo in desno, se ‘ priklonil pod katismo, se še enkrat ozrl po Ireni, zaman. Nato je zdirjal. Zletela je prva stre-lica, kragulj je jezno zapihal.
(Dalje prihodnjič)
-------o-------
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj.
Hvala!
Kako ureja Andre Duval
Vaše lase po lakoniikih cenah!
KRASNO! !
V valovih ali kodrih ali gladko in pritisnjeno
S strokovno spretnostjo. Z najnovejšim izgledom.
In vse to vrši v prijetnem ozračju s tiho eleganco.
Umivanje In česanje samo 2.45.
Ljubke Vanity Fair trajna Izredna opora, ki jo potrebujejo vasi lasje za trajnejSo pričesko. Jamstvo tudi za tenke, suhe ali sive
lase. Skupaj .....
. 5.95
Znana $20 Vita Creme trajna
Mehki valovi in prirodni kodri, ki trajnjo
in trajajo. Skupaj
7.95
Helene Curtis nenavita trajna
Nobenih navijačev!
Nobenih vlasnic! Nobene jeze več!
Vrzite proč navijače in st* sprostite to poletje s tem kodranjem, ki ne zahteva večje nepreu Ne potrebuje nikdar pričeske. Skupaj
10.00
STRIŽENJE 1.95/BARVANJE IN FRIŽIRANJE 5.95/ FRIZIRANJE LASULJ 3.95/PROGANJE IN FRIZIRANJE 11.95
SINTETIČNE, RAZTEGLJIVE LASULJE S POČASI OŽEČIM SE HRBTOM...	Pet. sob. pred prazniki
lahke-, pralne, trajno nakodrane. NajnovejSe ............ $24.50	pričeske, barvanje, trajne
AREAS EAST • Downtown, 781-3161; 406 Euclid, 2nd Floor AREAS WEST (EVE. AVPTS.)
•	Opposite Southgate, 661-6346, 5304 Warrensville Center Rd.
•	Opposite East gate, 449-3435, 1 448 SOM Center Rd.
•	Severance Center, 382-2600, 382-2569
•	Shoregate, 944.6700, Lake Shore Blvd at E. 305th
•	Mentor, 255-9115, Next to Znyre’s, Mentor Ave.
©Opposite Westgate, 333-664 0 Center Ridge Rd.
•	Opposite Southland, 845-3400. 6883 W. 130th St.
•	North Olmsted, 777-8686, 26406 Lorain Rd.
•	Parmatown, 884-6300
•	Midway Mall, Elyria, 324-5742; Lorain 233-8020


Še vedno najboljši naj cenejši ponudnik

Od leta 1940 je cena povprečne enote elektrike, porabljene v domu, padla za 28%, med tem ko so cene vsega, kar morate kupiti, porastle.
(Ne napravlja to elektrike enega od najboljših kupov kjerkoli?)
Z^ILLUMINATINGčV^