Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chicagi, 111,2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
J*
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50.

.ASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
rr
V#
Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!

“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.—Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J*
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov. d*
Nefrankirana ali premalo frank irana pisma se ne sprejemajo.

LETO—YEAR VI.
Chicago, UL, 30. januarja (January) 1913.
¡ŠTEV.—NUMBER 5.
Sužnji trusta za jeklo.
1 Že od daleč lahko Vidi človek, kako plamen šviga proti nebu iz peklov v Garyu in So. Chicagi, ki so last trusta za jeklo in v katerih izmučeni delavci spreminjajo rudo v jeklo in železo. Po noči žari nebo, kakor da bi bilo vse mesto v plamenu in demonsko sveti na Michigansko jezero, prerijo in hiše v okolici. Ko se približamo demonsko razsvetljenemu pozorišču, se nam nudi nenavaden prizor.
Preko zmrznjene prerije in po stranskih hodnikih, ki so posuti z1 žlindro, se vije dolga procesija tihih mož, katerim je! delo v izmučen obraz zarezalo globoke poteze. Nasproti jim prihaja d_ruga procesija. Njih obrazi so črni. Znoj, ki jim je lil s čela v potočkih, je napravil bele strugam podobne poteze. Prva procesija odhaja v sužnost, v pekel, ki bruha iz sebe ogenj ob jezeru, druga je dokončala delo in se vrača domov. V drugi pogrešajo marsikaterega tovariša, ki je zjutraj ž njimi odhajal na tlako. Zdaj leži strašno opaljen ali pa težko ranjen v bolnici. Mogoče tudi mrtev v mrtvašnici. Pekel ob jezeru požira vsaki dan ljudi: po noči in po dnevu, kakor spreminja rudo v železo in jeklo.
Tiha je procesija! Nobeden mož ne govori, le sneg škriplje pod njihovimi nogami. Ledena burja, ki se ujeda do kosti, pa nosi njih tožbe in želje, katere imajo v čutečem sr„u. daleč v tuj in neznan svet, ker jih ne čuje nobeno človeško uho.
“Rusija!’' vzkliku , 1 -rek nehote, ko vidi pred seboj 'to armado trpinov, ki odhaja v sužnost ali se pa vrača domov, da si nabavi po' kratkem in težkem spanju novih moči za prihodnji dan.
.Ali je v Rusiji mogoče slabše kot tukaj ? Ah, ne! Tudi v Rusiji, celo v ¡sibirskih rudnikih ne more biti gorje večje, kakor ga vidimo tukaj. Le oglejmo si procesijo, ki se vrača domov. Mladi dečki korakajo v nji. Mi pravimo mladi, ker niso prekoračili še 14. leta. Ali kako suhi so njih živeti, kako drobne so njih roke, kako stari so že njih obrazi! In iz teh mladih, še nežnih človeških bitij, kujejo tru-stjanski mogotci zlato, da kupuje jo svojim soprogam dragocene dragulje, jim gradijo razkošno opremljene vile, da sploh živijo kot razsipniki in uživači.
Trust za jeklo ne vpraša, kako drobne so ročice, ki želijo delati. Trust pozna le profit in zopet profit.	i
Mejtem ko se trustjani zabavajo na plesiščih, v gledališčih, pri bogato naloženih mizah, ali pa zakopani v laseive blazine premišljujejo, kako bi se dalo izprešati še več profita iz zasužnjenih trpinov, takrat mali dečki, oboroženi z velikimi kleščami obračajo in sučejo ogromne kose belorazbelje-nega železa ali jekla, ki vaga po več ton in katerega drži in prena ša ogromen samotežnik v svojih krempljih. Seveda je treba mnogo takih nežnih rok, da po svoji volji obračajo in sučejo ogromen čok, železa ali jekla. Otroška delovna moč je po ceni. Trust pa ljubi le ceneno delovno moč, zato pa zaposli dečke, ki bi morali hoditi še v šolo.
Neko noč, ko so dečki zopet sukali in obračali jeklene in železne čoke in so njih obrazi žarili v svitlobi ki je prihajala od belo razbeljenega čoka, je čok pritisnil Toneta Bogelezyka, 16 let starega dečka in ga poškodoval in opalil tako močno, da bo ostal hrom za vse žive dni.
To je en slučaj. Koliko takih slučajev se dogodi vsaki teden?
Samotežniki nosijo tekoče1 razbeljeno kovino v posodah. Nakrat se posoda malo nagne in tekoče razbeljena kovina poškropi delavce pod njo, ki ostanejo zaznamo vani za vedno. Včasi poči težka veriga, pade na tla in oplazi več
delavcev hkrati. Semintje se vpi-hne delavcu življensko luč, kakor če bi kdo ugasnil žveplenko. Pravijo, da v peklih v Garvu vsaki teden vbijejo najmanj 25 delavcev. Natančnega števila ne more povedati nikdo., ker take dogodke prikrivajo. Trust ima svojo bolnico, kroginkrog pekla se’ razprostira ograja, za katero hodijo gorin dol najeti privatni stražniki, ki ne dovolijo vstopa nobenemu tujcu1, ako ni dobil dovoljenja iz pisarne. Kaj„ ne, to je strašno! Zato tudi imenujejo jeklarne človeške klavnice.
Tako izkorišča trulst človeško delovno silo, tako mori in vbija delavce zavoljo profita. Kakor ogromen polip srka svojim delavcem srčno kri in mozeg; dokler ne ugasne v njih življenska iskra !
Trozvcza — zveza roparjev.
Dr. Friedjung znam avstrijski zgodovinar piše v dunajski “Freie Presse ’ ’ :
“To niso svet pretresljivi cilji, katere je hotel doseči dunajski kabinet. Aerenthal ali Berchtold nista nameravala prodreti do Soluna. Osvojen j e zapadnega dela Balkana bi se uresničilo le z zma-gonosno vojno proti Rusiji ali pa z velikimi kompezacijami Italijanom. Do zadnjih je imela Italija pravico, ker se v zadnji veljavni in pred kratkem podaljšani pogodbi glasi:	Ako se habsburška
monarhija razširi na Balkanu, te daj se enako prizna tudi zaveznikom. Potem se omejimo na aneksijo Bosne in aslaiiovitav itevtiutï. albanske države kot protiutež pro ti poseganju v eno naših jugoslovanskih pokrajin s strani zahteva joče Velike Srbije.’’
Iz te vesti je razumeti, da danes ne vemo, kaj pravzaprav trozve za hoče. Vsak pameten človek, bodi že Italijan, Nemec ali Slovan se ne more ogrevati za trozvezo Posebno pa ne more noben dela vec simpatizirati z zvezo, ki se dogovarja med seboj, kako bo podjarmila tuje narode, svoje pa za pletla v vojno.
O ulogi, katero je Avstrija igrala v Albaniji piše dr. Friedjung:
“Aerenthal jè albansko politi ko za svojega naslednika pripra vil. Danes se lahko pove ¡brez strahu, da se je Aerenthal v zimi 1908 in 1909 pogajal z albanskimi vo ditelji — za slučaj vojne s Srbijo — jim obljubil orožje in denar za 30 tisoč mož in avtonomijo za njih deželo. Prišlo ni do vojne in Albanci so menili, da so jih izkoristili in opeharili. S tem so storili krivico, kakor vidimo sedaj. Dunajski kabinet je imel ž njimi poštene namene in Aerenthal je, ko’ so turški paše hudo preganjali Mali-sore, podvzel v Carigradu korake njim v prilog. Še več je bilo mogoče pod grofom Berchtoldom. Monarhija jih ni le varovala, tem več je izposlovala tudi pri drugih velesilah pomoč zanje.”
To so res fina razkritja izza di-plomatičnih kulis. Kdo naj po teh razkritjih še verjame da se je tro-zveza vstanovila radi miru ? Iz dogovorov je razumeti, da je bila Avstrija pripravljena oborožiti 30 tisoč Albancev, ako bi prišlo do vojne z malo Srbijo. Sploh se je trozveza dogovarjala med seboj1 glede delitve Balkana, kakor roparji, kako bodo po dovršenem ropu razdelili plen med seboj.
Ameriške vesti.
— V Chicago so prignali Tali-jana Antonia Pisterza iz Marble' Colo. Pisterzo je imel privatno “banko” na 737 W. Taylor St. v Chicagi. Lahkoverni ljudje so mu nosili denar, katerega je tako vestno hranil, da je v juniju- 1912 nakrat izginil z $10,000. Policija ga je iskala povsod, vendar ga pa ni mogla najti nikjer. Končno so ga vendar izsledili v Marblu, Colo., kjer je odprl pod drugim imenom zopet privatno “banko da se nekega dne poslovi po francosko od svojih vlagateljev kot v Chicagi.
Tudi med našim narodom je zelo. v navadi, da se hrani denar pri privatnih osebah. Ta slučaj po novno dokazuje, koliko je vredno dajati denar v shrambo takim ljudem, ki jo lahko popihajo čez noč. kdor si je kaj prihranil od krvavo zasluženih grošev, naj hrani svoje prihranke v stavbinskih društvih, narodnih ali državnih bankah, ali pa v poštni hranilnici. Najvarnejše je seveda denar hranjen v poštni hranilnici.
— Zvezna križarka Salem je
odplula na široko morje, da poiskusi izmenjavo brezžičnih brzojavk na daljavo 3000 z brezžič no postajo Arlington ob atlanti škem obrežju. Križarka bo odplu la najbrž do španskega obrežja in bo poskugila od tam izvršiti brezžično brzojavno zvezo z Ameriko.
— 17 hiš odplavljenih. Pri Odesi je morje preplavilo bregove in odneslo ozemlje, ki je merilo 500 oralov. Na tem ozemlju je stalo 17 hiš z vrtovi, ki so izginile pod valovi. Škoda znaša več miljonov.
— Koliko se zapije na Avstrijskem. Avstrijski državljani zapijejo v enem letu 1700 miljonov kron! Na dan izdajo avstrijski pivci 5 miljonov kron. V resnici, grozne številke!
— Bolni možgani! Miljonarka vi. vhrker v Philadelphiji je kupila šest čevljev; dolgo rakev, v kateri spi vsako noč. Domišljava bogatinka trdi, da je na ta način ozdravila nervoznost. Ako bi delala v kakšni tovarni, bi ji rojile take muhe po glavi.
nC
—	V McKinneyu, Tex. se je zrn
šilo poslopje “Mississippi Dry Goods” družbe. 30 oseb je bilo vbitih na mestu, 50 na ranjenih.
—	Roosevelt noče biti med zadnjimi, ki se zanimajo !za štrajku-joče krojače in šivilje v New Torku. Zadnji teden je pozval v uredništvo “Outlooka” Gertrudo Barnumovo, glavno organizatorico delavcev, ki izdelujejo perilo. Z njo je imel daljše posvetovanje. Barnumova je s seboj prinesla zavoj dokumentarienih dokazov.
Ej, kdo bi mislil, da se ba Roosevelt, ki je svoječasno imenoval Moyjerja, Pettibona in Haywooda neželjene državljane, tako spremenil, Ali je to mogoče zopet kakšen nov “bluf”?
— V New Yorku se je zastrupil nekdanji zlatar Samuel New-berger. Y Wall St. so mu lokavi špekulanta j e pobrali ogromen i-metek, ne da bi jim bilo treba Newbergerju pomoliti samokres pod nos in mu zaklicati roke kvi-ško. Pač odsev današnje fino rejene človeške družbe.
u-
— Podjetniki v Indiani kličejo hudiča in beriča na pomoč proti Keeganovi zakonski predlogi, ki določa osemurni delavnik za ženske. Nič čudnega! Izkoriščevalcem je bil še vsak zakon trn v peti, ki je prinesel delavskim slojem olajšavo, kapitalistom je pa omejil njih izkoriščevalno silo.
dlogi, ki imata namen omejiti moč najvišjega sodišča.
Ena zakonska predloga zahteva, da ljudstvo izvoli sodnike in • jih ne imenuje predsednik.
“Ako je ljudstvo toliko izobraženo, da lahko izvoli postavoda-jalce in sodnike v posameznih državah, potem lahko izbere prave ljudi za najvišje sodišče Zdr. držav,” je menil* Berger.
Da se uvede, ta reforma je potreben drug dodatek k ustavi.
Druga zakonska predloga zahteva, da se omeji moč najvišje ga sodišča pri proglaševanju za konov protiustavnim, katere so sprejele zbomjce posameznih držav ali pa kongres. V prihodnje naj bi najvišje- sodišče le soglasno sklepalo o ustavnosti zakona.
, Ako bi kongres sprejel dodatek Bergerja, tedaj bi ga morali predložiti državnim zbornicam v potrdilo. Ta dodatek omejuje precej moč naj višjega sodišča.
Tekom tedna je Berger zahteval, da kongres preišče, kakšni vzroki so pognali 200 tisoč krojačev in šivilj v stavko. Berger se je o preiskavi izrazil, da bo prinesla na dan ravnotako razčarujoča dejstya kot preiskava o stavki v Lawrence, Mass.
* Poštni nadzorniki so odkrili veliko goljufijo s poštnimi znamkami. Vsako leto so osleparili stric Sama za približno $2,000.000. Imena oseb so zamolčali.
— Senat v državi New York se je izvzemši enega glasu izrekel za žensko volilno pravo.
— Parnik “Mackinaw”, ki služi za prevoz1 tovorov ob pacifič-nem obrežju, je zunaj luke San Pedro zaril na kleči. Kapitan 'Ro bert Dollar od “Dollar Steam ship” družbe in njegovi prijate-lij so bili edini potniki na parniku. Ko je dospel potom brezžične ga brzojava prvi klic za pomoč so takoj odrinili rešilni čolni, da rešijo potnike in moštvo. Parnik je tako težko poškodovan, da se< bo najbrž pogreznil.
— Po zadnjih poročilih še niso deževni nalivi prenehali ob dojenjem Mississippiju. Vsedtega reka narašča Strajno.
Zvezna vlada je, odredila, da prevzame vodstvo rešilnega dela kapitan Viljem Elliot iz St. Louisa. Kapitan ima polnomoič, da sme prebivalce, katere je pregnala naraščajoča reka, oskrbeti s šotori, živežem, kurivom, obleko in zdravili.
* Iz Vicksburga, Miss., poroča jo, da je počil jez v “Beulah Le-vee” na vzhodni strani Mississip-pija. Nevarnost je velika, da se vsa pokrajina, ki je 5 do 15 milj široka do 60 pa dolga spremeni v jezero. Do sedaj se> bori proti naraščajoči vodi do 1500 ljudi, med njimi nekaj, sto kaznjencev 'iz državne ječe, ki skušajo popraviti jez in zabraniti nadaljni poplav.
V nevarnosti so lepe farme in krasni vrtovi za pridelovanje zelenjave.
Šestdeset milj zapadno od Milwaukee, Wis. je skočil raz tir brzovlak, ki je vozil s hitrico 60 milj v eni uri. Lokomotiva in devet voz je napravilo še kakih 160 čevljev pota po pragih, predno se je stroj zvrnil preko nasipa v jarek. Strojevodja in kurjač sta tako težko poškodovana, da najbrž ne bodeta_okrevala. Tudi med potniki je ranjenih več oseb.
— V državi Arkansas je naj višje sodišče odločilo, da je odpok-licno pravo1 za uradnike-'' protiustavno.
Pri splošnem glasovanju se je ljudstvo izreklo 12,000 glasov večine za odpoklicno pravo. Navzlic zdajšni razsodbi bodo pa naivneži trdili, da v državi Arkansas o vseh zadevah odločuje ljudstvo z glasovnico.
— Soc. kongresnik Victor Ber- —-----------r—
ger je pripravil dve zakonski pred roke in noge.
* V mali ribiški vasi Little Stur-geon, Wis. je nastal velik strah, ko se je odtrgala velika ledena plošča, na kateri je bilo do 50 ribičev in katero je veter gnal na odprto Mišigansko jezero. Ribiči so klicali na pomoč, prestrašene žene so tekale na obrežju gorin-dol, vile roke, ko so uvidele, da ne morejo pomagati. Končno je prišlo rešilno moštvo iz bližnjih vasi, ki je po več urnem in napornem delu rešilo vse do zadnjega moža še le drugi dan zjutraj. Ribiči so zapalili mreže, da so greli
* Najeti pretepači in vbijalci v New Yorku, katere so najeli kapitalisti, so streljali na štrajkujo-ee krojače in šivilje. Seveda bi bil ' čudež, ako bi se ne zgodilo kaj takega. Kapitalisti vendar nalašč najamejo eksroparje, ekstolovaje in drugo slično sodrgo, ki je navadno več let študirala za jetniš-kim zidovjem radi različnih hudodelstev, da uprizori na umeten način izgrede med štrajkujočimi delavci.
Najeti lopovi so brez najmanjšega- povoda pričeli ¡streljati med množico štrajkarjev v Brooklynu. Seveda so se delavci postavili tem lopovom v bran. Takoj je bila na mestu policija, ki je s količi razgnala štrajkarje, mejtem so pa najeti morilci in pretdpači izginili kakor kafra.
* Deželni pismonoša je našel nekega Henrika Spiesa v Bauso, Mich., mrtvega v postelji. Takoj so brzojavno potevali njegovo hčer, sedaj, omoženo Kolb v državi Ohio, domov. Ko je prišla domov, so natančno preiskali hišo. V bibliji so našli $2,300, v postelji listnico s $4,000; v sodčku za že-bije je bilo v srebru in zlatu $15,-000, v loncu za kavo je bilo nekaj stotakov, v pisalni mizi pa vrednostnih papirjev za $82,000. Tam je ležal tudi listek, na katerega je Spies zapisal, da želi počivati v Nemčiji.
Iz divjega zapada. Hud in krvav boj -se bo najbrž pričel radi bogatega rudninskega ozemlja v puščavniškem okraju San Bernardino pri jezeru Searles v Kaliforniji. “California Trona” družba trdi, da je 40 tisoč akrov sveta ob jezeru, ki je bogat na po-taši in drugih dragocenih snoveh, njena last. 28 tisoč akrov tega sveta pa zahteva advokat Henrik E. Lee iz San Francisca. Ž njim v zivezi je zenuljiščni mešetar T. W. Pack. Oba sta najela trideset mož in jih oborožila od pete do glave. Četa je odrinila v avtomobilih, da zasede zemljo o-b jezeru Searles s silo, ako je treba,. Na potu proti jezeru Searles pa leži v zasedi četa, ki broji kakih 50 mož, da prepodi z orožjem vsiljivce. To četo je najela “California Trona” družba.. Branitelji zemeljskih zakladov že taborijo nad dva tedna v puščavi, da sprejmejo in pozdravijo tekmece s krogljami, ker je družba izvedela, da hoče advokat s silo osvojiti rudninsko ozemlje.
Odkar so pred šestimi leti odkrili jezero, se za zemljišča okrog jezera vršijo krvavi boji. Zdaj so odkrili potašo, zato so pa boji še bolj krvavi. To se ne vrši mogoče kje med divjaki v Afriki, marveč se godi v Kaliforniji, v pravni državi, ki ima sodišča, policijo in milico.
Inozemstvo.
Kar smo pričakovali, je prišlo v Carigradu. Odkar je Avstrija a-nektirala Bosno in Hercegovino, je šlo s Turčijo- nizdol. Za aneksijo Bosne in Hercegovine je prišel pohod Italijanov v Tripolitanijo. Za njim je vzbruhnila -vstaja v Albaniji in končno vojna z balkanskimi zavezniki, v kateri je bila Turčija poražena. Ako sodimo s tega vidika, potem lahko razumemo, zakaj je- turška vlada koprnela po najmanjšem vspehu pri mirovnih pogajanjih v Londonu, da bi mogla potolažiti turško 'judstvo.
Ali še predno je prišlo do kakih definitivnih zaključkov zavoljo Drinopolja, kateri je bil turški vladi najbolj pri srcu, da bi se mogla pobahati z vspehom. je zagrmelo v Carigradu. Preobrat, je prišel čez noč.
Ko je vlada naznanila, da so sprejeti predlogi velesil, je nastala silna -demonstracija, pri kateri je bil ustreljen. Nazim paša, vrhovni poveljnik turške armade in vojni minister. Ljudstvo se je navalilo pred palačo velikega vezirja in zahtevalo, da minister-stvo poda svojo ostavko. Ko se je bilo bati najhujšega, da ljudstvo naskoči palačo, je iz nje stopil Enver bej in prečita! irado, po kateri je Mahmud Šefketpaša postal _ veliki vezir. Šefket paša je vodja mladotiirške stranke. Takoj po razglasu irade- so na visoka dostojanstvena mesta v armadi in diplomaciji postavili Mlado-turke.
Ta preobrat je na velesile, balkanske zaveznike in borze napravil ^velik vtis, ¡dasiravno mlado-tuirška vlada izjavlja, da je za mir.
Zastopniki balkanskih zaveznikov so izdelali novo skupno noto, v kateri zahtevajo Drinopolje in otoke v Egejskem morju. Zastopniki razumejo, da bi se preveči vrglo na eno kocko, ako bi se nakrat pretrgala mirovna pogajanja m bi se nadaljevala vojna. Že delni nevspehjii lahko učinkoval de-moralizujoče na armado. Z druge strani preti nevarnost od Rurnu-nije, ki bi mogoče izrabila ugodno priliko, da žanje zase.
Najhujše je za zaveznike, ako se ne odločijo takoj za odločen korak, da morajo izdržavati veliko armado. Seveda velja to tudi zia Turke. Vzdržavanje velikih armad pa nakladu ljudstva neznosna hreimena, katerih se ljudstvo slednjič naveliča.
Nemška vlada bo zopet zahtevala sto miljonov mark več v novem proračunu za vojaške namene. Osemnajst miljonov hoče za zračno brodovje, 60 miljonov za konjieo, topništvo, povišanje števila konj itd. Prebitek pa za druge reči.
Proti povišanju vojaških bremen bodo ostro nastopili socialisti v državnem zboru.
