Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA 1*1 JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo In soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din Dti'—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
95. kos>	V	LJUBLJANI	dne	28.	novembra	1938.	Letnik	IX.
VSEBINA;
577. Uredba o zapisniku med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil, s trgovinskim sporazumom in končnim zapisnikom.
57.8. Uredba o dopolnilnem zapisniku k zapisniku med Jugoslavijo in Švico o vzajemnem blagovnem prometu.
579. Odločba o pobiranju taks za potrdila zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
580. Pravilnik o skladu za izvajanje regulacije v mestni občini mariborski.
581. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
577.»
Na podstavi člena 105. finančnega zakona za leto 1038./39. z dne 28. marca 1938. in na predlog gospoda predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle in gospoda ministra za trgovino in industrijo predpisuje ministrski svet tole
uredbo
o zapisniku mod kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil, s trgovinskim sporazumom in končnim zapisnikom, podpisanem v Bernu dne 27. junija 1938.,* ki se glasi:
§ 1.
Razglaša se za izvrševanje zapisnik med kraljevino Jugoslavijo iti zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu, s trgovinskim sporazumom in končnim zapisnikom, podpisan v Bernu dne 27. junija 1938., čigar besedilo se v izvirniku in prevodu glasi:
Zapisnik
med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil, napravljen dne 27. junija 1938.
Vlada kraljevine Jugoslavije in vlada zvezne države Švice, želeči pospeševati trgovinsko izmenjavo in olajšati plačila med obema državama, sta napravili tale zapisnik:
Člen I.
Plačila, ki izvirajo iz vzajemne blagovne trgovine, se opravljajo takole:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 80. julija 1938., št. 170/LVI/443.
Povratna vrednost za vsako jugoslovansko blago, uvoženo v Švico, se poravna z vplačilom ustreznega zneska v švicarskih frankih pri švicarski narodni banki v dobro koristnika, nastanjenega v Jugoslaviji. Z druge strani se poravna povratna vrednost za vsako švicarsko blago, uvoženo v Jugoslavijo, preko Švicarske narodne banke.
Člen II.
1. Po tem zapisniku velja:
a) za švicarsko blago blago, proizvedeno v Švici ali tu kak6 predelano ali dovolj obdelano, da se mu po določbah, kj so v Švici v veljavi, pripozna švicarski izvor.
Švicarski izvor blaga se mora dokazati z izjavo, ki jo izda eden izmed švicarskih uradov za potrdila o izvoru;
b) za jugoslovansko blago blago, proizvedeno v Jugoslaviji ali tu kako predelano ali dovolj obdelano, da se mu pripozna jugoslovanski izvor.
2. Ta zapisnik se ne uporablja na blago, ki se samo prevaža čez eno ali drugo državo pogodnico, in tudi ne na blago, ki ne spolnjuje pogojev, naštetih v gorenji točki 1., ki so potrebni, da se mu pripozna švicarski ali jugoslovanski izvor.
Člen Ul.
Določbe tega zapisnika se morajo uporabljati ne samo na blago, ki izvira iz ene obeh držav pogodnie, uvoženo v drugo državo pogodnico, marveč prav tako tudi na postranske stroške te trgovine in na dajatve za storitve (komisije, provizije, honorarji itd.), na plačila, ki izvirajo iz poslovnih upravil, ki spadajo v območje intelektualne svojine, kakršna so plačila za koncesije, patente itd., in tudi na stroške in dobičke, ki izvirajo iz teh trgovinskih opravil tvrdk, nastanjenih v Jugoslaviji ali Švici, in opravljenih v drugi državi pogodnici.
Člen IV.
Jugoslovanska vlada se zavezuje dajati neiitegoma in neomejeno, dokler bi bilo stanje trgovinskih plačil med
obema državama zadovoljivo, potrebne dovolitve za uvoz proizvodov, ki izvirajo iz zvezne države Švice, katerih uvoz v Jugoslavijo je omejen.
Ce bi stanje trgovinskih plačil med obema državama ne bilo zadovoljivo, bo smela jugoslovanska vlada uporabljati na uvoz blaga švicarskega izvora v tromesečju za tromesečjem, za katero gre, kontrolne ukrepe, uvedene v Jugoslaviji z uredbo z dne 6. aprila 1936. in z naredbami, ki so lej sledile.
«	Clen	V.
Zadovoljivo je po tem zapisniku stanje trgovinskih plačil med obema državama, če znesek plačil, opravljenih od dolžnikov, nastanjenih v Jugoslaviji, v dobro koristnikov, nastanjenih v Švici, ne presega 73% zneska plačil, opravljenih od dolžnikov, nastanjenih v Švici, v dobro koristnikov, nastanjenih v Jugoslaviji.
Vsake tri mesece se trgovinska plačila med obema državama preskusijo. Preskušajo se v mesecu po sklepu vsakega trimesečja, prvič pa v mesecu oktobru 1938.
Preskus se vrši na podstavi vplačil pri Švicarski narodni banki po dolžnikih, nastanjenih v Švici, prav tako pa tudi plačil, opravljenih po Švicarski narodni banki upnikom, nastanjenim v Švici, skladno s Členom I. tega zapisnika.
Clen VI.
Plačilni nalogi, poslani od Narodne banke kraljevine Jugoslavije Švicarski narodni banki, ki pa na dan, ko stopi ta zapisnik v veljavo, še niso bili izvršeni, ker ni bilo razpoložljivih sredstev po globalnem klirinškem računu Narodne banke kraljevine Jugoslavije za Švicarsko narodno banko, se poravnajo po določbah klirinškega sporazuma, sklenjenega med obema državama dne 3. julija 1937.
Clen VII.
Po pogodbi o carinski uniji, sklenjeni dne 29. marca 1923. med zvezno državo Švico in kneževino Liechtensteinsko, se mora uporabljati ta zapisnik prav tako tudi na ozemlje kneževine Liechtensteinske.
Clen VIII.
Ta zapisnik stopi v veljavo dne 1. avgusta 1938. s pridržkom, da ga ratificirata obe vladi, in velja do dne 31. julija 1939. Po tem dnevu se more molče obnavljati za po šest mesecev.
Ce bi katera visokih strank pogodnic želela, da se zapisnik razveljavi, mora o tem obvestiti drugo stranko pogodnico najmanj dva meseca pred 31. julijem 1939. ali pa dva meseca pred pretekom vsakega šestmesečnega razdobja.
Sestavljeno v Bernu v dveh primerkih dne 27. junija 1938.
Ebrar s. r.
JI. 1’ilja s. r.
Trgovinski sporazum med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico.
Nekvarno določbam trgovinske pogodbe z dne 20. februarja 1907. sta se kraljevska jugoslovanska vlada in švicarska vlada, želeči olajšati trgovinsko izmenjavo med obema državama in urediti v ta namen nekatera vprašanja, ki zadevajo njuno vzajemno trgovino, sporazumeli, kakor sledi:
Člen 1.
Švicarska vlada bo izdajala dovolitve, potrebne za uvoz jugoslovanskih proizvodov v Švico, za niže navedene letne količine:
A.
Številka švicarske carinske tarife	Imenovanje	Letne količine v metrskih centih	Pripomba
1	Pšenica	300.000	—
4	Ječmen	100.000	—
7	Koruza	400.000,	—
8 23 a/b	Fižol Sadje in jagode za jed: — drugo, samo za češpljo in suhe češplje	3.000 20.000	Odobritev kontingentov za hruške je pridržana poznejšemu sporazumu. Dovolitve za uvoz jabolk se sedaj ne morejo izdajati. Določitev kontingentov za vsako novo pogodbeno razdobje je izrečno pridržana in se bo opirala na letno potrebo Švice.
24 a2	— Marelice	500	Dovolitev kontingentov za vsako novo pogodbeno razdobje je izrečno pridržana in se bo opirala na ietno potrebo Švice.
24 b	Sadje in jagode za jed: — drugo	1.000	»
25 al/a2	Sadje suho ali posušeno: r— češplje in suhe češplje s koščicami	5.000	t*
Iz 40 a	Presna povrtnina: —< čebula	1.000	«?•
Številka švicarske carinske tarife	I m e n o v a n j e	Letne količine v metrskih centih	Pripomba
Iz 40 b2	Presna povrtnina: —	drugo —	česen	1.000	
84	Zaklana perutnina	12.000 .	Prošnje za dopolnilne kontingente se
86	Jajca	35.000	bodo obravnavale blagohotno.
117 a	Naravna črna vina do vštevši 13" alko-		Določitev kontingentov za vsako novo
	hola	10.000 lil	pogodbeno razdobje je izrečno pridržana
132 b	Konji, drugi	1.500 glav	in se bo opirala na letne potrebe Švice. Uvoz konj iz Jugoslavije bo dopusten,
Iz 213	Pogače iz tropin	20.000 mt. c.	če se bo opravljal po običajnih pogojih ir s pridržkom, da ustreza zdravstveno stanje konj švicarskim veterinarskim predpisom.
216 a	Moka za živino, denaturirana	5.000	—
235	Stavbeni les in les za obdelavo: —	po dolgem razžagan ali razrezan, tudi popolnoma obtesan —	drug, vseh vrst —	hrastov	50 000	
236	— drugih listovcev	50.000	—
237	— smolnatih vrst	50.000	—
306 ei	Papir in lepenka s šarami, izdelanimi s prešanjem (tiskanjem) ali s šarami (deseni) v barvah — valovit svileni papir, enobarven	150	
776	Klinci: —	izvlečeni, prošani, zliti, kovani —	drugi	65	—
31 b/d	Presno namizno grozdje iz postavk 31 b	H. ni uvoznih	Če bi se uvozne omejitve razširile na
	in 31 d švicarske carinske tarifo	omejitev	tukaj navedene postavke švicarske ca-
41	Povrtninske konserve: — suhe gobe iz postavke 41. švicar-	ni uvoznih	rinske tarife, za katere sedaj ni takih omejitev, se dopusti jugoslovanski uvoz v isti meri kot leta 1037., toda samo v povsem izjemnih primerih.
