m PRIMORSKI DNEVNIK j —-— ____GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE !go VI ■ Stev. 55 (1743) Z BORBO ZA NARODNO ENAKOPRAVNOST IN MIRNO SOŽITJE MED NARODI DAJE OSVOBODILNA FRONTA MOČAN PRISPEVEK H KREPITVI MIROLJUBNIH SIL V SVETU V BORBI PROTI KOMINFOR-MISTICNI NAPADALNOSTI, KI JO VODI VLADAJOČA KLIKA V ZSSR, TRST, sreda 7. marca 1951 Cena 15 lir doslej nobenega zbližanja jjftSPROTNIH STALIŽČ V PARIZU Omtlco začenja s polemiko - Davies meni, da je zanje mogoče - Avstrijski zunanji minister v Parizu SPORAZUM 0 REVIZIJI! TUDI MOLLETMI USPEL okupacijskega statuta Zahodne Nemčije PARJ2 fi -n ■7’ Današ|r*ja druga ha ni prinesla nobenega zbli-Etrov , zunanjih mini- žanja obeh nasprotnih stališč; Vl^erav:n^ ‘tla bul j osli-® kot uma V lamiu8 ae toliko razlike raj (nv Predlogih za dnevni r*7 Bodoh-P1’6*110^ 3lta s' konč-le da je zamenjan l»ita i',prafeni)' kot 5*®Witi' .I^,na^in reševanja ” 1 I • * .^ria ob treh pcipol- ^--^vpražanj. Prvi j. je govoril na seji, J 56 fetiši-; k°reala okoli osmih, R°Vorh *’eg»t Jessup, ki je Rfego» £01 Ure> vendar se je češčino i”Vdr® Prevodi v fram-Ur0 jn ^ ruščino zavlekel en0 “tora Itv™* JelSBU'P je dejal, da Pofcoma delati na po" sfcremeti aktiven način in Uidaji-j 23 tom. ne škoduje Jtv jlfnilu razvoju razgovo-5r«loo vP nato P°dprl Vi«, ®..§a je včeraj dal Da-u . °di. to; je govoril dru- Ptm^J^l kratek in jedrnat, ^vneo Je, da zahodni načrt sovjeti re^a n® onemogoča t93*avj1n|'U dletogaitu. d>a bi Vsebuip ; ■ 0 Problemih, ki jih začn,£Le£ov Predlog, in izra-ravtta J*®*-. da avstrijska mi-sk^* Ppsodibsj ni na sovjet-P0 fJ2r 1o“u dnevnega reda. vtes "■“'Urnem odmoru je Da-'toafom -to da nemškega Vat l* nl mogoče obravna- ^la v^01?0- in dejal, dd bi aa, q 'SoS^toerenca brezplod« }a. bpnfr, ® toga ne bi uvide-*■ je M Je govoril četr- toviruZ.Ptoj. zatrdil, da je v Soče -VfbhetsSega predloga mo- vse tažk«’-¥ h arn-„., va Daviesov načrt slriisjjj možnost. da se av- 'ključi mirovna pogodba Vztrajg, . dodatna točka, kot to na tem, da se Ftollot; ^ sprejme njegov Skl J jker_d« je bolj kcokre- ?e nato, . en- Njegov govor 'bi jn i^to-i vse bolj polemi-v bbtoiSf ri Spustil se je celo na n!?1* ameriške politi. « čeDrav Dalj. ** ne v eitom no v 3 triu toju dnevnega reda. Hi zahodni delegati so k Gromika. naj se -N t, ki jo imajo namest-rsvaamie bol; kontno stališče. •A Ji,80 .tudi opozorili, da fj® ta tonimo, da se vršiio Ov V vrati in da Sir ^lo tekstov govorov Ir kte,-, nanaša na scviet-,.^2J’? Taiss. ki j? objavi-bh G/romikov govor. ^°^I6nih krogih SSj „ - kil0 °kaj mirno, danes 5. y2a,rato Gromikovega Sekakor današnja se- danes zvečer, da se ,ba konferenci, ki je prej bi lahko rekli, da se zdita oba predloga za dnevni red danes bolj daleč drug od drugega kot včeraj. Jutrišnji seji bo predsedoval Gromiko. Pričakujejo, da bo kot prvi govoril Davies. Danes predpoldne so se vnovič sestali trije zahodni delegati. Se pred tem je imel francoski predstavnik Parodi razgovor s svojim zunanjim ministrom Schumanom. Izjave, ki jih je daj danes predpoldne nekemu novinarju šef britanske delegacije Davies, so kljub vsemu dokaj optimistične. Izjavil je, da se oba predloga sicer razlikujeta, kar se tiče vrstnega reda vprašanj, da pa je prepričan, da bo te razlike mogoče premostiti. Vendar je izrazil mnenje, da je treba dati prednost o-bravnavanju splošnih vzrokov za sedanjo mednarodno napetost. Agencija Tass pa obtožuje v svojem današnjem poro- čilu Daviesa, da «je poskušal zvaliti vso odgovornost na ZSSR» in da se ni dotaknil demilitarizacije Nemčije. Danes je prispel v Pariz avstrijski zunanji minister Gruber, ki se bo udeležil zasedanja sveta OEEC, ki se bo pričelo v petek v gradu Muette. Domnevajo, da bo Gruber stopil v stik z zahodnimi predstavniki v Parizu v zvezi z vprašanjem avstrijske mirovne pogodbe. Ina vi medena v 1 WASKINGTON, 6. — Potem ko je ameriški senat odbil predlog senatorja Morseja, katerega namen je bil da bi šli Američani na nabor z 18 in pol leti je senat danes odobril načrt, s katerim so podaljšali obvezno vojaško službo od 21 mesecev na 24. Vlada je kot znano zahtevala, da bi podaljšali vojaško službo na 27 mesecev. General George Marshall, ameriški vojni minister, je včeraj pozdravil odločitev ameriškega kongresa, ki je sprejel načrt, ki predvideva nabor z 18 leti. Marshall je tudi povedal, da je Eisenhower.ieva naloga zelo težka. Njegova vojska, ki bi ji moral poveljevati, še ni sestavljena. Kljub temu pa more že samo dejstvo, da to vojsko, organizirajo, povzročiti pomisleke pri vsakem morebitnem napadalcu Evrope. Tajnik za obrambo je podčrtal, da bi bilo treba poslati nove ameriške čete v Evropo za atlantsko vojsko, vendar bodo pri tem najvažnejše pomorske jn letalske sile. Izjavil je, da ie prav naloga ameriških zaveznikov v Evropi, prispevati pri tej vojski največji del suhozemnih sil. STAUNTON (Virginija), 6. — Bombnik tipa «B 26» se je zaletel v neki hrib v bližini Staun-tona. BONN, 6. — Zavezniška visoka komisija v Nemčiji je danes objavila prvo revizijo o-kupacijskega statuta Zahodne Nemčije, v skladu s sklepi, ki jih je 18. septembra 1930 sprejela v New Yorku konferenca treh zunanjih ministrov. Revizija, ki stopi v- veljavo 7. marca, točno leto in pol po ustanovitvi zahod: 'u.nemške republike, predvideva ukinitev oziroma omdjedje zavezniške kontrole na celi vrsti področij, zlasti pa v zunanjih zadevah. Bonnska vlada bo smela ustanoviti zunanje_, ministrstvo in vzpostaviti diplomatske stike z inozemstvom, inozemske diplo* matske misije v Nemčiji bodo odslej akreditirane pri bcnnski vladi in ne več pri zavezniški visoki komisiji. Zakonodaja žahodnonemške republike in posameznih pokrajin ne bo več yezana na predhodno odobritev, znatno pa so omiljena pravda, ki urejajo kontrolo nad zunanjo trgovino. Olajšave so Uvedne tudi glede dekoncentracije industrije in dekartelizacije. Bonnska vlada je s svoje strani^ izpolnila' oba pogoja, ki jih je postavila newyorška konferenca za uvedbo revizije De Oasperi se je izognil krizi pri javnem glasovanju o oborožitvi Opozicija se ni udeležila glasovanja - Prerekanje in nemiri med razpravo RIM, 6. — V italijanskem parlamentu se je danes zaključila razprava o posebnih kreditih za oborožitev v znesku 20 milijard lir, ki se je začela 14. februarja. Med splošno razpravo je levica ositro nastopila proti temu zakonu, monarhistični poslanec Caveil; pa je predložil resolucijo, ki odobrava izglasovanje posebnih kreditov, vendar 'pa zahteva, naj bi zamenjali ministra za vojsko Pacoiardija, ker «ne daje nobenega jamstva, da bo uspešno iz-po'niJ te sklepea, . . , Tej razpravi je bila posvečena popoldanska seja v parlamentu. Ob tej priliki so bile vse tribune natrpane. Po preči-tanju zapisnika je govoril poročevalec večine demokristjan Meda, za njimi pa minister za obrambo Pacciardi, ki je najprej odgovoril na razne obtožbe proti.njemu gledie njegovega obnašanja za časa fašizma in med vojno. Poudarjal je nato, da bo Vlada ostala «vedno zvesta ustavi, ki določa odlpravo vojne kot orodje državne politike. Svečano je tudi izjavil, da se Italija «ne bo poslužila sile, zato da bi zadostila svojim zahtevam«. Nato je polemiziral z levico in je ponovil vprašanje: «Kaj boste napravili v primeru sovjetskega napada?« Tedaj je levica zagnala velik krik in sledilo je dlolgo prerekanje. Pacciardi pa je zopet vprašal: «AU bi se yi borili proti Sovjetski zvezi, če bi naš ta napadla?« Sledil je noy hrup in kričanje. Nato je Pacciardi Jaja-ll, da jz med IbkiIco in desnico prepad, «k,i deli tiste, ki hočejo branitj meje domovine, in tiste, kii tega nočejo« ter je pripomnil, dh je politika vlade obrambna politika. Za Italijo, da bi nastal primer vojne samo, če bi bile njene ali zavezniške meje napadene. Glede oborožitve je Pacciardi izjavil, da ostaja njena višina v mejah določb mirovne pogodbe. Govoril je že o atlantskem paktu in s tem y zveizi tudi o Sovjetski režiserji v ČSR ^gprizorijo Clementisov gfproces" 1,8 feliljiičltve iz KP in noi/e aretacije - Kratoclm/iloi/o pismo tladi eiua> ki L6’. ~~ Češkoslovaška SvL.Clentomi čala z areta- Nr, Ve, je I« sllnga in W drugo t 3 sedai v i*!it)'t0 bod„ razvoja, za titp.tove j, značilne nove iz- Suh1®*,. to .IJ‘ezneL>a ni‘šljenja vsakega turi-partitoa. kar rav- Va3aioA-V Vzhodni Nem-Jtoo, in končno; ?j|^u Droce’ ln končno; prišlo ki ^ čl ori ®. Protj vsem seda-v*z? °Prav?fi|n Pripornikom, Nttii' tonkcifp1 Še- pred časom O1' S te v ce5koslovaški Procesom bo če- Dron okušala o- ■'■'V načrt8 sv°toBa So„3 a zaradi »a pet-— izkori-'.obenem pa bodo fe6t>,ročeSu t1,s®ri1 poskusili H J . 2Unanjepoli-0 ^ tonin ®l.,b.1 opravičili (S&Ui '10 Pnidiko ZSSR. Pisai18^* Politiki do °hroL ?n<;s indijski list Sit. v0le»- ki je objavil PUm hwila svoji isV fmu Je razložil Vzro. - °V(Sestn t>nvedli do ostav-pis'e. to belhiiP08ianika CSR v l h-^edn. u', ' Kratochtvil SsuVaraii °lj razumem. da i %ia’ zrtvovaran’e če'škega K '?»ost . vedno bo*i radli integriteto dr-S ; zaklade llli a2 lažnimi del° ljud- M°JR5kDl0 narodneSli 30 izkori-S a^a rnaterfa,32a lzdelavo d? ie liud' tl ‘Qii vež^toitika CsR ne Predsedntv in mi- > Got Walda da so ^ to«' ker da & zaldevam GrZUnantodtreo ‘Udi mL da to8°rja , .r8°vin0 An. aR v,hi dobavn ,Sa ®btožu- kar \ atJf,k° ieto Ssf ”, urada notranjega ministrstva za potne liste in general Josef Pavel, poveljnik redne policije Pravijo, da so odstavili tudi 40 visokih uradnikov ministrstva za notranje zadeve. Kakor javljajo na poslaništvu CSR V Parizu, se je podaljšalo bivanje v Pragi sedanjega poslanika CSR v Franciji Hoffmeisterja. Poslaništvo -daja, da so Hoffmeisterja poklicali na posvetovanje v Prago zaradi vprašanja nemške oborožitve in bo zaradi tega poslanik za nekaj dni zakasnil s svojim povratkom v Francijo, Izjave generale Ridgwaya Danes je dal izjavo za tisk poveljnik 8. armade gen. Rid-way. Dejal je, da je še vedno glavni cUi sil OZN uničitj sovražnikove čete in material, medtem ko 'je zasedba ozemlja samo eno izmed sredstev za do- sego tega namena, ki sam zase ne predstavlja nobenega cilja. Sovražnik ie po izjavah generala še vedno številčno nadmočen in zna bolje izrabljati položaj. Kljub temu morejo zavezniške sile odbiti vsak na. pad sovražnika, ki ni uspel vreči vcjjskp OZN v morie in s tem izpolniti svoje najvažnejše naloge. Ridgwaj *je povedal, da je zadnje čase prebral sovjetske knjige o strategiji. Ta predpisujejo napad na eni sami točki z velikim številom čet; če napad naleti na močan odpor, sledi napadu umik in potem zopet nov napad. Sedanje akcije zelo ovira , slabo vre. me. General ie primerjal sovražnikove sile s silami osme armade. Povedal je, da sestavlja pehota 80 odst. sovražnikovih sil, medtem ko imajo sile OZN samo 50 odst. pehote. Pri pehoti nima sovražnik velike administrativne službe, kar zelo poveča njegovo številčno moč. Ob koncu je general Ridg-way omenil težave s preskrbo. gcspodlarsikS, politični in vojaški ekspanziji Sovjetske zveze. Ta del n jegovega govorna te levica stalm0 prekinjala in sledilo je dolgo prerekanje. Paccdardj je nato govoril o težtoočah pri zopetnem oboroževanju in organiziranju oboroženih sil in je dejal, da je 250 milijard lir malo. Predstavljajo pa izreden prispevek, ki bo skupno z drugimi stotinami milijard v rednem proračunu ter z redho ameriško pomočjo nekaj pomenil. 