Dr. Friedmann je iznašel nov serum proti jetiki. Njegov bacil ni identičen z bacilom dr. Kocha Dr. Friedmann trdi, da bo mogoče s tetm bacilom ozdraviti jetiko tudi v razvitem stadiju.
Pri vajah v bližini cesarskega dvorca v Berlinu je padel s pre-eejsne visočine aviatik in lajtnant Oton Schleger 0 svojim dvokrov-nikom. Obležal je mrteiv.
Iz Petersburga poročajo, da je ekskraljieek Manuel pobegnil z mladim dekletom, hčerjo najboga-tejsega Žida v Moskvi.
Manuelčka je zapustila njegova prejsna izvoljenka, radi katere je izgubit svoj prestol. Zdaj je pri Manueleku nastopila najbrž šuša v njegovih žepih, zato je svojo srečo poskusil pri bogati Židinji.
era tei vrste ljudem še nikdar ni delala predglavice, ako je šlo za denar.
Na Francoskem sta padla iz- visočine 200 čevljev aviatik Karel * ieuport in njegov mehanik. Stroj je napravil v zraku kozolec in telebnil s tako silo na tla, da sta oba obležala mrtva, Edward Nieuport, brat Karla, ki je izumil stroj, s katerim je plaval’ Karel v zraku., se je vbil pred enim letom;
Aviatik Gaubard je padel iz visočine 240 čevljev. Zlomil si je rebra.
Mehikanska vlada in vstaši so se> sporazumeli na petdnevno pre-mirje. General Ineiz Salazar bo pri pogajanjih zastopal vstaše, vlado pa polkovnik 30. pešpolka.
V bližini Fabensa, Tex. so! mehi-kanski vstasi streljali na konjieo Zdr. držav.
V Florenci so zaprli brata Bel landra, meniha, ker je osumi jen, da je ukradel dve dragoee ni sliki v samostanu Santo Spiritc in ju prodal -z-a $600.
DOPISI.
Breezy Hill, Kans.
Nimam namena opisovati zemljepisnih in narodopisnih iirtic našega Breezy Hilla in njegovih naravnih interesantnesti v tem ali onem oziru, ktere eitatelji različnih slovenskih časopisov že itak poznajo iz dopisov našega dienega Toneta, ki se v svoji bujni navdušenosti za ta ali oni kraj v opisovanju njegovih lepih ali slabih strani povspne do nevidne višine. Pač pa hočem podati čitateljem našega “Glasila” malo politično črtico, ktera naj bi pokazala nadutost oziroma sovraštvo tukaj-šnih republikancev in demokratov — po njih mnenju odrešenikov ljudstva — do drugače mislečih ljudi v pravi luči in v premišljevanje onim, ki so še do danes gojili spoštovanje do teh ljudskih prijateljev.
Mi živimo v Crawford county-u Kansas pomešani z Nemci. Italijani, Francozi, Angleži, in da postane slika še bolj mnogobarvena, omenim, da živijo tukaj tudi črnci.
Po drugih državah se je bil že davno polegel šum in hrum zadnjih državnih volitev ter se je ta ali ona stranka podvrgla svoji u-sodi, ktera jo je doletela dne 5. novembra 1912. Crawford county-skim domišljavim republikanskim in demokratskim buticam pa ni nikakor šlo v glavo, da bi mogli doživeti tak poraz, kakršnega so doživeli imenovanega 5. novembra in niso mogli nikakor razumeti, da bodo morali po novem letu zapustiti svoje službene stolčke z mastnimi plačami, na katerih so sedeli brezbrižno že leta in leta. Nobenemu ni prišel na um rek: tempoma mutantur, et nos (ljudstvo) mutamuir cum illis.
Kakor poparjeni pudeljni so hodili okoli ,stiskal? glave in tuhtali načrt, kako bi se dal rešiti njih, čolniček. Zbirali so različne nikelne' in penije ter zbrali koneč-no precejšno svoto, s ktero so povzročili kontest glasov, češ, da ni mogoče, da bi bilo toliko veljavnih glasov v tem okolišu, t
Govori se celo, da je neki gospod — čuje na ime father Pom-peny, ki je dolgo časa živel v Frontenacu med svojimi ovčicami, — v to svrho daroval nekaj tisočakov. Čudno se mi zdi, kje naj bi dobil ta gospod toliko denarja, ko je vendar ob vsaki priliki prosjačil okoli delavcev v vseh jezikih, ki so nastali po razdrtju “babilonskega stolpa” in povdarjal svojo revščino m bedo.
Slovenski delavec, ali ti ni žal, da si znosil toliko petakov in de-setakov temu gospodu? Svoje tako pohlevne služabnike naj živi njih gospodar naš “ljubi Bog.”
In tako se je približal dan kon-testa, dan pred božičem. Na predvečer so letali golobradi deputiji iz Girarda po kampi, v eni roki pozivnice, v drugi pa veliko platneno mošnjo, iz ktere so plačevali pozivcem dnevnice. Obiskali so seveda samo inozemce — Slovence in Italijane — češ, ta ali oni ni vešč angleščine in zagovoril se bo in mi bodemo tako prištucali socialistično večino za marsikateri glas.
Napočil je dan 24. grudna in celo krdelo Breezy Hillčanov je šlo proti tukaj občeznanemu Girardu, kjer se deli državljanom in nedr-žavljanom pravica, pa največkrat kaj drugega kot pravica.
Ko izstopimo iz “kare”, napravi marsikteri Girardeau velik ob-• raz in šepne tiho na uho drugemu: “This is the people of Breezy Hill”, kajti Breezy Hillčani so znani po Girardu iz različnih tekočih, pa nekrvavih “pivnih vojsk.”
Srečno dospemo v “colurt-hou-se”. Ko stopimo v sodno dvorano, napravim velike oči. Visoko na stolih so sedeli trije možje. Spodaj je pa sedelo okoli velike mize več mož starih in mladih, dobro rejenih 'in suhoglavih mož, o kte-rih sem pozneje izvedel, da so bili odvetniki naši in nasprotni.
Ceremonija se prične in usoda je hotela, da sem bil tretji na vrsti. Že številka 3 mi ni prav nič ugajala, ker mi je pravila že stara mati doma, da so številke 3, 7 in 13 nesrečne. Toda pomagati se nisem mogel.
Moja prednika sla kmalu opravila svojo stvar in sam pri sebi sem si mislil, tako odrezal se bom tudvjaz. Pa glej ga zlomka, že pri sem se že imel “trouble”. Ker
seme se že prejšni dan in isto jutro učil svoje ime narekovati ali “spelati”, sem “spela!” svoje ime pravilno in hitro in ko so poskušali sodniki moje ime izgovoriti, se jim je jezik kar vrtel po ustih, kakor da bi bil izkoreninjen in jeden izmed spodaj sedečih gospodov me je kratkomalo prekrstil v “sweet fly”. No, jaz sem pa dejal sam pri sebi: “Dobro je ta--ko”.. Konečno smo premostili to brezdno in sedaj se je začela šele prava spoved.
Na vprašanja, če živim na Breezy Hill, kako dolgo, če sem volil dno 5. novembra, če sem volil county-clarka — za tega se je namreč šlo — če imam prvi papir itd. Odsekal sem se karjoo angleško “Yes”, tako so se možje kar spogledali. Tudi na vprašanje, za kterega moža sem volil, sem odgovoril zopet po angleško, -toda že bolj šepavo kot prej: “I voted for stright ticket, dasi sem imel tolmača pri sebi nekega Martina Katzmann. Ne iz sramote, za koga sem volil — saj sem imel strankin znak — pač pa upirajoč se na to, 'ker postava zahteva, da so in da ostanejo volitve tajne, nisem hotel povedati 'zia koga, oziroma ktero stranko sem volil.
Tudi naši branitelji so povdar-jali nezakonitost jednakih vprašanj.
Posebno eden izmed njih je bil “firbčen”, komu sem oddal svoj glas, posebno se je pozival na svoje dostojanstvo kot član courta, me je vprašal 6 krat, koga sem volil in celo moj tolmač mi je prigovarjal, naj povem, češ, da mi ne “fali” 30 dni j.
Jaz pa denein levi kazalec na čelo in si predočim: “Postava zahteva od mene tajno volitev. Vi sodniki pa zahtevate, da naj tukaj pred množico kakih 300 ljudi povem, koga sem volil, to je gotovo v nasprotju in ker je postava več kot vi, kratkomalo izjavim, da ne povem, pa basta.”
Sodniki so se spogledali, napisali neki list ter istega izročili šerifu Brazilu, in glej jih . . . moje ime je bilo na listu napisano popolnoma pravilno.
Sedim mirno na odru, nič hudega sluteč, kar me nekdo pocuka zia suknjo in ko se ozrem zapazim mr. Brazila, in šele sedaj se mi je zasvetilo v glavi, kaj pomeni to cukanje in miganje s prstom. Ne obotavljaje se grem za njim in čez par minut so zarožljali ključi in jaz sem stal za debelimi železnimi palicami in celi položaj mi je bil jasen, bil sem v “špehkamri.”
Takemu nezakonitemu počenjanju so seveda naši zagovorniki odločno protestirali.
Nehote sem se moral udati svoji usodi, toda upal sem, da bo kmalu tega veselja konec, češ, da se me bo kdo usmilil in me vzel ven.
Toda nisem imel dolgo časa premišljevati, kajti že sem prišel pred drugo sodišče, namreč pred istega mojih komeradov — are-stantov samih, ki so mi zopet prebrali neke postave ter v imenu postave zahtevali $3.00 za neki fond — menda za onemogle? — Dal sem ndkaj na račun in misleč, naj h . . . . vse vzame, sem 'začel pregledovati svojo npvo stanovanje. Toda to ni trpelo dolgo, in že za-čujem pri vratih znan glas in glej ga šmenta, tovariša sem dobil v osebi sodr. in brata F. Selaka.
Na vprašanje: kaj in kako da je ž njim, mi odgovori po svoje: “Kaj pa s teboj?” Začetkoma se je tudi njemu tako godilo kot meni, toda pri sporni točki zaradi ktere sem moral iti v luknjo, se je ustavilo. Ker je pa ta sodrug precej vešč angleščine in ker je vročekrven liki kakšen Kalabre-zar, je 'zahteval nekega pojasnila in že pričel svoj “speaeh” : “Gentlemen” itd., toda gentlemeni ga niso hoteli poslušati, pač pa mu veleli: “sat down” ter ga kratkomalo izročili možu postave, češ, da naj v “jail” preštudira svoj “speaeh” in da ne bo prvemu (meni) preveč dolgčas.
Obiskovalcev sva imela do vel j, še celo zastopnice nežnega spola; pa vendar sva si mislila kakor zaprt Zagorac, ki je gledal skozi lino: “Lijepa Tebi od zuna, a vražja meni tu nutra.”
Ure so tekle in obljube najinih obiskovalcev, da prideva kmalu na prosto, so. se nama začele zdeti kot neverjetne.
Jela sva se torej z vso resnostjo pripravljati na prihod sv. večera. Na jaslice ali kakšno božično drevesce niti ni bilo misliti, pač pa bi lahko kako sveto rekla.
Najprvo si je pa bilo treba omisliti nekaj jedil, kajti tudi svetih pesem ne moreš prepevati s praz-nim želodcem.
Med temi pripravami pa zarožlja v vratih ob 6 uri avečer ključ : ter se prikaže * ‘ veličastna ’ ’ postava mr. Brazila, ki nama veleva ven, češ, da je položen za naju bond. S hitrimi koraki jo ubere-va na cesto, kjer so naju pričakovali najini prijatelji in kar s prvo karo proč iz tega “prokletega Girarda” proti našemu ljubeznjive-mu Breezy Hill-u, kjer pa ni nobene “špehkamre”.
'Srce je nama veselja poskakovalo, ko sva izvedela, kakšen fia-sko so doživeli nasprotniki isti dan in če bi kaj pomagalo, da bi bil ‘ta fiasko še večji, bi rada šla sedeti še en teden!
Pa k temu ni bilo niti prilike niti mogočnosti in tako sva obhajala najin “Christmas’,’ sredi svojih domačih.
Proti takemu postopanju so se pa naši zagovorniki pritožili, kte-ri pritožbi je sledila obravnava dne 2. prosinca, t. 1. pri kteri sva bila oba vsake krivde in prestopka oproščena.
Brat urednik! Resnično vam povem, da se je nama smilil sodnik. Če bi bil svetopisemski Salomon, bi bil morebiti drugače naredil, toda, mi živimo v novem testamentu in tako še je moral tudi on ozirati na to.
Kratkomalo jako težko mu je bilo. Na jedrn strani njegovi kolegi — krivci — republikanci — on je sam republikanec — na drugi strani pa trda, neizprosna postava, ktera je ščitila naju — na ktero stran bi se naj obrnil, komu bi naj dal brco?
Ker je po kratkih opazkah našega 'zagovornika izprevidel — saj je sam vedel —kaka krivica se je nama zgodila, je obsodil z majajočo glavo vendar pane kolege po stanu in mišljenju.
Tako je končal ta slavni proces, kterega so se1 druge kampe bale.
Brat urednik, nikar naju ne očrnite kje zaradi tega hudodelstva, posebno ne na merodajnem mestu “Jednote”, ker sva pripravljena iti še drugič v “špeh-kamro”, ako gre za naše pravice.
Fr. Čivoktevc — Breezjan.
St. Louis, Mo.
Po kratki, mučni petdnevni bolezni je zatisnil oči za vedno naš brat Ciril Šupak. Bil je šede star 20. let. Odkar je prišel v to dežela je bil član S. N. P. J.
V domovini zapušča stariše, tukaj pa sorodnike, katerim izrekamo naše globoko sožalje. Stariši so izgubili dobrega in skrbnega sina, društvo “Planinski Raj”, štev, 107. pa zvestega člana. Dne 16. januarja smo ga izročili materi zemlji. Bodi mu lahka tuja gruda!
Slovenci, sploh Jugoslovani, ako še niste pri nobeni podporni organizaciji, tedaj v naše vrste. Naša podporna organizacija — S. N. P. J. ne pozna nobenih razlik za svoje člane. Ona skrbi za vse enako: člane in članice. V organizaciji, ki prizma enakopravnost za vse, se ne more posameznemu članu goditi krivica, ker je enakopravnost temelj pravice.
Ne ozirajte se na napade listov, ki so sovražni naši jednoti. Za temi napadi se skrivajo zgolj osebni interesi nekaterih oseb, s katerimi ne morejo prodreti v organizaciji, ki ima enakopravnost za načelo. Kakor je šla naša jednota svojo zmagoslavno pot preko prej-šnih napadov, tako bo tudi napade izza zadnje dobe prebolela, ne da bi ji kaj škodili.
John Bertoncelj, tajnik.
Springfield, Ul-
Opozarjam članice dr. “Zmago-nosna Krona”, štev. 184, da se naj prihodnje seje zanesljivo udeleže v polnem številu. Prinesite s seboj certifikate in listke s številkami, katere ste prejele za razprodajo.
Na prihodnji seji dne 2. februar ja se bodo sprejemali tudi otroci v zavarovalni oddelek. Ne zabite pripeljati svojih otrok s seboj. Zavarujte svoje malenčke v zavarovalnem oddelku S. N. P. J. za otroke.
Zdramite še druge slovenske žene in dekleta in pripeljite vsaka s seboj po eno novo kandidatinjo. Razložite slovenskim ženam in dekletom, ki še niso pri podporni organizaciji, kolike važnosti je ta organizacija tudi z:a žene in dekleta. Ako Vam katera ugovarja, da
so prispevki previsoki, tedaj jih podučite, da. imajo ženske in dekleta pri S. N. P. J. iste pravice kot moški. To se pravi, da je zanje ista bolniška podpora, odškodnina ali posmrtnina v veljavi kakor za moške člane. Tudi v vseh drugih ozirih so enakopravne z moškimi člani.
Sestre na delo za naše društvo in jednoto!
A. Golob, tajnica.
Cleveland, O.
V 12. štev. “Glas Naroda” sem čital dopis iz Clevelanda, katerega je skovalo neko dobro znano člo-veče s podpisom delavec. Dopis je imel namen raztolmačiti resnico glede štrajka, ki traja tu že tri mesece. Dopisnik se je1 izrazil, da so zaštrajkali, ker družba ni hotela nastaviti dveh Slovencev za “bosa”. V resnici so pa zastavkali radi premajhne plače. Dobivali so $1.60 za deseturno dnevno delo Kako so zapustili tovarno, mi ni znano, ker nisem bil navzoč,
Dne 28. oktobra, ko so zaštrajkali, so sklicali zvečer prvi shod. Na sejo so povabili mene, da jim naj raztolmačim, kako bi se pridružili kakšni organizaciji. Navzočih je bilo 41, torej vsi. Na njih obrazih je bil citati polgum. Razložil sem jim, da sta dve organizaciji : A. F. of L. in I. W. W. Prva je po večini danes le še strokovna, druga pa skozinskoz indu-strielna. Odločili so se za indust.ri-elno organizacijo. Na prihodnjo sejo so povabili organizatorja, ki jim je v dolgem govoru razložil pomen organizacije. Tekom svojega govora jim je priporučal slogo in naj ne poslušajo ‘bosa’, ker bo ‘bos’ porabil vse moči in razna sredstva, da zaseje med njimi prepir in sovraštvo.
Prvi teden je ostala tovarna zaprta. V tej dobi je “bos” porabil ves svoj vliv, da razredči vrsto štrajkarjev. “Bos” je nagovoril osem štrajkarjev, katerim je pri-norpčal, naj organizaciji obrnejo hrbet. Pravil jim je, da je organizacija “humbug” itd. Pri tem jim je obljubil, da jih sprejme v delo in jim bo dal dva dolarja dnevne mezde pri skrajšanem delavniku.
Ko so zavedni štrajkarji opazili, da se hoče s praznimi obljubami zanesti med nje neslogo, so sklenili, da se shodi vršijo vsaki dan. Skozi dva tedna so večinoma prihajali vsi na shod, pa tudi pred tovarno. Nakrat je pa onih osem, katere jč nagov.oril “bos” izginilo s shodov in izpred torvarne, ker so imeli svoje skrivne sestanke z “bosi”, na katerih so se pogovarjali, da se vrnejo na delo, ne zneneč se, kaj bo z njihovimi tovariši, dasiravno so se na prvem shodu dogovorili in obljubili, da pojdejo delat vsi ali pa nobeden. Njih vodja se je celo prvi izrazil, da ga sme vsakdo suniti z nogo v tisto mesto, na katerem hrbet izgubi svoje pošteno ime, ako postane izdajica in se izneveri svojim štrajkujočim tovarišem. Ta vodja je bil že objavljen kot skeb v “Clev. Am.” Zato ga tudi vsakdo pozna. Da jih je “bos” še bolj; ostrašil, je najel nekoliko profe-s ion e lu ih stavkokazev. To je bilo pa 'za naše strahopetce preveč. Meneč, če drugi delajo, zakaj bi pa mi ne delali^ so se vrnili skeb je v tovarno: izdali so svoje tovariše..
Zaman so se'trudili njih izdani tovariši in jim prigovarjali, naj vztrajajo v stavki. Vse prošnje, vse ni izdalo nič. Neki zvest tovariš se spomni dane obljube skeba, katero je govoril in dal na shodu. V njegoivi duši je vzkipelo' . . . . Drugi dan je čakal skeba pred tovarno. Najjorv« ga je nagovarjal mirno, da naj se vrne med štrajkujoče tovariše. Ko je uvidel, da so vsi prigovori zastonj, ga je brcnil z noigo v zadnji del telesa in izpolnil kar je izdajalec zahteval na prvem shodu. Seveda so ga aretirali takoj in sodišče ca je obsodilo na 20 dolarjev globe, dasiravno je dokazal, da je le spolnil željo nasprotniki stranki.
Lastniki tovarne so spoznali, da krog tovarne naraščajo nemiri radi osmih Slovencev, ki so bili . preje štrajkarji, kasneje pa skeb-je in odslovili so še isti dan vse. Na njih mesta so prišli zamorci in Italijani.
Vidite bratje in sestrp, zdaj pa : pride skeb in napiše dopis v list . h kateremu spada in hoče na-
-	suti slovenski javnosti peška v
-	oči. V svojem dopisu je celo ome-i nil, da delavec z $2 dnevne mezde
-	lahko izhaja pri današnji draginji, i Izrazil se je tudi, da ni prav, ker
so štrajkarji prosili društva za podporo, in da bi bilo bolje, da bi šel tisti denar v druge namene. Seveda bi po njegovem mnenju bilo najboljše, ako bi šel denar za cerkev ali klerikalno šolo. Vsota, katero so darovala društva, je bila objavljena v mojem dopisu v “Glasilu”. Kar so. pa darovala društva njegovega kalibra, je bilo pa tudi objavljeno.
Kakor se čuje sedaj, bo stavka razpadla. Vendar je pa štrajk trpinom odprl oči, da so spoznali vrednost organizacije. Na zadnji seji so zaključili, da bodo skupno zborovali s socialisti. V ta namen se bo najela primerna soba, v kateri se bo dvakrat v tednu preda-vavalo o politični in gospodarski organizaciji in drugih za delavce važnih predmetih.
Vaš za industrialno svobodo
A. Gradišer.
Chisholm, Minn.
V naši naselbini smo tako preskrbljeni z mrazom in ledom, da bi lahko gradili koče in mostove iz ledu. Vendar pa ni tako mraz, da bi ne mogli živeti. Tudi zima hudi vsakovrstno zabavo na prostem. Mladina se sanka, drsa in kepa. Na plesnih veselicah se sučejo veseli pari . . .
Dne 22. januarja je pridrdral po novo zgrajeni progi iz Hibb-inga v Gilbert 'voz ulične železnice. Pred leti so nam obljubili, da zgrade železnico. Ali letos se je obljuba še le izpolnila. Zdaj se peljemo lahko vsako uro iz mesta v mesto obiskat svoje prijatelje, ako jih kaj imamo.