44 a	ske carinske tarife Povrtninske konserve: — paradižnikove konserve iz postav-	omejitev ni uvoznih	
710 b	ke 44 a švicarske carinske tarife Ferosilicij, surov	omejitev ni uvoznih	
		omejitev	
C.
Ti kontingenti so letni kontingenti, ki se razporede sorazmerno razdobjem veljavnosti tega sporazuma.
Uvozne dovolitve se izdajajo v začetku vsakega trimesečja v okviru kontingentov, razporejenih tako, kakor je določeno v gorenjem odstavku. Kontingenti za tri mesece, ki se ne izkoristijo v enem trimesečju, se prenesejo na naslednja trimesečja.
Vendar se bodo dopuščale izjeme za neke predmete sezonskega značaja. Švicarska vlada bo obravnavala lake prošnje blagohotno.
Člen 2.
Švicarska vlada bo obravnavala blagohotno prošnje švicarskih uvoznikov, s katerimi se zahtevajo dopolnilni kontingenti. Kolikor bo to dopuščal švicarski trg, bo določila švicarska vlada dopolnilni kontingent za blago, ki bo predmet takih prošenj.
Člen 3.
Če bo uvažala Švica veliko klavno živino in svinje, se uvedejo pogajanja med zveznim veterinarskim uradom in jugoslovanskim zavodom za izvoz, da se ta uvoz pobota s švicarsko plemensko živino.
Ce se dopusti uvoz včlike klavne živine v Švico, se dovoli Jugoslaviji sorazmerni kvolni del vsaj enak delu iz leta 1937 , toda s pogojem, da ustrezajo cene in kakovost. Ce se dopusti uvoz svinj v Švico, se bo dovolitev kontingenta Jugoslaviji obravnavala l-lagoholno in sporazumno med pristojnimi organi obeh držav.
Clen 4.
Uvoz salame in mortadel iz Jugoslavije je dovoljen v splošnem okviru uvoza tega blaga, če ustrezajo ti proizvodi zdravstvenim in veterinarskim predpisom, ki so v veljavi.
Člen 5.
Skladno z odstavkom 2. Člena 4. zapisnika med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim sme jugoslovanska vlada uporabljati na uvoz švicarskega blaga uredbo z dne 6. aprila 1936. in naredbe ministra za finance, ki so tej sledile.
Jugoslovanska vlada se nasproti švicarski vladi zavezuje, opravljati v takem primeru uvozno kontrolo blaga, naštetega v naredbali ministra za finance z dne
11.	junija in 5. julija 1937., takole:
1. Nekvarno določbam člena V. zapisnika med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim, sklenjenega dne 27. junija 1938., se bodo izdajale uvozne dovolitve za blago švicarskega izvora, našteto v spredaj navedenih naredbali, v času od dne 1. avgusta do dne 31. decembra 1938. za najmanjšo mesečno vrednost
400.000	frankov.
2. Odstotna stopnja blaga, naštetega v spredaj navedenih naredbah po številkah carinske tarife, se določi po povprečni dejanski vrednosti njegovega uvoza v letih 1935. do 1937., izkazanega v jugoslovanski trgovinski statistiki.
3. Uvoz se omeji za vse številke carinske tarife in za posamezne kontingente jugoslovanskih uvoznikov istočasno in v isti meri. Neizkoriščeni ali deloma izkoriščeni posamezni kontingenti se preneso takoj in neomejeno na naslednja trimesečja pogodbenega leta, ki preteče prvič dne 31. julija 1939., in se razporede iznova.
4. Neizkoriščeni ali deloma izkoriščeni kontingenti se smejo prenašati v enem pogodbenem letu iz trimesečja v trimesečje takoj in neomejeno.
5. Na zahtevo švicarske vlade bo upoštevala Narodna banka kraljevine Jugoslavije sezonske potrebe glede uvoza nekaterih blagovnih kategorij v okviru kontingentov.
0.	Narodna banka kraljevine Jugoslavije daje vrednost uvoza, porazdeljenega na razne številke carinske tarife, določeno za kako trimesečje, na znanje švicarskemu pohotnemu uradu v prvih dneh predhodnega trimesečja. Če se ob uporabi te določbe kvotni del. določen za kako blagovno kategorijo, v enem trimesečju prekorači, se v isti meri zmanjša kvotni del take blagovne kategorije med naslednjim trimesečjem pogodbene dobe, ki preteče prvič dne 31. julija 1939. Prav tako sporoči Narodna banka kraljevine Jugoslavije v začetku vsakega trimesečja znesek dovolitev, izdanih med predhodnim trimesečjem, za vsako blagovno kategorijo, omenjeno pod gorenjo številko 1.
7.	Aktivnost se ugotovi zgolj le po plačilih, opravljenih za poravnavo blaga švicarskega izvora.
Člen 6.
Visoki stranki pogodnici sla sporazumni, da ustano-; vita mešano komisijo, ki naj skrbi za dobro delovanje tega zapisnika med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim, sklenjenega dne 27. junija 1938., in njegovih prilog in izsleduje primerna sredstva za okrepitev trgovinske izmenjave med obema državama.
Mešana komisija se snide na zahtevo ene obeh vlad. Njene sklepe bosta morali odobriti še obe vladi.
Člen 7.
Ta sporazum stopi v veljavo dne 1. avgusta 1938. s pridržkom ratifikacije po obeh vladah. Je sestavni del zapisnika med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim, sklenjenega dne 27. junija 1938.
Ebrar s. r.	M.	Pilja	s.	r.
Končni zapisnik.
Člen 1.
Po zakonskih določbah, ki veljajo v Jugoslaviji, morajo odstopiti izvozniki kvotni del jugoslovanskega izvoza v države, s katerimi se vzajemno poravnava blagovni promet v prostih devizah, Narodni banki kraljevine Jugoslavije po uradnem zakonskem tečaju. Ta kvotni del, ki znaša sedaj 25%, velja nasproti vsem državam, s katerimi se vzajemno poravnava blagovni promet v prostih devizah.
Če bi se dovolil manjši kvotni del od 25%, tudi cčlč le deloma, se zavezuje jugoslovanska vlada uporabljati od istega dne dalje in brez vsake povratne dajatve isti ugodnejši postopek tudi na Švico.
Nasprotno pa je določitev kvotnega dela, za katerega gre, po višji odstotni stopnji dopustna samo s pritrditvijo švicarske vlade, razen če bi veljalo tako zvišanje istočasno v isti meri in na isti način tudi za vsako drugo državo.
Člen 2.
S pridržkom določb člena VI. zapisnika med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim, sklenjenega dne 27. junija 1938., se zavezuje jugoslovanska vlada dajati neutegoma in neomejeno na razpolago proste devize, potrebne za plačilo vsakega blaga, uvoženega iz Švice v Jugoslavijo.
Ta obveznost se razteza tako na blago, uvoženo iz Švice v Jugoslavijo za veljavnosti zapisnika med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim, sklenjenega dne 27. junija 1938.. kakor tudi na blago uvoženo iz Švice v Jugoslavijo pred dnem, ko stopi ta zapisnik v veljavo, čigar povratna vrednost pa ni bila' vplačana dne 31. julija 1938. na klirinški račun pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije.
Člen 3.
Če se aktivnost v dobro Jugoslavije, določena v členu V. zapisnika med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim, prekorači, se prenese presežek od tod na naslednja trimesečja, v katerih se ta aktivnost ne bi dosegla.
Tak prenos je dopusten za dobo enega pogodbenega leta, ki preteče prvič dne 31. julija 1939.
Člen 4.
Jugoslovanska vlada odobri potrebne devize osebam, nastanjenim v Jugoslaviji, ki hočejo oditi v Švico iz zdravstvenih razlogov, na študije ali radi turistike po pravilih pristavka o največji ugodnosti.
Člen 5.
Jugoslovanska vlada izjavlja, da je voljna obravnavati revindikaeije švicarskih zavarovalnih družb, ki opravljajo direktno zavarovanje v Jugoslaviji, kakor tudi revindikaeije zavarovalnih in pozavarovalnih švicarskih družb, ki opravljajo pozavarovanje v Jugoslaviji, ne samo po načelu največje ugodnosti, marveč razen tega tudi z največjo blagohotnostjo.
Zlasti bo z največjo blagohotnostjo obravnavala prošnje, ki se nanašajo na plačila po obremenitvi računa »Interni dinarji« radi izplačila fizičnim in pravnim osebam, nastanjenim v Jugoslaviji, kakor tudi na odobritve računom »Interni dinarji« nejugoalovanskih zavarovalnih in pozavarovalnih družb.
Nadalje bo uporabljala jugoslovanska vlada naj večjo blagohotnost pri dajanju deviz v odbitek prejemkov teh družb po računu »Interni dinarji«, ki izvirajo iz premijskih vplačil, kakor tudi od postranskih prejemkov, v dobro:
1. švicarskih zavarovalnih družb, ki opravljajo direktno zavarovanje v Jugoslaviji, za pokritje splošnih upravnih stroškov njih osrednjega sedeža v Švici, ki se nanašajo na njih zavarovalni promet v Jugoslaviji;
2. švicarskih zavarovalnih in pozavarovalnih združb, kj opravljajo v Jugoslaviji pozavarovalne posle, za pokritje splošnih upravnih stroškov njih osrednjega sedeža v Švici in plačil, ki jih morajo opraviti inozemskim poodstopnikom za njih promet z Jugoslavijo.
Člen 6.
Jugoslovanska vlada izjavlja, da je voljna obravnavati, če se proda plemenilna postaja šuplja Lipa, z največjo blagohotnostjo prošnjo švicarskih prodajalcev, da bi dobili proste devize, potrebne za prenos prodajne cene za to postajo.