'Naštel je -nato divizije, ki so že pripravljene in tiste, ki jih pripravljajo. Pri tem je izjavil, da v sedanjem trenutku ni po njegovem mnenju za Italijo u-mesitno postaviti vprašanje mirovne pogodbe, «ker ta do sedaj ne ovira priprav naših o-borožemih sil in ker M postavljanje tega vprašanja, lahko služilo za pretvezo napadalcem«. Ko se je seja nadaljevala, je predsednik dal besedo De Ga-eperiju, ki je izjavil, da je vsa vlada solidarna s tem, kar je izjavil Pacciardi. Dejal je, da 6e bo zakon izvajal pod1 nadzorstvom parlamenta. Nato je predsednik Gronchi sporočil, da so demokristjan Bettiol, saragatavec Bemnani in republikanec Arnadeo predložili resolucijo, ki predlaga, naj se preide k razpravljanju O posameznih členih zakona, ter izre. ka zaupnico vladi. De Gasiperi je sprejel to resolucijo in je v zvezi z njo postavil vprašanje zaupnice. Vnela se je živahna in zelo burna debata, o kateri resoluciji naj se prej glasuje. Monarhist Marchesano je izjavil, da j.e vlada pripravila to resolucijo, zaito da Se izogne drugim resolucijam, in še posebno oni, kd jo je predložil Go-velli. Komunist Iaconi je zahteval, naj se o resolucijah glasuj^, v vrstnem redu kakor so bile predložene. Nadaljnja razprava je postajala vedno bolj burna. Gronchi je izjavil, da je treba o Bettiolovem predlogu glasovati prej ko o vseh dirugih in da je po dosedanji P raka j treba o njem glasovati poimensko. Sledila je dolga razprava, ali naj bo glasovanje tajno ali javno in pri glasovanju o tem, se je večina izrekla za javno poimensko glasovanje. Sledile so izjave predstavnikov posameznih skupin. Nenni je v imenu komunistov in so- cialistov izjavil, da se ti dve skupini ne boota udeležili glasovanja zaradi izsiljevanja vlade za javno glasovanje. Nato so vsi poslanci Nennijeve in Togliattijeve skupine Zapustili dvorano. Eden od kominformi-stičnih poslancev je Facciardi-ju zavpil: «Ljudstvo te noče«. Pacciardi pa je odgovoril: «Nočejo me komunisti in fašisti ». Zaradi teh besed so poslanci skrajn, levice skušali navaliti na Pacciardija in predsednik je z vt "kc težavo napravil red. - 'M • Jasno, da tudi to pot ni mogel izostali namig na «italia-nissimi« Trst. Demokristjan Tanasco je namreč izrazil »hrepenenje in bojazen Trsta«. Govoril je še, «o mednarodni važnosti načrta zakona, o katerem razpravljajo«, m hotel bi, «naj bi ravno tako, kakor Italija zadošča svojim obveznostim, tudi drugi izpolnili svoje obveznosti in vrnili vse Tržaško ozemlje madrepatriji «ter popravili Krivice, storjene s sramotno mirovno pogodbo«, In za nameček je Tanasco govoril še «o tragičnem položaju v coni B». Ni vredno, da bi k tem za takem prilike obveznim izjavam, kaj dodajali. Mislimo pa, da je bilo šovinističnim po. slancem žal, da so kominfor-misti malo prej odšli, ker bi pri šovinističnih izlivih lahko tudi oni pomagali. Za tolažbo pa je o «italianissimem» Trstu govoril še poslanec fašistične MSI Almirante češ da predstavlja politika vlade glede Trsta stalno nevarnost za to italianissimo mesto. Pred glasovanjem te govoril še De Gasperi, ki je zanikal, da bi vlada izvajala pritisk z zahtevo po javnem glasovanju, in je nato pozval monarhiste, naj ne vztrajajo pri svoji resoluciji. Sledilo je glasovanje. Za zaupnico vladi je glasovalo 325 poslancev, proti 16, vzdržalo pa sie jih je 5. Levičarska opozicija se glasovanja ni; udeležila. Proti so glasoval i poslanci PSU, MSI in nekateri liberalci, vzdržali so se 4 monarhistični poslanca. Jutri bodo razpravljali o posameznih členih zakona. HAAG, 6. — Profesor Romme se je moral odpovedati poizkusom za sestavu holandske vlade na široki osnovi. Mislijo, da bo sedaj poskusil sestaviti vlado, ki bo slonela na predstavnikih štirih strank: katoliške, socialistične, stranke zgodovinskih kristjanov in liberalcev. Te stranke so bile zastopane tudi v zadnji vladi. okupacijskega statuta. V pismu, ki ga je kancler Adenauer danes poslal trenutnemu predsedniku visoke komisije, Fran-cois Roncetu, potrjuje bonnska vlada, da bo odgovarjala za dolgove, ki jih je napravila predvojna Nemčija, in pa obre. sti avstrijskih vrednostnih papirjev za čas od 12. marca 1938 do 8. maja 1945. Bonnska vlada je nadalje priznala obvezi-nosti za dolgove, ki izhajajo iz zavezniške gospodarske pomoči Nemčiji po končani vojn:. Za odplačilo dolgov, za kate.ve je zahodnonemška vlada s tem prevzela odgovornost, bo sestavljen poseben načrt, ki bo imel začasen značaj in bo veljal do časa, ko bo sklenjena mirovna pogodba z Nemčijo. Adenauer se je nadalje obve. zal, da bo Nemčija sodelovala pri »pravičnem razdeljevanju surovin, proizvodov in služnosti, ki jih danes ni dovoli ali ki so potrebne za skupno 'obrambo«. Po sklepu angleškega, ameriškega in francoskega vojaškega poveljnika Berlina bo podobna revizija uvedena 8. mar. ca v zahodnih sektorjih Berlina. Nemške mestne oblasti bodo odslej samostojno upravljale notranje zadeve, vključno oskrbo, zakonodajo, denarna in bančna vprašanja. Do neke me. je bo ohranjena zavezniška kontrola nad trgovino z ostalimi deli Nemčije in nad zunanjo trgovino. V zvezi z revizijo so danes v Londonu predstavniki ZDA, Anglije in'Francije podpisali sperazum, ki spreminja ustroj zavezniške visoke komisije v Nemčiji v skladu z novim okupacijskim. statutom. Po tem soorazumu tudi premikanje okupacijskih čet ne bo več vezano na meje posameznih con. Predstavnik bonnske vlade je danes izrazil zadovoljstvo nad revizijo okupacijskega statuta, vendar je izrazil obžalovanje, da še ni bila dosežena dokončna ukinitev tega statuta in sklenitev posebne pogodbe med Zahodno Nemčijo in tremi zahodnimi velesilami. Drugo zasedanje Vrhovnega sovjeta ZSSR MOSKVA, 6. — Danes se je pričelo drugo zasedanje Vrhovnega sovjeta. Odobril bo ukrepe, ki jih je podvzelo predsedstvo po zaključku zadnjega zasedanja. Najbrže bodo razpravljali tudi o drugem petletnem planu. Odobrili bodo tudi tako imenovani zakon za obrambo miru. RABAT. 6. — Včeraj je bilo nad Marokom veliko neurje s točo in snegom. V Rabatu je padala toča velika kakor orehi. V Meknesu in Fezu je snežilo skoro vso noč. Narodna skupščina mu je odklonila zaupnico - Auriol nadaljuje posvetovanja PARIZ, 6. — Narodna skupščina je danes zavrnila pooblastilo Guyu Molletu za sestavo vlade. Za Molleta je glasovalo 286 poslancev, proti pa 259. Potrebna ustavna večina pa je 311 glasov. Ob otvoritvi današnje seje narodne skupščine je Guy Mol-let prečital svojo programsko izjavo. Dejal je, da je na podlagi razgovorov ugotovil, da je »republikanska večina še vedno združena«, ker da je mogoč sporazum o vseh drugih vprašanjih razen o vprašanju voli vne reforme. ■Dejal je tudi, da vlada popoln sporazum glede mednarodne politike. Poudaril je nato, da je potrebno. «da nudi Francija svojim prijateljem gotovost v nadaljevanju njenih namenov«. Zato je potrebno, da se razpišejo nove volitve, takoj ko bo odobren proračun, in izvedeni ustavna reforma in volivna reforma. Izjavil je, da ima njegova vlada namen čim prej izvesti reformo ustave in da se bo trudila, da zbliža stališče posameznih skupin večine glede volivne reforme. Vlada bo vodila posredovalno politiko in v primeru neuspeha bo predlagala naj parlament razsoja. Po čitanju te izjave je bila seja prekinjena za eno uro. Pri nadaljevanju seje je neki alžirski poslanec kritiziral francosko politiko v Maroku. Predstavniki posameznih skupin so podali izjave o glasovanju. Komunist Raymond Guyoy je izjavil, da se vsi od generala De Gaulleja do Guya Molleta strinjajo da pripravijo volivno sleparijo. Molletu je očital, da pripravlja »posteljo za fašizem in za De Gaullea«. Zvečer so glasovali in, za Molleta je glasovalo 286 poslancev, proti pa 259, tako da Mol-let ni dosegel potrebne ustavne večine 311 glasov. Takoj po seji je predsednik republike Auriol sprejel predsednika skupščine Herriota in Molleta, ki sta mu sporočila izid glasovanja. Mollet je pozneje izjavil, da je prepričan, da je še mogoč sporazum v večini. Predsednik republike bo jutri zjutraj zopet začej posvetovanja in se bo verjetno še predpoldne odločil, komu.naj poveri nalogo za sestavo vlade. tier in angleški viceadmiral Hudleston, Naloga prvega bo tudi skrbeti za upravni del atlantskega poveljstva, drugi pa se bo zanimal za načrte tega glavnega stana. Ustanovili so tudi pet uradov glavnega stana, ki bodo pod nadzorstvom generala Gruentherja in njego. | vih dveh namestnikov. Personalni in upravni urad bo vodil italijanski admiral Ferrante Capponi, urad za informacije in špijonažo angleški general sir Terenoe Airey, urad za organizacijo in vežbe bo prevzel angleški general F. W. Festing, urad za načrte in operacije bo vodil francoski general Pierre Louis Bodet, vrhovni vodja preskrbe pa bo ameriški general Edmond H. Leavey. V glavnem Eisenhowerjevem stanu bodo morali imenovati še namestnika vrhovnega poveljnika. Ta posel bo verjetno prevzel angleški maršal Montgo-mery. Pogovoriti se bodo moral; ie glede poveljnikov letalskih in pomorskih sij jn poveljnikov treh operacijskih področij in sicer severnega, kier bo verjetno poveljeval kakšen skandinavski general, na srednjem bo verjetno francoski general Albhonse Juin, k; ga prav te dni precei obrekujejo po moliamedarnskem časopisju. Atlantski štab je imenovan PARIZ, 6. — Danes so objavili na vrhovnem poveljstvu atlantskih sil. da bo obdržal funkcije voditelja glavnega atlantskega stana general Alfred M, Gruenther, njegova na. mestnika bosta francoski armadni general Marcel Carpe- na južnem odseku pa je veliko kandidatov, za katere se bodo morali še odločiti Osebje teh poveljstev bo sestavljeno iz predstavnikov vseh atlantskih držav. Vsi današnji novi poveljniki bodo imeli še dod tne častnike, ki pa bodo pripadali drugim državam. riSKO ion WASHINGTON, 7. — Glede na Malikovo sobotno izjavo, p0 kateri se ne namerava kot predstavnik ZSSR pogajati o japonski mirovni pogodbi, je danes izdalo zunanje ministrstvo ZDA poročilo, v katerem pravi, dia ne bo dovolilo »nobenega veta proti miru« in bo nadaljevalo pri naporih za sklenitev te mirovne pogodbe. Zunanja ministrstvo je med drugim’ izjavilo, da se je Dulles pred svojim odhodom sestal z Malilecm, prav tako Pa je imel stike z Malikom p« prihodu z Japoeake potom Ernesta Grossa, delegata ZDA pri OZN. Gross je takrat dlofcii — kakor pravi poročilo — vtis da je Malik pripravljen nadaljevati razgovore. Z1LL1ACUS0VE IZJAVE PO BEOGRAJSKEM RADIU URI ne ogroža nikogar BEOGRAD, 6. — Danes je govoril po beograjskem radiu znani angleški publicist Conny Zilliacus, ki je te dni na obisku v Jugoslaviji. Izjavil je, da bi se morali voditelji ZSSR prepričati, da. njih države in satelitov ne ogroža Jugoslavija in da bi napad proti Jugoslaviji pomenil znak za začetek nove svetovn« vojne. Dodal je, da mora biti po izkušnjah rm Koreji in zadnjih opominih ameriške, angleške in franco-ske_ vlade jasno vsem v kateri koli državi, da bj pomenil napad proti Jugoslaviji poraz napadalca ker bi Jugoslavija dobila pomoč v materialu pd zahoda. Jugoslovanska vlada, je izjavil Zilliacus, je izrazila svoje stališče tako jasno, da nobena pametna oseba v državah Kominforma in drugod ne more dvomiti: 1. da Jugoslavija želi mir in je pripravljena urediti vse sporne zadeve s svojimi sosedi na podlag; izmenjavanja stališč in pogajanj, mešanih komisij za preiskavo obmejnih incidentov, nenapadalnih paktov, posredovanj a vsemi drugimi miroljubnimi sredstvi; 2. Jugoslavija je odloče- Francoski krogi zanikujejo nesti o neredik v Maroku Obtožbe na račun Velike Britanije in Arabske lige - Izjava egiptskega zunanjega ministra in članek francoskega poslanika KAIRO, 6. — Egiptski zunanji minister je danes izjavil no. vinarjem, da se Egitpt živo zanima za hude incidente, do katerih • je prišlo v Maroku. «Egipt se mpra kot arabska, mohamedanska . in demokratična država zanimati za usodo maroškega ljudstva«, je izjavil, in pri tem omenil, da ni to samo francoska zadeva. Pozneje pa je v glavnem ponovil svoje včerajšnje izjave v egiptskem parlamentu. Ob koncu je minister še dejal, da je Arabska liga na svojem zadnjem zaseda, nju pooblastila svojega tajnika, naj stop; v stik z francoskim m angleškim poslanikom. Ker sta se ta dva sestanka pokazala za nekoristna, je egiptska vlada zahtevala, da se liga znova sestane. Minister je še dejal, da je prišlo do mednarodne akcije za pomoč maroškemu ljudstvu, obenem pa je izrazil !Ucito. pt0.