Vzlic zimskemu mrazu so pa ostala srca vroča. Kar kakega pol tucata fantov se je prostovoljno vpreglo v zakonski jarem. Casti-tamo! Nekaj nas je pa ostalo samcev, katerih srca niso bila tako vroča, da bi si izbrali tovaršico za vse žive dni. No, pa nič ne de! Leto 1914 bo zopet imelo predpust in takrat nam bo mogoče usoda milejša kot letos. Takrat bomo v Minnesoti lahko dokazali, aklo bijejo naša srca za nežni spol, ko bo treba odločiti, da imajo žene enake pravice na volišču. Vsaj jaz upam, da se prikupim nežnemu spolu.
* Po naključju sem zašel v hišlo, v kateri je bilo čudovito, tiho in mirno. Vprašal sem, kaj je vzrok tej grobni tihoti. Povedali so mi. da imajo bolnika, ki leži za vročico in ni pri nobenem podpornem društvu. Ko sem čul to novico, sem kar ostrmel, ker je tukaj vsakovrstnih društev, kar na iz-libro. Vprašal sem zopet, zakaj ni v nobeni podporni organizaciji! Nato so mi rekli, da je bil nekoč član podpornega društva, pa vendar ni dobil bolniške podpore, dasiravno je bil bolan. Vsledtega se je razsrdil in odstopil. Zdaj je obljubil, da se vpiše takoj v podporno organizacijo, ko ozdravi.
Žalosten sem zapustil hišo in premišljeval, koliko takih nepremišljenih slučajev smo že imeli? Človek zna ceniti, koliko je vredna zanj podporna Organizacija, ko leži bolan in je treba šteti denar za zdravila in zdravnika, poleg pa še skrbeti za hrano in stanovanje' Želeč, da bi taki slučaji za vedno izginili med ameriškimi Slovenci, kličem vsem rojakom, ki še niso pri nobeni podporni organizaciji: V Slovensko narodno podporno jednoto, da vas bolezen ne zadene, ko se nadjate najmanj, da vas položi v postelj.
Anton Mahne.
Cleveland, O.
Kdor opazuje narodno in politično življenje Slovencev v Clevelandu in pozna tukajšne razmere, pride potom razmišljevanja do raznih zaključkov, ko čita, koliko Slovencev živi tukaj, koliko društev šteje slovenska naselbina, ka-
ko bi lahko imeli svojo jednoto itd.
Zakaj toliko praznega pisare-nja? Res je tukaj lepo število Slovencev. Ali koliko časa bo trajalo, da pridemo do najbolj potrebnega. Ako bi omenil samostojna društva, ali ona, ki niso na narodni napredni podlagi, katerih člani morajo izvrševati dolžnosti, ki niso v nobenem stiku s podporno organizacijo, tedaj bi se že o tem dalo pisati mnogo. Zakaj ta društva ne stopijo v medsebojno zvezo? Zato, ker imajo razna načela in se na podlagi raznih načel ne .morejo, nikdar združiti. Kdo je temu Vzrok? Zopet oni, ki delajo na to, da je narod razcepljen v več strank, ker jim tako ceplje nje nosi koristi.
Tako cepijo narod tisti, ki pravijo, mi smo za narod. Ako jim pa kdo pove resnico v obraz, tedaj mu pravijo: “Eh, kaj boš ti? Nas je več kakor vas.” Večina, ki govori tako, pa neve, da so šli iz žepov slovenskih trpinov že lepi tisočaki za prazne fraze.
Ni dolgo, ko sem čital v “Cl. Am.”, kako je neka zadružna prodajalna bankrotirala, ker so odjemalci dobivali ceneje blago drugod. Kdor ima količkaj razuma, je spoznal, da je list hotel o-plašiti slovenske trpine1 v Clevelandu, da ne bi se poprijeli svoje zadruge.
Ako bi tukaj imeli Slovenci napreden list, bi vsekakor moral podpirati težnje slovenskih delavcev in pozdravil bi ustanovitev zadruge z veseljem. Tako ji pa lokalni list nasprotuje. In tako početje je gotovo graje vredno.
Dokler slovenski delavec ne bo mislil zase in se ne bo stresel starih in obrabljenih fraz, ga bodo nekaterniki še vedno izkoriščali.
Čas je, da se slovenski trpini v Clevelandu združimo. Ako nimamo svojih jednot, pa lahko ustanovimo še mogočnejšo gospodarsko organizacijo, to je zadrugo, ki bi lahko služila za zadružno centralo vsem slovenskim zadrugam, ki bi se ustanovile kasneje.
Rojaki, ki so začeli delati za zadružno organizacijo, so ravno-toliko storili za narod, kot oni, ki so ustanovili podporno organizacijo. Zdaj jč čas, da se naša zadruga razvije v mogočno gospodarsko podjetje, ako gremo vsi na delo. na katerega bomo po nekaj letih vsi ponosni, ker je Izšlo iz nas — slovenskih trpinov.
Prepričan sem, ko bo vse urejeno, da bomo v Clevelandu odprli najmanj dve prodajalni in sledile nam bodo druge naselbine.
člani S. N. P. J. pridružite se tej novi gospodarski organizaciji! Kolikor več nas bo združenih, to-likor večji bo napredek.
A. Kužnik.
Huntington, Ark.
Društvo Dolenjec, štev. 67 je na redni seji dne 12. januarja soglasno protestiralo proti “Gl. Nar.”, ki se zadira v našo podporno organizacijo, dasi ni ta list imel najmanjše pravice do tega. V naši naselbini bo dobil plačilo, kakerš-nega, zasluži, ravnajoč se po pregovoru: Kdor seje veter, žanje vihar !
Ako so gospodje pri “Gl. Narodu” mislili, da se članom in članicam S. N. P. J., lahko nasuje peska v oči, ali da so nezavedna masa, tedaj so se hudo zmotili.
Mi imamo danes svoje delavsko časopisje, ki nas izobražuje in nam kaže pravo pot do svobode in vesoljnega bratstva. Zato je najboljše, da kapitalistične časnike podpirajo bogatini, delavci pa delavske, ker se delavski listi borijo ‘za naš razred in našo pravico.
V naši naselbini dobro napredujemo in živimo v bratski slogi. Med nami ni nazadnjakov. Vsi smo naprednega mišljenja in naša srca bijejo za osvoboditev de-
F|
ALI NIMATE LEPIH LAS?—LEPI LASJE SO KRAS ČLOVEKA!
Ali je koža na Vašem obrazu starikava? Pomladite jo!
V zalogi imamo veliko množino ženskih kit, v raznih umetniških formah, razne vrste “pofs” v formi krone ali v vrsti.
Dalje imamo v zalogi najboljše vrste dišeča mazila za vzdrža-vanje lepe in mlade kože, Lotol, kožo pomlajujočo tekočino za umivanje.
Katerim izpadajo lasje, naj rabijo naša dobra sredstva za čiščenje glave in proti izpadanju las.
Pišite po cenik in navodila, ki vsebujejo poduk in cene za razna dišeča mazila in druge v lasuljoko obrt spadajoče predmete. 1 Za odgovor in pošiljatev pošljite poštno znamko za 2c. Pišite slovenski.
M. LENARD, 2002 So. 40th Ave., Chicago, m.
lavcev iz današnje mezdne sužno-sti.
Bratje in sestre! Naša organizacija vsepovsod v Ameriki napreduje. Zato kviško glave in podvojimo svoje agitatorično delo, da tembolj učvrstimo svoje vrste in pridobimo še enkrat toliko članov, kot jih imamo danes.
Jan Jarnovič.
Franklin, Cgh, Pa.
V Johnstcvvnu je umrla dne 18 januarja t. 1. gospa Frančiška Šuštaršič po kratki in mučni bolezni v starosti 51 let. Rajna je bila doma iz Rakeka. V Ameriki je 'bivala okoli 20 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga in dva sina. Bila je občespoštoivana v naselbini. Bodi ji lahka zemljica!
Dne 25. t. m. se je poročil naš rojak Frank Šuštaršič z gdč. Terezijo Milavčevo. Obilo sreče v novem stanu.
Frank Pavlovčič,
Naznanila in vabila.
Roslyn, Wash.
Vsem bratom in sestram je znano, da se je vršilo splošno glasovanje, katerega se je udeležilo naše društvo, “Slovenec.” Poleg druzih toči smo glasovali za dom naše organizacije in otročji oddelek. Za dom je bilo od danih 29 glasov in za otročji oddelek tudi 29. V naglici sem se zmotil in nisem priobčil zadnjih, glasov. Toliko na znanje vsem, da ne bo kdo mislil, da sem to nalašč storil.
Louis Oristovnik.
Cie Elum, Wash.
Obveščam vse elane društva “Dobrodošli”, štev. 79, da sem odložil tajništvo, ker odpotujem iz tega kraja, V vseh zadevah, ki se tičejo tajniškega posla, se obračajte na br. 'zapisnikarja, Joel Burgerja, 536 box, Cie Elum, Wash., dokler ne bo 'izvoljen novi tajnik.
Rudolf Jazbec, tajnik.
Cleveland, O.
Bratje društva “Naprej”, štev. 5„ ki še nimajo zavarovalnih polic, naj se zglasijo na prihodnji seji. Večje število poli« leži že leto dni v društveni omari. Kdor izmed bratov še nima police, naj pride gotovo na sejo, ker to je važna listina.
Police, za katere se ne bo nikdo oglasil, bomo zopet vrnili glavnemu uradu v Chicago.
Bolniški obiskovalci morajo v lastni osebi poročati o rezultatu obiskov na seji. Ako jih bo društvo kaznovalo' v smislu pravil, naj se potem nikar ne jezijo, ker bo krivda na njih strani.
Bratje! Odgovoren sem za ne-rednosti pri društvu. Moja dolžnost je tudi, da pazim, da se' nobenemu bratu ne godi krivica. Ako ni bolniških obiskovalcev na sejo, se lahko bolniška ^odpora zadrži, kar bi pomenilo krivico za bolnika. Katerega' zadržujejo važni vzroki, naj pošlje svoje poročilo' pismenim potem ali po drugem bratu.
Kdor prinese bolniško nakaznico s seboj, naj jo izroči tajniku pred začetkom seje, da se posli dnevnega reda vršijo tem točnej-še in hitrejše.
August Kužnik, predsednik.
Willard, Wis.
Naše društvo “Slovenski Kmetovalec” je za leto 1913 izvolilo naslednje uradnike: Ivan Zallar predsednik, Ivan Marinčič podpredsednik. Agneis Marinčič, tajnica, France Likovič, zapisnikar, Ignacij Česnik, blagajnik, Nadzornikom so izvoljeni Anton Furlan. Vincencij Jelačič, in Jožef Bizjak. Bolniški odbor :	Math
Klemenčič, Štefan Plane in Ivan Lukas. Reditelj Mihael Lešnjak. Vsi v Willard, Clark Co. Wis.
Agneis Marinčič, tajnica.
Cleveland, O.
Opominjam člane društva “Tabor”, štev. 139, da naj vpošteva-jo sklep društvene seje z dne 12. januarja t. 1. in se polnoštevilno udeleže društvene plesne veselice dne 1. februarja v dvorani na voglu Hill in E. 9. t.
Pripeljite s seboj svoje družine, prijatelje in znance.
Vstopnina 25c. Člani so vstopnine prosti. Čisti dobiček je namenjen društveni blagajni. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor.
Na svidenje dne 1. februarja.
Mike Erjavec, taj.
Cleveland, O.
Društvo “Jadranska Vila”, štev. 178 ne obdržava svojih sej ob devetih zjutraj, kot se je poročalo v Glasilu, marveč ob dveh popol dne. To velja za leto 1913.
K. Bauzon, tajnik.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Gospod Pammer, Velene-mec, po milosti slovanskih klerikalcev mestni svetovalec v Ljubljani in ravnatelj Kranjske stav-binske družbe, na seji ljubljan-sekega občinskega sveta rotil je ostale svetovalce, naj v interesu male obrti in trgovine nikar ne znižajo in določijo delovni čas za trgovske pomočnike. Smešno je bilo videti Pammerja, ki je vele-industrijalee, ko je zagovarjal malo obrt. Bilo je, kakor če bi volk govoril, da- hoče stražiti ovco. Pammer je vendar vodja družbe, ki uničuje male obrtnike s svojim velikim podjetjem. In prav ima “aZrja”, ko piše o tej zadevi: “Stati na čelu kapitalističnega podjetja, pa biti prijatelj malih in najmanjih podjetnikov, je prav tako netnogoče_, kakor služiti Bogu in hudiču. Zato se bodo zdele Pammerjeve besede marsikateremu malemu obrtniku lepe, ali vredne so pa nič.”
— Vohunstvo zori. Iz Novega mesta poročajo:	Pred novomeš-
kim okrožnim sodiščem je bil obtožen provizorični finančni parnik v Kočevju, v Planini rojeni Josip Česnik zaradi pregreška po § 305. kaz. zak. Obtožnica ga dolži, da je oktobra meseca na kočevski pošti vpričo uradnih slug, orožnika Jagra in žandar-merijskega nadporočnika Had-wirgerja žene dejal:	“če pride
med Avstrijo in Srbijo do vojne, bom šel tja k Srbom, ker Slovenci smo bratje s Srbi.” Nadalje mu očita, da se je v razgovoru z gostilničarko Hbnigmann, katere stalen gost je bil, izrazil enkrat: “Če nas doli (t. j. na srbsko mejo) dajo, mi'bomo že naše bele rute na bajonete dali in rekli: tu nas imate.” Drugič pa da ji je dejal:	“Tako daleč (t. j. da bi
nas Srbi postrelili) ne bi mi pustili priti, ker bi mi preje naše “gvere” na tla postavil, pa bi šli na ono stran.” S temi izjavami — tako izvaja obtožnica — je hvalil ter priporočal kazniva dejanja in navajal na izgrede. O tej obtožbi je bila razprava pred novomeškim kazenskim senatom 31. decembra, ki se je zdaj nadaljevala in zaključila. Senatu je predsedoval dr. Furlan, votantje so bili: predsednik okrožnega sodišča pl. Garzarolli, Žmavec in Toporiš. Obtožbo je zastopal dr. Kotschevrar, obtoženca dr. Žitek. Ker so zaslišane pričfc — razen nadporočnikove soproge Hadvrir-gerjeve, ki ne razume slovenščine — izpovedale so za obtoženca ugodno, deloma nedoločno, je sodišče obtoženca oprostilo in sklenilo, da se odstopijo akti politični oblasti. Zoper oprostilno razsodbo je prijavil državni pravdhik ničnostno pritožbo. — Česnikov slučaj kaže, kako lehko postanejo naivne besede nevarne — ne za obstanek države, kakor si predstavlja državni pravdnik, temveč za tistega, kdor jih izusti.’ Z ozirom na špiceljsko sodrgo, ki ima v sedanjih časih dolga ušesa in še daljši jezik, je v izražanju misli in občutkov potrebna prav posebna opreznost in premišljenost. v Avstriji.
— Za mestnega arhivarja je
bil na tajni seji občinskega sveta izvoljen pesnik Oton Župančič. Ta izvolitev najde gotovo simpatičen odmev. Za službo, ki se je oddala, ima Župančič gotovo vse sposobnosti in mestni arhiv hov dobrih rokah. Župančič pa ostane tudi zanaprej nedvomno ne le mestni arhivar ljubljanski, ampak tudi veliki slovenski pesnik, ki nam poda v bodočnosti vse, kar nam obljubuje njegova pre-teklnost.
— Nekdaj in sedaj! Časih je poštenega liberalca in vrlega narodnjaka žalila vojaška godba: tiščal si je ušesa, da ni ranila njegovih narodnih čuvstev, in izogibal se je lokalov, kjer je igrala. Tako je bilo v žalostnih septem-berskih dneh in toliko časa, dokler rodoljubnemu grlu ni teknilo nemško pivo. Dandanašnji je drugače ! Zdaj se pehajo narodni ju-
naki (ki so svoj čas podili oficirje iz kavarn!), da privabijo na svoje priredbe čim več vojaške gospode, in po okusu ljubljanskega liberalca (marka: 1913) je vojaška uniforma najlepša dekoracija narodnjaške slovesnosti. Tisti, ki postavljajo septemberskim žrtvam spomenike iz kamena, ru-jejo iz svojih src žive spomine. Pred nekaj dnevi sta obhajali liberalni dijaški društvi ljubljanska in dunajska “Sava” jubilej in liberalno glasilo konstatira z zadovoljstvom, daUso poveličali slavnostni bal 's svojo udeležbo poglavarji ljubljanske garnizije z mnogimi štabnimi in drugimi častniki. Dejstva govorijo!
— Nove občine na Kranjskem.
Cesar je potrdil sklepe deželnega ■zbora, po katerih postanejo Polje v občini Toplice na Dolenjskem, Mošnje, Ljubno, Leše in Velesovo samostojne občine.
—	Najdeno okostje. Pred nekaj dnevi so v Ihanu nad cerkvijo v krumperškem gozdu našli okostje moškega. Identiteta se ne da doznati, ker ni imel pri sebi nobenih listin in je že najbrže ležal tu tri do pet let. Po jermenu, ki je visel na drevesu, se sklepa, da se je obesil.
—	Nesreča. Čevljarski pomočnik Franc Sinerogut iz Šalkove vasi pri Kočevju se je s čevljarskim nožem, knajponn v desno ste gno tako urezal, da bi mu bila kmalu odtekla kri in so ga morali prepeljati v deželno, bolnico.
—	Mrlič v breznu nad Moravo na Dolenjskem. Na potu med Ajdovcem in Pod lipo so nad selom Morava našli v nekem breznu mrliča — in sicer žensko, ki se je ponoči vračala iz vinograda in se je tamkaj ponesrečila.
ŠTAJERSKO.
—	Ljudsko gibanje v Trbovljah. V letu 1912 je bilo rojenih 522, umrlo jih je 264, poročenih pa je bilo 78 parov.
— 20.000 K je zagnal v peč.
Posestnik Radič iz okolice Zidanega mosta je imel velik strah pred vojno. Pred kratkim je prodal svoje posestvo za 22.000 K, globoko pod vrednostno ceno. Vsoto mu je kupec izplačal v bankovcih. Po prodaji je povabil več prijateljev na pojedino. Naenkrat je pograbil Radič zavitek bankovcev — 20.000 K — in ga zagnal pred očmi svojih gostov v peč, letel iz sobe in izginil v bližnjem gozdu1. Zaradi teme ga niso mogli iskati. Drugo jutro so ga našli obešenega na drevesu.
— Velik požar v tovarni za izdelovanje papirja. V Gradcu je gorelo v tovarni papirja “Mary Mill” (kom. društvo Plentl, We-sterman, Seeburger & Co.) blizo južnega kolodvora. Zgorelo je o-bilo izdelanega papirja, večinom. luksus-blago, določeno za izvoz v Francijo, Ameriko itd., potem skladišča papirja, tako da je škode nad 200.000 K. Uničeni in poškodovani so stroji. 130 delavcev je brezi kruha; delo je ustavljeno za 4 mesece. Ognjegaseev je bilo ranjenih pri gašenju 29.
— Prepodeni tatovi. Okolo pol desetih 'zvečer je zaslišala trgova-eeva žena Antonija Videčnik neko škripanje. Zbudila je ženo, ki jo ima pri sebi, vzela samokres in na grozo zagledala, da so imeli tatovi okno odprto, železno mrežo odtrgano in da so bili ravno na tem, da iidro v trgovino. Oddala je šest strelov, a ni nobenega zadela, Ko so tatovi bežali, je še neprenehoma streljala za njimi in oddala vsega vkup petnajst strelov. Sumi se, da so tatovi domačini. Na sumu je neki mož, ki je pretekli teden popival tam, a ni nič plačal. Ta mož je tudi popra-ševal ženo, če je kar sama. Povedala mu je, da je njen mož pri vojakih in da je sama. Vpraševal jo je tudi, kaj bi storila, ko bi prišli tatovi.
— Štirje dečki utonili pod ledom. V Judenburgu na zamrznjeni Muri so se drsali dečki. 141etni Fran Prinčič,- sin tamošnjega trgovca z južnim sadjem, je pri drsanju prezrl neko luknjo, ki je nastala na ledu vsled zadnjega južnega vremena, ter padel vanjo. Na pomoč mu priskoči 141et-ni gimnazijec Maks Kačnik, toda tudi ta se pogrezne v vodo in iz-
gine pod ledom. Nato sta pritekla dva druga fanta, sinova železniškega. čuvaja in sta hotela prva dva rešiti, a utonila bi bila tudi sama, če bi jima ne bil prihitel na pomoč 141etni uradniški sin Guig-gi in neki drug deček ; le .s težavo sta ju še izvlekla iz vode. Obvestili ■ so o nesreči starše Prinčiča in Kačnika. Dva Kačnikova vajenca (Kačnik je sedlar) : 161etni Karl Habermann in istotako 16-letni Henrik Rampič sta se podala k Muri, da bi našla utopljenca. Pri tem sta pa tudi onavda utonila. Na mestb nesreče je prihitela požarna bramba in odelek 17. lovskega bataljona, ki pa do 5. popoldne niso našli še nobenega utopljencev.
KOROŠKO.