Člen 7.
Jugoslovanska vlada bo pooblastila jugoslovanske uvoznike plemensko živine, ki so ob likvidaciji pohotnih poslov s koruzo in pšenico, opravljenih jeseni 1936., ostali dolžni znesek okroglo 8.000 frankov, z valuto tega dne:
zadrugi Genossenschaft zur Forderung des Simmentaler Zuchtviehexportes . . .fr. 45.000'—
gospodu Hoferju, živinorejcu v Erlen-bachu, okrog  .................................fr.	13.000'—
fr. 58.000'—,
da si priskrbijo potrebne devize po določbah št. T. zaupnega zapisnika z dne 27. junija 1938. o ureditvi plačil, ki se nanašajo na blagovni promet, če vplačajo ti dolžniki ustrezni znesek pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije po 31. juliju 1938. Taka izročitev deviz se ne upošteva ob preskusu, določenem v členu V. zapisnika Med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o ''zajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi * njim, sklenjenega dne 27. junija 1938.
Če opravijo jugoslovanski dolžniki pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije potrebna vplačila v dobro spredaj navedenih švicarskih upnikov pred 1. avgustom 1938., se opravljajo plačila v njih dobro po določbah št. II. zaupnega zapisnika z dne 27. junija 1938. o ureditvi plačil, ki se nanašajo na blagovni promet.
Člen 8.
Jugoslovanska vlada izjavlja izrečno, da se plačilni sistem, kj je predmet klirinškega sporazuma z dne
3.	julija 1937., na zahtevo švicarske vlade zopet uveljavi, če bi se plačilni sistem, dogovorjen med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico z zapisnikom o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim, ne izkazal za primernega za varovanje švicarskih koristi vsaj v isti meri, kakor pod klirinškim režimom.
Na zahtevo švicarske vlade in odstopajoč od določb člena VIII. zapisnika med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim, sklenjenega dne 27. junija 1938., se plačilni sistem, ki je predmet klirinškega sporazuma z dne 3. julija 1937., zopet uveljavi v začetku kakega tromesečja, ob predhodni obvestitvi meseca dni.
Člen 9.
Če preneha veljati zapisnik med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim, obveže jugoslovanska vlada Narodno banko kraljevine Jugoslavije, da da neomejeno in ob roku na razpolago devize, potrebne za popolno poravnavo vseh trgovinskih terjatev upnikov, nastanjenih v Švici, nasproti dolžnikom, nastanjenim v Jugoslaviji, ne glede na to, ali nadomestd prihodnje konvencije sedanje sporazume ali ne, pa bodi narava nove ureditve blagovnega prometa in plačil kakršna koli.
S svoje strani dovoli švicarska vlada v takem primeru enako ravnanje z vsemi trgovinskimi terjatvami upnikov, nastanjenih v Jugoslaviji, nasproti dolžnikom, nastanjenim v Švici.
Člen 10.
Ta zapisnik je sestavni del zapisnika med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim, sklenjenega dne 27. junija 1938.
Ebrar s. r.	M. Pilja s. r.
§ 2.
Ta uredba stopi skladno s členom VIII. zapisnika v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 26. julija 1938.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
jm... i n
578.
Na podstavi člena 105. finančnega zakona za leto 1938./39. z dne 28. marca 1938. predpisuje ministrski svet na predlog gospoda predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle in gospoda ministra za trgovino in industrijo tole
uredbo
o dopolnilnem zapisniku k zapisniku med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu z dne 27. junija 1938., sklenjenem v Beogradu dne 21. septembra 1938.,* ki se glasi:
§ 1.
Za izvrševanje se objavlja dopolnilni zapisnik k zapisniku med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu z dne 27. junija
1938.,** sklenjen v Beogradu dne 21. septembra 1938., čigar besedilo v izvirniku in prevodu se glasi:
Dopolnilni zapisnik k zapisniku med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in o ureditvi plačil, sklenjenemu dne 27. junija 1938.
Mešana komisija, sestavljena po členu 6. trgovinskega sporazuma med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico z dne 27. junija 1938., da bi se okrepila trgovinska izmenjava med obema državama in da bi pripomogla, da bi zapisnik med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in o ureditvi plačil v zvezi z njim, sklenjen dne 27. junija
1938., dobro deloval, je sklenila v svojem prvem zasedanju v Beogradu od 7. do 21. septembra 1938., s pridržkom odobritve po vladah obeh držav, takole:
Člen 1.
Točka 1. člena 5. trgovinskega sporazuma med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico z dne 27. junija 1938. se nadomešča s tole določbo:
V času od 1. oktobra do 31. decembra 1938. se bodo izdajale uvozne dovolitve za blago švicarskega izvora iz kategorij, naštetili v naredbah ministra za finance z dne
11.	junija in z dne 5. julija 1937., za določeni znesek
1,200.000	frankov.
Člen 2.
Pristojni organi obeh držav smejo po skupnem sporazumu izdajati uvozne dovolitve tudi čez vsoto 1,200.000 frankov, določeno v gorenjem prvem členu.
Člen 3.
V času od 1. oktobra do 31. decembra 1938. in začenši s 1. januarjem 1939., kolikor bi se utesnitve po členu IV. zapisnika med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in o ureditvi plačil v zvezi z njim, sklenjenega dne 27. junija
1938., morala uporabljati v tem času za uvoz švicarskega blaga v Jugoslavijo, se bodo izdajale uvozne dovolitve za švicarsko blago iz kategorij, navedenih v naredbah ministra za finance z dne 11. junija in z dne 5. julija 1937., po razporeditvenem načrtu, določenem v točki 2. člena 5. trgovinskega sporazuma z dne 27. junija 1938. Ta razpo-reditveni načrt se da švicarskim pristojnim organom na
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
25.	oktobra 1938., št. 244/LXX11/573.
** »Službeni list« št. 577/95 iz 1. 1938.
znanje; jugoslovanski pristojni organi bodo obravnavali
morebitne nasprotne predloge, ki jih podajo švicarski pristojni organi, blagohotno.
Z druge strani pa ima švicarska vlada možnost, da vpelje od 1. oktobra 1938. dalje kontrolni sistem za izvoz švicarskega blaga iz kategorij, ki niso predmet spredaj navedenih naredb ministra za finance, v Jugoslavijo.
Po takem sistemu bi se izdajale izvozne dovolitve po razporeditvenem načrtu, upoštevaje povprečni znesek izvoza v predhodnih letih.
Člen 4.
Da se olajša likvidacija zneskov, vplačanih do 31. julija 1938. na klirinški račun Švicarske narodne banke pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, sta se vladi obeh držav sporazumeli, da pridržita za ta namen protivrednost za uvoz tegale blaga:
Številka Švicarske	Iniennvanio
carinske tarife	1 lil G II O V J 11 J G
86	Jajca
iz 23 a/b	Češplje, presne, vložene
iz 24 a 1	Namizua jabolka, vložena
Celotna povratna vrednost od uvoza spredaj naštetega blaga, ocarinjenega pri uvozu v Švico v času od
26. septembra do 31. decembra 1938., se vknjiži v dobro likvidacijskega računa pri Švicarski narodni banki, ki je omenjen v točki 2. pod II. zaupnega zapisnika z dne
27. junija 1938. o ureditvi plačil, ki se nanašajo na blagovni promet, ne glede na to, ali je bilo to blago uvoženo na račun rednega ali pa dopolnilnega kontingenta.
Vplačila švicarskih uvoznikov in izplačila švicarskim upnikom, ki izvirajo iz gorenjih opravil, opravljena v dobro in v breme likvidacijskega računa pri Švicarski narodni banki, ne spadajo v račun aktiv, kakor je določen v členu V. zapisnika med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in o ureditvi plačil v zvezi z njim, sklenjenega dne 27. junija 1938.
Člen 5.
Ta zapisnik stopi začasno v moč dne 26. septembra 1938. s pridržkom, da ga ratificirata obe vladi
Kar se tiče njegove odpovedi, je treba uporabljati določbe zapisnika med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in o ureditvi plačil v zvezi z njim, sklenjenega dne 27. junija
1938.,	jn njegovih prilog.
Sestavljeno v Beogradu v dveh primerkih dne 21. septembra 1938.
M. Pil ja s. r.	Ebrard	s.	r.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, in to skladno s členom 5. dopolnilnega zapisnika.
V Beogradu dne 11. oktobra 1938.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo
N. Kabaliu s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje pošlo dr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
579.
Pobiranje taks za potrdila zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.*
Na podstavi člena 7., odst. 1., uredbe o ustroju zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in člena 1. uredbe o kontroli sadja in sadnih izdelkov, namenjenih za izvoz, in sporazumno z ministrom za finance takole
odločam:
Za potrdila, ki jih izdaja radi izrabe trgovinsko-pogodbenih ugodnosti kakor tudi radi zavarovanja predpisane kakovosti izvoznih proizvodov, pobira zavod za pospeševanje zunanje trgovine za spodaj navedene proizvode in relacije tčle posebne takse:
1. orehi v lušČinah, za 100 kg 1 din;
2. suha jabolka in hruške, za 100 kg 0'50 din.
Te specialne takse se pobirajo s kolki, ki se vtisnejo in predpisno uničijo na potrdilih skladno s členom 3., točko 2., pravilnika o računovodstvu zavoda.
Ta odločba velja od dne razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 5. novembra 1938.; št. 17G4.
Minister za trgovino in industrijo Kabalin s. r.
Soglašam z gorenjo odločbo.
Minister za finance Letica s. r.
(Ta odločba je bila prvič objavljena v »Službenih novinah« z dne 12. novembra 1938., št. 260.)
Razne občeveljavne odredbe.
580.
St. 12.403/38.
Mariborski mestni svet je na svoji seji dne 13. septembra 1938. sklenil soglasno:
Mestni svet odobri sledeči
pravilnik
o skladu za izvajanje regulacije v mariborski mestni občini.