™ roz' vodja Homa locuta... Kot poroča klerikalni popoldne v nik, je tržaški župan Bartoli pooblastil občinskega svetovalca Laurija, Medaglia d’oro, da da «zastopa« na že toliko razkričani emanifesta-clji», ki naj 11. marca v Rimu. potrdi «urbi et orbi« italijan-stvo Trsta. Lauri bo, pravijo, v Rimu tudi govoril. Res, ni lepšega dokaza za »itaiianita« Trsta, kot če to, potrdi nekaka manifestacija — u Rimu. Toda Rim ni le sveto mesto, Rim je tudi (bil, namreč) prestolnica rimskega imperija, ki je svetu diktiral tak zakon, da »Roma locuta causa finita«. Ce spregovori Rim, je zadeva rešena in a-men. Priziva ai, ker je govoril Rim. Nekdaj — davno je že temu — je res bilo tako. Človeška slabost, ki se ji pravi megalomanija, je sicer poskušala ta lept impenj obnoviti — m temu ni tako davno. Toda, ker se zgodovina ponavlja le kot parodija, drugi »imperij« pač ni mogel dočakati drugačnega konca kot tistega, ki ga je. Ljudi, ki se jim toži po tej Parodiji — in ti so tudi očetje «manifestacije» U- marca — je treba pravzaprav pomilovati, ko jc tudi stari Don Ki- Skozi sito in rešeto hot, več pomilovanja kot smeha vreden. Rim bo torej spregovoril. Gotovo bi si iredentistični glavni stan še bolj želel, da bi spregovoril Trst, pa čeprav je Rim sveto mesto itd.... Toda v Trstu imajo zadnje čase slabe izkušnje. Odkrito povedano; mislimo, da imajo tudi Rimljani dovolj lastnih križev in težav, da jim je kaj malo za tak cirkus. Toda. a propos Bartoli-Lau-rl; zanima nas: koga bo Meda-glia d’oro Lauri v Rimu pravzaprav zastopal. Ce Bartolija kot zasebnika, se nas to niti ne tiče; če pa Bartolija kot župana, je to druga pesem. Saj Bartoli menda ne bo rekel kot star i Ludvik XIV: Država, to sem jaz. ...če ga ni, ga pa naredi Iredentistični kampanji je potreben nov sok. Končno nič čudnega, saj se sčasoma vsaka stvar izrabi in tudi Iredentizem je od dolge rabe in zlorabe že kot izžeta citrona. Skratka, stare zgodbe ne vlečejo več; oguljene so in izrabljene kot ciganov suknjič. Treba je nekaj novega, bolj udarnega, svežega. In «Mes-saggero Veneton, ki prednjači — če že ne po duhovitosti, pa vsaj po strupenosti —( je na, šel idejo; Fojbe, drugi del. Kraj; ljubljanske fojbe (Ljubljana sicer ni na Krasu in do prvih «/ojb» je lep kos poti); čas; januar 1946, ponoči, 18 stopinj mraza. ln glej — ideja je rodila doslej že dva1 članka in jih bo, po plodovito-sti urednikov in še bolj po precejšnji potrebi po taki literaturi sodeč, dala kmalu še levo vrsto in še bo lahko navdihnila nadarjene pisune' po drugih listih in lističih. Kajti iredentistična propaganda je nekam pasje narave; čim zalaja eden, se oglasi v$a vas.... Pa to še ni dovolj; to je stara zgodba in stare zgodbe, kot znano, ne vlečejo preveč Potrebno je kaj več — potrebni so. skratka, incidenti. Tudi glede tega niso preveč v zadregi; kot sveti Matija so, ki led razbija, če ga ni, ga Pa naredi.... Da so v tem mojstri, že vemo; spomnimo se samo na obnašanje tržaških in italijanskih novinarjev ob lanskih volitvah v jugoslovanski com STO. Tako jim tudi to pot vse pride prav; izzivanja nadobudnih »oespistou« v Bujah, ogorčenje bujskih žena nad črnoborzijankami, ki zasedejo ves avtobus da pošten človek še vanj ne more, obsodba špijona Deliseja (spomnimo se na Pr°ces Drioli, kjer je bilo dokaj govora o špijb-naži in orožju, dinamitu in sabotaži) in še morda kaj. Vsa stvor je lepo izmišljena lin umetelno izpeljana, ima pa eno samo slabo stran — da ji ljudje vse manj nasedajo. Tudi "boljša rešitev" , Nedeljskega »ustoličenja« tako imenovane istrske kon-zulte smo se že dotaknili in ne bi bilo vredno še izgubljati besede o tem novem kamenčku v pisanem mozaiku nove fašistično - iredentistično - k o* minformistlčne gonje, čo nam stavek iz aresolucije» rimski vladi ne bi obudil nekih spo-mtnov. aResolucijas zahteva od italijanske vlade (kaj vse od nje ne zahtevajol), naj postavi kot «condizione indero-gabile dl ogni nuovo impegno italiano con gli alleati d’oc-cupazione della zona B da parte delle truppe angloame-ricane, come primo-passo ver-so la reintegrazione dellTtalia nei suoi giusti confini«. Ne bomo izgubljali besed o tej in vseh podobnih condi-zione inderogabile, saj jih znajo na pamet že vrabci, niti o spominih na glas vpijočega v puščavi, hočemo reči na obupne celostranske pozive uAllea-ti, occupate la zona«. Toda tisti »primo passo«, mar vas ne spominja na nekoga? Seveda, Pajetta! Kominformi-stom je sicer ljubši guverner, Pa to je stvar okusa, da je le cilj isti; ta pa je združitev obeh con hot prvi korak k eboljši rešitvi)). Razlika je torej le v obliki, sicer bi pa fašisti in kominfprmisti združeno želeli «la reintegrazione deintalia nei suoi giusti confini...*. In kdo ve, če se tl giusti confini ustavijo na Mirni ali na Snežniku ali še kje dalje proti vzhodu?, upanje, da bo zmagala pamet še pred sestankom Arabske lige. «V nasprotnem primeru bo. do pozvali vse arabske in druge svobodne države, da zaščitijo svobodo in pravico, za ohranitev miru in človečanskih pravic v Maroku« je zaključil Šalah el Din bej in povabil egiptsko ljudstvo, naj ohrani mirno kri. Ta maroška kampanja je imela svoj odziv tudi v Indoneziji. Tam je namreč izjavil Darmas Etiawan, predstavnik zunanjega ministrstva, da indo. nezijsko ljudstvo simpatizira s stranko «Istiqlal». in sicer ne iz verskih vzrokov, temveč zaradi želje da podpira nacionalistično gibanje. Ce bo prišlo maro. ško vprašanje pred OZN, bi se Indonezija ravnala po tem načelu, V podporo Maroku so imeli v Karašiju pakistanski študentje javno zborovanje. Na njem so naslovili na OZN poziv v ka. terem so zahtevali, naj OZN »prisili Francijo, da zapusti Maroko in dovoli vzpostaviti maroškemu ljudstvu svojo vlado«. V francoskih krogih še vedno zanikujejo vse vesti egiptskega tiska iu izjave v kairskem parlamentu, p0 katerih b; prišlo v Maroku v zadnjih dneh do neredov. S tem v zvezi je francoski zunanji minister Schuman danes sprejel egiptskega poslanika v Parizu in,se mu pritožil nad pisanjem egiptskega tiska, ki je povzročilo sedanjo napetost v Egiptu. Kakor piše W. Lefur, dopi-snik agencije «France Presse« iz Rabata, prevladuje tam v francoskih in njim naklonjenih maroških krogih vtis, da so imeli pri tem zadnjem egiptskem manevru svoje prste vmes znani strokovnjaki v a-rabskih vprašanjih neke tuje države (beri Anglije) in da so nemire^ do katerih je prišlo,-izkoriščali y pivi vrsti predstavniki velikega nasprotnikovega bloka Ober; Arabske lige). , Pod naslovom »Francija ni izstrelila nobenega strela v Maroku«, objavlja danes egipt-%a revija «A1 Nida* dolgo izjavo francoskega poslanika v Egiptu Coure de Murviltoja. Poslanik se čudi protifancoski kampanji v egiptskem tisku in objavljanju netočnih vesti. Te je označil za manever »Isti-qlala», katerega namen je bil dati maroški kriz; mednarodni značaj. Poslanik je v izjavi obžaloval dejstvo, da se ni šel noben egiptski novinar prepričat o dejanskem položaju v Maroku. Poslanik je tudi zapisal, da se maroški sultan in francoska vlada še vedno pogajata o sporazumu, s katerim je povezan Maroko s Francijo. Ta pogajanja so se pričela ob zadnjem obisku sultana v Pakižu in od tedaj niso bila prekinjena. Danes je generalu Juinu predstavil veliki vezir svojo novo vlado, ki jo je skrpal skupaj, potem ko je general Juin dal izgnati iz nje predstavnike nacionalistične stranke «Istiqlal». Javljajo tudi, da so pričeli v Maroku poizvedovati, kdo je razširil vesti o tamkajšnjih neredih. na braniti svojo neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost in ne bo dovolila nobenega vmešavanja v svoje notranje zadeve; 3. Jugoslavija je pripravljena uresničiti ia stališča. Njeno ponašanje bo ie naprej temeljilo na listini OZN glede nienih odnosov z vsem; državami in se ne bo priključila nobenemu bloku ali vojnemu zavezništvu. Zilliacus je poudaril, da so jugoslovanski narodi dokazali svojo odločnost in pogum v izgradnji novega tipa socialistične družbe in v obramb; svoje neodvisnosti v mednarodnih odnosih. Jugoslovanski narodi niso več izoliranj in brez prijateljev v svetu. Kljub lažem v tisku radiu in strani političnih osebnosti ZSSR in satelitskih držav ter po dogodkih v CSR in Italiji, jugoslovansko stališče vedno bolj vplivu na države in kominformistične partije. Zilliacus je dodal, da more delo jugoslovanskih narodov prispevati pri piemostit- vi prepada, k; deli ljudstva na dve nasprotni strani, v velikansko in nesrečno delitev v svetu. Položaj je resen, toda ne popolnoma brezupen. Sile miru so zelo močne in možnosti za zagotovitev miru so s tem dobre. Jugoslovanska notranja in zunanja politika predstavljala pozitivno dejstvo, katerega važnost je porasla v sedanjem mednarodnem položaju. Zilliacus je dodal, da dajejo dejstva v Italiji in CSR, kjer so pričeli kljubovat; sovjetskemu skrbništvu, upanja za razjasnitev v sedanjem mednarodnem položaju ob splošni želji za mir vseh ljudstev. K temu je prispevalo tudt prepričanje v Veliki Britaniji, da se mora angleška vlada pokazati dosti bolj neodvisno od ZDA in s tem sodelovati na odločen način v borbi za mir. Vedno večje razumevanj q in prijateljstvo med Veliko Britanijo in Jugoslavijo, je zaključil Zilliacus. bo prispevalo k usmeritvi javnega mnenja m politike angleške vlad« na pravo pot v zvezi s tem vprašanjem, posebno ker ima_ ponašanje Jugoslavije zelo velik pomen tud; zaradi osnov na katere sc ostenja v odnosih med komunističnim in nekomunističnim sveto. ATENE, 6. — Danes se je sestal predsednik vlade Venizelos z angleško in ameriško vojaško misijo. Razpravljali s o obrambi države v okviru obrambe vzhod, nega Sredozemlja in o možnosti, da bi vključili Grčijo v atlantski pakt. V Atene bo prispel ameriški admiral Sherman. Mac Arthurjeve čete pred obrambno črto nasprotnika TOKIO, 6. — Sedanja vojaška operacija sil OZN. ki jo tu. di označujejo z naslovom ((operacija Killer«, je zadela ob glavno obrambno črto sovražnika in posledica tega je povsem razumljiva ustavitev. Obenem pa je prav na današnje operacije zelo vplivaj hud snežni metež, ki je divjal po srednjem in zahodnem bojišču. Na srednjem bojišču ki velja še,vedno za najvažnejše v sedanjih bojih, *je bilQ danes opazit; samo delovanje izvidnic. Le amerišk; mornariški strelci so napadli na področju vzhodno od Hoengsonga in pri tem napredovali samo za en kilometer, zaustavil jih je zaporni ogenj sovražnikovih mi-nometalcev. Francoski poskusi. da bi zasedi; neko višino pri Pangnimu. so propadli. Isto usodo so doživeli trije napadi ameriške divizije sevemo-zahodno od tega mesta. Uspeli so samo ameriški, francoski in južnokorejskj oddelki, ki so prodrli na vzhodnem krilu sred. njega bojišča 25 mili južno od 38. vzporednika in ovirali so. vražnikovo zbiranje v okolici Changpionga. Letala so opazila zbirališča «>vražnikovih čet na področju Yongduri - Hoengsong, pri Haj-■inburiju, na cesti strateške važnosti, ki vodi v Kangnung. S tem v zvezi pričakujejo častniki OZN ki so v najbolj izpo. stavljenih položajih v kratkem nove napzde kitajskih in severnokorejskih čet. Današnje poročilo ®. armade pravj o akcijah na zahodnem bojišču, da so bile te omejene samo na izvidnice. Te so Dre. stopile reko Han in so prodrle na nekaterih krajih tudi v južno predmestje požganega irt porušenega Seula. V glavnem Pa 'je divjal tudj danes na tem odseku dvoboj topov in mino-metalcev. Včeraj je ameriška lahka križarka «Manchester» bombardirala železniško progo n* vzhodni obali, približno 75 milj od meje ZSSR. Križarka pripada skupini ladlf pred Won. sanom. ki na njegovo bližnjo okolico ž« 13 dni bruhajo ogant Ib svojih topov. PBED S. MABCEi.PBAZNIKOM ŽENA Za mir in kulturno rast ptiledUev- Zgoraj levo: DVA PRIZORA S KULTURNE PRIREDITVE V GABROVCU. Zgoraj desno: PEV- SKI ZBOR «SLOVAN» JE ZAPEL VEC PESMI NA NEDELJSKI KULTURNI PRIREDITVI V PA-DRICAH. Spodaj levo: PRIZOR S PRIREDITVE V DOLINI. Spodaj desno: TOVARIŠICA GOVO-VORJ ZBRANIM ŽENAM V VIZOVLJAH O POMENU ZENSKEGA PRAZNIKA. Kominformovska ob volitvah v pristanišču KOLEDAR (^ledaiidce - Sreda 7. marca Tomaž, Zvezda Sence vzide ob 6.36, z.f,Jon.e ?3 17.58. Dolžina dneva U.22- Luna vzide ob 6.28, zatone ob li.n. Jutri, četrtek 8. marca Božena, Jelen V nedeljo so že bile volitve predstavnikov ene izmed treh pristaniških družb, v prihodnjih dneh pa bodo sledile še volitve predstavnikov ostalih dveh družb. O «uspenu» teh volitev so se kominformisti na dolgo in široko razpisali. Seveda si niso mogli kaj, da se ne bi ponovno spodtaknili ob «Petronijeve sindikate«, ki da so imeli namen «zrušiti» enotnost pristaniških delavcev ter ((preprečiti« izvolitev njihovih predstavnikov. V svojih člankih, ki so jih objavili v «Lavoratore» in «Unita», so poudarili, da niso razredni sindikati postavili niti svoje kandidatne liste, prav tako se tudi niso udeležili volitev v fukciji nekakih kontrolorjev; to naj bi bil po njihovem znak, kako so «Petroniie-vi» sindikati propadli in kako je s tem v zvezi «propadla» tudi vsa njih «lažna propaganda«. Navedli bomo nekaj dejstev v zvezi z omenjenimi volitvami; to ne zato, ker