— Ponarejanje listin pri prošnjah za službe in goljufije. Pred deželnim sodiščem v Celovcu je bil obsojen državni sluga pri ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku, preje šolski sluga na Dunaju, Leopold Wieser, vsled ponarejanja listin zaradi hudodelstva goljufije na štiri mesece je-< če. Wieser je bil svoječasno stražnik v Išlu. Spričevalo občine je ponaredil v toliko da je spremenil besedo ‘Wachmann’ v ‘Waeh-mannführer’. Pri raznih prošnjah za službe je navedel in s ponarejenimi listinami dokazal, da ima srebrni zaslužni križec, vojaško 'pohvalo, dalje je trdil, da je dovršil pet razredov realke, da je zmožen francoskega jezika, dvojnega knjigovodstva itd. S tem je dosegel mož, da je dobil zgoraj omenjeno službo, obenem pa izvršil hudodelstvo goljufije. Proti sodbi celovškega deželnega sodišča je vložil Wieser ničnostno pritožbo. On trdi, da pri ponarejanju inkriminiranih listin ni imel hudobnega namena, ki ga zahteva kazenski zakon za hudodelstvo goljufije in bi se v tem slučaju kvečljem. lahko govorilo le o prestopku po § 320. lit f drž. zak (t. j. ponarejanje listin brez1 hudobnega namena). Da je navajal v prošnjah za službe zmožnosti, ki jih v resnici ima, se mu pa ne sme šteti za hudodelstvo goljufije, ker vsak, ki prosi za kako službo, svojo predizobrazbo in svoje zmožnosti, kolikor mogoče povzdigne, in gotovo je, da se pri tem vedno pove malo več, kot pa je resnica. Kasacijski dvor se je pridružil pravnemu mnenju pritožnika. Razveljavil je obsodbo celovškega deželnega sodišča in obsodil Wieserja na tri tedne zapora zaradi -prestopka ponarejanja javnih listin, brez hudobenga namena; oproščen pa je bil Wieser zaradi goljufije, storjene s tem, da je v prošnjah za službe navajal neresnične navedbe o svoji izobrazbi in o svojih zmožnostih. V utemeljevanju te razsodbe se navaja med drugim, da gre v tem slučaju sicer za napačne, toda za navedbe, ki nimajo namena škodovati, posebno še, ker se pri vseh tozadevnih razpisanih službah tega, kar -je prosilec več navedel, niti zahtevalo ni.
— Velika žepna tatvina. Posestnik Martin Hainzl se je v gostilni Weissoy e pri Sentlenartu pošteno napil. Ko je šel zvečer iz sobe, da se malo razvedri, se mu je pridružil hlapec Jakob Brunner in rtiu prijazno ponudil pomoč in mu pomagal hoditi. Ko pa se je Hainzl vrnil v sobo, je pogrešil denarnico, V kateri je imel 940 K denarja. Sumili so takoj Brunnerja in čez nekaj dni so res dobili pri njem večjo vsoto denarja, nakar je hlapec tatvino priznal.
TRST.
— V sanjah je umorila otroka.
Y Trstu je mati spečega otroka umorila z britvijo. Zakonska Be-lelli iz otoka Krfa sta se poročila pred šestimi leti. Lansko leto v septembru sta dobila otroka in bila sta vsa srečna. V noči od 2. na 3. januarija je dejala žena v spanju svojemu soprogu, da je otrok bolan. Čeprav je videl mož, da govori žena v spanju, je vzlic temu vstal in pogledal h otroku, in se prepričal, da otrok mirno spi. Vkljub temu je zbudil svakinjo, ki je vzela otroka iz posteljice in na svoje največje začudenje videla, da je otrok mrtev. Mož je nato: zbudil svojo ženo in opazil, da drži v roki britev. V sanjah je vzela iz nočne omarice britev in prerezala otroku vrat. Ko je videla nesrečna
mati, kaj da je storila, bi bila kmalu zblaznela. Zdravniški izvedenci preiskujejo sedaj vso zadevo.
— Roparski napad na zlatni narja. Neznan mož je prišel k znanemu zlantninarju in u-rarju Anesiju Comincio v ulici Cavana 10. Pokazal je uro in želel, da mu jo popravi. Dejal je-, da bi rad kupil tudi zlato verižico. Comincio je vzel iz izložbe karton, na katerem je bilo več verižic, in jih pokazal neznanemu gostu. Le ta je pa vzel v tem trenutku iz žepa zabojček in z njim pričel biti Comincio po glavi. Preden se je zlatar zavedel, je neznanec že utekel in nesel s seboj več verižic in en prstan v skupni vrednosti 184 kron. Napadalec ropar je baje za tržaško policijo nova oseba in se je znal dobro skriti.
GORIŠKO.
— Neznani tatovi so vlomili skozi okno Mesarske organizacije v Nabrežini in šiloma odprli omaro, ampak ne z namenom, da bi tam kaj odnesli, ker vsak ve, da denarja ni v omari! Vzlic temu je stvar sumljiva. V Nabrežini je nekaj razsajačev, kateri so že na vse načine poizkusili, 'kako bi tej lepi organizaciji škodovali. Sedaj pa so najbrž potuhtali, da je najbolje, ako vdro v lokal organizacije, pobero društvene znamke in glavno knjigo (kar pa se jim ni posrečilo), ker jih je pri delu najbrže zmotil kak šum. Namen teh rokovnjačev je bil očitno tak, da zvale sum na tajnika in blagajnika, češ kdo drugi naj bi se brigal za društvene knjige in znamke. Šlo jim je za to, da očrnijo delavske zaupnike v javnosti, ampak ostudna nakana jim je izpodletela, zakaj sedaj revidira strokovni tajnik društvo vsak teden in je društveno poslovanje v najlepšem redu. Tudi če ki ti nočni poštenjaki vso omaro s seboj vzeli, bi niti najmanj ne skalili društvenega delovanja in ne škodovali ugledu društvenih funkcionarjev.
— Sanatorij na Krasu. Družba zdravnikov iz Trsta namerava napraviti blizu postaje Dutovlje-Skopo sanatorij. Kras ima po mnenju zdravnikov jako dober zrak in podnebje je milo.
Zmes.
— Največja krščanska strokovna organizacija v Nemčiji nazaduje. V saarskem okrožju je društvo krščanskih rudarjev, ki je štelo že nad 20.000 članov, v enem letu tako zelo nazadovalo, da ne šteje niti 10.000 članov več. V poren-skih okrožjih za rujavi premog šteje dandanes ta organizacija vsega skupaj komaj še eno tretjino članov, ki jih je imela pred nekaj leti. V vurmskem okrožju prej nazadujejo kakor napredujejo, pa tudi v rurskem okrožju ppka na vseh straneh. V rurskem okrožju se je krščansko društvo rudarjev povzpelo pod-vodstvom Avgusta Brusta do 48.000 članqv, pod sedanjim vodstvom pa neprestano nazaduje, tako da izkazuje za avgust le še 33.000 članov, ki so plačali prispevke. če pa računamo polne prispevke jih imamo pa o-kroglo le 29.000. To društvo pa prišteva k svojim članom tudi invalide in mladostne delavce, in ne motimo sej da smo preveč povedali, če pravimo, da imajo v rurskem ozemlju meseca avgusta 33.000 članov. Mnogo članov pa ima to društvo le na papirju. Teh bi pravzaprav ne smeli šteti. Obračajmo te številke kakor hočemo, dejstva ne moremo izbrisati, da so v dveh letih samo v rurskem okrožju izgubili okolo 10.000 članov, in sicer največ ob zadnji rudarski stavki, ko so jih silili v stavkokaštvo. Le v manjših in neznatnejših okrožjih te organizacije še niso nazadovale ali tudi nekoliko napredovale. Koliko časa bo šlo ni gotovo, ali to je gotovo, da bodo ta društva pri količkaj resnejših bojih pustila 'zopet rudarje na cedilu. Z veseljem moramo torej pozdravljati, da je začela najhujša stavko-kaška organizacija izgpbivati svoje člane, čim manj bodo te organizacije imele članov, tem težje bodo nagajale delavstvu s stavko-kaštvom ob mezdnih bojih. — Kaj ne, te številke so velike, a socialistične organizacije so še mnogo
močnejše. Z našimi razmerami jih je težko primerjati. Dokazujejo pa naj te vrstice, da tudi zapeljani delavci — izpregledavajo.
— Razrednodelavske organizacije na Balkanu. Sedaj, ko ves svet gleda na Balkan, bo prav, če podamo našim čitateljem nekaj številk o delavskih organizacijah na Balkanu, ki jih posnemamo iz poročila mednarodnega tajništva. Na Grškem je delavsko gibanje še v povojih, zato, ker je tam industrija malo razvita. Kar je delavskega gibanja boncertirana v Atenah. Na Bolgarskem štejejo delav. ske organizacije 30.000i članov, od teh jih je največ zidarjev, tiskarjev, mizarjev, kovinarjev, trgovskih uradnikov, pekov, transportnih in tobačnih delavcev. Centrala je v Sofiji; tajnik je so drug Dimitrov. — V Srbiji je 7418 organiziranih delavcev. Ta država je pretežno agrarna. Industrija se je šele začela razvijati. Delavske razmere so žalostne. Delovni čas je dolg. V nekaterih krajih delajo do 20 ur na dan. Plače so zielo nizke, v nekaterih krajih zaslužijo le 50 vinarjev na dan. Skoro po celi Srbiji morajo delavci napraviti z gospodarji pogodbo na šest mesecev do enega leta, po kateri je delavec prisiljen živeti in spati pri podjetniku. Od 36.796 delavcev je' 22.269, ki so na hrani pri podjetnikih. Nasproti nizkim mezdam je življenje zelo drago in sicer zato, ker so davki visoki, ki dosežejo na olju 36.660, na rižu 6.70 na kavi 124, na sladkorju 200 odstotkov. Razentega je velika brezposelnost. Vzlic temu naraščajo in se utrjujejo delavske organizacije in socialistična ideja. Stranka in strokovne organizacije imajo svoje skupno glasilo. Leta 1910 se je pričelo gibanje tudi med žen-stvom ,ki so pričele izdajati svoj list. Najmočnejše so organizacije zidarjev, rudarjev in kovinarjev. Strokovni tajnik je sodrug D. Lapčevič. Kakor v Bolgariji, tako se tudi v Srbiji delavske organizacije polagoma razvijajo. Sedaj, pa še preti nevarnost, da be vojna delavskemu gibanju za več let škodovala in strokovne organizacije oslabila.
— Kdo je proletarec? Človek, ki živi ob dohodkih, katere si pridobiva z delom in ki je v to svrho prisiljen prodati svojo delavno moč. Tu ni razlike, če kdo proda kapitalistom svojo duševno ali pa telesno silo. Za duševnega delavca kakor za ročnega delavca Velja isti izrek: Delaj in stradaj! Oba se morata boriti z bedo, lakoto in druzimi neprijetnostmi človeškega življenja. Radi tega sta naravna zaveznika in boriti bi se morala z ramo ob rami proti svojemu skupnemu sovražniku — kapitalizmu.
Ali dandanes še nismo tako daleč ! Med ročnim in duševnim delavcem je dandanes še jako piškava solidarnost. Ročni delavec je nezaupljiv napram duševnemu delavcu, marsikateri ga sploh ne pripoznava za delavca. Marsikateri duševni delavec pa že samega sebe prišteva med gospodo in zaničljivo gleda ročnega delavca, ker si mora slednji s svojimi žu-ljavimi rokami služiti vsakdanji kruh.
In kdo ima največji dobiček od tega raznora mej duševnim in ročnimi delavci? Nihče drugi kakor kapitalist, ki se pogostokrat še trudi, da bi raznor mej duševnimi in ročnimi delavci povečal. Dokler so si proletarci med seboj v laseh, toliko časa žanjejo le kapitalisti, ker izkoriščajo duševno silo enega in tedesno silo druzega le sebi v korist.
Že to bi moralo zadostovati, da se združijo tesno duševni in ročni delavci v skupni organizaciji proti svojemu najljutejšemu sovražniku, vsevničujočemu molohu —. kapitalizmu.
Proti predsodkom se je težko bojevati. Ako hočemo izvojevati zmago vsem izkoriščancem, potem je nujno potrebno, da vsi, ki resno mislijo na osvoboditev trpečega človeštva, z vso silo pobijajo take predsodke, ki so občnosti le v škodo.
In to bi bila v prvi vrsti dolžnost vseh časnikarjev, namreč u-rednikov, ker niso sami nič druzega kot delavci.
j------GLASILO----------
j SlovciMe Narodne j Podporne Jednote
mn**» tedensko
LA.STN-NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Qredniitvo in upravniStvo:
2821 SOUTH 40th AVE., Ohicagn, Dl.
Velja n v#e leto *1.00.
O R O A. N or THl
SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Luaad weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chtoag'v, HI.
Subscription, $1.00 per year.
« TRADÉsí^l9jCOUNCIL B 81
Protislovja.
Najznačilnejši pojav kapitalistične proizvodnje je gotovo, da je človeštvo zašlo v protislovja, katera so bila preje nepoznana ali pa še le v začetnem razvojem stadiju. Beda in Uboštvo sta bili v prejšni dobi, ko produkcija še ni bila razvita, nekaj nenavadnega. Ali v človeški družbi, ki proizvaja bogatstva, o kakeršnib prejšni ljudje niso sanjali, bi ne' smelo biti uboštva. Kljub proizvodnji, ki je tako urejena, da vsaki dan vstvar jamo neizmerna bogastva, pa imamo več bede in siromaštva kot v prejšnih letih. Tudi prepad med siromaki in bogatini se širi vsaki dan, zaeno pa narašča za delavce življenska negotovost. Delavec, ki danes še dela, neve, ako bo drugi dan še delal. Odpoved dela visi nad njegovo glavo kot Damoklejev meč. Danes še dela, drugi dan je pa mogoče že na cesti. Ako delavec ne dela, tedaj ne zasluži in nima sredstev za živi jenske potrebščine. Navzlic polnim žitnicam in hladnim shrambam za živež, kljub polnim prodajalnam oblek in obuče, mora delavec stradati in hoditi v slabi, ponošeni in oguljeni obleki. Mar ni to protislovje? Tisti, ki je delal, da so se napolnile žitnice in hladne shrambe, tisti, ki je znojil, da so nakopičili raznovrstno blago v skladiščih do vrha, hodi lačen, napol bos in nag in berači miloščino! Naobratno pa tisti, ki ni genil enkrat z mezincem, ki je celo najel ljudi, da so mislili zanj, živi v razkošju kot trot v panju.
Enaka nasprotstva vidimo tudi drugod. Danes je narod odvisen od naroda, dežela od dežele in odvisnost še čimdalje bolj narašča, tembolj ko se spopolnuje kapitalistična produkcija. Vzlic naraščajoči medsebojni odvisnosti pa-hujskači ščuvajo narod proti narodu. Sadove te bujskarie lahko sedaj opazujemo v Evropi, kjer je na stolisoče vojakov pripravljenih, da planejo drug na drugega in začno podirati, kar je stalo mnogo dela in truda. Ali ni to protislovje?
Delavci gradijo velikanske stavbe: mostove, prekope, skladišča, itd. Mejtem ko eni delavci gradijo kulturne stavbe, pa vlivajo njih tovariši v družili podjetjih topove in granate, da nekega dne pod točo granat razsujejo večletno delo!
V Haagu imamo sicer mirovno sodišče, ki naj bi razsojevalo mednarodne spore. Koliko je to sodišče dandanes vredno, dokazuje balkanska vojna.
Ako navadnemu človeku kdo stori krivico, potem mora dotični človek iskati zadoščenja pred sodiščem. Užaljenemu človeku ni danes dovoljeno, da bi žaljivca kaznoval z lastno roko. Ako ibi užaljeni človek vbil žaljivca, bi ga obsodili na smrt ali pa v ječo. Drugače je v vojni. Tam pravijo človeku, ki je pomoril mnogo druzih ljudi, junak in v spomin na moritev ga odlikujejo še s kolajno-.
Tako protislovje vidimo v vsakem delavskem štrajku. Kadar najeti beriči in pretepači streljajo na neoborožene štrajkarje jih kapitalistično časopisje pohvali kot pogumne fante, mejtem- ko štrajkujoče delavce isto časopisje nažene s tolovaji in anarhisti, ako se s pestmi dobro oboroženim morilcem postavijo v bran za varstvu svojega lastnega življenja.
Delavec, ki je branil s pestjo
svoje življenje pride pred sodišče, da ga kaznujejo, ker je branil edino kar lastuje, naobratno se Da najetemu pretepaču ne skrivi las na glavi, ako je v službi kapitalistov smrtno nevarno ranil nekaj delavcev ali pa celo umoril. Mar ni to protislovje?
Delavcu, ki je izgubil delo in išče zaman dela drugod, pravijo postopač, vagabund, tramp, bum, hobo itd. Povsod preži nanj policija, da ga odvede pred sodišče in se ga kaznuje radi postopaštva.
Kapitalistu, ki je najel ljudi, da mislijo in delajo zanj, da tem lag-lje lenuhari in vživa, kar so drugi pridelali in proizvedli, pa pravijo gospod. Kadar pride v_ dotiko z gosposko, se mu klanja vse in nobenemu policaju še v sanjah ne pride na um, da bi takega lenuha aretiral radi postopaštva in ga odgnal pred sodišče.
Ako delavec ukrade hlebec kruha, da bi si otešil svoj glad, ga obsodijo v ječo, nasprotno pa pravijo človeku, ki je druge ljudi oci-ganil za miljone vrednosti, da je pameten. Ako je tak slepar kasneje vrnil ljudem nekaj od svojega plena, daroval nekaj tisočakov za človekoljubne in izobraževalne namene, ga proslavljajo kot rodoljuba s čistim in zlatim srcem.
Ako je delavec prišel v navskriž s kazenskimi paragrafi, mu pravijo, da je hudodelec, moralno propadel človek, za katerega je najboljše, da za vedno izgine za jet-niškim zidovjem. O miljonarju, ki je imel vsega dosti, pa ni spoštoval zakonov in je izvršil mogoče kakšno najbolj umazano hudodelstvo, pa poročajo v časnikih, da se mu je omračil duh. Miljonarja v tem slučaju pomilujejo in mu želijo, da bi se mui kmalu vrnilo zdravje.
Iz poročil tovarniškega nadzor-, nika države Ohio zvemo, da dobivajo dekleta od dveh do treh dolarjev plače na teden. Obenem je pa list “American Art News” prinesel vest, da bo vdova nekega Jurija Widenerja, večkratnega miljonarja, ki je šel s Titanicom na dno, zgradila v Newportu krasno “kočo”, ki bo opremljena z naj večjim komfortom. Troški za eno samo sobo so preračun jeni na en miljon dolarjev. Komaj je ta vest zagledala beli dan, takoj se je neka druga miljonarka odločila, da zgradi “kočo”, ki bo stala še več miljonov.
Na miljone vreč kave leži v nju-jorških skladiščih. Zvezna vlada je stopila trustu za kavo na prste in zahtevala, da se kava postavi na trg in tako zniža cena.
Zdaj pa citatno, da bodo tisoče vreč kave pogreznili v Atlantiku. Seveda radi tega, da ne bo treba znižati cene. Na hamondskem smetišču pri Chicagi so zagrebli tisoč-železniških voz krompirja, da bo tam segnil. Iz Stoctona, Cal. poročajo, da so tisoče vreč čebule pogreznili v Pacifiku. Obenem poročajo iz Kalifornije, da imajo na miljone sodov najboljših jabolk, ki gnijejo v sodih. Neki kalifornijski kmet je situacijo označil tako-le: “Tatinska družba komi-sijonskih trgovec nas jb ogoljufala za dve letini.”
Atlantiški in Pacifični ocean, pa smetišča žro živila, ki so namenjena ljudem, da ljudje plačujejo visoke cene za živila, ki so postavljena na trg.
Na eni strani uničujejo s premislekom živila zavoljo večjega profita, na drugi pa vidimo ljudi, ki padajo v prerani grob, ker so hranjeni preslabo. Ali ni to protislovje?
Tako bi lahko naštevali protislovja današnje človeške družbe.
Ali odkod izvirajo vsa protislovja? Iz kapitalističnega načina proizvodnje! Glavno' protislovje je v proizvodnji, ki postaja vedno bolj družabna^ mejtem ko je razdelitev izdelkov, ki so sad te proizvodnje, še vedno individuelna: posamezniki odločujejo, kako sp bodo izdelki razdelili. Seveda se temu lahko odpomore, ako bi poleg družabne produkcije imeli tudi socializirano razdelitev. To je pa socializem, katerega danes še večina noče. Zato nas pa vsepovsod dregajo kričeča protislovja v nos.
* Zbornica v So.jCarolini je sprejela resolucijo, v kateri zahteva, da kongres proglasi vse zamorce v Zdr. državah za nevarne ljudi civilizaciji in jim vzame državljanske pravice. Gospodje demokrat j e v južnih državah imajo res čudne pojme o demokraciji.
Tibet.
Še le zadnjih deset let so evropski narodi malo več izvedeli o goratem svetu, ki je zaznamovan na ze mljevidu z imenom Tibet. Bojeviti domačini niso naklonjeni tujcem, zato je bilo nemogoče učenja som in drjižbam znanstvenikov prirejati znanstvene ekspedicije v notranje dežele, da bi evropskim narodom podali lahko podrobno sliko o šegah in navadah, sploh o življenju ondotnega prebivalstva, o tamkajšnem živalstvu in rastlinstvu.
Splošno se je sodilo, da se bo gorski svet odprl znanstvenim raziskovalcem, ko je v letu 1904 angleški polkovnik z neka.) tisoč angleških vojakov zasedel sveto mesto Lliassa, v katerem živi “da-lai lama” buddhistični papež s svojimi duhovniki. Lhasga je namreč za buddhiste*) to, kar je ža rimske katoličane Rim. Prišlo je pa drugače. Tibetanci so plačali približno tri četrtinke miljona dolarjev odškodnine in Angleži so zapustili osvojeno dolino Čumbi, ki je zopet postala kitajska. Potnik, ki hoče potovati po gorski planjavi ni izpostavljen le nevarnostim, ki mu pretijo s strani tujcem sovražnega prebivalstva, tein več se mora boriti tudi z drugimi težkočami in ovirami.
Doline v Tibetu ležijo najmanj 4200 metrov nad morsko gladino. To visočino si najložje predoči-mo, da leži najnižja dolina za 1400 metrov nad Triglavom na Kranjskem. Seveda je Tibet približno tako daleč južno kakor severna Afrika. Vendar pa divjajo preko tega goratega sveta hudi viharji, ki nosijo s seboj velike množine peska in zledenijo tanjko ozračje, da je mraz kakor pri nas v državi Illinois. V severnem Ti betu pa sploh ni lesa, ki bi lahko služil potniku za kurivo. Kjer so take razmere, se pa samop >sebi razume, da so znanstvena potovanja zelo otežkočena.