§1.
Na osnovi § 126. gradbenega zakona se ustanavlja regulacijski sklad mariborske mestne občine.
§2.
Namen regulacijskega sklada je, da se iz dohodkov, ki se stekajo v ta sklad po §§ 4. in 5. tega pravilnika, omogoči izvajanje regulacije po odobrenem regulacijskem načrtu in po uredbi o njega izvajanju.
§ 3.
Za regulacijski sklad se otvarja v knjigah mestne občine poseben račun, na katerem se bo vodila vsa imo-vina sklada. Ta imovina se naloži v mestni hranilnici.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne iMttcmbitt 1938., št. 26a/LXXX/625.
§ 4.
V regulacijski sklad se stekajo:
1. zadostne dotacije, določene z mestnim proračunom;
2. dohodki od parcelacij, razlastitev, komasacij, gradbenih taks po pravilniku o gradbenih taksah (§ 103. gradbenega zakona);
3. 25 °/o dohodkov od prodaje mestnih nepremičnin po odobritvi ministra za finance v smislu §§ 94. in 113. zakona o mestnih občinah oz. § 126. gradbenega zakona;
4. dohodki od denarnih kazni po §§ 100. in 101. gradbenega zakona, in sicer:
a)	za	gradnje	brez gradbene dovolitve;
b)	za	gradnje	proti gradbeni dovolitvi in tehničnim
predpisom;
c) za gradnje zoper izdano prepoved po § 93. gradbenega zakona;
č) za uporabo zgradbe brez odobritve po § 91. gradbenega zakona;
d)	za	uporabo	zgradbe po § 94. gradbenega	zakona;
5.	dohodki po	§§ 124. in 125. gradbenega	zakona
in regulacijske takse, katerih pobiranje se določi s posebnim pravilnikom;
6. vsi dohodki od prodaje javne posesti, ki je v upravi mestne občine mariborske;
7. dohodki po določbah zakona o nedržavnih cestah o uporabi ljudskega dela (kulaka), ako in v kolikor ga mestna občina pobira;
8. vsi slučajni dohodki, ki izvirajo iz dela pri vzdrževanju ali gradbi mestnih ulic, cest, trgov in drugih javnih prostorov;
9. dohodki od najema ali uporabe javnih mestnih zemljišč v zasebne namene;
10. prispevki za izredno uporabo cest po § 33. zakona o samoupravnih cestah;
11. pristojbine za priklop zasebnih kanalov na mestne kanale na osnovi zakona z dne 27. maja 1896., dež. zak. št. 49, zakona z dne 10. junija 1896., dež. zak. St. 36 ter naredbe finančnega ministra z dne 23. avgusta 1929., št. 125.052/29;
12. povračila efektivnih stroškov od lastnikov posestev za napravo in razširjenje hodnikov in zvez zasebnih kanalov z uličnimi kanali po §§ 122. in 123. gradbenega zakona.
§ 5-
Poleg dohodkov po § 4. se stekajo v regulacijski sklad tudi dohodki, katere določi mestni svet z odobrenim proračunom.
§ 6.
Iz regulacijskega sklada se plačujejo samo dela za regulacijo mesta na osnovi programa za izvajanje teh del v določenem letu oziroma na osnovi uredbe o izvajanju regulacijskega načrta. Z uredbo se v finančnem programu ustanovi program del, ki se morajo vsako leto izvršiti v regulacijske namene. Pri izvajanju regulacije pa se morejo upoštevati tudi taka dela, ki v letnem programu niso navedena, če se izvršitev zaradi priložnostnih nakupov zemljišč in objektov poceni.
Med stroške za izvajanje regulacijskega načrta spadajo tudi stroški za pospeševanje ekonomske zazidave mesta kakor n. pr. stroški, ki so zvezani z nakupom stavbišč oziroma z njihovo prodajo po nizkih ali znižanih cenah, če se s tem doseže urbanistično smotrna zazidava določenih kompleksov ali ulic.
§ 7.
Razen stroškov po § 6. se plačujejo iz tega sklada vsi osebni in stvarni stroški za izdelavo ureditvenih osnov po gradbenem zakonu.
§8-
Iz regulacijskega sklada se plačujejo na osnovi pravilnika o gradbenih taksah po § 103. gradbenega zakona tudi stroški za posle gradbenega odbora in komisij po gradbenem pravilniku. Ta izplačila ne smejo presegati vsote plačanih gradbenih taks za označene posle.
§ 9.
Nakazovalec za izplačila iz regulacijskega sklada je predsednik mestne občine. Vsak izdatek mora biti izpričan s predlogom mestnega gradbenega oddelka oziroma s sklepom mestnega sveta, ako 'je to potrebno, in po predpisih tega pravilnika.
§ 10.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga odobrita mestni svet mariborski in ban dravske banovine.
Maribor dne 14. septembra 1938.
Predsednik mestne občine (Pečat)	mariborske:
dr. Juvan s. r.
Ta pravilnik je kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani odobrila z razpisom V-No. 567/9 z dne 2. novembra 1938.
m •‘trn ——
581.
Razne objave iz »Službenih novin".
številka 232 z dne 11. oktobra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. septembra 1938. sta bila postavljena na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani: na medicinski fakulteti za izrednega profesorja IV. položajne skupine 1. stopnje dr. Seliškar Albin, docent iste položajne skupine in stopnje iste fakultete; na tehnični fakulteti za izrednega profesorja IV. položajne skupine 1. stopnje dr. ing. Kuhelj Anton, docent VI. položajne skupine iste fakultete.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. septembra 1938. sta bila premeščena: dr. Cop Josip, učitelj veščine V. položajne skupine klasične gimnazije v Ljubljani, na prvo realno gimnazijo v Ljubljani, in Pavlič Klotilda, profesor VII. položajne skupine realne gimnazije v Kranju, na III. realno gimnazijo v Ljubljani, oba na prošnjo.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. septembra 1938. sta bila postavljena na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za docenta VII. položajne skupine dr. Ocvirk Anton,
suplent I. realne gimnazije v, Ljubljani in dr. Zw.it-ter Franc, profesor Vlil. položajne skupine realne gimnazije v Kočevju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. septembra 1938. je bil postavljen na bogoslovni fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za docenta VIL položajne skupine dr. Janžekovič Janez, suplent bogoslovja v Mariboru.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 29. septembra 1938. je bil postavljen za predsednika stalne izpraševalne komisije za profesorski izpit v Ljubljani dr. Z u p a n č i č li i ti a r d , vseučiliški profesor v Ljubljani, za poslovno dobo od 1. oktobra 1938. do 30. septembra 1941.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. julija
1938.,	111. št. 23.668, je bil postavljen po službeni potrebi za policijskega svetnika IV. položajne skupine
2.	stopnje uprave policije v Skoplju Kos Stanko, policijski višji komisar V. položajne skupine predstoj-ništva mestne policije v Mariboru.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. septembra 1938., štev. 1502/11 1, so biti premeščeni: za davčnega inšpektorja VI. položajne skupine davčne uprave v Višnji gori T r t n i k J os i p , davčni inšpektor iste položajne skupine davčne uprave v Kamniku, po službeni potrebi; za davčnega inšpektorja VI. položajne skupine davčne uprave v Kamniku K u m p Rudolf, davčni inšpektor iste položajne skupine davčne uprave v Višnji gori, po službeni potrebi; za davčnega višjega kontrolorja VI. položajne skupine . davčne uprave v Laškem K u m er V i k t o r, davčni višji kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Koprivnici, na prošnjo.
Številka 233 z dne 12. oktobra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. septembra 1938. je bila premeščena po službeni potrebi Kovač Marija, profesor VII. položajne skupine realne gimnazije v Novem mestu, v realno gimnazijo v Ptuju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1938. je bil postavljen Cotič Rudolf, bivši učitelj iz Italije, za učitelja VI. položajne skupine ljudske šole v Črešnjevcu, srez Maribor-desni breg.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. septembra 1938. sla bila postavljena R e j i c Franja, učiteljica VI. položajne skupine ljudske šole iz Vrha pri Sv. lyreh kraljih, srez logaški, na prošnjo, za učiteljico ljudske šole v Boh. Bistrici; Jurančič Josip, učitelj VII. položajne skupine ljudske šole v Telčah, na ljudsko šolo v Kostrivnici, srez šmarski.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1938. so bili premeščeni: Vončina Drago, učitelj VII. položajne skupine ljudske šole v Dolenji vasi, na prošnjo, za okrajnega šolskega nadzornika s sedežem v Črnomlju; Vončina Majda', učiteljica VIL položajno skupine ljudske šole v Dolenji vasi, na prošnjo, za učiteljico ljudske šole v Črnomlju; Šušteršič Frančiška, učiteljica VII. položajne skupine v Paki, srez krški, na ljudsko šolo v Gorici, srez gornjegrajski; Seč i Ljudevit, učitelj ljudske šole v Dol. Lendavi pa j® bil premeščen z veljavnostjo od 18. oktobra 1930. P® službeni potrebi za učitelja ljudske šole v Loki Prl Žusmu.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. y liska in galSK* rfut Markuf d, d, v Liubliani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani,,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 95. kosu IX. letnika z dne 26. novembra 1938.
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 7005/43.	3356 3-2
Razglas o licitaciji.
Dne 17. decembra 1938. sc bo vršila pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8/1V, prva pismena ponudbena licitacija za montažo vodovoda v Ribnici.
Proračun znaša din 181.053'—. Varščino v znesku din 19'000’— je položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni upravi za mesto Ljubljana oziroma v gotovini pri Državni hipotekarni banki, glavni podružnici v Ljubljani na dan licitacije, najkasneje do 10. ure.
Licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku, oziroma se dobe tamkaj proti naplačilu din 90’—.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti se morajo predložili na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani 17. novembra 1938.