bi mislili, da bi lahko katerikoli pošten delavec nasedel kominformistič. nim lažem, temveč zato. da povemo v čem tiči bistvo nedeljskega «uspeha», o katerem se kominformistični sindikalisti tako hvalijo. Radichevi sindikalisti zatrjujejo, da niso razredni sindikati postavili svoje kandidatne liste; to tudi tfrži. Toda vprašamo jih — zakaj neki bi morali razredni sindikati postaviti kandidatno listo, ko vendar ni šlo za sindikalne volitve, temveč za navadne volitve predstavnikov pristaniške druž. be, pri katerih morajo postaviti kandidatne liste člani te družbe in nihče drugi. Da niso prisostvovali predstavniki razrednega sindikata volitvam, je bil eden izmed vzrokov tudi ta,, da niso prejeli za to niti vabila; sicer jim je nekdo v soboto zjutraj telefoniral, toda pismenega vabila ni biio. Ko so se predstavniki razrednega sindikata obrnili v popoldanskih urah na Odsek za delo pri ZVU, niso dobili nikogar, ki bi jim mogel pojasniti, zakaj tega vabila niso prejeli. Pa tudi če bi ga prejeli — kako naj se udeležijo volitev, ko pa ni nihče vedel, po kakšnem pravilniku bodo volitve izvršene Ko smo že govorili o kandidatnih listah, mijramo poudariti še naslednje: nobena sindikalna organizacija ni predložila svoje liste, ker so bile glasovnice, s katerimi so čfani pristaniške družbe glasovali, Osrednja proslava 8. marca bo v Skednju V četrtek 8. marca bo ob 20. uri v kinodvorani v Skednja proslava 8. marca, praznika žena. Po nagovoru v slovenščini in italijanščini bodo nastopile žene in pionirji s petjem, recitacijami in plesom. V drugem delu programa pa bodo poleg ostalih točk na sporedu arije iz oper »Rigoletto«, ■Turandotu in «Traviata», ki jih bodo izvajali koncertni •pevci: sopranistka Armanda Caucich, tenorist Antonio De Rosa i« baritonist Aldo Beato. Pri klavirju bo spremljala Ital .a Trada. Program bo zaključil ženski pevski zbor. J4I DENARJA ZA OTROŠKI VRTEC V UL. SV. FRANČIŠKA' Prazen izgovor! Koliko Se je že govorilo o potrebj otvoritve slovenskega otroškega vrtca v ul. sv. Frančiška; koliko delegacij se je v zvezi s tem vprašanjem že neštetokrat zglasilo pri odgovornih oblasteh — in ven. dar nimajo otroci tega okraja še sedaj svojega otroškega vrtca. Ce bi kdo mislil, da je temu vzrok pomanjkanje primernega prostora, mu moramo takoj pojasniti, da prostor je in sicer v prenovljenem poslopju, kjer ima sv(je učilnice tudj slovenska osnovna šola. Tudi število otrok, odgovarja zahtevam, ki jih odgo. vorni krogi postavljajo za slovenske otroške vrtce (samo za te seveda!); prijavilo se je namreč do seda-j 50 otrok. Ker je učilnica za omenjeni otroški vrtec na razpolago že od začetka šolskega leta in ker je tudi število otrok dovolj visoko, so se delegacije slovenskih staršev zglasile pri odgovornih šolskih činiteljih, da jim ti pojasnijo, zakaj do otvoritve slovenskega otroškega vrtca še ni prišlo. Odgovor, katerega so te delegacije vedno dobile, je bil: pomanjkanje denarnih sredstev.,. Ali ni čudno, da primanjkujejo denarna sredstva vedn0 le tedaj, kadar gre za vprašanje slovenskih šol, nikoli pa ne, ka- Gostovanje Barkovljanov na Kontovelu V nedeljo popoldne so gostovali na Kontovelu člani bar-kovljanskega prosvetnega društva, katere je pozdravila o-gromna množica občinstva, ki je prihitelo na prireditev s Proseka, Kontovela, Barkovelj in celo iz Trsta. Uspeh prireditve je bil nad vse pričakovanje velik, kar kaže, kako priljubljeni so člani barkov-Ijanskega prosvetnega društva tudi na Proseku in Kontovelu. Na omenjeni prireditvi so gostovali barkovljanski pevski zbor, dramska družina, dve solistki in pa barkovljanska godba na pihala. Prav posebno se je izkazal barkovljanski pevski zbor, ki je zapel nekaj umetnih pesmi; ivoj spored je zaključil z vrsto narodnih pesmi, ki so še prav posebno užgale. Lepo se je uveljavila tudi dramska skupila, ki je zaigrala dva kratka prizora in sicer Nušičev »Nabod« ter »Kako je nekdo iskal sobo«. Vsi igralci so želi za lepo igro navdušeno priznanje vseh navzočih, ki bi si bili kar želeli, da bi še enkrat ponovili. Velik uspeh sta želi tudi solistki Justina Vuga ter Pina Doles. Mezzosopranistka Justina Vuga je zapela s svojim prijetnim glasom več pesmi; ob klavirju jo je spremljala njena hčerka Marta. Sledila ji je sppranistka Pina Doles, ki je z občutkom odpela dva samospeva; na klavirju jo je spremni Milan Pertot. Zasluženo priznanje je žela tudi barkov-Ijanska godba na pihala, ki je zaigrala več koncertnih koma- dar gre za italijanske šole? Zakaj se odgovorni činitel ji izgovarjajo s « poman j kan j f-m« denarnih sredstev, ko je vendar vsakomur jasno, dg bi denar za kulturne in prosvetne potrebe ne smej. primanjkovati? IZPRED S Zaklad v omari je premamil zaljubljenca Vprašamo torej odgovorne činitelje: Kdaj nameravajo rešiti vprašanje slovenskega otroškega vrtca v Ul. sv. Frančiška, na katerega čaka 50 slovenskih otrok? Morda bj vedel o tem kaj več povedati prof. Andri? Čemu ta nadlegovanja Včeraj popoldne ie -deževalo pa tudj toplo ni bilo preveč. Potniki, ki so se včeraj opoldne vkrcali v Kopru na motorno ladjo ((Levante« so komaj čakali da pridejo v Trst. Ob 13.10 je ladja pristala ob pomolu v tržaškem pristanišču in ljudje so se kakor po navadi hoteli čimprej odkrižati obmejnih formalnosti pa tudi dežja, ki je neusmiljeno padal. Toda kakšno je bilo njih presenečenje, ko je nekdo sporočil, da se potniki ne smejo izkrcati dokler ne odpluje parnik «Vida», ki ima odlhod ob 13.30. Zaman so bila vsa zatrjevanja potnikov im osebja ladje, da ponavadi potniki ne čakajo, temveč prekinejo za nekaj minut dohod potnikov na »Vido« in v tem času pregledajo tiste z motorne ladje ((Levamie«. Tako so morali čakati ma mrazu in dežju dvajset minut, dokler ni «Vid!a» odplula. Jasno je, da niso bili zadovoljni in je marsikakšna pikna o-pazka padla na račun službujočega stražarja, ki. kakor pravijo ljudje, stalno povzroča zmedo in si izmišlja nove metode za nepotrebno nadlegovanje ljudi. Ce drži izgovor, da ni bilo finančnega stražnika, ki bi lahko pregledal potnike iz Kopra, tedaj bi biln dobro, cfa bi še enega postavili. Toda ta izgovor najbrže ne bo držal, bolj bo verjetno tisti, da so se bali dežja. Toda če lahko stoji trideset ljudi pod dežjem, bosta lahko stala tudi dya stražnika. To naj včerajšnji službujoči stražnik naj upošteva in naj sledi zgledu svojih tovarišdV. Za 80.000 lir svinčnikov 2elezniska uprava jp javila policiji, da so ji 26. februarja neznani tatovi ukradli iz prtljažnega skladišča na glavni postaji železno skrinjico, v kateri so hranili zalogo svinčnikov v vrednosti 80.000 lir. Skri. njica je tehtala okrog tri kg. Policija je uvedla preiskavo. Nakovalo na stopalo er.«*. --- ■v. Pr*v posebno pa je užgal n ček slovenskih narodnih umi ki g« ga morrali godci (Oovlti. Zvečer pa se je raz-la vesela in prijetna zabava Včeraj so z reševalnim avtomobilom RK prepreljali v splošno bolnico 16-lefcnega Lina Cosanija iz Sv. Križa, ki je zaposlen v neki delavnici v Ul. Paulinda 6. C osami ju je med detom padlo na nogo težko nakovalo ter mu poleg odrgnin verjetno nalomilo tudd kosti v stopalu Zdraviti ae bo moral 10 do 30 dni. Šestinštiridesetletni Alberto Tont in njegova tri leta mlajša ljubica Ana Pola sta prišla včeraj v sodno dvorano po hodnikih sodiščne palače. Ni jima bilo treba torej stopiti na dež, ker čepita v koronejskih zaporih že od 31. januarja letos, se pravi od dneva, ko so ju zasačili, da se hočeta že drugič okoristiti s tujim denarjem, shranjenim v zaklenjeni omari. Soba, y kateri ju je doletela nezgoda, je last Jolande Rava-sini v Ul. Madonna del Mare 4. To in še nekatere prostore je Jolanda Ravasinijeva oddajala v podnajem različnim ljudem in kakor je ugotovilo sodišče tudi priložnostnim gostom, kj so se tam pomudili le nekaj noči, odnosno le nekaj ur. Tako je naneslo, da sta si sobo in posteljo najela za kratek čas Tont in njegova znanka, in sicer sobo, ki je bila pravzaprav že oddana policijskemu stražniku Vladimiru Dobrini. Dobrina j« kmalu ugotovil, da mu je iz zaklenjene omare y tej sobi zmanjkalo 70.Q00 lir, 10 dolarjev in vrednostni papir za 50.000 lir. O tem je takoj obvestil gospodinjo Ravasinijevo, ki pa ga je naprosila, naj nekoliko potrpi in ne prijavi zadeve zaenkrat policiji, ker sumi nova podnajemnika. Sklenili so torej, da Tontu in Poli pripravijo zase- Zato bo moral 28-letni Opara odsedeti 10 mesecev in 20 dni zapora ter plačati 5.500 lir kazni poleg sodmijslcih stroškov seveda. Predsednik Picciola, tožilec De Franco, zapisnikar Pivk. Zagovornik Falconer. Poškodba očesa do ter povabili k sodelovanju policijskega agenta. Tri dni po prvi kraji t. j. 30. januarja letos so se potem skrili za steklena vrata, od koder se je dalo opazovati početje Tonta in njegove ljubice. In res niso čakali dolgo, ko je A-na skočila s postelje, odprla s ponarejenim ključem omaro ter vzela nje usnjeno torbo, v kateri je hranil Dobrina 80 000 lir in 25 dolarjev. Cim so opazovalci to dognali, so utrli steklo ng vratih ter vdrli v sobo. Čeprav je Ana naglo odvrgla aktovko in planila v posteljo, se tatvine ni dalo več tajiti, zakaj v vratih omare je ostal še ponarejeni ključ, katerega so včeraj predložile priče sodišču v dokaz. Tont in Pola nista prvič znašla pred sodniki. To jima je v dobri meri poslabšalo položaj in pri tem še obtežilna okoliščina, da sta vlomila v zaklenjeno omaro. Možakar je bil obsojen na 3 leta zapora in 32.000 lir kazni, njegova znanka pa na 2 leti, 3 mesece in 24.000 lir kazni. Predsednik Picciola, tožilec De Franco, zapisnikar pivk. Obramba: Berti in Girometta. Deset mesecev zapora čeprav se Di utegnil okoristiti Tudi Marcello Opara ni prvič pred sodniki. Iz stare prakse ve, da je bolje vse priznati, nego tajiti, zlasti v primerih, ko te zalotijo z rokami v tuji torbi, odnosno v tuji pisarni, kakor se je primerilo njemu 21. februarja letos. Oni dan sta gp zasačila dva policijska agenta v Ul. Rossini prav v trenutku, ko je razbil šipo na vratih pisarne Guida Babudra v hiši št. 4. Policista sta pridržala Oparo ter poklicala hišnico, ki si je ogledala pisarno in ugotovila, da sicer zaenkrat nič ne manjka, da pa je pred nekaj tedni od tam izginil pisalni stroj. Opari se ni dalo dokazati, da bi bil on ukradel pisalni stroj. Vsekakor pa je bilo jasno, da je skušal priti v pisarno 21. februarja z namenom, da bi od tam kaj odnesel. Kakor smo rekli, tudi sam tega ni tajil, izgovarjal pa se ie, da je brez zaslužka in da je prav takrat že nekaj dni stradal. Toda sodniki se ravnajo po kazenskem zakoniku, ki tudi sestradancu prepoveduje vdirati v tuja sta-novanja z nepoštenimi nameni. Neprijetna nezgoda je včeraj doletela 51-letnega Jakoba Vara jz Ricmanj, ki je zaposlen v rafineriji «Aquila». Prj demantiranju neke cevi mu je namreč štrcnilo v oko nekaj kapljic raztopljene kav&tične sode ter mu poškodovalo rože-nico. Zaradi poškodrve * se bo moral zdraviti najmanj teden csni. Petdesetletna gasilec Eiio Marsini iiz Ul. Vasari 14 pa si jle na vožnji z avtomobilom prebil zgornjo ustnico. Ko se je namreč peljal s policijskim nico. Zaradi poškodbe se bo-avtom po Trgu Dalmaizia se je vozač nenadno ognil nasproti vozečemu avtomobilu. Pri nepričakovanem sunku je Marsini udaril proti vetrobranu in pri tem dobil omenjeno poškodbo. Prepeljali so ga v splošno bolnico, kjer sp ugotovili, da se bo moral zdraviti kakih sedem dni. V Lokvi je umrl Anion Muha V Lokvi jz v- petek nenadoma preminul povsod dobro po. znani in spoštovani gospodarstvenik in posestnik Anton Mu. ha. Se pred kratkim je bil v Trstu, kjer se je srečal z mnogimi znanci in prijatelji, ki jih je imel vsepovsod. Nihče ni niti slutil, da je to njegov zadnji obisk, saj je bil po lanski hudi operaciji, ki jo je pa zelo dobro prenesel, pokojnik zelo svež in krepak, čeprav je bil že v SO. letu. Včeraj pa stno nenadoma zvedeli žalostno vest, da je An. ten Muha umrl, zadet od srčne kapi. Anton Muha je bil prava kraška korenina. Kot odličen gospodarstvenik in kmetijski strokovnjak je zelo rad dajal nasvete in dobre nauke vsem, ki so jih bili potrebni. Pa tudi dober družabnik je bil in ljubi. popolnoma bele ter so lahko delavci napisali nanje imena tistih, ki naj bi bili po njihovem izvoljeni. Kot smo že poudarili, so kominformisti izredno zadovoljni z izidom nedeljskih volitev; tega mnenja pa niso vsi pristaniški delavci, posebno pa ne tisti, ki ne pripadajo stalnim članom pristaniških družb. Pa bo kdo vprašal: kako to, da ni prišlo to nezadovoljstvo do izraza na nedeljskih volitvah? Kako to, da so bili izvoljeni prav tisti predstavniki, ki jih je pošteno delavstvo označevalo za najbolj nepriljubljene ter glavne krivce za poslabšanje položaja v tržaškem pristanišču? Na to vprašanje je kaj lahko odgovoriti — treba nam je samo nekoliko opisati, pod kakšnim terorjem in grožnjami so se vršile priprave za nedeljske volitve. Kominformisti pravijo, da so pristaniški delavci izvolili svojevoljno tiste, ki bodo lahko najbolje predstavljali interese te kategorije delavcev. Mi pa pristavljamo — izvolili so tiste predstavnike. ki so bili povšeči komin-formistom, ker si drugih še postaviti niso upali. Ker je lahko vsak delavec predložil imena tistih, ki bo po njegovem najbolj ustrezal, je bilo povsem naravno, da so se že ne- Ma planine Na planine, na planine vedno žene me srce; gledal z Jasne visočine kras slovenske bi zemlje. Lepšega nikjer ni kraja, kakor kraj je vrb planin, vselej radost me obdaja, ko se nanj zbudi spomin. Enkrat le še na višave rad vesel bi se podal, da krasoto bi narave, zemlje nake bi spoznal. Bliže bil bi tamkaj neba, ki ga prosil bi gorko: Cesar Je narodu treba, ti podeli mu ljubo ! SPOMINSKI DNEVI IS50 se je rodil Tomaž G. Ma-saryk, ustanovitelj in prvi predsednik ČSR, veliki borec za svobodo in demokracijo. 