Navzlic temu se pa zadnjih 10 let angleški in nemški raziskovalci niso strašili truda in pretečih nevarnosti, ki so prežale nanj v goratem svetu, da so podali evropskim narodom precej zanimivo sliko o tibetanskih prebivalcih, živalstvu in rastlinstvu. Seveda bo odšla v gorati svet še marsikatera znanstvena ekspedicija, da dobimo o vsem popolno, natančno in celotno sliko. Vendar je pa začetek storjen.
Tibet ni enotno ozemlje. Na severu ga delijo kamenite in peščene pustinje, v katerih so kotline s slano vodo, ki se ne odteka. Vrhovi gor se vzdigujejo do 8000 metrov na morsko gladina, in so pokriti z ledeniki. Grmovje, trava in zelišča rastejo le ob potokih ali pa nad visokim barjem, kjer izvirajo studenci. Seveda je divja čina v tdh pokrajinah tako mnogoštevilna, da se lahko smelo trdi, da tu vlada žival in ne človek. Tu živi preko deset različnih vrst velikih kopitarjev in parklarjev: divji konj, o .katerem še malo ve no, divji osel, neko govedo im j ioni “jak”, katerega je kanadska vlada importirala v Kanado, da ga križa iz domačim govedom, ker prenese najhujšo zimo, tri gazele, divja ovca, kozi podobna žival, kateri pravijo kukujeman ali na-hur, jelen in še neka žival, katero lovijo radi prijetno dišečega n.o-šusa, katerega ima v vrečici in ga zelo čislajo Kitajci radi prijetnega vonja. Kjer živi toliko živali, ki vživajo rastlinsko hrano, se razume, da se nahajajo tudi roparske zveri: planinski volk, lisica in beli leopard.
Medvedje, pustinjske lisice in jazbeci, ki so dvojne vrste se hranijo z zajci in marmoticami, katerih kar mrgoli.
Živali, ki živijo na tako visokem gorovju, se po zunanjosti ločijo od živali, ki bivajo v nižinah.
Divji osel je skoraj popolnoma podoben konju in ima zelo kratka ušesa. Le kosmate zadnje noge in slabo poraščen rep pri korenu, nas spominjata na osla. Divji osel živi v manjših in večjih čredah, katero vodi navadno star žrebec.
Divji osel prebiva na vseh pustinjah srednje in zapadne Azije, od puščave Gobi do Kaspiškega morja, od indijske puščave do A-rabije in Mezopotamije. Nahaja se tudi v Afriki: v Eritreji« in de-
*) Buddhistov je približno 500
miljonov.
želi Somalov. V puščavi Gobi živi poleg divjega osla tudi divji konj.
Jak je precej močna žival. To govedo so udomačili že v pradobi in ga rabijo za vožnjo, prenašanje tovorov in ježo. Govedo je skoraj dva metra visoko, tri in pol pa dolgo. V tibetanskih obnejnih po krajinah so ga križali z domačim govedom. Meso je ze.o okusno. Mongolei pobirajo njegovo blato in ga zložijo v kopico. Ko jo blato suho, ga režejo kot šoto, da jim služi za kurivo. V ogrorn ih pustinjah ni drevja in domačini so primorani pomagati si na ta način.
Zelo lepa žival je antilopa, kateri pravijo domačini orongo. Rogovi 'zrastejo do enega jarda (vatla). Živi, v manjših in večjih čredah, do tri sto glav in več Tibetanski duhovniki so proglasili žival za sveto, katere meso ne sme nikdo uživati. Meso je najbrž o-kusno in ga buddhistični duhovniki ne privoščijo drugim. Poleg nje bivata na severni tibetanski gorski planjavi še dve g .zeli. V družbi divjih oslov, jakov in antilop se pase včasi divja ovca, ki ima sneženo belo volno na prsih. Najrajše biva ob vznožju gorovja, mejtem ko divja koza, katero so smatrali preje «a ovco, išče svojo hrano po strmem skalnatem gorovju ob vissokih prepadih in mogočnih skalnatih stenah.
Tibetanski jelen je po hrbtu rdečkastorjave barve, mejtem ko so prša in trebuh svitlo rdeča, rep svitlo rumen, vrat in gobee pa sneženo bela.
Pogumni potniki, ki so prepotovali gorati tibetanski svet. ne o-menjajo, da živi tiger v Tibetu, dasiravno se nahaja povsod na jugu črni panter, v aziatskem gorovju pa beli leopard, ki ima zelo gosto in lepo dlako, pa kratko in okroglo glayo.
V jugovzhodnem Tibetu se nam odpira drag nov svet. Tukaj so izvirki mogočnih rek, ki se izlivajo v svetovno morje. Jangsekiang, Mekong, Brahmaputra in druge reke imajo tukaj svoj izvirek Tudi sesavci so v jugovzhodnem Tibetu različni in živih barv. Vsi imajo zelo gosto dlako. Posebno lepa je lisica, ki je; zlato rmenka-ste barve, po vrhu svojega kožuha pa ima temno rdeč križ. Volk je srebrno sive, velika veverica svitlo rdeče, kozi' podobna antilopa pa zlatormene barve.
Tibet je domovina medvedov. Tu živi modrosiv medved, potem temnorujavi medved, katerega dlaka je na konceh sivkasta, vrat rdečkasto bel, glava svitlo rdeča, ušesa temnorujava, rame črne. tace pa bele. Obema dela dražbo zopet črni medved ki ima belo pe-üo ha prsih. Poleg teh treh živi še černobeli medved, ki ima kratko in široko glavo, pa debel in kratek rep.
Poleg omenjenih živali živijo tudi opice in rdeče, črno orisana panda, ki je podobna medvedu.
Najdba prvotnega človeka.
V angleških znanstvenih krogih tzbuja veliko zanimanje najdba okostja iz ledene dobe. Pred štirimi leti so zadeli delavci, ki so kopali kršeč v Piltdown Common pri Fletchingu v suseški grofiji na dobro ohranjeno lolbanjo. Razbili so lobanjo in pometali kosce stran. Dawson, ki se peča z geologijo in je bival tiste čase v bližini, je slišal o najdbi in je spoznal v koscu, ki mn ga je eden delavcev pokazal, ostanek človeške lobanje. Poiskal je še ostale kose in letošnjo pomlad je v dražbi z dr. Wood ardom od londonskega prirodoslovnega muzeja odkopal še spodnjo čeljust in več drugih važnih najdb. Našla sta dele slonov, mastodonov in nilskih konj, ter več kamenitega orodja izza časov jamskega pračloveka. Glavni znaki najdene lobanje so: lobanja je še enkrat debelejša od navadne človeške lobanje; čelo je strmo kakor pri navadni človeški lobanji, a brez grebena pod obrvmi, ki označuje lobanjo jamskega pračloveka; nadalje je* lobanja žele nizka in široka, kar kaže, da je bil vrat bitja podobnejši opičjemu nego človeškemu vratu; možganska votlina meri dve tretjine možganske votline človeške lobanje in je enaka votlini najmanj razvitih sodobnih divjakov. “Ampak nedvomno,” piše dr. Woodward, “je najzna-
čilnejša čeljust, ki ima sicer človeške zobe, ampak obliko šimpan-zove čeljusti. Sklepati se da, da so se pri pračloveku uajprvo razvili možgani, preden je dobil človeški izraz v obličju in čeljusti in artikulirane glasove. Čeljust dokazuje nesporno zvezo človeka in višjih opic. Nadalje je jako zanimiva podobnost lobanje z lobanjo modernega človeka. V resnici dokazuje odkritje te zaokrožene lobanje, da smo se približali prvotnemu človeku, zlasti če primisli-mo, da je imelo to bitje človeške možgane in šimpanzovo čeljust.” Ker je nemogoče Zanesljivo dognati izvor kršca, v katerem je bila zakopana lobanja, je težko določiti dobo, kateri pripada najdba. Profesor Lankester, ki je natanko preiskal lobanjo in okolico, kjer je bila odkopana, prihaja do naslednjega zaključka: “A-ko vpoštevamo verjetnosti, govori mnogo razlogov za to, da človek ni živel pozneje kot izdelovalci sirovega orodja poznejšega izdelka. Mnenje, da je bil sodobnik mastodona in slona iz pliocenske dobe, ker se njih ostanki nahajajo skupaj z ostanki človeka, se znanstveno ne da dokazati. Ampak res je, da ni ničesar, kar bi dokazalo za to, da niso bili sodobniki. Najkrepkejši razlog, ki govori zoper njih sočasnost je' to, da sta bila ostanek človeške lobanje in spodnja čeljust najdena skupaj in da sta najbrž ležala od vsega začetka v kršeu in da nista bila prinesena, naplavljena iz starejših uledlin. Heidelberška čeljust napravlja od vseh doslej odkritih ostankov prvotnega človeka najmočnejši vtisk. Daši je izredno široka in debela in močno podobna opičji čeljusti, ker je brez; brade, so vendar dobro ohranjeni zobje popolnoma človeški in prav nič opičjim podobni. Podočnjak je majhen kot pri nas. Prav- nič se ne približuje velikim štrlečim podočnjakom opice. Vendar je vitkejša čeljust iz Sussexa vsled svojih potegnjenih kostnih sklepov bolj podobna opičji nego človeški čeljusti. Skoro gotovo je imela čeljust velike podočnjake in velike prednje zobe.”
Po vojni.
Pred nekaj dnevi je dospelo sedem židovskih trgovcev v Galipoli«, ki so oblastim javili strahotna grozodejstva roparskih čet v okolici Sarkeja ob Marmá'rskem morju. Ljudje najrazličnejših narodov — Kurdi, grški vstaši, od turške vojske pobegli rezervisti— so se -združili y roparske čete, ki napadajo sedaj vasi, katere so vsled vojne brez moškega prebivalstva, Tolovajski četaši gospodarijo po teh vaseh neusmiljeno in grozno. Kedar pridejo tolovaji v vas, tedaj skličejo vse prebivalstvo vasi skupaj. Ko imajo prestrašene prebivalce zbrane, jim u-kažejo, da jim morajo izročiti prostovoljno vse premoženje in blago, drugače pa da jih brez usmiljenja póstrele. Nato roparji razpostavijo straže po ujicah in naroče ljudem, da se morajo vrniti v hiše. Komaj so prebivalci zginili v hišah, so takoj roparji za njimi in sirovo zahtevajo denar, blago in živila. Ker so v vaseh ostale le žene in otroci, so imeli romarji lahko delo.
Roparji se ne zadovoljijo le s plenom, marveč izvršujejo iz gole zlobnosti vsakovrstne zločine. V vasi Kešan so privlekli občinskega zastopnika, 70 letnega starčka iz hiše in v a obesili z glavo nizdol v vodnjak. Starim ženam so odrezali jezike, da ne bi mogle izpovedati ničesar o grozodejstvih kakor je dejal neki ropar. V hišah, ki so kazale večje blagostanje., se roparji niso zadovoljili s predmeti, izročenimi prostovoljno, temveč so vlomili skrinje, premetali posteljnino, raztrgali pode in pozvali stanovalce, da se slečejo do kože, da so se prepričali, če nimajo med obleko skritih dragocenosti in denarja, denarja.
V neki vasi je pa doletelo četo roparjev zasluženo plačilo. V vasi je prebival Žid, ki je imel gostilno. Roparji so pili v gostilni in ko so bili že vinjeni, je gostilničar oborožil žene in dečke. Udrli so v gostilniško sobo in pomorili skoraj vse roparje.
Nekaterim članom teh roparskih drhali je presedalo to življenje in so na lastno pest pričeli no-
vo rokodelstvo. Hodili so za rednimi vojaškimi četami in pobirali vse, kar je imelo le količkaj vrednosti. Zlasti gredo za pobeglimi vojaškimi konii. S tem plenom odhajajo v bližnje kraje in prodajajo za nizko ceno naropane predmete. Če pa zadenejo ti roparji na redne čete, potem jih čaka prav klavem konee. Obesijo jih na prvo bližje drevo.
Volilna reforma vladnih bečarjev na Ogrskem.
Socialno demokratična stranka je sklicala dne 26. januarja izreden strankin zbor v Budimpešto, da stori primerne sklepe za boj proti Lukascevi volilni reformi, ki ima namen pod krinko splošne volilne pravice oropati delavstvo volilnega prava.
Socialno demokratična stranka je v tem vprašanju bolj prizadeta kakor vse druge. Lukacseva predloga nanaša krivice mnogim slojem, najbolj -'a hoče ogoljufati delavstvo. Za zavedne delavce je Lukacseva spaka enako žaljiva kakor sleparska. Ne le da zapira miljonom poštenih delavcev plot do volilne žara; povrh stavlja še take pogoje, kakor da hoče s političnimi določbami vpeljati pristno gospodarsko suženjstvo. Taka je n. pr. določba, ki soaja volilno pravico delavca s pogojem, da mora delati nepretrgoma dve leti nri enem gospodarju. Če hi obveljala Lukacseva bečarska predloga, ne bi mogel biti niti en sam delavski zastopnik izvoljen. Drugi namen te reforme je ta, da se zapostavijo mesta za agrarnimi e-lementi in se tudi nadalje zagotovi fevdalni generaciji tudi strahovlada na Ogrskem. In tem lopovščinam se pridružuje še smoter, da nemadjarske narodnosti ne dosežejo tistega zastopstva, ki jim gre po njihovem številu. To imenuje Lukacs varstvo narodnega značaja države. Socialno demokratično stranka namerava proti tej razbojniški reformi sistematičen boj. Glavni odbor je že izdelal načrt, ki ga predloži strankinemu žboru. Tudi poročila z dežele potrjujejo, da je delavstvo ogorčeno zaradi predrznega volil-nopravnega ropa in navdušeno »a boj. Stranka je izdala miljon letakov v madjarskem slovaškem, srbskem, nemškem in rumnnskem jeziku. Tekom zadnjih dni je sklicala po vsej deželi okrog stopet-deset protestnih shodov.
Zavedno delavstvo je tisti faktor, ki se bori proti vladnim be-čarjem, kajti meščanstvo je že-zdavnej pozabilo na ideale in načela, za katere je šlo v boj v revoluciji 1848.
Razno za dom.
Zelo težko se ozdravi bela oteklina na členkih, ki se prav rada napravi na kolenih. Neki angleški zdravnik jo je odpravil z obkladki. Obkladke je namočil v tekočini, ki je sestala iz treh delov vode in enega dela' arnike. Obkladke je povil z nepremočnim platnom.
Ako je sadje zmrznilo, tedaj na Francoskem napolnijo posodo z frišno vodo, kateri primešajo e-no ali dve pesti soli. Ko se je sol razpustila, potem položijo v vodo zmrznjeno sadje, ki kmalu ¡zgleda, kakor da bi bilo frišno. Francozi trdijo, da sadje nič ne zgubi na okusu.
Posodo iz cinka očistimo najhi-.trejše, ako jo vtaknemo v vodo, kateri smo na dvanajst delov vode primešali en del žveplene kisline. Posodo pustimo le nekaj sekund v vodi, potem jo na zdrgnemo s čisto cunjo.
Ako se oseba nabrat zgrudi, smrči in postane nezavestna,, tedaj jo je zadela kap. V tem slučaju , vzravnajmo toliko osebo, da sedi. da kri ne sili v glavo. Vsekakor naj se pošlje takoj po bližnjega zdravnika.
Ako oseba postane bleda, se ne giblje in se na nji ne opazi, da diha, tedaj je oseba omedlela, ker ne more kri iz gotovega vzroka iz pljuč do možganov. V tem slučaju položimo bolnika na hrbet, da se povspeši kroženje krvi proti glavi-
Ako se oseba zgrudi na tla vsled solnčariee, tedaj jo nesimo v senco in ji močimo glavio in tilnik z mrzlo vodo. Seveda je treba poslati po zdravnika.
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junij» 1907 ▼ dri. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaueič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. •Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9553 Ewing ave., So. Chicago, 111.
NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, Box 52, Ely, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4'0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 2842 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo' stik z “Glasilom”, izvzemši spre-menibe na*slovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi.
Materi je bil ta jok cela izpoved. katere deklica iz sramežljivosti ni mogla opraviti v besedah. Prijela je tedaj z obema rokama hčerino glavo ter sklonivši se na-njo jo je poljubljala in negovala govoreča: “O le plakaj, prisrčna moja, plakaj s svojo materjo! . . . Misliš, da ne vem jaz, da tj moram odpustiti? ali da bi te mogla zato manj ljubiti? ali da si zato kaj manj vredna v mojih očeh nego si bila dozdaj ? Ne, moja preljuba, moja dobra hči . . . Temveč, če bi mi bilo mogoče še bolj te ljubiti, -veruj mi, da bi se to zgodilo sedaj zaradi tteh tvojih solz in tvoje žalosti.”
Te besede in pa nedosegljiva ljubeznjivost, s katero so bile izgovorjene, so popolnoma premagale deklico. Ona je objela inater okoli vrata ter sklonivši svoj žareči obraz na njene prsi, se je, vedno še solzeča se in ihteča, tem tesneje oklepala.
“Sedaj vidiš sama”, je nadaljevala Ermelinda, ginjena tudi ona, “da bi ti ne bilo v čast, če bi še nadalje tako zaupno občevala ž njim kakor doslej. In če bi ti oče vendarle dal priliko k temu, je to le znamenje, da on ničesar ne sumi o svoji dragi hčeri. Ali ti, ki dobro poznaš nagnjenje svojega srca, ki veš... in si morda že pustila opaziti tudi njemu kaj ... s kratka tvoje poštenje zahteva, da se ga ogiblješ. Jutri bo on ves dan od doma, ti pa o-staneš tukaj z menoj ; drugi dan on odide, in potem boš brez skrbi... ter vse, kar je bilo, ostane med nama.” Hotčla je še nadaljevati, kaj naj reče očetu, če bi jo prišel zjutraj klicat na lov, a tedaj je zaslišala odmev nekih stopinj po stopnicah, katere je spoznala za grofove, in ker ni liotela, da bi jo on ondi našel, se je hitro rešila iz hčerinega naročja, in ko jej je dala še zadnji poljubek ter ga dobila od nje, je odšla rekoč: “Tvoj oče je, moram iti”.
Ko je odšla mati, se je skušala Biče najprej nekoliko pomiriti, potem pa je poklicala deklo, da bi jej pomagala sleči se. Ta, ki jo je videla še vso razburjeno, se je ni upala nagovoriti. Šele, ko je bila že v postelji, jo je vprašala, kakor po navadi, katero knjigo želi citati. “Ali vam čem dati tisto s slikami zlih duhov in pogubljenih duš, ki se vam toliko ljubi?”
“Ne! spusti zastore, ugasni svetilnico in pojdi!”
“Pa jutri vas moram zbuditi zarano, da boste pripravljeni na lov?”
“Ne, ne pridi, dokler te ne pokličem ! ’ ’
“In katero obleko hočem pripraviti?”
“Nobene, pojdi in pusti me v miru!”
“Nocoj je pa viharno!” si je mislila služabnica in je ubogala.
Biče je tedaj dala oddušek svoji žalosti; uglobila je obraz v blazino, da bi je ne slišali jokati. Bilo jej je kakor da je postelja polna osata in trnja, na nobeni strani ni našla miru in pokoja. Da bi se oddahnila, se je vzravnala gori, pa kmalu se je zopet skrila pod odejo ter obupno jokala.	’
Domišljija jej je slikala Rusco-novo hčer, kako je lepo ponosno jezdarila na Comskem obrežju z Ottorinom na strani, katerega je ljubeznivo pogledovala in se ž njim pogovarjala ... Prizadevala si je na vso moč, da bi spodila iz glave te podobe, šiloma je o-bračala misel na to in uno stvar, premišljevala je svoje preteklo življenje in svojo prihodnost, da bi našla predmet, katerega bi se oklenila. A preteklost in prihodnost, vse se ji je kazalo jednolie-no, bledo in mrtvo. Dozdevalo sc ji je, da je v vsem njenem življenju le jedna stvar važna, in kamorkoli se je obrnila njena pamet, je bila vedno le na to zavrnjena, ter pošastne podobe, katere je v vso svojo silo le za tre-notelc odbila, ne da bi jih mogla odločno zapoditi v beg, so se vračale groznejše in so prodirale kakor zmagonosna vojska, katera. stopivši na obzidje ter razbivši velika vrata, se lasti mesta, dobljenega z naskokom.
Nazadnje sta jo vendar premagali utrujenost in muka, da se je izgubila v tenak sen s teškimi in žalostnimi sanjami. A za čudo, ko se je zjutraj vzbudila že pred dnem, je občutila v srcu neki bla godejen mir, upanje in tolažbo, ne da bi vedela, odkod je to prišlo. Le ko se je zopet spomnila svoje bede, je šinila iz nekega kota misel, katera je menda mogla že davno biti v glavi, a v prvem navalu strasti si ni mogla pomagati naprej; po noči pa med spanjem je morala rahlo vstati ter pridno gasiti/ veliki požar, ki ga je našla v hiši.
Misel je bila ta, da morda ni res, kar je pravila mati o Ottori-nu, da ga ni tako naglo obsoditi. Kako bi bilo to mogoče, ko je vendar on najiskrenejši in najblažji mladenič ter ji je tolikokrat prisegel svojo zvestobo! A prva skrb ji še ni dala miru,in leh-ko uganete, da bi jo bila rada odpravila. če bi mogla nekoliko časa sama govoriti z očetom, bi ga lehko z lepa, ne da bi ji pojasnil tisto skrivnost. Ali oče je imel oditi ob zoru, in če bi ne šla ž njim na liv, bi ga ne videla več do večera; pa naj bi ostala celi dan s tisto skrbjo v glavi? In če bi se ji ne posrečilo, dobiti ga sa-megji še, kadar bi se vrnil, ter govoriti ž njim o tej zadevi, predno bi odšel Ottorino?... in Ottorino je imel oditi drugo jutro jako zarano ... Sklenila je_, da vstane takoj, ker je hotela biti že pripravljena, ko jo bodo klicali; tačas je menila dobiti očeta same-
ga, in poskusiti, če bi ga mogla spraviti do svojega smotra. Lova se pa nikakor ni hotela udeležiti, da bi ne razžalila matere.