VI. št. 26.152/1.	3424
Spremembe
v imeniku zdravniške zbornice za dravsko banovino.
V imeniku zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili črtani:
a) z a r a d i smrti:
dr. Serko Alfred, univ. prof. v Ljubljani,
dr. Krištof Boris, v. d. šefa bolnice za duševne bolezni v Novem Celju,
dr. Kac Jauko, zdravnik v Mariboru, dr. Leonhard Albert, mestni fizik v Mariboru, dr. Matjašič Mavricij, ban. zdravnik v Kamniku, dr. Debeljak Lujo, upravnik vojne bolnice v p. v Ljubljani,
dr. Marcius Josip, praktični zdravnik, Sv. Peter-Vodole pri Mariboru,
dr.Schvvab Anton, sreski san. ref. v pok. v Celju, .
dr. Divjak Stevo, upravnik bolnice za duševne bolezni v p. v Ljubljani, dr. Selnvarz Ludovik, banov, zdravnik v Ločah,
dr. llarpf Ivan, primarij bolnice v p. v Slovenjem Gradcu;
b) zaradi preselitve:
dr. Bauman Nikola, zdravnik sanatorija Ruskega Rdečega križa, Vurberg pri Ptuju,
dr. Maksimovič Bogoljub, zdravnik zdravilišča v Topolščici, ^
dr. Šušteršič Zvonimir, zdravnik v Krškem,
dr. Ivanc Val., sreski san. referent v Šmarju,
dr. Paunkovič Dragotin, zdravnik zdravilišča v Topolščici,
i
dr. Cirkovič Radovan, upravnik zač. voj. bolnice v Mariboru, dr. Lissova Ana, zdravnica Ruskega Rdečega križa, Vurberg pri Ptuju, dr. cičin Oskar, sanitetni kapetan, Maribor;
c)	na lastno željo: dr. Zajc Ivan, šef-zdravnik OUZD v p. v Ljubljani, dr. Kudrevecky Vasilij, zdravnik Ruskega Rdečega križa, Vurberg pri Ptuju. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 17. novembra 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
II Og 26/38—2.	3434
Amortizacija.
Na prošnjo Turka Ivana, župana občine Šmarje pri Jelšah, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih, počenši z dnem objave v »Službenem !L-tu«. sv>je pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Življenjska polica zavar družbe »Feniks« št. 2,595.243 z vlogo 2000 din in glaseča se na ime Hočevar Alojz, Grliče št. 44, občina Sv. Peter na Medvedjem selu.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 15. novembra 1938.
•jj
Og 82/38-4.	3445
Amortizacija.
Na prošnjo tvrdke I. Ružička, trgovca z lesom na Sušaku, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, podružnica na Bledu št. 23 z vlogo din 11.809'—, glaseče se na ime Weiner Maks. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., due 17. novembra 1938.
Og 28/38-3.	3421
Uvedba postopka za proglasitev mrtvim.
N e m e c Štefan, poljedelec v Hotizi, občina Gaberje, srez Dolnja Lendava, tam dne 5. decembra 1882. rojen, tjakaj pristojen in tam stalno bivajoč do leta
1914.,	je odšel takoj ob začetku svetovne vojne leta 1914. k svoji vojni edinici
c. kr. p. p. v Plzen in je odšel še istega leta z isto edinico na rusko bojišče, kjer je leta 1915., zadet od krogle, padel. Od tega leta dalje ni več glasu o njem.
Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24/2 o. d. z., se uvaja na prošnjo Dominkota Janeza, poljedelca na Hotizi št. 18, obč. Gaberje, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku g. Nemcu Viktorju, viš. pis. oficialu okrajnega sodišča v Murski Soboti.
Nemec Štefan se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. decembru 1939. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 10. novembra 1938.
A
Og 27/38.	‘	3420
Uvedba postopka za proglasitev mrtvim.
Smodiš Peter, posestnik in čevljar v Bučečovcih, občina Križevci, srez ljutomersko-gornjeradgonski, roj. 28. junija 1887. v Odrancih, občina Beltinci, srez dolnjelendavski in tjakaj pristojen, nazadnje posestnik v Bučečovcih št. 37, je odrinil takoj v začetku svetovne vojne leta 1914. k vojakom v Veliko Kani-žo na Ogrskem, ter je bil prideljen kot topničar 3. trdnjavskemu artiljerijskemu polku, nakar je odšel na rusko bojišče, od koder se ni več vrnil. Pogrešan je od 19. marca 1915. ter od takrat ni več nobenega s:edu o njem.
Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24/2 o. d. z., se uvaja na prošnjo njegove hčerke Smodiš Alojzije, posestniške hčere v Bučečovcih 37, postopek za proglasitev mrtvim, ter se izdaje poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku g. Kocjanu Jožefu, pisarniškemu predstojniku okrožnega sodišča v Murski Soboti.
Smodiš Peter se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali d& drugače kako vest o sebi.
Po 1. decembru 1939. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Smodiš Alojziji se za to zadevo podeli pravica revnih.
Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 9. novembra 1938.
Og 30/38—5.	3428
Uvedba postopka v dokaz smrti.
Krevs Matija, rojen 23. februarja 1893. v Mirni peči, pristojen v Mirno peč, srez Novo mesto, samski, užitkar, je odšel v
letu 1915. z 52. črnovojniškim bataljonom na italijansko bojišče in je baje v letu 1917. pri nekem spopadu ob tirolski meji v glavo od strela zadet padel. Od tega časa dalje je neizvesteu. Ker je torej verjetno, da je Krevs Matija umrl, se uvaja na prošnjo Zupančiča Janeza v Mirni peči 12 postopek v dokaz smrti pogrešanca in se vsakdo poziva, da sporoči do 10. junija 1939. sodišču, kar bi vedel o pogrešancu, ali pa njegovemu skrbniku Jarcu Ivanu, upokojenemu pis. pristavu v Novem mestu.
Po preteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo razsodilo o dokazu smrti.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. V., dne 21. novembra 1938.
1' 89/38-7.	3442
Oklic.
G. Šomenu Josipu, posestniku v Gornji Bistrici, sedaj v Nemčiji neznanega t/ivališča, je vročiti v pravdni stvari tožeče stranke Hkota Ivana, posestnika v Srednji Bistrici, ki ga zastopa dr. Cvetko 'Ione, odvetnik v Dolnji Lendavi, zoper toženo stranko Šomena Josipa, posestnika v Gornji Bistrici, sedaj v Nemčiji neznanega bivališča, zamudno sodbo z ’ dne 15 junija 1938., opr. št. P 89/38—5.
Ker bivališče tožene stranke šomena Josipa, sedaj v Nemčiji, ni znano, se mu postavlja za skrbnika g. Jureš Franjo, višji sodni oficial v Dolnji Lendavi, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 4. novembra 1938.
jj*
I 505/38-13.	3349
Dražbeni oklic.
Dne 29. d e c e m b r a 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 12 dražba nepremičnin (zidano z opeko krito visokopritlično poslopje, namenjeno za kinogledališče, stoji na pare. št. 813/4) zemljiška knjiga Št. Lenart vi. št. 409.
Cenilna vrednost: din 65.000’—.
Najmanjši ponudek: din 32.500’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 26. oktobra 1938.
jj.
I 563/36—41.	3193
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1938. o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vinica vi. 50, k. o. Učakovce vi. št. 119, 263, 264, 284, k. o. Hrast vi. št. 94, 96, 221.
Cenilna vrednost: din 16.763’87.
Vrednost priteklin: din 2.472'—.
Najmanjši ponudek: din 8.381*94.
Varščina: din 1.676'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 23. oktobra 1938.
I 373/38—11.	3359
Dražbeni oklic.
Dne 28. decembra 1938. ob 8.15 u r i bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Virštanj vi. št. 42.
Cenilna vrednost: din 8.955’75.
Vrednost pritekline: din 50’—.
Najmanjši ponudek: din 3.170’50.
Varščina: din 476’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale-dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem
dne 16. novembra 1938.
I 1107/38.	3393
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kranj vi. št. 968.
Cenilna vrednost: din 223.301'75.
Najmanjši ponudek: din 111.650'87.
Jamčevina znaša 22.330'17 din, in jo je položiti v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi r/e pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. II.,
dne 15. novembra 1938.
H?
I 692/38—10.	3149
Dražbeni oklic.
Dne 27. decembra 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Križ: a) vi. št. 58 in b) 64.
Cenilna vrednost: ad a) din 5.154'50, ad b) din 1.273’50.
Najmanjši ponudek: ad a) din 3.437, ad b) din 849’—.
Varščina v gotovini: ad a) din 515'50, ad b) din 127’50,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 27. oktobra 1938.
*
I 633/38—9.	3230
Dražbeni oklic.
Dne 29. d e c e in b r a 1938. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagorje vi. št. 74.
Cenilna vrednost: din 296.763'—.
Najmanjši ponudek: din 152.590’—.
Varščina v gotovini: din 29.676'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 4. novembra 1938.
*
Vb I 1185/38—10.	3274
Dražbeni oklic.
Dne 28. decembra 1938. ob e n a j s 1 i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dobrova vi. št. 83 (hiša št. 49 v Brezju z gospodarskim poslopjem ter gozdi, njivami in travnikom).
Cenilna vrednost: din 49.248’35.
Varščina: din 4.925'— (v gotovini).
Najmanjši ponudek: din 32.832'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb.,
dne 27. oktobra 1938.
*
Vb I 747/38-11.	3204
Dražbeni oklic.
Dne 28. decembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dravlje vi. št. 381.
Cenilna vrednost: din 124.700'—.
Najmanjši ponudek: din 83.134'—.
Varščina: din 12.470'— v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal y dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb., dne 25. oktobra 1958.
*
Vb I 1769/38—5.	3201
Dražbeni oklic.