1891 je umrl znanstvenik in jezikoslovec Franc Miklošič. 1945 JE MARŠAL TITO SESTAVIL ENOTNO VLADO JUGOSLAVIJE. teli lepe stovensk^e pesmi In če ih Lokavci danes pojo, je velika zasluga pokojnega, saj je bil on vedno z njimi povsod, kjer je bilo potrebno, da naša pesem zadoni. Kako pribljubljen je bil pokojnik, je pokazal včerajšnji pogreb. Zgrnila se je osa Lokev in vso bližnja in daljna Okolico se je odzvala, da spremlja sina našega‘Krasa na njegovi zadnji poti. Med petjem kaj dni pred volitvami pojavila na stenčasih imena nekaterih pristaniških delavcev, ki naj bi sprejeli predstavniška mesta. Cim so za to izvedeli kominformisti, so takoj odšli k dotičnim delavcem ter so z grožnjami iztisnili iz njih izjave. da bi se v primeru izvolitve temu mestu odpovedali. Te izjave so kominformisti nato pokazali ostalim delavcerfi, češ kaj boste volili te delavce, ki tega mesta ne bi niti sprejeli — volite zato vsi naše... V članku, ki je bil objavljen v «Unita», pišejo, da so «Pe-tronijevi sindikati« vendarle postavili tudi svojo kandidatno listo, na kateri sta kandidirala Pernarčič in še nek drug tovariš ter da nista mogla dobiti na volitvah niti enega glasu. V resnici so nekateri pristaniški delavci, ki se upirajo temu, da bi moralo pristanišče postati torišče kominformistič-ne politike, predložili tudi Pernarčiča in še drugega pristaniškega delavca. Ko so se tudi do njiju obrnili kominformisti, češ naj podpišeta, da se kandidaturi že v naprej odpovedujeta, sta se temu z vso odločnostjo uprla, ne zato, ker bi bila zantevala, da bi bila postavljena za kandidata, temveč zato, ker se jima je gabilo to teroriziranje. Pristaniški delavci se dobro zavedajo, da pomeni vnašanje kominformistične politike v tržaško pristanišče ogromno škodo za pristanišče samo kot za vse pristaniške delavce. Zavedajo se, da bodo zaradi te uma. žalostCnk domačeoa ifevskeaa zane politike v bodočnosti do zalostmk domačega pevskega vefi h ukazov tnt zbora in poslovilnega govora župnika Vidala smo pokopali moža, ki ga bomo vedno imeli v svetlem spominu. kot je bil ukaz št. 21 ter da se jim lahko zgodi, da izgubijo tudi svoj dom, do katerega so do danes imeli pravico. ■inniiiiiiiiiiiiiniiiiminiHiiniiiiiiniiiiiiiiiniiiiHiniiniiiiiniiminiiiiHuiiiimniiiniiiiiiiiiiiimiinHniiiiiiiKiiiiiiniiiiMiiiniiiimiMiiiiniiiiii Akademija višje realne gimnazije je bila lepa prireditev PRIZOR IZ SOFOKLEJEVEGA KRALJA OJDIPA. V soboto je priredila tržaška slovenska Višja realna gimnazija v Avditoriju akademijo, -.JU. v ---------- . ...* ' na kateri so dijaki nastopili z • • "— *--t ie*—~ melodramom, petjem, baletom in dramsko igro. Spominjamo se neke «akademije« pred letom v Skednju. Spominjamo se tudi ogorčenja zaradi naših ostrih besed na račun te prireditve, ko smo gladko povedali, kaj mislimo o njenem programu in izvedbi. Pametnemu je bilo tudi dovolj iasno, da ni šla kritika toliko dijakom temveč bolj prirediteljem. In prav nič nismo svojega mnenja alede lanske prireditve spremenili. Tembolj pa nas veseli, da je razlika med lansko in letošnjo akademijo skoraj tolikšna kot med dnevom in nočjo. Mirne duše lahko zapišemo, da smo letos prisostvovali vseskozi resni prireditvi in da je bilo tudi izvajanje na dostojni višini. S tem pa seveda nočemo trditi, da ie bilo prav vse brez nepo-nolnosti. Naiman j nas je prepričal nevski zbor. Čeprav od mladinskega mešanega zbora ne moremo pričakovati one polnosti glasov kakor pri zboru odraslih, — In to upoštevamo, — bi vendar lahko pevovodja pre- sodil, kaj lahko s svojim zborom naštudira in kaj mu bo povzročalo več težav, pri katerih končno ne bo dosegel hvaležnega učinka. Tako so bile pesmi dokaj nesrečno izbrane in se trud ni zadovoljivo poplačal. Cernu n. pr. mučiti zbor s sopranskimi partijami, ki jih ne zmore. Na splošno namreč sme veljati, da lahko s takimi zbori, ki jim pač še ne moremo pripisovati niti tehnične niti glasovne popolnosti, posežemo po lažjih, čeprav efekt-neiših programih. Pri Dimitriju Škrinjarju stno občudomli njegov lep organ, ko je recitiral Cankarjevo. Pesem domovini in pozneje v Kralju Ojdipu. Ce se bo hotel posvetiti študiju besedne umetnosti, mogoče ta njegov nastop ne bo njegov zadnji uspeh. Maja Sare jev a, ki ga je spremljala na klavirju in pozneje igrala tudi Čajkovskega Cvetlični valček pri baletu, je pokazala dovoli smisla za smiselno, intimno igranje. Pri baletu, kjer je nastopalo osem dijakinj, smo opazili nekaj talentiranih rn sposobnih plesalk, s katerimi se ne bi mogle vzporediti tudi vse ostale. Sicer nekoliko razvlečen ples je vendar ugajal. Osrednji del predstave Pa ja predstavljala Sofoklejem tra- gedija Kralj Ojdipus. Režijsko jo je pripravil prof. Jože Peterlin in priznati mu moramo, da je svoje delo dobro opravil OF II. OKRAJ. Danes ob 20. uri bo seja izvršilnega odbora in sektorskih tajnikov II. okraja na stadionu «Prvi maj«. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo Skedenj, dramska družina ima danes vajo ob 20.30. SINDIKALNE VESTI Zveza prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindikatov bo imela danes ob 17.30 na sedežu, svojo redno odborovo sejo. Uradne ure Zveze so ob sredah od 16.30 do 17.30 ter ob petkih od 17.30 do 18.30. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA opravlja veliko narodno poslanstvo; zbira zlasti ves slovenski tisk, ki je kdaj koli izšel na našem Tržaškem ozemlju. Zato poziva vse narodno čuteče Slovence, da ji pomagajo odpraviti ogromne praznine v slovenskem kulturnem življenju, ki jih je povzročil fašizem. Slovenci, ki ljubite svoj jezik, preglejte svoje omare, podstrešja in police, morda je še kje skrita kaka slovenska knjiga! Javite nam na UL Geppa 9, tel. 8402. ' II. koncert tržaške Ljudske univerze Nim, grajena še v strogem klasičnem stilu, je delo, v katerem je bogata invencija slavnega skladatelja s preprostimi sredstvi zgradila mojstrsko delo, ki nas vedno znova ogreje. Zanimiv spored sta umetnika izvajala tehnično izvrstno in z vsebinsko poglobljeno igro. Violinist Simeone Baldassare ni tipičen koncertni virtuoz pač Pa umetnik, ki ga odlikuje estetsko oblikovana igra. kj mu omogoča, da najde pravi izraz v delih komornega značaja kakor smo jih slišali na nedeljskem koncertu. Mogoče bi si ponekod želeli močnejšo stopnjevano izrazno silo, ki bi pripomogla k še večji plastiki izvajanih del. Pianist Bruno Bidussi se izvrstno staplja Z violinistom. kateremu se v vsem podreja; kjer je to potrebno pa tudi izstopa s samostojno, izrazno poglobljeno, tehnično brezhibno klavirsko igro. Obema tržaškima umetnikoma želimo čim več uspeha v njunem hvalevrednem prizade■ RADIO JUG0SL.C0NE TRSTA Gledališče Verdi Dramska skupina aug?^ Ruggeri se danes tržaškega občinstva £ 3°° jo Giacose ((Zadostne ljubezni-Jutri db 21. uri bo nastop dramska skupina Evi M**., gliati - Tin« Carraro podj£ stvom D. D’An za s P. Va?*L bergherjevim novim delom »Imamo vedno dvajset let*- KINO Rossetti. 16.30: «Begunci 1$**^ John Garfield. , <;a- Excelsior. «V vrtincu«, Cia* jjt ble, Vivien Leigh. .DanA' predstavi ob 15.30 in Galerija 500 lir, parter Nazionale. 16.30: «Cudez V » nu» Vittorio De Sica. j,, Arcobaleno. 15.30: ((Tretji A. Valli, J. Cotten. -m Fenice. 16.00: »Prispel J» p^ lir«, Tino Scotti, Silvana panini. ,,-igaed' Filodrammatico. 16.00: »Mais |ida». D. Del Rio. Alabarda. 15.00: »Cvetlice! P? hu», Greer Garson, W. sno-Armonia. 15.30: »Sedaj bim«, A. Valli. Variete- Bo6je Garibaldi. 15.0C: »NasledniK n Hooda«, Bob Shaw. , , Garibaldi. 14.30: «Sled 1 A DA. ilro beia ^ Ideale 14.30:'((Velika bela ( T. Povver. . _ Rrona’> Impero. 15.3C: »zelezna A. Biasotti. „ „Lu£i «• Kino ob morju. 16.00: rieteja«. Italia. 16.00: «Lepa nespamet« Greer Garson. ,1ieB de Savona. 15.00: «Okrvavljen nar« G. Montgomery. Viale. 16.00: «Cvetlice v Cornel VVilde. .rVarlji*5 Vittorio Veneto, 16.00: vsiljivka«, Loretta Voomt p Azzurro. 16.00: «VodltelJi»' Trenker. Belvedere. 16.00: ((Krik m«5 Winters. ... Marconi. 15,30: ((Tavajoče v J. Cravvford. , .. hotite Massimo. 15.30: »Zadnji cristo«. . ,-vero- Novo Cine. 16.00: ((Vitezi s« zapada«. Barvni film. -vesa». Odeon. 16.00: «Zelezna za Dana Andrevvs. -...dsonu’- Radio. 15.30: «Grad na riuu= nebo«. _ Vittoria. 16.00: «Rdeče sen« Gardner. Deborah Kerr. Venezia. «Očka, nasvidenje« Dirk Powell. * -.veljc'’' Sv. Vid. 16.00: «Rdeči cev V barvah. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 9000-9100, «0. nati šterling 1700-1740, co\»i ^ 695, telegrafski dolar 704-7 carski frank 161-162, . —i—iiclri y frank 170-175, avstrijski 23.45 - 24.25. (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) Sreda 7. marca 1951 12.00: Emil Adamič: Scherzo; Blaž Arnič: Simfonija dela. .12.30. Zabavna glasba. 12.45: Poročila v ital. 13.00: Napoved časa - poročila v slov. 13.15: Novosti naše diskoteke. 13.45: Gospodarski pregled (slov.). 14.00: Jugoslovanska orkestralna glasba - izvaja orkester Radia Ljubljana p.v. Uroša Prevorška, solistka Gerlovič Vanda. 14.30: Pregled tiska v ital. 14.45: Pregled tiska v slov. 15.00: Zaključek opoldanske oddaje. 17.30: Politične aktualnosti (ital.). 17.40: Poje Enrico Gentile. 18.00: Z našim ljudstvom (ital.). 18.15: Wolfgang Amadeus Mozart: Klavirski koncert, v d-molu. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v ital. 19.30: Napoved časa - poročila v slov. 19.45: Slovenska narodna glasba. 20.00: Priljubljene orkestralne uverture. 20.30: Nova STRELSKE VAJE ^ TRST. 2. (PIO) — 1‘frišl^1 urad Glavnega štaba 31 ^