Pozvala je torej Lauretto, da bi jo oblekla Ta jo je opravila v lovsko obleko, katero ,ie bila že zvečer pripravila, in Biče, uglob-Ijena v svoje misli, ni tega opazila, ali se pa ni zmenila za to. Ko je slišala očetov glas, je stopila doli v neko dvorano, kjer ga je našla samega. Grof ji je stopil naproti rekoč: “Gotovo je že vse pripravljeno, pojdiva!”
“Jaz sem prišla, samo da bi vas pozdravila in da bi vam voščila dobro jutro,” je odgovorila Biče zbegana.
‘‘Šališ, se!”
“Ne!” je odvrnila deklica, odteguje roko očetu, ki jo je hotel odvesti, “pustite me malce tukaj; vsedite se, da se nekoliko pogovoriva”.
“Saj boš imela časa govoriti, kolikor boš hotela. Kaj ne bova danes na lovu celi dan skupaj? Sedaj, ker si bila tako čvrsta, pojdiva, da se ne bo po nepotrebnem dolgočasil Ottorino, ki naju že čaka.”
“Saj sem vam rekla, da ne grem, da ostanem doma”.
“Jaz pa ti pravim, da pusti neumnosti na strani in ne delaj po otročje”.
Ta čas je stopil v dvorano Ottorino, kateri, po običajnem pozdravu, izprosivši si dovoljeinje od očeta, ie prijel deklico za roko ter jo odvedel iz sobane na dvorišče, kjer je bil pripravljen konj za njo. Deklica, kakor začarana, se ni protivila. Spomnila se je sicer obljube, katero je bila dala materi, a kako naj bi se vrnila sedaj, ko se je bila pustila zasačiti na nogah tako zarano in pa s tisto obleko na sebi? Kaj bi imela reči? — da se je premislila? — pa zakaj ? — Bi bila morala izgovoriti se, povedati kak razlog ... a njej se je vse vrtelo v glavi in nedostajalo ji je celo sape, da bi kaj rekla.
Dospevši do konja, je mladenič prijel vajeti iz rok dvorjaniča ter ju podal deklici; na to je pokleknil z jednim kolenom, z drugim je pa napravil pručico za njeno nogo, in ona, dotaknivši se ga komaj, z lehkim skokom je že bila na konju.
Ottorino je stopal na njeni strani, in grof je hodil zraven mladeniča, drže ga prijazno za roko. Za njimi so šli sokolar in štirje dvorjaniči, ki so nesli sokole na pesteh in peljali za seboj privezane pse.
(Dalje prihodnjič.)
ADVERTISEMENTS*
IŠČEM PRIJATELJA Franka Kolenca, doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Pred osmimi leti je bival v Frontenac, Kans. Ako kateri rojakov ve za njegovo bivališče, naj mi naznani njegov naslov.
Joseph Berk 106 B.
Frontenac, Kans.
Kje je Anton Berce? Pred 18. meseci je bival v Gun, Wyo. Prosim cenjene rojake, ki vedo za njegov naslov, da mi ga naznanijo, ali naj se pa sam oglasi.
Jožef Klopčič.
125 B. Superior, Wyo.
V mejah svojega denarja.
A:ko hoče človek ostati pošten, mora živeti v mejah svojega denarja ter opustiti vse izgrede. Živeti mora pa tudi v mejah svoje moči ter opustiti preveliko delavnost. Ne sme delati več, kolikor zamorejo prenašati njegove mišice, njegovi živci in njegdve možgani. Jesti in piti mora ono, kar zamore redno prebaviti. Ako prisili želodec, da mora več delovati, kot mu je možno, ga preoibloži in izkrepi. Posledica tega je nepre-bavnost. Ona se mora ozdraviti takoj. Najhitrejše pomoč daje Trinerjevo amerišlko 'zdravilno grenko vino. Ojačilo bo mišice in živce, izčistilo drobovje ter odobrilo vse organe k delovanju1. Rabi naj se pri zapreki, neprebavno-sti, glavobolu, bolečinah v trebuhu, neuralgii in nervoznosti.
V lekarnah — Jos. Triner, 1333 —1339 S. Ashland Ave., Chicago, HI.
Trinerjev liniment iztira korenito! vse bolečine iz mišic in kostnih sklepov.	(Ad.)
J. S. JABLONSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO,
Na|bolšf izdelek iz Pacifika.
Naši vinogradi so v Sonorna, Cal. Komor se izdeluje Fran-vozki šempanec, različna dobra »vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo.
F’. KORBEL BROS.
INKORPORARINI V CHICAGI, ILL.
1621-1623 W. 12m Street, Chicago, 111.
Telefon Canal 110.	Jan J. Fuček, manager.	Pišite v slovenskem.
THAT’S THE BEER
'lil- M % J fr SIN s '
M #I ''II /P mi	: M ^li' ■ /ž.vvv.Gi/
Atlas Brewing Company
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal,
Tel. Canal 991.	J. F. ROUŠAR, ravnatelj.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA IN UREDNIŠTVA.
Pri spremembi naslova starih članov naj se poleg novega naslova vedno napiše tudi stari naslov. Ako nimamo pri siprememhi starega naslova, se ne more vpoštevati spremembe, ker bi nadalje dobivala enainista oseba dva “Glasila”. To je pa v protislovju s poštnim zakonom. Kdor je naročen na list, ima pravico le do enega lista, ako ni naročil in plačal dveh.
člani, ki so zapazili, da nimajo poleg svojega naslova društvene številke, ali da je društvena šte vilka napačna, naj to naznanijo nemudoma upravništvp, da dobijo prave društvene številke. V nasprotnem slučaju lahko nastanejo neprilike glede dostavljena lista.
Prosimo ¡brate tajnike in sestre tajnice, da naj vsaki mesec sproti naznanijo vse člane, ki so umrli,-ali odstopili, ali so pa bili izključeni upravništvu. V naznanilu naj zapišejo tudi njih naslove. Pripeti se večkrat, da imata dva brata enako ime in različen naslov. V takem slučaju naj se vedno napravi opazka starejši ali mlajši. Ako je več bratov v eni naselbini istega im en h, naj se jih zaznamuje z rimskimi številkami I., II., III., itd.
Naslov pri poštni pošiljatvi naj se glasi enostavno:
Glasilo 2821 So. 40. Ave. Chicago, 111. List je lastnina S. N. P. J. in ne urednika ali upravitelja. Zato je nepotrebno pisati ime urednika ali upravitelja na kuverti, čeku, poštni ali bančni denarni nakaznici.
Končno prosimo še brate tajnike ali sestre tajnice, ako1 so zapazili, da kdo dobiva dva lista, ali da ga prejema oseba, ki ni opravičena dio njega, da nam to sporočijo.
æ s
Er
as
1
s
£
£
s
k s sr
£
£
sr
sr
tfi
sr æ sr
£
£
sr
sr
£
£
sr
£
£
k
æ
sr sr sr
£
VEDNO SE ZAHTEVA!
Le malo zdravil je na svetu, katera se vedno zahteva v vsaki letni sezoni in vsakem kraju na svetu in za katera povprašujejo vsi ljudski -----■■ ■ sloji. Najboljše zdravilo med temi zdravili je —
Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino
Vzrok, da vedno povprašujejo po njemu,’je iskati v tem, ker je to zdravilo pripomoček proti raznim boleznim človeškega telesa. Izdeluje se iz pristnega rdečega vina in izbranih zdravilnih zelišč. To izborno sredstvo ozdravi in ojači bolne organane za prebavo. Pomaga proti
Bolečinam v želodcu,
Slabim občutkom po obedu, Pehanju iz želodca, Vetrovom,
Neprebavnosti,
Zaprtju,
Nervoznosti,
Izgubi slasti do jela.
Slabosti,
in uravnava prebavni proces. Je zelo priporočljivo zdravilo proti vsem boleznim, pri katerih se opazuje naraščajočo oslabelost telesa in pomanjkanje krvi. Moralo bi se rabiti proti vsem boleznim želodca, jeter, črev in krvi.
Dobiva sc v vseh lekarnah. Zavrnile slaba in ponarejena zdravila.
Š
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Av<>-. rhinos tu
M &		ft ft
1	IZ GLAVNEGA URADA	&
Izplačane smrtnine, pogrebni stroški, poškodbe in odpravnine od 1. sept. do 31. dec. 1912.
1)	Joseph Kapš, e. 1424 od štev. 2, LaSalle, 111. Smrtnina $500.
2)	Vine. Kepic, e. 8368 oid št. 5, Cleveland, O. Odpravnina $200, John Majarle, c. 12239, pogreb $100, Frank Demoises, c. 10883, pogrel) $100, John Majarle, cer. 12238, smrtnina $500, Frank Demoises, c. 10883, smrtnina $500.
3)	Baltazar Glažar, c. 9192, od štev. 6, Morgan, Pa. Pogreb $100, smrtnina $500.
■*>» 4) Ignac Hladnik, c. 7155 od štev. 7 Claridge, Pa. Smrtnina $60Q.
5)	Mike Perko, c. 13900, od štev. 8, S. Chicagoi, 111. Smrtnina $600.
6)	Anton Dolinar, c. 11733, od štev. 9, Yale, Kans. Pogreb $99, smrtnina $501.
7)	Jos. Brodan, c. 10894, od štev. 11., Roslyn, Wash., odpravnina $250.
8) Štefan Kušiš, c. 9664 od št. 13, Wheeling Creek, O. Smrtnina $600.
9) Peter Andolšek, e. od štev.
21,	Pueblo, Colo. Smrtnina $500. 10 Jos. Pavez, c. 12577 od št.
22,	Trimountain, Mich. Pogreb $57.63, smrtnina $542.37, Matt Re-panšek,* c. 7498, pogreb $100.
11) Frank Uhernik, c. 4951 od štev. 33, Ambridge, Pa., poškodba $100.
13)	Jos Ivančič, c. 1410, od št. 34, Indianapolis, Ind. Smrtnina $600..
14)	Mihael Jelič, c. 7598 od št. 50, Clinton, Ind. odpravnina $173.
15)	Jos. Hotak, c. 2768 od št. 55, East Palestine, O. Pogreb $100, smrtnina $500.
16)	Marija Skušek, c. 11957, od štev. 68, Racine, Wis. Pogreb $96, Smrtnina $504.
17)	Vincenc Goi ob, c. 14192 od štev. 76,'Skidmore, Kans. Pogreb $100.
18)	Frank Škoda, c. 5554 od štev. 83, Bingham, Utah. Smrtnina $600.
19)	Frank Novak, e. 13555 od štev. 86, Chicago, 111. Pogreb $100, smrtnina $500.
20)	Anton Berlen, c. 3070 od štev. 100, Victor, Colo. Pogreb $100, smrtnina $500.
21)	Anton Miklič, c. 6994 od štev. 10)1 Grays Landing, Pa. Smrtnina $600.
22)	Karl Oblak, c. 6939 od št. 106 Imperial, Pa. Odpravnina $250.
23)	Jos. Krelnkota, c. 13603, od štev. 127, Oakview. Colo. Pogreb $100.
24)	Vinko Zajc, e. 9986, od št. 135 Cleveland, O. Poškodba $200.
25)	Katarina Koblar, c. 9517. od štev. 137, Cleveland, O. Smrtnina $500, Rozie Zakrajšek, cer. 11676, smrtnina $600.
27) Anton Dolenc, e. 12375 od štev. 172, Beadling, Pa. Poškodbo $100.
UMRLI ČLANI OD 1. SEPTEMBRA DO 31. DECEMBRA 1912.
1)	Ignac Hladnik, c. 7155, od štev. 7 Claridge, Pa. Rojen 11. julija 1874 v Celje, Štajarsko. Umrl 5. julija 1912. Vzrok smrti; utopljen (umobolan). (Opomba: prijava smrti dotičnika je prišla na gl. urad ‘zadnjič prepozno in vsled tega je bil izpuščen v zadnjih štirimesečnih računih.
2)	Joseph Hotek, c. 2786 od štev. 55 East Palestine, O. Rojen 18. okt. 1876 Gornja Stupnje, Če'-ška. Umrl 6. sept. 1912. Vzirok smrti: umobolan.
3)	John Majarle c. 12239 od št. 5, Cleveland, O. Rojen 2 dec. 1885, Černomelj Kranjska. Umrl
8.	sept. 1912. Vzrok smrti: suči-ca.
4)	Anton Berlen, c. 3070, od štev. 100, Victor, Colo. Rojen 23. maja 1875 Litiji Kranjsko. Umrl
9.	sept. 1912. Vzrok smrti; ubit v rovu.
5)	Mat Repenšek, c. 7498 od štev. 22 Trimountain, Mich. Rojen 22. sept. 1883 Kamnik, Kranjsko. Umrl 14. sept. 1912. Vzrok smrti: ubit v rovu.
6)	Frank Demojzes. c. 10883 od štev. 5 Cleveland, O. Rojen 30. marca 1889, Opatija Primorsko. Umrl 12. okt. 1912. Vzrok smrti: pljučnica.
7)	Joseph (Krenkota, c. 13603 od štev. 127 Oakview, Colo. Ro-
jen 3. jan. 1877 Epuješ, Austrija. Umrl 27. okt, 1912, Vzrok smrti: ubit v rovu.
8)	Vincenc Golob, c. 14192, od štev. 76 Skidmore, Kans. Rojen 22. jan. 1886 Slov. Bistrica, Sta-jarska. Umrl 20. okt. 1912. Vzrok smrti: umorjen od zlobre roke.
9)	Antona Dolinar, c. 11733 od štev. 9, Yale, Kans. Rojen 15. jan. 1882, Kranj, Kranjska. Umrl 11. nov. 1912. Vzrok smrti: ubit v rovu.
10)	Rudolf Jurkovič, c. 9544 od štev. 140, Brooklyn, N. Y. Rojen 29. marca 1886, Kočevje, Kranjska, Umrl 14. nov. 1912. Vzrok smrti: ubit od vlaka.
11)	Mihael Perko, e. 13900 od štev. 8, S. Chicago, 111. Rojen 23. maja 1879, Vinica,, Kranjsko'. U-mrl 16. nov. 1912. Vzrok smrti: umorjen od 'zlobne roke.
12)	Henry Arnold, c. 858 od štev. 87, Herminie, Pa. Rojen 12. julija 1886 Heilingengeist, Koroško, Umrl 29. nov. 1912. Vzrok smrti: notranja bolezen.
13)	Nikolaj Poščič, c. 4165 od štev. 37. Lowellville, O. Rojen 12. dec. 1889 Frančič, Istra. Umrl 9. dec. 1912. Vzrok smrti: Perfera-ted ulcer (notranja bolezen.)
14)	Anton Babudar, c. 9995 'od štev. 139 Cleveland, O. Rojen feb. .1881, Sežena, Primorsko. TJ-mrl 10. dec. 1912. Vzrok smrti: pljučnica.
15)	John Blatnik, e. 11501, od štev. 93, Randall, O. Rojen 24. junija 1876, Novo Mesto, Kranjsko. Umrl 14. dec. 1912. Vzrok smrti: šušica.
BRATE TAJNIKE in sestre tajnice se prosi, da naj na prošnjah za otroke, ako je ime zdravnika nečitljivo 'zapišejo čitljivo i-me. Na nekaterih prošnjah so se zdravniki tako podpisali, da živ krst ne more citati imena.
Ako je ime nečitljivo, tedaj naj tajnik ali tajnica zapiše zdolaj a-li na strani čitljivo ime, da bodo v glavnem uradu vedeli, kateri zdravnik je preiskal otroka.
DELAVSKI BOJI V ARGENTINES
Vse naprednejše delavsko gibanje v tej južnoameriški republiki bojuje nekaj let sem srdit boj z vlado in njenimi reakcionarnimi zavezniki, ki skušajo na vse mogoče načine zatreti vsak svobodnejši pojav v smeri izboljšanja bednih delavskih razmer. Usoda vsakega štrajka je utonila v delavski krvi. Voditelje delavskih organizacij je policija enostavne aretirala na kar so bili brez vsakega povoda obsojeni v dolgotrajen zapor. Glavne stane teh organizacij policija vsak čas preiskuje, pleni in požiga, ako drugače ne more izvesti svojega satanskega naklepa, Delavsko časopisje je vlada skoro popolnoma uničila in zatrla.
Vsa ta nasilstva niso mogla zatreti delavskega gibanja, dokler je kapitalistično časopisje bilo voljno poročati o tem srednjeveškem postopanju argentiske vlade. Pred kratkim pa je kapitalistično časopisje odklonilo, pri-obeevanje vsake vesti, ki je sploh na kak način v zve'zi z delavskimi organizacijami. Vsled tega je celo gibanje stopilo v stadij nejasnosti in zmedenosti in stagnacije. Vsled ostrih odredb proti delavstvu prijaznemu tisku je agitacija zelo otežkočena in napredek zatznamenava dolgo pavzo.
Daši je Argentinija republika, vendar so razmere za delavce rav-notako slabe 'kot v Rusiji V Ar-gentiniji .so pri zadnjih delavskih prognih pomagali policiji dijaki iz višjih šol v družbi s kravjimi pastirji. Res čedna inteligenca je to v Argentiniji, ki opravlja posle kozakov in žandarjev. V’ Rusiji je inteligenca na strani delavstva, v republiki Argentiniji je pa v službi ljudskih oderuhov in sleparjev. To je razlika!
Da odpravijo te neznosne razmere, so argentinski delavci izdali poziv na svoje evropske in se-vero-ameriške tovariše, da jim ti pomagajo do pravice. Ta poziv na mednarodno delavstvo izraža želje, da naj delavci prirejajo demonstracije in protestne shode,na katerih naj se razpravlja položaj argentinskega delavstva, ter naj se protestira proti krivičnemu postopanju argentinske vlade, ki se je kot ponižna dekla udinjala, v službo kapitalističnih mogptciev. Na ta način upajo doseči nazaj ugrabljene pravice, katere so do sedaj zaman zahtevali.
Račun med društvi in jednoto od 1. septembra do 31. decembra 1912.
Štev. društev
3.	.
4.	.
5.	.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14. 16. 17.
19.
20. 21. 22.,
23.
24. 26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68. 69. 72.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80. 81. 82. 83.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
99. 100. 101. 102.
103.
104.
105.
106.
107.
108.
109.
110. 111. 112. ,
113.	,
114.
115.	,
116.	,
117.	,
118.	,
119.	,
120.	. 121. . 122. .
123.	.
124.	.
125.	.
126.	. 127 . 128. .
129.	.
130.	.
131.	.
132.	.
133.	.
134.	.
135.	.
136.	.
137.	.
138.	.
139.	.
140.	.
141.	.
142.	.
143.	.
144.	.
145.	.
146.	.
147.	.
148.	.
149.	.
150.	.
151.	.
153.	.
154.	.
155.	.
156.	.
157.	.
158.	.
159.	.
160.	. 161. . 162. .
163.	.
164.	.
165.	.
166.	.
167.	.
168.	.
169.	.
170.	.
171.	.
172.	.
173.	.
174.	.
175.	.
176.	.