Dne 28. d e c e m b r a 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Podsmreka vi. št. 235 (hiša št. 47 v Podsmreki s stavbiščem ■ in vrtom).
Cenilna vrednost: din 46.110'—.
Vadij: din 4.611'— (v gotovini ali vrednostnih papirjih).
Najmanjši ponudek: din 23.055'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, kj je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb., dne 26. oktobra 1938.
Vb I 1993/38—7.	3270
Dražbeni oklic.
Dne 28. decembra 1938. ob dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vinje vi. št. 14 (hiša st. 6 v Dolini z gospodarskimi poslopji, stavbišče, njive, gozdovi, pašniki, travniki in sadni vrt)
Cenilna vrednost: din 84.612'—.
Vrednost pritekline: din 3.000'—
Najmanjši ponudek: din 56.408'—.
Vadij: din 8.462'— (v gotovini ali vrednostnih papirjih).
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb., dne 28. oktobra 1938.
%
Va I 5650/37.	3353
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 1938. ob devetih bo i>ri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kapucinsko predmestje vi. št. 107, zemljiška knjiga k. o. Karlovško predmestje vi. št. 13.
Cenilna vrednost: I. skupina din 9,086.377'—, II. skup. din 1,470.000'-, lil. skup. din 2,517.831'—.
Všteta vrednost pritekline: ad I. skup. din 2,783.865'—, ad III. skup. din 276.600'—.
Najmanjši ponudek: ad I. skup. din 4,543.188'50, ad II. skup. din 735.000'—, ad III. skup. din 1,258.915'50.
Varščina: ad I. skup. din 908.638'—, ad II. skup. din 147.000'—, ad III. skup. din 251.784'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 11. novembra 1938.
V I 2016/38—14.	3444
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1938. ob 9>/« uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje a) vi. št. 76 in b) vi. št. 2067.
Cenilna vrednost: ad a) din 179.624'40, ad b) din 11.068'—.
Najmanjši ponudek: ad a) din 120.000, ad b) din 7.500'—.
Varščina: ad a) din 17.962'50, ad b) din 1.107'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 17. novembra 1938.
IX I 3410/38—7.	3258
Dražbeni oklic.
Dne 27. d e c e m b r a 1938. o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bresternica '/2 vi. št. a) 12,
b)	219, c) 227.
Cenilna vrednost: ad a) din 24.811'67, ad b) din 1.715'25, ad c) din 3.941*60.
Vrednost priteklin: din 1.722'50, ki je že upoštevana pri cen. vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 20.312'34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneni naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 26. oktobra 1938.
IX I 3695/38-6.	3255
Dražbeni oklic.
Dne 27. d e c e 111 b r a 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ješenca vi. št. 260.
Cenilna vrednost: din 2.027'—.
Najmanjši ponudek: din 1.35T34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 27. oktobra 1938.
IV I 2095/38—10.	3403
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Hrenca vi. št. 11.
Cenilna vrednost: din 24.696'80.
Vrednost priteklin: din 900'—, ki so že upoštevane pri cen. vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 17.006'—.
Vadij znaša din 2.560'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 10. nov.enibra 1938.
I 404/38—9.	3167
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. št. Rupert polovica vi. št. 12, št. Rupert vi. št. 1167, Bistrica vi. št. 734.
Cenilna vrednost: din 28.188'—.
Najmanjši ponudek: din 18.758'66.
Vrednost pritekline: din 1.160'—.
Vadij: din 2.813'80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. 11.,
dne 27. oktobra 1938.
•jj
I 107/38.	3371
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 1938. ob o s m i h bo pri tem sodišču v sobi št, 18 dražba nepremičnin gozda in njive zemljiška knjiga Boreča vi. št. 9.
Cenilna vrednost: din 6.101'—.
Najmanjši ponudek: din 4.907'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 24. oktobra 1938.
*
I 538/38-7.	3373
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 19.38. ob deset i h bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin njiv in gozda zemljiška knjiga Gradišče 1/9 vi. št. 186 in celi vi. št. 261.
Cenilna vrednost: din 4.273'—.
Najmanjši ponudek: din 2.849'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 24. oktobra 1938.
*
I 484/38.	3372
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 1938. ob devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin njive zemljiška knjiga Murski Petrovci vi. št. 89.
Cenilna vrednost: din 32.536'—.
Najmanjši ponudek: din 21.690'66.
Pravice; ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 24. oktobra 1938.
$
I 410/38.	3369
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 1938. ob enajstih bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše z gospodarskim poslopjem, gozdov, travnikov, njiv itd. zemljiška knjiga Poznanovci vi. št. 14, 206 in 250.
Cenilna vrednost: din 41.622'—.
Vrednost priteklin: din 2.150'—.
Najmanjši ponudek: din 27.748*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 24. oktobra 1938.
I 559/38.	3366
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1938. o b osmih bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin njiv, travnikov, gozdov itd. zemljiška knjiga Markovci »/$2 vi. št. 39, 414, 415, 8/io vi. št. 233.
Cenilna vrednost: din 19.289'62.
Najmanjši ponudek: din 12.859'75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 25. oktobra 1938.
•j.
I 1557/37.	3367
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1938. ob devet i h bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše, njiv, travnikov, gozdov itd. zemljiška knjiga Gornji Slaveči 21/220 vi. št. 43, 135 in 7/220 vi. št. 169.
Cenilna vrednost: din 4.356'73.
Vrednost priteklin: din 134'19.
Najmanjši ponudek: din 2.904'48.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 27. oktobra 1938.
1 315/38.	3365
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1938. ob desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše št. 59, sadovnjaka, njiv zemljiška knjiga Fukslinci 6/i* vi. št. 37 in 41.
Cenilna vrednost: din 8.692'15. Po odbitku dosmrtnega užitka za Terezijo Celec v znesku din 8.500'—, pa le din 192T5.
Vrednost priteklin: din 2.337'50.
Najmanjši ponudek: din 1.686'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 27. oktobra 1938. 1
I 796/37.	3374
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1938. ob enajstih bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin njiv in gozdov zemljiška knjiga Tešanovci ‘/o vi. št. 704 in celi vi. št. 829 in 830 k. o. Vučja gomila.
Cenilna vrednost znaša po odbitku dosmrtnega haska Cigut Vilme v znesku din 1.500'— din 3.013'75.
Najmanjši ponudek: din 2.002'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 28. oktobra 1938.
I 1140/38-9.	3394
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1938. o b enajstih bo pri tem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnine vi. št. 46 k. o. Novo mesto po posameznih skupinah.
Cenilna vrednost: din 201.912'50.
Najmanjši ponudek: din 119.975'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 20. novembra 1938.
I 902/38-15.	3400
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 1938. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Središče a) vi. št. 10 in
b)	vi. št. 12.
Cenilna vrednost: ad a) din 15.932'50, ad b) din 5.647'25.
Najmanjši ponudek: ad a) 10.62175 din, ad bj din 3.765'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu
dne 10. novembra 1938.
*
I 275/38-16.	3402
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška
knjiga Središče vi. št. 75 in Kog vi. St. 135.
Cenilna vrednost: vi. št. 75 k. o. Središče din 75.640‘85 in vi. št. 135 k. o. Kog din 7.10ri0.
Vrednost pritekline: pri vi. št. 75 k. o. Središče din 2.420'— in vi. št. 135 k. o. Kog din 430'—.
Najmanjši ponudek: za vi. št. 75 k. o. Središče din 50.427'50 in vi. št. 135 k. o. Kog din 4.784'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu dne 10, novembra 1938.
I 588/38-18.	3401
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 1938. ob 3/i 11. u r o bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Rakovci vi. št. 48, b) Rakovci vi. št. 103, c) Koračice vi. št. 181, č) Ko-račice vi. št. 313, d) Savci vi. št. 125,
e)	Ključarovci vi. št. 204,
Cenilna vrednost: ad a) din 79.614'—, ad	I))	din	7.452'—,	ad	c)	din	1.510'—,
ad	č)	din	3.680'—,	ad	d)	din	4.030'—,
ur’ e) din 4.139'—.
vrednost pritekline: ad a) din 4.200, ad b) din 1.625'—.
Najmanjši ponudek: ad a) din 53.076, ad	b)	din	4.968'—,	ad	c)	din	1.007’—,
ad	č)	din	2.454'—,	ad	d)	din	2.687'—,
ad	e)	din	2.760'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 12. novembra 1938.
I 579/38—11.	3399
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 1938. o poli dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Lahonci vi. št. 88 in b) Koračice vi. št. 148.
Cenilna vrednost: ad a) din 19.647‘50, ad b) din 28.258’95.
Vrednost pritekline: ad a) din 2.722'50.
Najmanjši ponudek: ad a) din 13.099, ad b) din 18.840'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Ormožu dne 13. novembra 1938.
I 327/37-30.
3427
Dražbeni oklic.
Dne 29. d e c e m 1) r a 1938. ob dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ormož a) vi. št. 62 in b) vi. št. 64.
Cenilna vrednost: ad a) din 310.156'50, ad b) din 22.743'—.
Vrednost pritekline: ad a) din 2075'—.
Najmanjši ponudek: ad a) dinarjev 155.078'25, ad b) din 11.371'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu dne 15. novembra 1938.
I 1484/38.	3031
Dražbeni oklic.
Dne 28. decembra 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba sledečih nepremičnin v 5. skupinah:
1. skupina: zemljiška knjiga d. o. Ptuj vi. št. 205,
2. skupina: zemljiška knjiga d. o. Ja-neževski vrh vi. št. 51,
3. skupina: zemljiška knjiga d. o. Dežno vi. št. 104, k. o. Gorca vi. št. 191,
4. skupina: zemljiška knjiga d. o. Gorca vi. št. 192,
5. skupina: zemljiška knjiga d. o. Radni vrh vi. št. 98.