vaje v streljanju na OP* jcj d strelišču, na strelišču v Baz ha strelišču v Malem Rep je bodo vsak dan od 8. najste ure (do petih V petek, 2. t. m. ob lg-je v starosti 80 let urnrn0za511 nišnicj na Reki naš neP ANTON 1J - ii rf* bivši trgovec iz Lokve■ Počiva na domačem Pu lišču v Lokvi. »p1 Sporočamo to žalosl'1” ^if- nritatoliprn 111 ^ vsem prijateljem m L"'^ Sinovi, hčerke, braL^. n ostali soro^^ obzorja 1951 (ital.), 20.45: Vesele nelodije. 21.00: Literarna oddaja - Ivan Vasiljevič Gogolj: Povest o tem, kako sta se sprla Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič (slov.). 21.30: Male skladbe velikih mojstrov. 22.00: Izbrane strani (ital.). 22.15: Filmska in operetna glasba. 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila v slov. 23.10: Objava dnevneg; sporeda za naslednji dan (v itai. in slov.). 23.15: Nokturni. 23.30: Zaključek oddaje. vanju. Lepo bi ju bilo slišati v "J« večjem in akustično ustreznejšem prostoru kakor je dvorana tržaškega glasbenega liceja. RADIO TRST II. Sreda 7. marca 1951 11.30: Za vsakogar nekaj. 12.00: Sodobna Anglija. 12.10: Hovvard Barlow nas zabava. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Popoldanski počitek. 13.30: Paul Creston: Pastorale in tarantella. 13.42: Dve lepi uverturi. 14.00: Poročila. 17.30; Plesna glasba. 18.00: Glas Amerike. 18.15: Cesar Franck: Preludij, arija in finale. 18.40: Turina: Šiviljska simfonija. 19.00: Zdravniški vedež. 19.15: Zabava ob harmoniki. 19.30: Znane skladbe za štiri klavirje. 19.45: Napoved časa in poročila. 20.00: Evropski koncert. 20.30: Naša šola. 20.45: Vesela glasba. 21.00: Pevski kvartet «Veseli bratci«. 21.20: Strauss: Ples sedmih tančic. 21.30: Lahka glasba. 22.00: Brahms: Koncert št. 1 v d-molu. 22.45: Melodije iz londonskega študija. 23.00: Nočne plošče. 23.15: Napoved časa in poročila. 23.30: Polnočna glasba. RADIO TRST I. Sreda -7. marca 1951 12.00: Poje Rino Salviati. 12.20: Novi svet. 12.30: Rlrmi latinske Amerike. 13.00: Poročila. 13.25: Operetna in revijska glasba. 13.54: Tretja stran. 14.15: Spored BBC. 14.50: Gledališka kronika Silvija D’Amico. 18.30: Ura glasbe: Bach: Aria; Beethoven: Koncert št. 1 za klavir in orkester; Čajkovski: Fran-cesca da Rimini, 19.30: Zdravniška ura. 19.45: Današnji ritmi. 20.00: Poročila. 20.30: Evropski koncert. 21.00: «Takih je treba«, tri dejanja E. Posentija. 23.10; Poročila. 23.30: Plesna glasba. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. marca 1951 se je v Trstu rodilo 11 otrok, poroke so bile 3 in umrlo je 12 oseb. Cerkvene poroke: sluga Just Močnik In šivilja Marija Glavina Civilne poroke: glasbenik Ger-mano Cavallet In gospodinja Emi-lia Trevi, bančni sluga Felice Spagnoli in uradnica Immacolata Campanella. Umrli so: 39-letni Diego Rota, 52-letna Candida Bravin por. Picco, 63-!etni Ivan Ipavec, 66-letna Amalia De Perini, 88-letna Ivana Sprokar, 54-letni Giuseppe Battelli, 77-letna Arina Serraval-lo por. Balanzin, 9 dni stara Maria Grazia Ravllaco, 84-letna An-netta Maria Brandvveiner vd. Plesen, 85-letna Anna Fornasari vd. Čoluzzi, 69-letnl Romano Mersinl in 56-1 etnl Arturo D’A-gnolo. DELAVSKE ZADRJ^ za Trst, Istro in Obvestilo čl3110^! Z novim dekretom,;Wv št. 31, je rok za Pn'as0ozic!' zadružnih društev o L-dalJ' L ono bil P° „/ti A— ,. navedenega bodo in'-e pol0' možnost urediti -sV°JvjSjflje žaj, posebno za z.v-e(i£' članskega deleža, do nega roka. Po _n0V oripfa' roku se bodo pričele P Mr ve za sklicanje član rovanj ADEX-lZL po#1 25. in 26. marca ^ ; izlet' dvodnevni | ter enodnevni P o s t o j ji Vpisovanje pri ((Adna-ffvP’ ^ F. Sevei’0 5-b» te ^ Izlet v priredi «aDK‘A'j ob priliki smučarski^ 8 11. MARCA. SKfVtl metrski skakalnic'-^, fC z avtobusom |n -,r5ta v g-avtobus odide iz j3. boto 10. 'narca ^ ,;^ pred pisarne A°' ^ v povratek D- ma o3|d Trst. Drugi avt<* ^ f soboto dne 10- ^,rSt 4 23.45. Povratek V deljo 11. marca ]e * eijo ii. Za izlet 11. marC>l 1.400 lir, (vožnja, in značka). 'npri7a7e“'še danes 7. n}axVmiib*JSf0rze 0 Lne pogod-diede *5°’ ^er predstavlja kiTrieml£VJ PO' Pntvijen ’ mora bdi po- te (jn!riJ Vakiin pojmovanjem 51 Zn Sforzove- šoiftico 0 angleško prelenih^. -* te dni sest°l cvet ®i krts- sovi7>izma, predstav-ier5Irue demokracije, li- tke ftTaSrVanke’ republikam tr*nke ;* in socialistične ^ so na ionskih delavcev, ram sprejeli tudi 0 ,enia popotnikoma, «*** j °?3okujejo famozen tfce,_ . n želijo nv imenu Go- ^ i>i t il, ^ razveljavljen in 'Parite*;. s *em ustvarjena togajanjj10 ’i>a2a 20 mda^inia *iJe». iK diplomatske ak- ^nenih^i0'1^ tel‘- zadnjih *&ov i h'f3' do tja, a^i fcitr 1 lt°dijanski vojaki «L- ■,tr Se ■ ' l. irnperue^koo šopiril rim-1 se mora} m“ se pravi, da se morai se Pravi, da ‘sikniti ,a sedanja meja pre-Sč^nika l'T3 do Postojne in s&ater- Refce in Zadra. >9oZ*med sijih pa so u *ahkvati TmieJlia> da je tre-« afi h Ved’ treda je za-0i ^9a Ljubljano, da bi Talce 3 nckaj dobi«. d^9ea°'Tete£e misli so ^ ! pobožna želja SODIŠČA sta dosegla oprostitev NJI***! razpravi na so i)r vHj r„ya priziva. Na prvi StS2fPlavi so sodnik! ^ ; Marta2’ ki S8 ’e vložil sNda^falena Battista iz ^ Nnii 1 ot)sodbi krmin- ilglokLna P)ažil° 20-°00 j.^n, a<^^alena je bil ob- K" ^rminulanskeg.a febr“ar' 0, Sil i, , s svojim avtom k; ^ria Komanuta Ih- ^3ust 1,K Pri nesreči zlo. HtjS* iemorafgUbiJ dva zoba ij. ,Se da ie f Cte/ WnM i« da se Je V... Mi ip v njegov avtomo- *n 3e n* Ž,e uPrijel za M' ttef0, da bi lahno zavil na ItJ*, Mjavo te mu iz°gnil. Nje. ^ {Me n?:J° potrdile tudi “'o rt Im,. ■da bi /'.“»e Potrdile tudi %7^inske ,SoSd°ndAšče ie sod- *. in iw..? -odnije raz velja- ta^ M lHartL, ''odnije razvelja-Nh, raltno oprostilo s dejarija m Zakrivij; kazni za n Pnzivu j« Prav S h Dom °meino nesrečo, časo ‘m ja dokazov V*r0stil? 28 ,k™inski sod- V nika t>;. ietnega pod-"**- PlroIa Franca iz ’ M je trii . k. - "Ca 12 Mrl6®« fehv. obtožen, da je v?!*CtaSa Pri Moši z ^iSteik c ,11 v tnotocikli-% Ha. Doi,naIvatoria iz Do. M °a glavn S° 8a namreč, pJ11 «ai ^ ces« obrnil, ne C &Mv0«,amenie. Ko je La-^n°tt vl2a njim> je trčil ^ rt i0*0 na Kijnb temu da ^ & žnamr.t? niP dokazal, da W»o 3e> so ga oprosti. V ,5j so ^an-’kanja dokazov. ^liš-,1- Prizivni razpravi Sf Mdile1 rt e Priže’ ki ? v.^ak M ‘Je Plr°lo na-MzJStin' , Podlagi so po osvajanju novih krajev, pomenijo s pravimi besedami rečeno kaljenje miru in ustvarjanje nasprotstev med tukaj živečimi narodi. Ce že med tukajšnjimi voditelji šovinističnih strank obstaja tako mnenje, potem si lahko mislimo, kakšno mnenje morajo potem imeti šele voditelji teh strank v centrali v Rimu, ki so poleg tega tudi predstavniki italijanske vlade. Zaradi tega so tudi vsi napori s strani jugoslovanske vlade, da bi tudi na političnem polju prišlo med obema državama do tesnejšega sodelovanja, bili več ali manj brezuspešni. Krivda za to pade samo na italijanske vladne ljudi, ki se vse doslej niso otresli miselnosti cunjastega imperializma in mnenja, da predstavlja mirovna pogodba za Italijo diktat in s tem krivico, ki jo je treba popraviti. Kaj bi potem morali k temu reči mi Slovenci, ki prebivamo v Italiji; kaj bi mogli reči Goričani in kaj Benečani. Ce se komu dela krivica, potem smo v teh krajih samo mi tisti, ki imamo pravico govoriti o krivici, in vedno smo samo mi tisti, ki imamo pravico zahtevati, da se nam. te popravijo. In nihče drugi. Gradbeni urad Združenih jadranskih ladjedelnic (CRDA) bo v tem tednu poslal uradom Ina-Casa v Rim izdelane' načrte za gradnjo petih poslopij, ki jih bodo zgradili v Ul. Srna. reglia in ki bodo izključno na razpolago samo delavcem zaposlenim pri omenjeni družbi. Za izvršitev teh dei je bilo vloženih 80 milijonov lir iz fonda, ki so ga plačevali uslužbenci ladjedelnice Ina-Casa. V omenjenih petih zgradbah bo 42 stanovanj, od teh 6 štirisob. nih, 12 dvosobnih in 24 trisobnih. Vsako stanovanje bo o-premljeno z najmodernejšimi pritiklinami. Poleg tega se bo vsaka družina lahko posluževala kleti in bo imela za domačo uporabo na razpolago majhen vrtič. Iz neuradnih virov smo dalje izvedeli, da so za prihodnje leto nakazali drugih 80 milijonov lir za gradnjo 80 stanovanj, ki bi bili prav tako namenjeni potrebam uslužbencem CRDA. Z gradnjo omenjenih poslopij pa niti zdaleč ne bo rešena stanovanjska kriza delavcev CRDA v Tržiču. Predvidevajo, da bi bilo treba zgraditi nadaljnjih 190 stanovanj, če bi hoteli, da bi bilo to težko vprašanje vsaj delno rešeno. j miru in reda še niso iz: Američana z oanosterskimi sposobnostmi Včeraj se goriška policija, ki aktivno sodeluje s tržaško civilno policijo pri zasledovanju ameriškega seržanta, ki je v nedeljo ponoči oborožen oropal lastnika kavarne Viatori, še ni izrekla o tej zadevi. Kakor je znano je v nedeljo zvečer neki ameriški seržant pil v kavarni Viatori v Ul. Car-ducci. V lokalu se je mudil, dokler ga niso zaprli, tedaj so ga prosili, naj zapusti kavarno. Seržant pa je vljudno naročil še dve Coca Coli in konjak ter se z kozarcem v roki približal natakarju, ki je za prodajalno mizo štel denar. Popival je in se z njim šalil ter mu r>rnagal šteti.. Toda nenadoma se je njegov obraz zresnil in iz žepa je potegnil samo. kres, s katerim je zagrozil natakarju in pograbil ves denar. V bližnji sobi sta pospravljala še drugi natakar in natakarica, ki sta zaradi nastalega molka pogledala, kaj se dogaja v prvi sobi. Ko sta zagledala, da Američan drži samokres v roki, sta skoraj kriknila. Toda za to že nista imela časa, ker je zavezniški seržant z neverjetno spretnostjo in urnostjo vse tri potisnil v kot in jo nato popihal skozi vrata na dvorišče. Se preden je odšel, je iz notranje strani vzel ključ in natakarje zaklenil z zunanje strani. Ko je odšel, so natakarji iz bara takoj telefonirali policiji. Seržant je več dni bival v hotelu pri «Treh kronah«. Vesti za trgovce Zveza trgovce,,, za goriško pokrajino vabi vse včlanjene trgovce, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta 11 ogle. dajo sledeče okrožnice: Uvoz konzerviranih rib s Portugalske; pristojnost ministrstva za zunanjo trgovino za izdajanje in podaljšanje dovoljenj za zasebna plačila; uvoz iz Češkoslovaške. ZaliTala Topla zahvala vsem, ki so spremili na zadnji poti najino predrago mamico. Iskrena hvala tudi DFS za krasen venec in ostalim darovalcem cvetja ter gojencem dijaškega doma za iskreno sočutje MILICA IN VLADO KOGOJ Gorica 6. marca 1951 Mladinskikvnccrt Danes 7. t. m. bo ob 20. uri v prostorih Glasbene šole na Kornu št. 8 mladinski koncert. Koncert bo v okviru predavanj Ljudske čitalnice. Nastopajo gojenci Glasbene šole s skladbami domačih In tujih avtorjev. Vabimo vse občinstvo. Izšla je nova številka «Matajurja» Včeraj je v Vidmu izšla dva. naijata številka «Matajur ja«, glasila beneških Slovencev. Kljub težavam, ki jih je list imel takoj ob začetku in kljub težavam, ki jih ima tudi sedaj, saj se celo organi . javne varnosti vti- kajo v njegovo izhajanje in skušajo preprečiti prebivalstvo, da b, ne ibilo nanj naročeno in da bi ga ne čitalo, pa list živi in uživa med prebivalstvom vse širše simpatije in podiporo. V tej številki objavlja list zanimiv uvodnik, o deželni avtonomiji, ki ga bome zaradi njegove važnosti objavili v eni izmednaslednjih številk našega lista. . Na prvi strani je dalje tudi članek o šolstvu in zdravstvu v Benečiji. Na drugi strani so številni dopisi iz Vzhodne in Zahodne Benečije, k,; so kot doslej pisanj v narečju, dia so prebival. stvu laže razumljivi. V kotičku «Za naše delo« pa je na poljuden način obrazloženo, kaj je silos in čemu služb Smrt zavedne žene V soboto ponoči ie v Gorici za vedno izdihnila zavedna slovenska žena Terezija Lebam vdova Kogoj. Pokojnica }e že dalj časa bolehala Umrla je v visoki starosti 78 let. Pogreb je ital! v ponedeljek. Hčerki in sinu izrekamo -naše sožalje. Objava Goriški župan po pregledu čl. 19 enotnega teksta metričnih zakonov, ki je bil potrjen 23. avgusta 1890 št. 7088 in čl. 61 in nadaljnjih pravilnikov potrjenih 31. januarja 1909 št. 242 sporoča vsem interesentom, d'a je od din® 3. do 10. marca t. 1. na Protokolnem uradu županstva položen seznam lastni, ksov uteži in mer za leto 1951 in 1952. PEVSKI KONCERT T PEVJ1I Mladi mešani in mošhi zbor iz Peči je dosegel lep uspeh 2e svojčas smo poudarili in' pohvalili na tem mestu vztrajnost in pridnost pevskega zbora iz Peči. V nedeljo 4. t. m. so nastopili Pečani z mešanim in moškim zborom s pravim koncertnim programom lepih priljubljepih slovenskih skladb, ki so bile glede na sposobnosti zbora v glavnem pravilno izbrane. Težo sporeda je nosil moški zbor, ki je zazvenel na nekaterih mestih mehko in prijetno ter zapel ubrano in s primernim občutkom. Spored je poživila predvsem »Puntarska«, ki so jo pevci na željo poslušalcev ponovili. Z veseljem moramo zaznamovati in podčrtati pri obeh sestavih pe-čanskih pevcev odločen in jasen napredek v prepričanju, da bodo dosegli z doslednim delom še lepše uspehe. Občinstvo, ki se je za to priliko v velikem številu zbralo v pevmski prosvetni dvorani, je navdušeno ploskalo mlademu pečanskemu pevskemu zbo. ru, ki ima za seboj komaj poldrugo leto dela. Tudi v Vidmu zavlačujejo z izdajanjem polnih listov O samovoljnem postopa, nju urada za potne liste Pri gorički kvesturi smo pisali pred dnevi. Danes pa bi pokazali na podobno ravnanje istega urada v videmski pokrajini. Ko beneški Slovend zapro- sijo pristojni urad za potrd list, prejmejo od tamkajšnjih funkcionarjev najrazličnejše odgovore. Enim rečejo, dai morajo prinesti vabilo, ki je prišlo iz Jugoslavije, s katerim pozivajo prosilca, naj pride v Jugoslavijo. Drugim odgovarjajo z drugačnimi izgovori. Pravijo, dd jim prpšt nje ne morejo odobriti, dokler ne b0 prišlo dovoljenje, iz Rima. Kot nam je znano, je urad za potne liste pri katerikoli kvesturi popolnoma samostojen in sme o izdaji odločati po svoji volji. Naravno je, da se Slovenci nad- takim postopanjem tamkajšnjih oblasti Zgražajo, ker je njihovo ravnanje pristransko. Zato bi želeli, da bi se ljudje, katerim je poverjeno nadzorstvo nad tem uradom, pobrigali, kakšni ljudje odločajo o izdajanju potnih ■ listov. : Ali morda skušajo preprečiti da bi Benečani obiskovali Jugoslavijo in s tem prišli do še večjega in trdnejšega prepričanja, da j/m italijanske oblasti kratijo najosnovnejše narodne in dr» žavljanske pravice? KINO VERDI, 17: «Požar v Cikagu«, T. Power. VITTORIA, 17: «Vojna spoj lov«, F. M. Murray. CENTRALE, 17: «Zaobljuba»J D. Durante. MODERNO, 17: «Trubadur».’ Uspehi in neuspehi v tednu pogozdovanja Teden, pogozdovanja je za nami. Nameni tega tedna je bil, pogozditi čim, večjo površino goličav, preko ka.terih ima danes burja prosto pot in kj. so krive, da je pri nas suša tako močna. Pogozdovanja so se udeležili frontovci; njihovo prostovoljno delo js bilo v okviru tekmovanja ob 10. obletnici OF. Okrajni odbor SIAU je pred začetkom tedna pozval vse osnovne organizacije, da se udeležijo akcije pogozdovanja. Nekateri odbori so svojo nalogo dobro izvedli, medtem ko je bil uspeh drugih le majhen. Voditelji osnovnih odborov v šempetr-skem okolišu se za akcijo niso brigali, zato niso dosegli nobenega uspeha. Tudi v Marezigah, kjer je mnogo goličav določenih za pogozditev, so Se frontovci slabo izkazali. V tej vasi bj bilo potrebno, da bi množične organizacije organizirale večkrat prostovoljno delo za pogozdovanje goličav, kajti le na ta način bodo lahko dosegli letni plan pogozdovanja. V Ga. žonu so se pa dobro izkazali. Plan pogozdovanja so presegli za nekaj sto sadik. Dobro so se izkazali tudi frontovci iz Šmarij. Med tednom sicer niso kdovekaj napravili, zato so pa v nedeljo poprijeli in v 140 prostovoljnih urah posadili okoli 5.000 borovih sadik. Dela se je udeležilo 42 članov SIAU. Toda v eni sami nedelji niso mogli doseči plana, zato pa bodo morali izvesti še nekaj akcij, da bo plan dosežen. Pri Sv. Antonu je akcija dobro uspela. Dela se je udeležilo 40 domačinov in okoličanov, ki so prihiteli na pomoč iz bližnjih naselij. Poleg njih, se je dela udeležilo tudi 46 članov SIAU iz Kopra ter so skupno prispevali nad 400 prostovoljnih ur, pri čemer so posadili nad 8000 borovih sadik. Kakor je videti, bodo frontovci kmalu dosegli plan in ga tudi presegli. 48 prostovoljcev iz Kopra je priskočilo na pomoč fr on tov-eem v Dekanih. Tukaj so se Koprčani posebno dobro izkazali, kajti med prostovoljnim delom so organizirali tekmovanje. Posebno je bila dobra skupina petih tovarišev, ki jih je vodil tov. Egidij Novel. V štirih urah je ta petorica izkopala 990 jamic. Posadili so okoli 3.500 borovih sadik. To je bila prav gotovo najbolje organizirana akcija in bi bilo dobro, da bi tudi drugi posnemali ta načini Pogozdovali so tud.i na Ško- fijah, na Tinjanu, Ankaranu in drugod. Kljub slabemu vremenu je bilo v tednu pogozdovanja posajenih nad 25.000 borovih sadik, ki bodo v bodočnosti spremenili barvo pobočij istrskih gričev. Tudi v bujskem okraju je bila akcija pogozdovanja u-spesna. V Bujah so člani SIAU na nedeljski akciji posadili 1800 borovih sadik in izkopali 3300 jam. Pri teh delih je sodelovalo 85 frontovcev. Čeprav je teden pogozdovanja za nami, nikakor ne smemo opustiti misli za nadaljnje delo. Plan predvideva, da bo letos posajenih 100 ha površine, za kar se bo investiralo 1 milijon 120.000 din. Naša naloga je, da plan izvršino. Obesil se je V tiskarni Jadran so že dalj časa opažali, da zmanjkuje svinca, žičnikov in drugega ti-skarskega^ materiala. Kot kriv. ca sta bila v ponedeljek zasačena neki Attilio Bertolini, delavec v tiskarni in neki Pietro Mmca iz Kopra. Organi javne varnosti so oba pridržali zaradi zaslišanja. V noči od ponedeljka na torek se je Minca v sobi, k-jer je bil pridržan, obesil. Novi vozni red parnikov 29. I. 1951 je stopil v veljavo sledeči vozni red parnikov: Iz Kopra ' Iz Trsta za Trst: za Koper: ob 6.00 ob 7.00 6.4o 10.15 7.30 11.00 8.q0 12.30 9.10 13.30 12.00 1500 13.15 1630 14.30 17.30 17.00 18.20 Nedeljski in prazniški umik pa ostane kakor do sedaj. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Pl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Najboljši delavci kandidati za člane delavskih svetov in upravnih odborov Obvestilo KOPER. — Oddelek za notranje zadeve pri Okrožnem ljudskem odboru za Istro je iz. dal odredbo, da se, podaljša ve. j ljavnosf osebnih izkaznic do 31. 12. 1953. Obenem jih morajo vsi imetniki dati žigosati. Žigosanje bodo vršile posebne komisije po krajevnih ljudskih odborih do 30. aprila 1951. Priprave za volitve v tovarni “Arrigoni" v Umagu Zelo živo pričakujejo delavci tovarne za konzerviranje rib »Arrigoni« 12. marca, ko bodo izvolili delavski svet, ki bo od tistega dne dalje vodil in u-pravljal tovarno. Novica o tem datumu se je hitro razširila med delavci, ki so se takoj zbrali ter poslali pozdravne resolucije Istrskemu okrožnemu LO in Centralnemu komiteju KPJ. V resolucijah se delavci zahvaljujejo in izjavljajo, da se bodo še z večjim navdušenjem borili pri izgradnji socializma. Medtem pa so v teku priprave za volitve. V notranjosti tovarne so napisi, ki govorijo o delu ljudske oblasti in KP. 2e pripravljajo tudi velik slavolok, ki bo krasil vhod v tovarno za t'sti zgodovinski dan. Pripravljajo tudi marmornato ploščo, ki jo bodo vzidali na vidnem mestu v tovarni in bo imela vklesan napis in datum velikega dogodka, ko bo tovarna ribj>h konzerv »Arrigoni« v Umagu prešla v upravljanje in v rokg tistim, ki delajo in proizvajajo. Ob večerih imajo delavci sestanke. na katerih z vso pozornostjo proučujejo odlok, ki govori o prehodu podjetij in tovarn v roke delavcev. Pri tem dajejo delavci v debati predloge in se razgovarjajo o dolžnostih delavskega syeta, ki ga bodo izvolili. V delavski svet bo izvoljenih 25 članov in sedem v upravni svet. Do sedaj je bilo predlaganih ,22 delavk in trije delavci, ki so dobro poznani, da posvečajo vse svoje moči in zmožnosti za dobro delovnega kolektiva. Med temi je več udarnikov in zavednih antifa-šistk, ki s svojim vsakodnevnim zgledom izpodbujajo še druge za izboljšanje in povečanje proizvodnje. Med drugim so bile predlagane kot kandidatke za delavski svet tovarišice Lidija Trento, Katarina Sterle, Gemma Sterle. Ana Zubin, od delavcev pa tov. Novacco, Pozzecco in še drugi. Tov. Lidija Trento ima šele 19 let in je zelo znana v tovarni zaradi svojih zmožnosti in delavnosti. Doma je iz vasi Za-kinja (Sv. Lovrenc) in izhaja iz ubožn® kmečke družine. Njenega očeta so nacifašisti odgnali y taborišče, od koder sg ni več vrnil. Je zelo delavna v mladinski protifašistični organizaciji. Prav tako delovna je komaj 16 letna Katarina Sterle, ki dela od jutra do večera in tako prispeva k vzdrževanju družine. Posebno se odlikuje v borbi za zvišanje proizvodnje. Aktivna je tudi pri delu v mladinski organizaciji. Tov. Sterle je izjavila, da je ponosna, ker je bila izbrana zg kandidatko v delavski svet. Dodala je še, da bo poizkušala dobro vršiti svojo dolžnost v korist vsega delovnega kolektiva, in da bo vztrajala v borbi za gradnjo socializma, za kar je njen oče žrtvoval svoje življenje. Tov. Ana Zubin, ki je tudi udarnica, je dejala: «z delavskim svetom bo dana večja možnost kontrole nad proizvodnjo. Naše delo bo služilo za izpodbudo v borbi za štednjo in za izboljšanje 'življenja delavcev. Prav tako bo delavski svet delal na to, da se bo naš delovni kolektiv še bolj razvijal«. Marija Lanza, ki je bila v tretji mladinski delovni brigadi pohvaljena, jg izjavila, da jo zelo veseli, ker so jo izbrali za kandidatko. V delavskem svetu'bo pomagala s konkretnimi predlogi za zvišanje proizvodnje. V roke takih ljudi bo prešlo upravljanje in vodstvo tovarn in podjetij. S svojim delom so že do sedaj dokazali, da so kaj iakega zmožni. Z izvolitvijo delavskih svetov bodo dejansko sprejeli tovarne m podjetja y upravljanje in s tem napravili nov odločilen korak naprej. Piranski delavci pred volilvami v delavske svete Tudj piranski delavci se pripravljajo na volitve delavskih svetov in upravnih odborov. Poleg piranskih ladjedelnic, v katerih so že imeli množični sestanek, so tudi drugi delavci in nameščenci pozdravili odlok o postavitvi delavskih svetov in se že pripravljajo, da bodo vo. litve čim.bolje uspele. Zanimanje za delo, ki ga bo imel delavski svet in upravni odbor je veliko, zato ni nič čudnega, da so v podjetjih pogovori o delavskih svetih na dnevnem redu. Marsika-j je še nejasnega, zato zahtevajo pojasnila. Toda v nečem so si vsi edini: v tovarnah ne bodo samo delali, tudi upravljali jih bodo! Delavci in uradniki Mestnega gradbenega podjetja v Piranu so okrožnemu ljudskemu odboru poslalj pismo, v katerem sporočajo, da so imeli mno. žični sestanek, na katerem so se seznanili z odlokom o postavitvi delavskih svetov in u-pravnih odborov- Zahvaljujejo se ljudski oblasti in okrožni skupščini, ki je sprejela odlok, ki ni pomemben samo za naše podjetje, temveč za delavski razred vsega okrožja. Delovni kolektiv uprave cestne železnice v Piranu se je obvezal. da bo v delavski svet iz. volil najboljše in najbolj za. vedne delavce, da bo zvišal produkcijo in napravil vse za izboljšanje življenjskih pogojev vsega delovnega ljudstva Istrskega okrožja. Delavci tovarne «Salvetti» pa pravijo med drugim takole: »S prevzemom tovarne v svojo u_ pravo, se obvezujemo, da bomo vse naše naloge izpolnili, povečali proizvodnjo in dali močan prispevek k izgradnji sociali, zrna skupno z -jugoslovanskimi narodi. Vsi in vse za okrepitev našega gospodarstva!« Poleg navedenih podjetij in tovarn so poslali slična pisma in resolucije tudi drugi delovni kolektivi. Delo okrajnega kmetijskega servisa Ciani kmečkih delovnih zadrug se te dni radi ustavljajo na sedežu okrajnega kmetijskega servisa zaradi najrazličnejših pojasnil. Ko je Po dolgotrajnem deževju vendarle zapi. hala suha in mrzla burja, so s tem ustvarjeni pogoji za pričetek pomladanskega obdelo. vanja zemlje. Ob tem nastaja vprašanje umetnih gnojil. Prejeli so že prve pošiljke amon-s-ulfata, katerega bi vsaka zadruga rada dobila večje količi, ne. Prve pošiljke so bile razdeljene zadrugam ob obrežjih krajih, ker je tam rastlinstvo bolj razvito. Te dni bodo prišle pošjljke kalijeve soli. V skladiščih servisa so sedaj semena detelje lucerne, zelja, fižola vrste kok in borlottj in še druga. Zadružniki in kmetje imajo na razpolago tudi sadike cepljenih in nec'pl jenih češenj in breskev ter olike. Za Bujsko so oljčne sadike že razdelili. za Koprsko pa jih bodo prejeli te dni. Okrajni kmetijski servis je poskrbel tudi za mlade prašičke. 