VPLAČILA
Pristop in zdravnik
5.00
7.50
3.75
2.50
32.50
7.50
1.25
13.75 10.00
12.50
3.75
7.50
6.25
15.00
16.25
6^25
26.25
10.00
11.25
3.75
5.00
7.50
8.75
7.50
6.25
1.25
1.25
6.25
2.50
2.50
6.25
1.25
8.75
5.00
5.00 10.00
8^75
2.50
2.50
13.75
8.75
2.50
1.25
2.50
5.00
2.50
1.25
6.25
1.25
3.75
1.25
5.00
17.50
625
8.75
13.75
13(75
6.25
3.75 10.00
5.00
125
2.50
2.50
5.00
2A0
13.75
1.25 20.00
6.25 20.00
125
3.75
16.25
1.25
10.00
1.25
2.50
13.75
8.75
1.25
2^50
1.25
1.25
8.75
12.50
3.75
1.25 43.75
2.50
1.25
12.50
1.25
17.50
1.25
6.25
2.50
2(50
7.50
2.50
3.75 1625
1.25 11.25
325
1125
7.50
3.75
5.00
125
1.25
3.75 125
5.00 7.50
6.25
3.75
1.25
6.25
Asesment
523.75
722.25
244.75 373.75-
2,220.00
502.50
200.00
284.50 36125
699.70
360.00
365.50
524.25
637.00
783.75
468.75 521.58 775.33
566.25
414.50 21625
211.25
204.00 39625
212.25
244.50
205.75
180.00
347.50
436.00
202.50
114.50
296.25
89.00
310.00
375.00
228.00
288.75 62.50
618.50
258.00
125.00
340.75
500.25
210.25
312.50
198.75
267.50
341.25
142.50
173.75
138.75 53126
131.70
247.50 135.95
302.00
547.75
40.00 341.15
648.50
40.00
162.50 9125
462.00
215.00
140.75
340.00
270.00
120.00
127.50
276.25
316.25 28625
232.50
257.75
192.75 30625
556.75
439.50
376.25
205.00
213.75 . 442.50
85.00
210.00
347.50
248.75
368.00
371.25
35.00
102.50
127.75
208.25
157.50
192.50
95.00
298.75
426.75
294.50
146.50
630.25
181.25
176.50
103.75
296.25
201.75 11125
170.00
166.25
215.00
238.00
254.25
153.75
205.00
187.50
171.25
527.75
113.75
125.00
320.50
175.00
157.50
253.75
170.00
140.00
107.50
180.25
497.75
440.00
205.25
291.25
260.75
282.50
221.25
302.50
133.75
208.50
282.50
100.00
80.00
125.00
230.00
165.00
82.50
69.75
136.25
61.25
99.25
46.50
41.25
145.00
25.25
99.25
174.50
316.25
123.75 94.80
101.50
110.75
131.50
155.00
188.75
208.75
121.25
83.75
118.75
Naroč-
nina
2.40
1
1
00
00
00
20
6.00
7.50
.50
5.00
7.20
Sprem, opor potni preš. Ms
.25
2.75 .25 .75
3.50
4.00
1.75
'.75
2.75 .25 .25 .75
1.50
2.00
.25
1.25
1.25
1.50 1.00
1.25
1.25 .50
1.00
.75
,25
.50
.50
.25
(50
1.00
.25
1.25
LOO
1.75 .75 ,25 .75 .25 .25 .75
1.75 .25
.50
.50
1.00
.25
1.75
2.50 .25 .75 .25
1.00
1.25 .25 .50
(25
.50
.75
.50
1.00
.50
1.25
1.75
.50
1.25 .25 .75
2.25
2.25 •1.00
1.50 .25 .50
(25
2.50
1.25 .75
1.00
.25
.75
.75
.25
1.00
.50
.50
1.00
.75
2.25 .25 .75 .25 .25 .75
1.00
.75
.75
.25
.50
.25
.50
.75
.25
.50
.50
.25
,25
.75
.50
.75
1.50 .50
(75
1.50 .50 .75
1.00
.25
1.00
.50
2.25
(25
1.00
.25
.50
.50
.25
'.50
.75
.75
.50
.25
1.25
.50
.25
.25
.50
(25
IZPLAČILA
Glasilo	SKUPAJ	Bolniške podpor«	Pogrebi	Smrtnine	Poškodbe inodprav- nine	SKUPAJ	Štev. članov	
25.75		$ 657.50						
35.75	770.65	268.50		50o(o0		768.50	107 .144	
12.00	260.75	159.50	—.—	—#—		t		159.50	* 50	
18.50	395.50	75.00	—.—	—.—	—,		75.00	74	
86.80	2,342.80	796.00	200.00	1,000.00	200.00	2,196.00	363	
25.50	539.50	50.00	100.00	500.00		#		650.00	99	
19.50	222.50	121.00	—.—	600.00					721.00	39	
12.60	318.05	162.00	—v—	600.00		#		762.00	61	
19.25	391.25	253.00	99.00	501.00					- 853.00	74	
34.00	760.95	177.00	—v—		.						177.00	140	
18.00	382.00	171.50	—.—1		,		250.00	421.50	72	
17.25	390.50	140.00	—.—		v				140.00	77	
48.00	579.85	404.00	—.—	600.00		#		1,004.00	108	
32.75	692.25	97.00	—.—				#		97.00	130	
40.75	849.75	217.00						
23.50	492.50	153.00				1 -*»3 00		
25.25	553.08	388.00	—v—		#				288.00	108	
38.50	841.33	496.00	—.—		.			>		496.00	160	
28.50	609.00	434.00	—.—	500.00		t		934.00	115	
41.00	468.25	271.00	157.63	542.37		>		971.00	85	
10.75	231.75	137.00	' 	.			.			v		137.00	43	
20.50	239.75	163.00		.			.					163.00	46	
9.50	214.75	114.00				114.00	41	
19.00	424.00	372.00						
11,25	232.75	141.00	-							141.00	44	
11.25	264.25	139.00						
9.75	222.50	136.00		.			<				136.00	44	
9.00	190.50	72.00		#		'	,			#		72.00	37	
17.00	365.75	516.50						
20.75	468.50	198.00		.			#		loono	298.00	89	
8.25	213.75	21.00		.		600.00		#		621.00	35	_
5.75	123.00	17.00		.			,		. 	,		17.00	23		
		302.50	71 no						
4.00	94.75	00					64	.
15.25	335.00	139U0								139.00	67	
14.75	394.75		.						#						62	
11.25	248.10	20 00						
13.50	, 314.10	237 00						*
7.00	69.50	15(00		t			 _			15.00	11	
29.50	657.75	319.00		.									319.00	125	
13.25	275.50	83.00		.			#			#		83.00	51	__
6.00	140.25							
17.10	380.25	76.00							'		76.00	73	
24.25	536.40	180.00		v			#			#		180.00	103		
10.25	220.75	87.00					87 00	40	
12.50	327.75	126.50		v			#		173^00	299(50	49	
9.75	210.50	9.00		.			.			#		9.00	40		
13.25	285.00	205.00		.		1	.						205.00	51		
21.50	368.00	220.00		.			v						220.00	' 93		
7.00	152.00	122.00		.			.			#		122, .00	30		
8.75	184.25	56.00	100.00	500.00		,#		656.00	34	
6.75	146.00	46.00	—.—		#			#		46.00	27			
26.95	567.86	52.00	—.—		.			#		52.00	109		
5.25	138.45	82.00	—v—		v			>		82.00	22		
10.00	264.20	43.00							
7.50	147.20	69.00'					#				69.00	20	
15.00	323.45	185.00	—.—		.			#		185.00	63	
25.75	601.75	504.00						
2.00	45.25	56.00		t						56.00	8	
17.00	365.40	131.00	—.—		,#			t		131.00	68			
26.75	685.25	313.00	—v—		v			#		313.00	108		
2.00	42.25	25.00	—.—		.			,#		25.00	8		
8.25	185.30	19.00	—.—		.			1		19.00	' 37		
4.50	95.75	28.00	96.00	504.00				628.00	18		
	.		476.80	374.00		.			,			>		374.00	99		
10.50	232.25	158.00		.			v			#		158.00	50		
6.75	152.00	28.00		.		7 	,					28.00	30		
13v25	366.75	205.00					205 OO	58	
13.75	289.75	56.00	100.00			450 OO	55	
6.25	127.75	19.00			v				19(00	24	
6.75	136.75	99.00	—#—							 			99.00	24		
13.75	294.25	80.00	—.			<			 ,	80.00	54	_
12.50	331.25	51.00		.;						#		51.00	53		
14.00	308.25	25.00		.			v						25.00	60		
23.25	256.25	102.00		v			.						102.00	47		
12.75	275.45	72,00	-r-.		600.00		v		672.00	50				
8.75	216.50	127.00		v			,			#		127.00	47		
15.40	323.65	58.00	100.00	500.00		#		658.00	59		
25.50	613.50	528.00	—.—		.			.		528.00	119		
21.50	469.50	224.00	—#—					- 		224.00	89	_
18.12	415.37	109.00				109.00		
10.00	217.75						41	
13.75	231.50	92 no						
22.50	484.15	128.00		#			#				128.00	95	
4.00	90.25	90.00				00 no	17	
10.25	237.70	130.00		J			v				130.00	45	
17.50	368.75	99.00	—.—		v			w		99.00	67	. 	
12.00	2,64.50	986 50						
17.25	405.75	9M9, 00						
17.50	400.00	330.50		<			v				330.50	77	
1.75	37.00	Q 00						
5.00	108.25	29n0	100.00	500(00			629.0ft	21	
6.00	138.00	60.00	—.—	600.00		.		660.00	26				
9.50	218.50	30.00	—v—		.			.		30.00	39		
7.75	168.00	127.00	—,—			—		127.00	31		#	
9.75	205.70	156.00	—.		,	#					156.00	38		
4.50	101.25	82.00	—.—		,			.		82.00	19				
14.50	328.50	205 00			259 OO	4^5 00		
20.25	467.75	127(00		#			v			127.00	93	
14.50	313.95	72.00	—.—		.		—.—	72.00	60		
7.75	157.45	69.00	—.—		,			w		69.00	29		
26.75	705.20	445 00				445 00		
12.00	196.00	70.00						*		70.00	49	
8.50	187.00	21.00		#							21,00	34	
4.00	120.50	55.00	—<			#			w		55.00	25		
14.75	312.50	214 00						
9.75	233.75	84.00	*					[_!_	84.00	43	
6.00	119.50	84 OO1				«4 00	20	
8.75	185.75	11 2 00				112 00		
7.25	176.75	3®!oo						1		32.00	37	
10.75	226.00	110.00		#			1#		—— 		110.00	43		
11.00	252.00							
13.25	275.25							
7.50	167.25	148.00		w		_X__		v		148.00	'i>U 31	
7.75	217.25							
8.00	214.00	2Q OO				0,Q 00		
8.75	181.75	38.00				‘			‘		38.00	37	
27.55	574.55	62.00	—v—	—.—		.		62.00	113		
5.75	119.50	246.00	100.00	—.—		#		346.00	24		
8.00	136.75	72 OO				73 no		
15.15	354.35	42 00				43 00		
9.00,	192.95	122 00				133 00	36	
8.50	166.75	45.00							45(00	32	
12.50	270.50	101.00						>				101.00	54	:	
7.50	178.25						27	
6.75	148.25	10(00							10(00	28	
7.25	119.00	36.50					 -	200.00	236.50	30	
7.75	208.95	Q5 00				Q5 00		
24.60	530.60	268.00			i,ioo!oo		'		1,368.00	96	
20.50	469.50	73.00		#						73.00	90		
10.10	222.30	54 00				54 00	43	
12.50 '	321.70	46n0	100(00	500.00		 .	646(00	48	
12.50	282.75	339.00				<				339.00	54	
14.80	315,05	176.00		^			v		, __	176.00	74		
11.00	234.50	155.00										;	155.00	43		
11.25	324.00	303.00	1 __					303.00	49		
6.50	147.50	2fi 00				2i> 00		
9.75	225.70	?/8 00				38 00		
12.25	318.40	111 00				i n 00	5«	
5.00	106.25	95(00	’						95.00	21	
4.00	87.75	20.00		>			>			>		20.00	17		1
4.00	142.75	50 00				50 00	90	
11.25	243.50	60.00					 1			60.00	50	
9.25	177.35		1					
5.75	89.50	86.00						.			86(00	25	
3.25	76.00		1					
5.50	144.50	116.00	1						116.00	23			
3.00	65.50	27 00	,			37 00	14	
4.50	103.75	26(oO		’		v		■ .. -	26(00	20	
2.25	51.75	19.00		#		—_—				19.00	9	
2.50	44.25	72.00					—#—		#		72.00	6	Ji	
6.00	159.75	125 00				125 00		
1.25	26.50	10.00	. - ■					10(00	5	
4.25	105.25											19	
8.50	183.75	83.00		v			t			#		83.00	34	
15.50	345,00	311 00			•	311 00		
6.25	130.50	157^0										157(00	25	
4.25	100.30							
4.50	107.50	53.00					- . 		53.00	19	
6.00	121.75	87.00		v		—,—		.		87.00	21			
6.50	140.25	285,00	——	—.—				285.00	22		
14.00	179.00	87 00				87 OO		
8.50	212.20	135U0								ioo!oo	235(00	40	
10.75	226.00	104.00	—.—	—.						104.00	44	
2.00	127.50	82.50		v			v				82,50	28	
.50	85.50							
5.25	130.50	30.00	—1	—!—		30(00	30|	—(—
*
			VPLAČILA			^			IZPLAČILA					Štev. članov
Štev. društev.	Pristop in zdravnik	Aseament	Naroč- nina	Sprem, opor potni preš. lis	Glasilo	SKUPAJ	Bolniške podpore	Pogrebi	Smrtnkie	Poškodbe in odpravnine	SKUPAJ	
177		66.2=5		.25 .50 .2-5	2 75	69.25 203.25	36.00 87.00			_	36.00	14
178		8.75	182.00	6.00		6.00 3.75								87.00	41
179			75.00	6.00			85.00	10.00						10.00	15
180. . . .			65.00			3.25 6.25	68:25 153.00	39.00 43.00		_		39.00	13
181		13.75	130.00	2.00	L00 .7-5 .25 .25										43.00	29
182		6.25	218.75	2.20		10.75	238.70	27.00						t		27.00	47
183		74.00 55.00 80.00			4.00 2.85 5.00	78.25 66.35 91.25 Q7 fip								16
184. .	1.25		7G0											11
185		6.25													<			1		24
18fi	3,75	87.30 66.25 29.45 55.00 66.00 69.00 26.75 28.50 36.25 26.7-5 M.7-5 24.75	6 60				41.00 30.00					41.00	32
187					3 ?5	fiQ 50					30.00	14
188			6!oo 3.90 7.00 15.12		1.50 2.50	36Í95 73.90 86.75 110.37 36.75 37.00 50 nn						10
189		12.50								_							10
190		13.75 26.25 10.00 7.50 13.7-5 11.25 13.75 13.75						_						;			.		15
1Q1													21
192											*			#						8
193				1.00											#		6
1Q4															11
195			1.80			3Q 80					 					9
196							38.50			. 	’										.		9
197					1#		_Jt>		, 	.		38.50		.		—.—	—.—			11
|$1,117.50		$46,290.72	$287.72	$118.25	$2,243.52	$50.057.71	$22,5-30.00	$ 1,2-52.63	$10,747.37	$ 1,273.00	$3-5,803.00	9410
$-
Štirimesečni račun S. N. P. J, od 1. Septembra do 31, Decembra 1912,
VPLAČILA.
'Gotovina dne 31. augusta 1912...............,$71,879.06
'JPristoipnina in zdravnik...................... 1,117.50
\Asesment...................................... 46,200.72
- Naročnina znakov, knjig in vplačilnih knjižic..	287.72
- Spremembe oporok, potni in prestopni listi....	118.25
•Glasilo....................................... 2,243.52
Vrnena bolniška podpora	od štev. 6................. 8.00
-	Obresti od 1. julija do 31. decembra 1912.... 1,243.76
IZPLAČILA.
Smrtnine ...................................$12,000.00
Poškodbe......................................  400.00
Odpravnine..................................... 873.00
-Bolniške podpore........................... 22,530.00
Glasilo ..................................... 1,787.52
Tiskovine
Kočna blagajna urednika......................
Kočna blagajna blagajnika....................
Plače uradnikov .............................
Plača vrhovnega zdravnika za leto 1912.......
Plača odvetnika .............................
Poštnina, brzojavi in telefon................
Uradne potrebščine...........................
Vožnje in dnevnice glavnih odbornikov........
Najemnina za odborove seje...................
Dnevnice državnih nadzornikov in sprememba
charterja ...................................
Varščina glavnih odbornikov za leto 1913.....
Deposit 2nd class za Glasilo.................
Stroški organizacije (nagrade)...............
Razno
303.00
50.00
50.00 1,348.00
7-5.00
5-0.00
73.67
15.28
867.70
7.50
20.05
80.00 80.00 2-5.55
2.75
Vožnje delegatov (tinj) ...................... 2,995.11
Nagrada predsednika konvencije................
Plače zapisnikarjev konvencije................
Plače nadzornikov knjig za časa konvencije....
Sestava in prevaja pravil na angleščino.......
Dvorana za konvencijo.........................
Regalije delegatov (tinj) ....................
Express na kovčekih in pošiljatvah............
Gotovina dne 31. dec. 1912....................
25.00
60.00
25.00
44.00
80.00 22.25 22.28
79,2-75.8-7
$123,18-8.53
$123,188.53
RAZDELNIK GOTOVINE.
Izkaz gotovine gl. -blagajnika dne 31. decembra Kočna blagajna tajnika dne 31. decembra 1912.
1912.............................................................$79,237.20
.................................................................. 38.67
Skupaj .  ..........................................................................................$79,275.87
Nevrneni checki............................................................................................. 1,394.31
Skupaj
.$80,670.18
NALOŽENA GOTOVINA.
-.Hranilna vloga na obresti na Lake Shore Banki, Cleveland, Ohio.............................................$31,924.79
Obrambi sklad S. N. P. J. v Lake Shore Banki, Cleveland, Ohio............................................... 16.17
Na obresti Cleveland Trust Company, Cleveland, Ohio......................................................... 29,159.91
Na cheekovnem računu na Lake Shore Banki, Cleveland, Ohio................................................... 19,530.64
_ Kočna blagajna tajnika..................................................................................... 38.67
Skupaj
1,670.18
V POSEBNEM FONDU.
.1 V posebnem fondu z obrestmi do 1. januarja 1913 naloženo za mladoletne dediče sledeče:
Za dediče pokojnega Joseph Pirnarja od štev. 10, Kock Springs, Wyo.............,........................$ 557.79
Za dediče pokojnega Matt BudiČeliea od štev. 19, W. Mineral, Kans....................................... 463.65
Za dediče pokojnega Alois Derčela od štev. 2, La Salle, 111............................................. 2)78.26
Za dediče pokojnega Vin. Kovačiča od štev. 6, Morgan, Pa................................................ 217.15
Za dediče	pokojnega	Joseph Šinkovca od štev. 36, Willock, Pa............................................. 270.75
Za dediče	pokojnega	Stefan Jereba od štev. 10, Rock Springs,	Wyo...................................... 107.0-1
Za dediče	pokojnega	Anton Marinšeka od štev. 87', Herminie, Pa........................................... 443.95
Za dediče	pokojnega	Frank Merlaka od štev. 44, Conemaugh, Pa........................................... 205.03
Za dediče	pokojne Marijane Novak od štev. 138, Canonsburg, Pa............................................ 254.37
Skupaj........................................................................................................$2,797.96
PREMOŽENJE JEDNOTE:
Gotovina dne 1. januarja 1913. Inventar jednotinega pohištva. Vrednosti društvenih knjig.... Vrednosti jednotinih znakov... Vrednosti vplačilnih knjižic. . .
.$79,275.87
829.35
570.58
244.00
231.90
-Skupaj..................................................i...............................................$81,151.70
Dolg na neizplačenih smrtninah.................................................................................... 6,250.00
Vrednost jednotinega premoženja dne 1. januarja 1913 ........................................$74,901.70
Martin Potokar, predsednik.
Lavoslav Zevnik,
GLAVNI ODBOR: John Verderbar, tajnik.
NADZORNI ODBOR: A. J. Terbovec,
Frank Korce, blagajnik.
Vinc. Cajnkar per Matt J. Turk.
Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Soot. Poslovenil J. Z.
A Uradniki, služabniki in privrženci grofa so prihajali in odhajali tako glasno, kakor je bilo pri teh ljudeh v navadi. Slišalo se je razgetanje konj in pasje lajanje. Lord, ki je imel nalog pregledati park, je imel pravico loviti divjačino v ¡jarku, ki se je v ograjenem prostoru -zelo pomnožila.
'\ Mnogo vaščanov, ki so nestrpno pričakovali .učinkov tega obiska, so stali blizo dvora, da -bi videli odlikovanega moža.
1 Varnejev prihod je takoj obudil splošno pozornost in cula se je govorica:
/	— To je grofov konjar! — Mej
tem so pa hiteli snemati pokrivala z glave in se drenjali, da bi držali uzdo in stremena in tako pridobili naklonjenost grofovega /ljubljenca.
7	— Fant nazaj! — je ukazal
Vame j ošabno. — Sluga naj izvr-^ ši svoje delo.
Na ta ukaz so kmetje in meščani užaljeni stopili nazaj, mejtem ko se je Lamburn, ki je imel ostro oko za želje svojega gospodarja, še hujše zadrl nad osebami, ki so A /ponujale -svojo ulju-dnost:
— Kmečka sodrga nazaj! Kuga
'r / /
y\/
y\/
naj vas udari! Naj malopridni služabniki vršijo svojo dolžnost!
Mejtem ko sta oddala konja konjskim hlapcem in sta stopicala s prevzetnostjo na obrazu v hišo . . . Varnej, iz navade, Lamburn pa, ker ga je posnemal lcot opica .. . so prebivalci iz vasice Vudstak šepetali drug -druzemu :
—	Ježeš, ježeš! . . . Bog nas obvaruj takih ošabnih pridaničev! Ako je gospod tak kot sluga, naj vse vzame krvnik. Dobili bodo, kar jim gre.
—	Tiho, dobri sosedje, — je se-
gel vmes neki sodnijski sluga. — Držite jezik za -zobmi! . . . Počasi bomo izvedeli še več . . . Noben lord ni bil tako dobrodošel v Vudstaku kot debeli, stari kralj Henrik. Z lastno roko, v kateri je-imel pasji bič je pretepel fanta,da mu je kasneje pest zlatnikov kot obliž pritisnil na obraz.	\
—	Da . . . naj počiva v miru! — so ponavljali poslušalci. —■ Dolgo bo trajalo, predno nas bo gospa Elizabeta bičala z lastno roko.
—	Hm, kdo ve! -— j.e odgovoril sodnijski sluga. — Za sedaj bodite potrpežljivi in tolažite se, da smo zaslužili, da njeno veličanstvo rama tako z nami.
Varnej in njegov spremljevalec sta dospela v dvorano, kjer so ljudje višjega stanu in ugleda, ča-
kali grofa, ki se še ni prikazal.
Vsi so pozdravili Varnej a ulj ud no. Pozdrav je bil umerjen po lastnem dostojanstvu ali pa po prošnji, katero so hoteli predložiti grofu.
Na splošno vprašanje: — Mojster Varnej, kedaj se prikaže lord? — je kratko odgovoril: — Ali ne vidite mojih škornjev? Ravnokar prihajam iz Oksforda in ne vem nič o -stvari. — Tako je odgovarjal Varnej, dokler ni vpra sanje ponovil neki višji dostojanstvenik.
— Vprašal bom komornika, gospoda Tomaža Koplija, — se je odrezal Varnej.
Komornik, ki je nosil kot znak svojega dostojanstva srebrn ključ, j:e odgovoril, da čaka grof mojstra Varne ja, s katerim hoče govoriti najprvo, predno se pokaže javno.
Varnej se je od družbe poslovil z globokim priklonom in odšel k svojemu gospodarju.
čakali so le nekaj minut. Na-krkt so se odprla vrata in lord se je prikazal med njimi. Pred njim sta stopala komornik in dvorni hišnik, Varnej mu jo pa sledil.
Na njegovem obrazu ni bilo tiste ošabnosti, ki se je raztezala -po obrazih njegovih podložnikov. Vendar je pa svojo uljudnost iz-
ravnaval po dostojanstvu ljudi, -s katerimi je govoril.
Njegova vprašanja po- stanju posestva, po pravicah kraljice, c dobičku in škodi, ki bi ga imeli ako bi kraljica obiskala Vudstak, so dokazovala, da hoče prošnjo prebivalcev preiskati temeljito in resno, in da hoče njih želje in koristi -podpirati po možnosti.