Cenilna vrednost: ad 1. din 432.65275, ad 2.	din	57.213'40, ad	3.	din	84.977'20,
ad 4.	din	22.602'95, ad	5.	din	28.38470.
Vrednost priteklin: ad 1. din 8.135'—, ad 2. din 1.900'—, ad 3. din 2.360'—.
Najmanjši ponudek: ad 1. din 216.327, ad 2.	din	38.143'—, ad	3.	din	56.650'—,
ad 4.	din	15.070'—, ad	5.	din	18.924'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 14. oktobra 1938.
I 262/38-12.
*
3330
Dražbeni oklic.
Dne 28. decembra 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin (stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja, hleva, drvarnice, svinjaka, kozolca, njiv, travnikov, gozdov in vinograda) zemljiška knjiga Vrhovo vi. št. 76.
Cenilna vrednost: din 173.451'65.
Vrednost pritekline: din 3.910'—.
Najmanjši ponudek: din 115.634’50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Radeče dne 13. novembra 1938.
I 629/37—20.	'	3286
Dražbeni oklic.
Dne 28. decembra 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vrhe vi. št. 51.
Cenilna vrednost: din 142.136'40. Vrednost priteklin: din 1.615’—. Najmanjši ponudek: din 95.834'26. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit tia uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Gradcu, odd. I.,
dne 5. novembra 1938.
I 310/38/14.	3409
Dražbeni oklic.
Dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pokoše V2 vi. št. 24 in Bukovec 14 vi. št. 3, razglašena v Sl. 1. št. 87 od 29. oktobra 1938., se bo vršila namesto 30. novembra 1938, ob desetih dne 17. decembra 1938. ob desetih. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 18. novembra 1938.
•j.
I 124/38—18.	'	3406
Dražbeni oklic.
Dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Ana, vi. št. 196, razglašena v Sl. 1. št. 87 od 29. oklobra 1938., se bo vršila namesto 30. novembra 1938. ob osmih dne 17. decembra 1938. ob osmih. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 18. novembra 1938.
-j«
I 663/38—11.	3408
Dražbeni oklic.
Dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zgornja Polskava vi. št. 96, Pokoše vi. št. 86 in Ogljenšak vi. št. 89, razglašena v Sl. 1. št. 86 od ‘26. oktobra 1938., se bo vršila namesto 30. novembra 1938. ob desetih dne 21. decembra 1938. ob enajstih. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 18. novembra 1938, jjc
I 571/38—7.	3410
Dražbeni oklic.
Dražba nepremičnin zemljiška knjiga Jelovec, vi. št. 138, razglašena v si. 1. št. 85 od 22. oktobra 1938., se bo vršila namesto 26. novembra 1938. ob osmih dne 22. decembra 1938. ob devetih. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 21. novembra 1938.
I 357/38-19.	3407
Dražbeni oklic.
Dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bojtina, vi. št. 20, razglašena v si. 1. št. 87 od 29. oktobra 1938., se bo vršila namesto 3. dete m b ra 1938. ob devetih
dne 28. decembra 1938. ob osmih. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 18. novembra 1938.
A
I 704/38—9.	3411
Dražbeni oklic.
Dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vrhloga, vi. št. 53 in 262, razglašena v Sl. I. št. 90 od 9. novembra 1938., se bo vršila namesto 12. decembra 19558. ob osmih
dne 28. decembra 1938. ob devetih. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 18. novembra 1938.
*
I 546/38.	3324
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 1938. ob devetih bo 'pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Urh y2 in ‘/sinka vi. št. 10.
Cenilna vrednost: din 74.887'05.
Najmanjši ponudek: din 49.92470.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 11. novembra 15)38.
*
1 1100/37.	3348
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 19558. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zgornja Polskava vi. št. 254, 271 in 301 (stanov, in gosp. poslopje ter zemlj. pare.).
Cenilna vrednost: din 131.986'35.
Najmanjši ponudek: din 87.091 ‘ —.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 8. novembra 1938.
I 537/38-9.	_	555525
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 19558. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zgornja -Ložnica vi. št. 88 (hiša in zemlj. pare.).
Cenilna vrednost: din 554 754'—.
Najmanjši ponudek: din 23.169'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. TI.,
dne 10. novembra 1938.
I 545/38-7.	3328
Dražbeni oklic.
Dne 27. decembra 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Zali log vi št. 139.
Cenilna vrednost: din 155.298'—.
Vrednost priteklin: din 1.0550'—, ki je že upoštevana zgoraj pri cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 8.865'22.
Vadij znaša din 1.329'80.
Pravice, ki hi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni. oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki
dne 29. oktobra 1938.
I 564/38—4.	3378
Dražbeni oklic.
l)ne 30. d e c e m b r a 19558. ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnine vložek St. 312 k. o. Šoštanj.
Cenilna vrednost: din 56.572'—.
Najmanjši ponudek: din 37.115'—.
Varščina: din 5.657'25 v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišči najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. L,
dne 8. novembra 1938.
I 356/38—8.	3429
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1938. ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Brezovica vi. št. 12.
Cenilna vrednost: din 51.664'95.
Vrednost pritekline: din 1150'—.
Najmanjši ponudek: din 34.443'—.
Varščina znaša din 5166'50 in jo je položiti v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega' sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem
dne 16. novembra 1938.
I 190/38-7.	3184
Dražbeni oklic.
Dne 28. decembra 19558. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Selo vi. št. 371 in 376.
Cenilna vrednost: din 15.7552'—.
Najmanjši ponudek: din 15.7552'—.
Varščina: din 1.573'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Vel, Laščah
dne 26. oktobra 1938.
.j.
1 44/38/14.	3153
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 19558. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Višnja gora vi. št. 9, 36, 185 k. o. Polica.
Cenilna vrednost: din 37.000'—.
Vrednost pritekline: din 1.200'—.
Najmanjši ponudek: din 25.468'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem1 naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori,
dne 24. oktobra 1938.
I 292/38—8.	3334
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 19558. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Prekopa vi. št. 52, 53 324.
Cenilna vrednost: din 207.778'50.
Vrednost pritekline: din 1.701'—.
Najmanjši ponudek: din 138.620'—.
Varščina: din 21.210'-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem dne 25. oktobra 1938.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale s o s e i z p r e ni e 111 b e in dodatki pri nastopnih firmah: 115(5.
Sede/.: Ljubljana.
Dan vpisa: 25. oktobra 1938.
Besedilo: Stavbeno in umetno mizarstvo A. It o ji na & Coni p.
Obratni predmet: Izvrševanje vsake vrste mizarske obrti in prodaja pohištva.
Izbriše se zbog smrti javni družbenik Binder Karl, zaradi tega preneha javna trgovska družba.
Samolastnik firme je sedaj Rojina Anton, tovarnar v Ljubljani.
Besedilo firme odslej: Stavbeno in umetno mizarstvo A. Rojina.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. oktobra 1988.
Rg A 1 159/7.
*
1157.
Sede/, podružnice: Maribor.
Sedež glavnega zavoda: Zagreb.
Dan vpisa: 27. oktobra 1938.
Besedilo. Jugoslavcnska udružcna banka delniška družba, podružnica Maribor. '
Vpiše se Dinter Krnil kot namestnik ravnatelja glavnega zavoda v Zagrebu, ki je pooblaščen na prvem mestu podpisovati firmo glavnega zavoda v Zagrebu in podružnice v Mariboru z označbo »ppac. ,
Zaznamuje se sprememba rodbinskega in krstnega imena člana ravnateljstva dr. Kaufer Sigfrieda« v dr. Karaš Vladojes, ki je kot ravnatelj glavnega zavoda pooblaščen brez vsake označbe podpisovati firmo — glavnega zavoda v Zagrebu in podružnico v Mariboru.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 27. oktobra 1938.
Rg B II 18/35.
*
1158.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 27. oktobra 1938.
Besedilo: Jugotekstil družba z omejeno zavezo.
Posvedoči se, da je spremenil poslovodja Loebl Vilko svoje rodbinsko ime v >Laric«, z dovoljenjem deželnega urada v Pragi z dne 29. avgusta 1938., št. 11.304/1 iz 1938.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 27. oktobra 1938.
Rg C II 87/11.
Izbrisale so se nastopne firme:
1159.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 25. oktobra 1938. Besedilo: Ad. Petrin.
Obratni predmet: Stavbinsko in pohištveno mizarstvo s parno silo.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. oktobra 1938.
Rg A 1 38/2.
1160.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 3. novembra 1938. Besedilo: Ignaz Božič.
Obratni predmet: Modna trgovina za gospode in dame.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. novembra 1938.
Rg A I 148/(1.
*
1161.
Sedež: Osluševri.
Dan izbrisa: 27. oktobra 1938. Besedilo: Korpar Ferdo.
Obratni predmet: Trgovina z vinom na debelo.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 27. oktobra 1938.
Rg A 111 128/7,
*
1162.
Sedež: Rakek.
Dan izbrisa: 12. oktobra 1938. Besedilo: Franjo žagar.
Obratni predmet: Lesna industrija in trgovina.
Zaradi preosnove v družbo z omejeno /ave/.o.
Okrožno kot trg. sodi-fe v Ljubljani, odd. 1IL,
dne 10. oktobra 1938.
Rg A I 197/20
*
1163.
Sedež. Sv. Lenart v Slov. gor.
Dan izbrisa: 13. oktobra 1938. Besedilo: I. Slatvitseh, naslednik Alfonz Križan.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Zaradi opustitve obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. oktobra 1938.
Rg A 1 10/7
*
1164.
Sedež: Sv. Lovrenc na Pohorju.
Dan izbrisa: 29. septembra 1938. Besedilo: Schilhan Josip.
Obratni predmet: Trgovina s sadjem na debelo in eksport sadja.
Zaradi prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. septembra 1938.
Rg A Ul 223/5
*
1165.
Sedež: Šmartno pri Litiji 67.