—	Gospod naj ga blagoslovi, je pripomnil sodnijski sluga, ki se je pridrenjal v sobo -za avdijenco. — Bled je! Gotovo, je vso noč študiral našo prošnjo. Mojster Taf-garn, ki je pisal prošnjo šest mesecev, je rekel, da vsakdo potrebuje en teden, da jo prečita. Naš grof jo je pa preštudiral v štiri in dvajsetih urah.
Potem je grof prebivalcem naznanil, da bo vladarici priporočil, da se na potovanju ustavi v Vudstaku. Tako bodo zdajšni prebivalci deležni istih pravic kot njih predniki. Končno je še povedal, da se je njeno veličanstvo odločilo, da postane Vudstak glavno skladišče za volno.
Tem besedam je sledilo splošno odobravanje.
Grofu so na kolenih ponudili pravico korporacije in polno mošnjo zlata, katero je izročil Var-neju, kateri je zopet del iste izročil Lamburnu kot plačo.
Kmalu zatem so grof in njegovi spremljevalci -zasedli konje, da se vrnejo na dvor. Prebivalci Vud-staka -so pa njega in spremstvo pozdravljali z glasnim krikom: — Živela kraljica Elizabeta, živel plemeniti leicesterski grof.
Osmo poglavje.
Vrniti se moramo k dogodkom, ki so provzroeili, da je Tresiljan izginil iz gostilne “pri črnem medvedu”.
Spominjamo se, da je po sestanku z Varnej em odšel v gostilno Giles Goslinga, kjer je takoj odšel v svojo sobo in zabteval, da inu prinesejo pisalno orodje. Zvečer je prišel še le v gostilniško sobo, kjer je čakal nanj Lamburn, da bi svoje znanje ž njim obnovil.
Tresiljan je pa njegovo vsiljivost odločno, pa vendar uljudno odklonil.
—	Mojster Lamburn, — je rekel Tresiljan glasno, — upam, da sem vas za ča-s, ki ste ga potratili z menoj pošteno oškodil. Vem, da imate toliko zdrave človeške pameti, da me razumete zdaj, ko se je dosegel namen najinega hipnega in skupnega spoznanja. Zdaj sva si zopet tujca drug drugemu in morava ostati.
—	Ugovarjam, — je odgovoril Lamburn in si z eno. roko vihal brke, z drugo pa držal za meč.
Ako bi moral zaznati, da me hočete žaliti . . .
—	Tedaj bi to prenesli, ako ste razumni, — je segel vmes Tresiljan. — Vi dobro veste, kakšen prepad zija med nama . . . Lahko noč!
Po teh besedah mu je obrnil hrbet in pričel je govoriti z gostilničarjem :
Miha Lamburn bi bil najrajše pričel pretep. Vendar se je pa za dovoljil s tem, da je svojo jezo tolažil z dobro soljenimi .kletvinami, kar je bilo v navadi pri ljudeh njegove vrste. Vsedel se je v kot, in opazoval vsako kretnjo Tresiljana, .ker je hotel iračun poravnati ž njim osebno.
Kmalu1 je napočila ura večerje . . . potem na miru. Tresiljan je z drugimi vred odšel k počitku, Komaj je legel v postelj, so za škripala vrata in v sobo je prodrl žarek luči. Pogumni Tresiljan je bil takoj na nogah in zgrabil je za meč. Še predno ga je izdrl iz nožnice, mn je pa nekdo zaklical
—	Moj-ster Tresiljan, nikar se ne prenaglite z mečem . . . jaz sem,vaš gostilničar!
—	Kaj pa hočete tako pozno
— je vprašal Tresiljan, čudeč se, ko je Giles vstopil zavit v dolg plašč in s tatinsko svetilnieo v spalnico.
—	Gospod, povedati vam moram nekaj zaupnega, — se je o-pravičeval Giles. — Moj netjak, ptiček za vešala vas je opazoval ves čas, kakor maček, ki zalezuje miš. Vi ste se pa bojevali ž njim ali ko-m drugim. Zato se bojim, da se bo iz tega izleglo nekaj zlega.
—	No, pojdite, vi ste blazen, — je rekel Tresiljan. — Vaš netjak stoji tako globoko pod menoj, da se ne morem maščevati nad njim. Zakaj pa vendar mislite, da sem se bojeval?
—	O, gospod, — je odgovoril Giles. — Videl ¡sem rdečo pego na vašem licu, ki mi je pripovedovala o pustolovskem dogodku, Vaš pas. je bil v neredu in vaš korak hiter . . . -Sploh na kratko. Vse je kazalo, da je vaša roka še pred malo časom držala ročaj meča.
—	No, vrli gostilničar! Ako sem bil res prisiljen izdreti meč, zakaj vas ie to spodilo iz tople po stelje? Zdaj je nevarnost proč!
—	O tem dvomim. Tone Poster je nevaren fant in pod mogočnim -varstvom, ki ga je rešilo iz marsikatere nepirilike. In moj netjak?
. . Ali vam nisem že povedal, b kateri vrsti ptičkov pripada?... Ako sta zlikovca zopet obnovila svoje staro prijateljstvo, tedaj ne -želim, da. se je zvrši-lo na vaš račun. Verjemite mi, da je Miha izpraševal služinčad po vašem potu Ako hočete, tedaj se spomnite,
ako ste nekaj zvršili, za kar vas čakali na potu!
(Dalje prihodnjič.)
bi
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Stari Grki so včasi poklicali svoje heroje iz pregnanstva, verski zelotje- v Massachussettsu pa nikdar.
Ko je trajala vojna s Pekvodi v letu 1637, so . varovali Rhode Island, Naragenseti. Lovišča tega indijanskega rodu so bila med Provideneo in zemljiščem Pek-vodov.
Drugo leto se je naselila na otoku Rhode Island Hutebinsova in njeni prijatelji. Voditelja te na-selniške skupine sta bila Ivan Clarke in Vilj. Coddington. Njih namen je bil naseliti se na Long Islandu ali pa na zemljišču Dela-varov. Ali Roger Williams jih je povabil uljudno, naj se naselijo na Rhode Islandu. Kmalu ¡za njimi so prišli dragi pregnanci.. Zdaj je bilo treba misliti na vladno organizacijo. Za vzor jim je služil židovski narod. Viljema Codd-ingtona so izvolili sodnikom, poleg njega pa še tri starešine, ki so mu pomagali opravljati vladne posle. Že drago leto so besedo sodnik nadomestili -z besedo governor in Uprava je dobila bolj moderno lice. V istem času se je skupina naselnikov iz Portsmoutha naselila jugozapadnem delu otoka in 'ustanovila Newport.
Na o-tok je prihajalo čimdalje več priseljencev. V marcu 1-641 so sklicali javen shod, na katerem so razpravljali, da se ustanovi vlada na. podlagi enakih pravic. Tekom'treh dni so izdelali ustavo. Na j višje oblast na otoku je tvoril občen z-bor vseh svobodnih mož. Svobodni možje so bili vsi. Torej jie .bil to zbor vseh. Pri glasova nju je odločevala navadna večina. Nobenega se ni smelo preganjati radi verskih nazorov. Spoštovati se je morala svoboda posameznika kot vseh. Naročili so državni pečat, na katerem je bil sveženj streli-c in napis “ljubezen zmore vse.” Malo republiko v zalivu Narragansett so imenovali “Naselbino na Rhode Islandu V letu 1643 so ustanovili unijo-No-ve Anglije. Providence in Rhode Island sta prosili za vstop, ali zavrnili so obe naselbini. Starejše naselbine so razlagale odklo nitev, češ, da sta obe naselbini pod jurisdikcijo Plymomtha. Izgnani republikanci na Rhode Islandu so se bali, da jih bodo njih prega njalci -zopet podjarmili in prosili so Anglijo za pravomoč. Izbrali so Rogera Williamsa svojim za stopnikom, katerega, je sir Henrik Vane, član parlamenta, sprejel prijateljsko. Prošnja Williamsa je bila uslišana in ljudstvo mu je priredilo velike ovacije, ko se je vrnil domov. Rhode Island si je priborila neodvisnost.
Prvi splošni zbor se je vršil leta 1647 v Portsmouthu. Novo ustavo so izdelali na, podlagi pravomoči, v kateri je bila zajajnčena verska svoboda. Izvolili so predsednika in druge uradnike. Rhode Island se je pričela razvijati kot neodvisna naselbina.
Celota naselbine je bila v nevarnosti 1651. Viljem Coddington je bil nezadovoljen, ker so zavrgli vladno formo židovskega naroda, zato je izprosil od angleškega državnega sveta ukaz, da se otok Rhode Island loči od ostale naselbine. Roger Williams je šel zdaj v dragic v London, kjer je izposloval, da so preklicali razdružitev.
Leta 1660 je Anglija zopet postala monarhija. Karel II. se je vrnil iz pregnanstva. Vsakdo je menil, da bo kralj preklical pravomoč, katero je dal Rhode Islandu parlament. Kralj je pazno poslušal prošnjo za obnovitev pravomoči. Po končani zaslišbi se je izrekel za obnovitev pravomoči. Svoboda kolonije je bila zopet rešena.
Dne 24. novembra se je vrnil Jurij Baxter z novo pravomočjo iz Anglije. Ljudstvo ga je sprejelo -z navdušenostjo.
Skozi pet in dvajset let se je zdaj razvijala in procvitala naselbina v miru. Pozabljene so bile rane vojne kralja Filipa. Roger Williams se je postaral in umrl. Zdaj je prišel v Ameriko sir Edmund Andros, zakleti sovražnik Nove Anglije. Ko je po,gazil svobodo Massachussettsa, je zahteval, da mu Rhode Island izroči svojo pravomoč. Tej zahtevi sta se upirala governer Walt, Clarke in naselniška zbornica, Ali Andros se ni oziral na proteste. Razpustil je vlado, zlomil pečat naselbine in imenoval pet svetovalcev, da so vodili vse posle v naselbini.
S pomladi leta 1689 so dospele v Rhode Island ve-sti, da se je Jacob II. odpovedal prestolu na Angleškem in da so Androsa in njegove uradnike v Bostonu vrgli v ječo. Ljudstvo se je takaj dvignilo in proglasilo stare svobod-ščine veljavnim. Warterja Clarka so izvolili governerjem, ki pa ni hotel sprejeti. Na to so izvolili Almya, kateri se je zahvalil. Končno -so izvolili 80 let starega Henrika Bulla, ki je poznal Ano Hutchinsonovo in Rogera Williamsa. Bull je brez strabui nastopil službo governerja in se je Mala država v zalivu Narragan-set je pričela zopet procvitati. Več kot pet deset let je vladal mir v naselbini, ki je blagodejno vplival na razvoj naselbine.
(Dalje prihodnjič.)
— Ljudsko štetje v Bosni in Hercegovini. Tekom poletja je izdala deželna vlada za Bosno in Hercegovino ‘ ‘ Razvid ljudskega štetja, v Bosni in Hercegovini od 10. oktobra 1910.” Rezultat je sledeči:	Civilnega prebivalstva je
I,	898.044’ (1 568.092 leta 1895.) duš, od teh domačinov 1,783.453, avstrijskih podanikov 46,859, o-grsfcih 61,151 in -drugih 6581. Kot materni jezik so navedli: 1,822,564 srbsko-hrvaški, 22,869 nemški, 10,975 poljski, 7886 španski, 7431 rusin.ski, 7045 češki,, 6443 ogrski, 5419 ciganski itd. Po veroizpovedi se raZdele: 825,418 pravoslavnih; 612,137 mohamedancev, ¿22,-197 katoličanov (med temi 434,-061 rimskih in 8136 grških);
II,	868 judov (med temi 8219 “španjolcev”), 6342 protestantov; 82 privržencev raznih veroizpovedi.
—Cepljenje zoper tifuz. Zdravniki so že dolgo časa poizkušali obvarovati človeštvo pred tifuzom s cepljenjem. Uspehi so nad vse pričakovanje izvrstni. Pri alžirskih četah so cepili moštvo ene kompanije. Moštva druge kom-panije, ki je izvrševalo prav tako delo kakor prva kompanija, niso cepili. Izmed vojakov prve kompanije ni nihče obolel za tifuzom, pri dragi ko-mpaniji jih je zbolelo večje število. V Avinjonu, kjer je med vojaštvom grozno razsajal tifuz, so pred izbruhom bolezni in še vmes cepili 1366 vojakov; niti eden od teh ni obolel. Od 687 vojakov, ki jih niso cepili, je obolelo 155 za tifuzom. od teh jih je umrlo 21. Najboljše je seveda cepljenje pred tifuzom, a tudi še v začetku bolezni je uspešno. Deseti dan po obolenju pa ne učinkuje več.
tn	Ustanovljeno leta 1900	j|3

Glavni urad : 82 Cortlandt St
NEW YORK, N. Y.
CLEVELAND, O,
Prodaja
Pošilja
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
m ceno.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
A	Na j vež ja slovanska tvornica za KA-
§ STAVB, REGALIJE, ZNAKE, KAPE, g PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenil ska, hrvatska, «leska, slovaška in erbij ska društva v Ameriki. m Pišite po naš veliki cenik ki je ti-Sjf skan v vseh slovanskih jezikih in ka-g teremu so priložena zahvalna pisma od g poznanih društev.
g Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski © in hrvatski in je Slan 8. N. P. J., odkar p se je ustanovila.

Razno.
* V New Yorku se je pred veliko trgovino ustavil avtomobil, v katerem je sedelo šest dobro Oboroženih roparjev. Štirje so zapovedali vsilužbeneem, ki so se tresli kakor šiba na vodi, roke kvišku. Dva sta splezala preko omrežja in vzela blagajniku $800. Po izvršenem ropu so se roparji odpeljali z avtomobilom, kakor da bi se ne bilo zgodilo nič.
* M. Y. Me Quire, poslovni de legat vlivarske unije v San Franciscu trdi, da je v vlivarSki uniji v vseh podružnicah. 62 vohunov, ki so v službi kapitalistov. V kovinski industriji Zdr. držav po zatrdilu Me Quira dela nad 200 vohunov za kapitaliste. To razkritje zopet dokazuje, da imajo kapitalisti najete izdajalce v delavskih organizacijah, ki imajo nalog z radikalnimi govorancami izvabiti delavce na led, da izvršijo kakšno nasilno in protizakonito dejanje.
* V High ¡Bridge, N. Y. je Abraham L. Beavers, blagajnik: prve narodne banke, vodilni državljan in znamenit delavec v cerkveni občini priznal, da je poneveril $82.000. Poleg je nekemu mešetar-skemu podjetju v Wall Street dolžan še pol milj ona dolarjev. Tako padajo' in se rušijo' stebri današnje družbe.
* Zbornica v Nevadi je sprejela z veliko večino zakon o ženski volilni pravici.
* Iz Rock Islanda, 111. poročajo, da so našli dvojico Jurija Gob ena in Mabel Fleteherja iz Havane, Ml. v zapuščenem parnem kotlu, ki je ležal na obrežju reke.' Dvojica je* bivala že preko 14 dni v kotlu. Da ni bilo mraz, je skrbel Go-ben, ki je zunaj zakuril, da je segrel kotel. Gobena so oddali v “poboljsevalnico” v Pontiac, dekleta je pa gosposka poslala sta-rišem.
—: Potopljene ladje. V mesecu novembru 1912 se je po Lloydovih poročilih potopilo ladij, v vrednosti osem miljonov frankov. V e-najstih mesecih komaj pretečene ga leta se je pa potopilo ladij v vrednosti 1600 miljonov. 211 ladij je izgubljenih, od teb je 77 angleških.
* Žalostno sliko bede je odkrila policija v, Chicagi. Mihael in Elizabeta Mav sta stanovala z dvema otrokoma v leseni baraki, ki je bila šest čevljev široka in osem čevljev dolga. Mala pečica je grela ta “dom”, v katerem ni bilo suhe skorjice kruha, da bi si otroka otešila glad.
Oče je bil že dlje časa brez dela. Ker ni imel s -čim plačati stanovanja, ga je “človekoljubni” hišni posestnik sredi zime z ženo in otroci postavil na ulico. Otroka so sedaj oddali v dom za mladeniče, očetu bodo pa preskrbeli delo. Koliko takih slučajev se dogodi vsaki teden, ki ne pridejo nikdar v javnost, ali pa končajo s strašno družinsko tragedijo!
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:	
$10.35			K. 50
$20.50 			K. 10®
$41.00			K. 200
$102.50 			K. 500
$204.50 			K. 1000
1020.00 			K. 500C
S temi cenami	so vračumjen-
vsi stroški.	
PRODAJAMO	ŠIFKARTE
MENJAMO	DENAR.
Govorimo	slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue Island Av., Chicago lil.
IŠČEMO izučene delavke, ki znajo delati ženske- slamnike na strojih, katere goni električna sila. pridite pripravljene -za delo. Raike, Friedman Go., 1407-17 W.
Jackson Blvd. Chicago, 111.
' Slovensko-Amerikanski
’koledar
za leto 1913.
je izšel ter je dobiti za 30 ct. s poštnino vred. — Koledar je obsežen in ima več slik ter mnogo zanimivosti. Dobiti je pri SLOVENIC PUBL. CO.
82 Cortlandt St. New York. 6104 St. Clair Ave., Cleveland ,0.
Phone Lawndale 7518 DE. E. D. AEFOED zdravnik in operator. Specialist za ženske in otročje bolezni.
Ordinira od 8 do 12 dopoldne. Od 7 do 9 zvečer.
2202 S. 40. ave. in vogal 22. ceste.
Sedem in osemdeset
tieoe ljudi uma vloge o tej banki. At kateri živijo v drugih državah, zope, drugi v stari domovini. Pošiljajo ma. s -pošto svoje prihranke, ker je ena naj večjih in najvarnejših bank v Arne riki. Z enim dolarjem lahko začnet« vlagati in vloga vam bo nosila štiri or sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
S MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko naju mete hranilni predal (box) iz Armorje vega jekla, v katerem so vaši privatn papirji, vrednosti varni pred ognjem tatovi, vlomilci in drhalskimi napadi Vabimo Vas, da si ogledate hranilo' predale med uradnimi urami.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2691 S. Lawndale Av. vogal 26lh S.
CHICAGO, ILLINOIS.
i .............. ' '........ ' ' ' '	""	'	-
Farme Farme Farme
Krasne ceste, šola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo, zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in Milwaukee.
Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od nas!
Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi.
Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam.
Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gre vedno kviško.
Česko-slovanska zemljiščna družba
3815 West 26th Street,	Chicago, III.

VAŽNO ZA SLOVENCEV LASALLEIN OKOLICI!
Zglasite se pri nas, in oglejte si našo
veliko zalogo oblek
za možke, dečke in otroke.
Naša prodajalna je edina prodajalna oblek v La Salle, v kateri so jednake cena za vse.
S tem, da kupujete pri nas, si lahko prihranite $3.50 pri vsaki možki obleki, $2.00 pri oblekah za dečke, in $1.00 pri oblekah za otroke.
Da je to resnica se lahko sami prepričate
FRED HOEFFERLE
PRODAJALNA OBLEK
642 FIRST STREET, LA SALLE, ILL.
—---ČETRTA VRATA ZAHODNO OD STATE BANK.-

FRANK J. PETRU
JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West’18th St, blizo Laflin ulice, Zastopnik sledečih stavbin-skihpn posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ”
Unijsko stavbinsko ”	”	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših dražbah.
linijske smodke najfinejše kakovosti z znakom S.N.P.J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primemo nizki ceni
John Breskvar, 3528 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
1.9% od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J.!
Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D.
Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Vprašajte za cene!
Podpirajte domače in bratsko podjetje!

EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, 111 A
NJUVEČJ* SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
2146-50 Blue Island Jtve., Chicago, Ul,
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
:
t
T
t
T
f
t
T
t
T
♦>
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJEN A 1890
Assests: nad $3,600.000.00
Hranenje in splošni bančni posli.	Posojila na šemljiš&a in drag»
SB. cesta i« St. Clair Ave.	Huron Road in Prospect Ave.
Superior Ave. in Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland, Plačano 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljivo. Ter prodajen* p*»» brodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmerskih žrt.
Želimo Vašega znanstva.
•Ino. M. Sundry, pred». Harley B. Gibbs, po< preds. H. W. King, podpr.i, J. Horace Jones, blagajnik. Walter 8. Bowler, tajnik in blag.
L. C. Kolli® in George F. Schulze, pomožna cashier.
POZOR! ROJAKI! POZOR!
Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so:
Kranjski Brinjevec,
Slivovic,
Tropinovec,
High Life Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino,
katere prodaja A. HORWAT, JOLIET, ILL.
Gostilničar ¡1!	Pozor!
Pozor!
Shranite lijoj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist!
Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki importara žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis ulice
Chicago.
ULOŽENI KAPITAL $350,000.00
— Okusne klobase. V AvgSbur-(>ii je -zbolelo več otrok delavske družine,, ko so pojedli klobase. Klobase je kupil -delavec pri mesarju Stoecklu. Preiskava je dognala, da je mesar delal klobase iz mes-a crknjenih živali in jih poceni prodajal ubogim delavskim družinam.
— Starostno zavarovanje. — Iz
Brna poročajo:	701etni Jakob
Vihnat v Šardiču na Moravskem ni mogel dobiti stanovanja. Zato si je že pred več ča-som izkopal v griču jamo. kjer je pribival poleti in pozimi. V božičnih praznikih se je pa odtrgala velika plast zemlje in podsula Vihnata. Kamenje ga je poškodovalo na hrbtu in mu zmečkalo obe nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico. — To ip na Avstrijskem starostno zavarovanje !
— Vsa družina utonila. V Eims-poldu sta se sankala petleten deček in triletna deklica, bratec in sestrica. Zavozila sta v potok. Mati je skočila za njima, da bi ju rešila, a je tudi utonila pred očmi svojega moža, ki je prihitel na pomoč. Skočil ¿e za otroci in ženo, a tudi on je izginil v deroči vodi.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pe* čate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE-
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale An. Gbleago, Illinois
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK.
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” 'čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.