Dan izbrisa: 31. oktobra 1938. Besedilo: S. Florjančič & drug.
Obratni predmet: Nabava surovin, izdelkov, zlasti usnja, ter izdelava čevljev in prodaja vsakovrstnih čevljev na veliko in na drobno.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. oktobra 1938.
Rg A VII 24/6, 7.
Uradni izbrisi;
1166.
1. Anton Novak, Trojane, trgoviha z vinom (Rg A II 194).
2. A. Novak, Goričica, kramarija in trgovina z lesom (Rg A IV 156).
3. Josip Rossi, Zagorje ob Savi, veletrgovina z vinom (Posam. II 248).
4. Vekoslav Podlogar, Ljubljana, trgovina s špecerijo, kolonialnim blagom in delikatesami (Rg A V 110).
Vse tvrdke so bile izbrisane zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dr.e 11. novembra 1938.
*
1167.
1. Ing. V. Nikolič, trgovina s toaletnimi potrebščinami in izdelovanje toaletnih potrebščin v Ljubljani (Rg A IV 106);
2. F. Pencš in druga, prodaja žganja, ruma, vina in piva v zaprtih steklenicah ter trgovina z mešanim blagom na debelo, Fužine pri Ljubljani (Rg A III 233);
3. Charles Princ, trgovina z manufakturnim blagom na debelo v Ljubljani (Rg A III 189);
4. Mihael Peršolja, trgovina s sadjem in zelenjavo, Trata, okr. Ljubljana (Rg A II 227);
5. M. Pajman, trgovina z mešanim blagom in žganjem v zapečatenih steklenicah, Selo pri Ljubljani (Rg A III 212).
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. septembra 1938.
1168.
Ivan Adamič, eksportna trgovina z lesom in ogljem ter s teleti In prašiči v živem in zaklanem stanju v Ponikvah 59 (Reg A II 21 5). Izbris: dne 20. 10. 1938.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 20. oktobra 1938.
Konkurzni razglasi
1169.	3433
Konec poravnave.
Poravnalni postopek dolžnika Kopu-šarja Martina, trgovca v Celju, je končan.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 22. novembra 1938.
Por. 10/38—51.
A
>170.	‘	3430
Konec poravnave.
Poravnalni postopek dolžnika Karnič-nika Josipa, trgovca v Mariboru, regi-strovanega pod firmo Karničnik Josip, trgovina z mešanim blagom na drobno v Mariboru, je končan.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. I IT., dne 17. novembra 1938.
Por. 8/38—61.
Razglasi raznih uradov in oblastev
VI.	št. 53.233/38.	344(5
Razpis.
Mestna občina ljubljanska razpisuje ofertno licitacijo v skrajšanem roku 7 dni za dobavo in postavitev peči za pisarne 1. nadstropja v »Kresiji«,
Razpisni pripomočki se dobe v mestnem telili, oddelku. Nabrežje 20. septembra št. 2/11, soba št. 7, od 26. novembra t. 1. dalje med uradnimi urami za din 5'—.
Ponudbe je predložiti do dne 2. decembra t. I. do 11. ure; takoj nato se bo pričelo odpiranje ponudb v sejni sobi mestnega tehničnega oddelka.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 24. novembra 1938.
Predsednik:
Dr. Juro Adlešič s. r.
»j*
1/3—No. 69.026/38.	3436
Razpis.
Odsek za telesno vzgojo pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani bo potreboval za izvrševanje pouka obvezne telesne vzgoje večje število tečajnih učiteljev.
V ta namen razpisuje mestno poglavarstvo 8 honorarnih mest tečajnih učiteljev.
Prednost imajo rezervni oficirji, ki na športno-lelovadnem torišču aktivno delujejo med mladino.
Vse podrobne informacije daje odsek za telesno vzgojo pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani, Gosposka ul. 15/pr., soba 5.
Prošnje je vlagati pri imenovanem odseku do 15. decembra 1938.
V Ljubljani dne 21. novembra 1938.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani.
*
Štev. 13.120/1-38.
3431
Razglas.
Okrajno sodišče v Celju jo s pravnomočno razsodbo Kps 1160/37—18 z dne
10.	aprila 1938. na podstavi § 55. kaz. zak. prepovedalo zahajati v krčme za dobo enega leta po prestani kazni Ro-šerju Alojzu, roj. 15. junija 1916. v Ljubečni štev. 52, občina Škofja vas, prav tam stanujočemu, nezakonskemu sinu Rošer Marije, po poklicu delavcu.
Prepoved velja do 10. aprila 1939.
Gostilničarji se opozarjajo, da je po g 268. kaz. zak. kazniv vsak, ki bi imenovanemu postregel z opojnimi pijačami, dokler traja prepoved.
Sresko načelstvo v Celju dne 18. novembra 1938.
Št. 7563/3—38.
*
3383-2-2
Razglas.
Stermeeki Ivan iz Lokrovca št. 7, občine Celje, je zaprosil za gradbeno dovolitev in obrtno odobritev za postavitev obratovalnice za rafiniranje cinko-vih, svinčenih in antimonovih odpadkov (pepelov) na parceli št. 192 k. o. Lakomno, v poslopju odhodne postaje bivše rudniške dovlačilnice.
V ta namen bo zgradil peč v izmeri 2'O0Xl'8OXl‘4O m za praženje kovinskih odpadkov in vzidal kotel vsebine 60 1 za topljenje. Dimnik bo 9 m visok,
kurilo se bo s premogom na 400—450° C. Za odvajanje odvečne toplote in hlapov je predviden poseben dušnik v premeru 1’00X0'80 m.
O tem se odrejata v smislu § 144. stavbnega reda za bivšo Štajersko z dne
9.	februarja 1857., dež. zak. št. 5, § 11. zak. z dne 12. marca 1866., št. 6, ter §" 105., 107. in 109. zakona o obrtih z dne 5. nov. 1931., Sl. 1. št. 572/76—31, komisijski ogled in razprava na soboto
dne 3. decembra 1938. o poli devetih s sestankom udeležencev na kraju samem.
Mejaši in drugi interesenti se vabijo, da se udeležijo komisijskega ogleda in razprave in podajo morebitne ugovore — v kolikor jih niso vložili že i^ej — pri razpravi. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in bo veljalo, da se prizadeti strinjajo z nameravano napravo in za to potrebno odstopitvijo ali obremenitvijo zemljiške lastnine. Zaprošena dovolitev pa se bo dala, ako se ne pojavijo pomisleki javnega značaja.
Načrti so do dne komisijskega ogleda pri sreskem načelstvu v Laškem med iradnimi urami razpoloženi vsakomur na vpogled.
Šresko načelstvo v Laškem dne 18. novembra 1938.
Št. 116/4.
❖
Razpis.
3419
Ravnateljstvo drž. mlekarskega zavoda v Škofji Loki razpisuje službi laboranta-dnevničarja in služkinje-dnevničarke: z mesečnimi prejemki din 1000'— za laboranta in din 350'— s hrano za služkinjo.
Pogoji: a) za laboranta: z dobrim uspehom dovršena mlekarska šola; starost pod 35 let. Znanje nemščine daje prednost;
b)	za služkinjo: znanje gospodinjstva in šivanja; starost pod 30 let.
Lastnoročno napisane in pravilno kol-kovane prošnje, opremljene s prilogami: rojstni in krstni list, domovnica, šolska spričevala/za laboranta — dokazilo o odsluženju kadrskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo ter dokazilo, da prosilci niso pod skrbstvom, da nad njimi ni podaljšana očetovska oblast, da niso pod stečajem in da niso bili kaznovani na izgubo častnih pravic, je vložiti pri ravnateljstvu drž. mlekarskega zavoda v škofii Loki najkasneje do 15. decembra 1938. Ravnateljstvo drž. mlekarskega zavoda v Škofji Loki.
Škofja Loka dne 22. novembra 1938.
Razne objave
3397 3-1
Poziv upnikom.
»SCEDEP«, industrija paradižnikovih konzerv, družba z o. z. s sedežem v Kamniku je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivajo, da prijavijo v teku treh mesecev od danes dalje svoje terjatve družbi na roke likvidatorjev.
Likvidatorji.
3354-3-3
*
Poziv upnikom.
Tvrdka »Imporex« import-eksport, družba z o z v Slov. Bistrici je prešla v likvidacijo in poziva ev. upnike, da javijo svoje terjatve.
Pibrovec Herman s. r., trgovec, Slov. Bistrica, likvidator.
*
3423
Objava.
Naznanjamo, da se nam je izgubilo garancijsko pismo naše izdaje št. 1624 z dne 2. decembra ,1931. za diii 101.000'— v korist kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani radi Alojzija Kališnika, Celje.
Navedeno listino proglašamo s tem za neveljavno.
Ljubljana 22. novembra 1938.
Ljubljanska kreditna banka.
*
3443
Objava.
Izgubil sem izpustnico, ki mi jo je izdalo vodstvo ljudske šole v Kranjski gori z dnem 28. marca 1897. pod kat. št. 13 ter jo proglašam za neveljavno.
Mertelj Alojzij, posestnik, Gozd št. 18 pri Kranjski gori.
*
3441
Objava.
Izgubil sem orožni list reg. 899, štev. 10.419/1—30, izdan od sreskega načelstva Maribor-desni breg, ter ga proglašam za neveljavnega.
Pehant Jože s. r.,
viničar,
Pivola-Hoče.
*
3435
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bici-kel (evid. št. tablice 2—30956—8) in jo proglašam za neveljavno.
Podgoršek Viktor s. r.,
Celje,
Cesta na pokopališče št. 4.
*
3422
Objava.
Izgubil sem spričevalo V.c razreda drž. real. gimn. ter ga proglašam za neveljavno.
Skomina Rafko s. r., dijak VI.c r. drž. real. gimnazije v Celju.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: 0. Milialek v Ljubljani.