2e je prišlo prvih 30 c d 200 naročenih. Za te ne bo skrbi in jih bodo lahko dobili vsi. Te dni so prispeli tudi železni plugi . obračalniki, ki so že bili razdeljeni kmečkim delovnim zadrugam, V kratkem bodo prejeli še razne druge pluge iz Jugoslavije. Za KDZ je bilo poskrbljeno tudi za vprežno živino. Tako so prejele te dni potrebne konje. Do sedaj je okrajni kmetijski servis prejel 5 vagonov semenskega krompirja. Ce bo potreba, ga bo še dobil, tako da bo semena dovolj. Za vinogradnike je do sedaj prišlo'20 vagonov opornih kolov za trte. Okrajni kmetijski servis priporoča vsem zadrugam in privatnikom, naj letos napravijo vse, da bodo vsa potrebna semena sami pridelali. Ce bodo vsi upoštevali ta nasvet, ne bo treba semen naročati. Težave so pri dobavi umetnih gnojil, zato bi bilo prav, če bi zadruge in tudi drugi polagali več pažnje na organski gnoj. Tega bi lahko imeli več, če bi povečali sedanje število živine in prašičev. MARIO DELISE OBSOJEN NA 3 LETA IN 6 MESECE? Iredentisti rovarijo zaman Vojaško sodišče VUJA. ki mu je predsedoval kap. Kazimir Ilič je včeraj v Kopru sodilo Maria Deliseja iz Izole, ki je bil 14. novembra 1950 aretiran v jugoslovanski poni STO. ko je ilegalno prekoračil demarkacijsko črto med obema conama v bližini vasi Kolombini, Sodišče je ugotovilo, da je Delise v septembru 1947 pristopil v Izoli k ilegalni teroristični organizaciji Gri (Gruppo Resistenza Istriana), sprejel načela organizacije, podpisal njen statut ter se v njej dejansko Udejstvoval pod imenom »Tiger«. Znano je, da je GRI skušala zrušiti upravno in politično ureditev v jugoslovanski coni STO in to z vohunstvom in nasiljem. Kot aktiven član te organizacije jg s pomočjo drugih oseb. prav tako članov te organizacije,-zbiral podatke o številu motoriziranih sredstev jugoslovanske armade v garnizonu I-zola. Prav tako je po nalogu omenjene organizacije pregledal varovalne naprave koprske radiopostaje v Belem križu pri Piranu in o tem dostavil izčrpno poročilo. Vzdrževal je stike z osebami. od katerih je prejemal direktive in se je moral v okviru tega srečati v Loretu pri Izoli z neko osebo, ki pa na določeno mesto ni prišla. Delise je marca 1948 ilegalno pobegnil v angloameriško cono STO. ko je bilo nekaj članov te organizacije, ki ji je tudi on pripadal, aretiranih. Cim je prestopil demarkacijsko črto, se je s pomočjo bivših zaveznikov prijavil CLN. kjer je dobil materialno pomoč v hrani in denarju ter po njej tudi zaposlitev; pozneje se je vpisal v organizacijo Lega Nazionale. Zaradi omenjenih dejanj je vojaško sodišče obsodilo Maria Deliseja na tri leta in šest mesecev odvzema prostosti z obveznim delom. Sodišče je ob razglasitvi obsodbe upoštevalo, da je bil Delise, ko je pristopil k ilegalni organizaciji, še mlad in da so ga v organizacijo pritegnili zrelejši in izkušnejši, ljudski oblasti sovražno razpoloženi elementi. Upoštevalo je tudi, da njegova dejavnost ni povzročila hudih posledic. Razprava proti Deliseju jel znova pokazala, kako skušajo iredentistične . in vohunske itae lijanske organizacije iz Trsta na vse mogoče načine ustvariti v jugoslovanski coni STO teroristično delovanje. Proces je pokazal in razkrinkal de« javnost CLN, njegovih vohun-1 skih podružnic in ostalih iredentističnih organizacij, ki skušajo pod starimi iredentističnimi gesli in s pošiljanjem vohunov v jugoslovansko cono STO zaman rovariti proti ljudski oblasti. Se ena obsodba vojaškega sodišča Včeraj je vojaško sodišče s« dilo skupino sedmih eseb; Co-misso Silvo, Puzzer Just. Da-miani Ivan Corova Ernest, Da-ris Sebastjan, Daris Ivan iti Daris Elda. Obtoženi so, da so skrivali Comissovega sina Remigia, ki se na pobudo očeta ni odzval pozivu okrajnih oblasti, naj Se javi pri okrajni upravi narodne zaščite v Bujah, temveč se je začel s pomočjo omenjenih obtožencev skrivati ter jej končno 17. decembra 1950 zbe, žal v Trst. Sodišče je obsodilo Comiss* Silva na eno leto. Puzzerja Ju-i sta na eno leto in 6 mesecev, Damianija Ivana na 1 leto in 6i mesecev, Corova Ernesta na 1 leto in 3 mesečo. Darisa Sebastjana na 1 leto. Darisa Ivana na 1 leto in Daris Eldo n* 5 mesecev prisilnega dela. Comisso Silvo, ki je znan po vojni epuriran fašist, je bil obsojen tudi na zaplembo premoženja. „ ur n duetoutti udf ' H * K A L o K. UK. V RA K K O B K K T H K A BAČ, MIAVAT7 ^2le2li ste* k « Strogo Predal. K nam v vs • _ 4 P in t: ofi„i.rou v'aka na prejšnji postaji so vas zapisali 4Iegli na u,am v va8on,» je nadaljeval enoletni prosto-Sezha kontroli°^,i'n taie Sve^k vam ie dal svoj plašč pod V; ««arjev. v »T««.111 nas so v vlaku. Odkrili so vas tako rekoč Ntan °- tako,« iP 1 P°ida zaradi tega k raportu.« nK pl'estomti „ Vzclihnil kurat, »torej bi moral jaz na prvi t «Oh6 štabni vagon. Ali ne veste, oe se je že t »Toipi ^ na Duna^u> gospod feldkurat,« se je oglasil i, «Ja? 4Mep0 ,,ali Pla5č pod glavo?« se je kurat obrnil S, k Pe Služim zahvaljujem.» W’ da ‘Pcra ravno«’* odgovoril Svejk. «jaz sem ravnal we8a n* a me p0h V8alt vojak, če vidi svojega predstoj- 111 izkA^^bika ln *da onegast. Vsak vojak mora USnje s lelflifi ?Vati’ tu javlja vest, kjef prav1’ * Trst znova najvažnejše j, žitno pristanišče za Us *9 • ozemlju. Se bolj zanind* primerjava, ki jo zvezi s to vestjo: Uta \Lm znašal tranzit lesa preko h 800.000 centov, a lani to j* J leta je dosegel 5 centov. Mi se seveda mo, da ni dosegel Trst v žitnem prometu naspim vaja, ki ga je imel v *wr ^ stroogrski vendar pravU^ to ne zaradi «železne ske organizacije» in so ki niso naše». Razlogi Tudi ne bi dejali, da ^ a no najobjektivnejše in ".s fttn stransko mnenje tako nih ekonomistov, ki center za gospodarski ^ da predstavlja prehod 1 A vine na industrijo za jj čudež in, da je ta Pr Trstu novih sil za aktiv11 srečo. Zopet bi pogledali tnstiko in vprašali j kar trdi center za razvoj, da je ustvaril u/ prehod s prometa na Jf «srečoj>, «razvoj» in *b! (jt' nje* in kar je še drug«1jj/jl lepih reči, ki vedno Spr^žii znm gospodarski razvoj. ^ Zt dejstvo, da v cvetočih $ raste prebivalstvo in wj hitreje, kot je narava' 'jj stek, ker se vanj Pr\sl ljudje iz vsega zaledja tega je znano, da je v BRITANSKA PROMETNA STATISTIKA NOVA PREMIERA SNG GOGOLJEVEGA „REVIZORJA‘< JE SIJAJNO USPELA NA SLIKI JE ZADNJI PRIZOR T. J. NEMA SCENA, KI JE VZBUDILA PRI GLEDALCIH OBILO SMEHA IN NAVDUŠENEGA ODOBRAVANJA Kakor je razvidno iz uradne britanske statistike, je bil0 lani v Veliki Britaniji v premetu 4.1 milijona motornih vozil, to je za približno milijon več kot 1938. Ta porast je toliko pomembnejši, ker je britanska avtomobilska industrija zdaj usmerjena predvsem na izvoz. Po cenitvah te uradne statistik® pride V Veliki Britaniji na vsak kilometer 10.5 avtomobila (ali; približno eno vozilo na vsakih 90 m). Nejvečjo prometno gostoto ima sedaj Belgija z 11 avtomobili na kilometer ceste. V ZDA znaša prometna gostota približno 8.8 avtomobila na km. mestu nataliteta zelo .J> Vendar v Trstu, ki lija s prehodom na «zagotovila srečo in ni bilo tako. Leta 1900, 1-S v Trstu 176 tisoč P’jjš 1913 147 tisoč V tri*«* tih se je število Preb\ J$ povečalo za 40 odstotki' leta je bilo 252 tisoč, to vi v 23 letih borih t’-00 U"', valcev več. Z golim prirastkom bi moralo ^ '-1 prebivalcev (kljub tem * ;fl( bil tudi naravni priraS\^\f nizek in daleč pod skim povprečjem). S"1 „ * da je težko trditi, da ‘' kem mestu vladalo b' „rliT in «sreča in zadoi’° Jdf združeni z g03podarsk° nnsfin in So čudnželfl ™ nostjo in še čudežem Mesšaggero VenetO J1 te trditve s statističn'1^ £/ a“ ž ki. Qbičajno pravijo, 0^ tistika objektivna 'n v, da ne trpi podtikanj. prelepem mestu se Pa, : i jo čudne reči, med m take, da skušajo nekatf^m s stvarnimi podatki ti čisto nemogoče reči. ^ (Nadaljevanj® IZ DNI BORB IN PREIZKUSEN) H PO KURIRSKIH KARAVLAH V nedeljo in ponedeljek so prišli v Planico prvi inozemski tekmovalci, ki se bodo udeležili tekmovanj v okviru Planiškega tedna. Prispela Je 17-članska ekipa avstrijskih tekmovalcev (med njimi sta tudi ZAUNER in ROYERJEVA) pod vodstvom funkcionarjev avstrijske smučarske zveze Roessnerja in Scharla, dva ameriška tekmovalca v alpski disciplini, brata BRUCE in TOM MAC DONALD, in Švicarki ZILLI OESCH ter FRIEDLIN RUTH. Včeraj so pričakovali prihod avstrijskih in nemških skakalcev, med drugimi tudi nekatere udeležence velikih skakalnih tekem v Obersdorfu. Do sedme karavle, v hiši pod Gačnikom na Vojskem, sem šla z našimi domačimi, kurirji. Na sedmi je bila izmena. Komandir me je zavzeto pogledal, češ kako si upam na pet, Majal je z glavo in trdovratno, uporno zatrjeval, da ne pojde dalje «Kako ne pojde?» sem se mu upirala s svojo jekleno voljo. «Ce gredo kurirji, pojdem tudi jaz.n «Kurirji gredo, toda s smučmi. Oni iz pete prihajajo zdaj na smučeh. Kako pojdeš ti brez smuči za njimi?« «Nič lažjega, po smučini bom šla, «sem mu ugovarjala. Kurirjem smo biti potniki včasih samo v nadlego. Dolžnost jih ie gnala dalje, da bi bili na mestu ob določenem času. Kot blisk so bili urni. Mi pa smo jih mnogokrat pri tem zadrževali. «ln če ostaneš v snegu? Kdo bo odgovarjal zate? Te odgovornosti ne morem prevzeti.» «Vem, da ne in tudi ne zahtevam. Nasprotno. Dovolj let imam, da bom sama odgovarjala«, sem mu rekla napol v šali, napol resno. Saj ni šlo za starost in za leta, temveč i za ono odgovornost, ki so jo imeli za vsakega potnika; ki je šel za njimi. Razumevali so jo tako, da so delili z njim vse, do zadnjega grižljaja. «Ce je tako pa pojdi«, se je omečil. «Skodelico vročega mleka ti bomo dali na pot, da te ne bo takoj zeblo*. Najino pregovarjanje se je končalo. Dal je povelje za zbor4 Fantje so se postavili v vrsto, prejeli njegova zadnja navodila in nato krenili vsak na svojo stran. Jaz sem se pridružila onima dvema, ki sta šla na slik s kurirji iz pete. Med sedmo in peto je bito nekaj ur hoda, včasih pet, včasih sedem ali še več. Odvisno je bilo od tega, ali si ubral pot preko Medvedjega vrha ali pa preko Križne gore. To pa od tega. ali so bili na Predmeji Nemci. Tedaj se je bližnja pot čez Medvedji vrh sama po sebi zaprla. Vselej, ko smo to slišali, nas je nekaj zgrabilo za srce. Pot preko Križne gore ni bila le daljša, tudi mnogo težja je bila. Pred njo nas je vedno spreletel oni neprijetni občutek nečesa, čemur bi se rad izognil, če bi le bilo mogoče. Zato sem tudi odvračala svoje misli od tega. da bi morala preko Križne gore. Tudi potrebno ni bilo, da bi se mučila z njimi, ko pa so vendar naši kurirji prinesli vest. da so Nemci odšli. Druge, vse drugačne in lepše misli so me spremljale, me obletavale od vseh sfrani in me silile, da sem se pogovarjala z njimi. Nisem šla V Trst po kurirski poti, od karavle do karavle, tudi vojne ni bilo, ne partizanstva. Bila sem v Trstu, sama učenka Ciril-Metodove šole, zdaj na Acquedotto, zdaj pri Sv. Jakobu. In čisto slučajno je bila okoli mene ta neskončna v sneg pogreznjena pokrajina, tiha in vase zatopljena, tako kot mi, tanje osamljeni potniki na njej. V vrsti drug za drugim smo šli v razdalji, deset, dvajset metrov. Jaz sem se močno trudila, da ne bi preveč zaostajala in da onima dvema ne bi .bilo treba čakati name. Tudi sram. me je bilo zaradi svoje objestne prešernosti, g katero sem na sedmi tako kljubovala. «Mj smo minerji, zarili se v rove. gnev in obup in vse misli gorjupe«, se mi je vri- njala v spomin ona revolucionarna Grudnova pesem, ki smo jo deklice iz šole grede v onih letih po prvi vojni ponavljale na ulicah. Drugačni časi so bili tedaj in vendar tem tako podobni. Takrat se je pravzaprav pričela naša Golgota in naša borba. «Tu smo, tovarišica, na mestu«. je zaklical prvi kurir. Iztrgalo me je iz razmotrivanj in spominov. Ozrla sem se v daljavo. Nekoliko sem bila le zaostala. Pod hrastom na križišču cest, za strel oddaljene pred menoj so togo stale štiri postave. Kurirji iz sedme in iz pete so si že predali pošto in me nestrpno čakali. Morala sem pospešiti korak. Skoraj zagnala sem se dalje. «Ti si pa bila nedavno pri nas«, me je sprejel eden izmed onih dveh iz pete. «Toda danes, ne vem. kako pojde. Na smučeh sva in mudi se nama, Ne boš naju mogla dohajati. Morala boš Pač sama po smučini«. »Bom. pa šla. Preko Medvedjega vrha se bom že prebila«, sem naglo odvrnila. Vsa prevzeta od tega, da preko Medvedjega vrha ni tako daleč. «Ali preko Medvedjega vrha ni mogoče. Preko Križne gore moramo». «Kako? Preko Kritne gore? Ali niso Nemci že zapustili Predmejo in Otlico?« sem vsa polna preplaha izdavila iz sebe. «Sli so, todo dobili smo obvestilo, da so se nekje ustavili in pot še ni povsem varna«. V tistem trenutku se je vse trgalo Vi meni. Sama sem bila na razpotju. Ne nazaj, ne nar prej ni bilo moči. Nazaj je bilo sicer laže. tudi pot sem poznala. Razum mi je prigovarjal, naj se vrnem, srce pa je govorilo drugačno govorico. In odločila sem se zanjo. Se srečno pot smo sl voščili in krenili dalje. Kurirja sta storila tako kot sta rekla. Cim smo zavili na cesto, ki se odcepi od glavne poti proti Križni gori, sta me na svojih smučeh pustila daleč za seboj in pričel se je zame oni del poti, ki bi jo jaz nikoli ne zmogla. Zmogla jo je le ona upoma misel, da gre za Trst, za slovensko šolo v Trstu, da se s tako nalogo, ki bi se je toliko učiteljev rado lotilo, ko bi jim bilo dano in ne bi bili v teh bu JTA izrinjeni iz domou'n 'J v Trst. Mestoma se N le rahlo oskorjil, o’ jo'J greznjena črta, y jr sale smuči, se je „.^14^ mojimi nogam'. r jo se pogrezati v f" iL t,, f pogrezati v ^ do pazduh, se ^ t telesom iz njega * zn0^t naslednjem no naravo, tako veške volje z no naravo, ta da se je v niev}’„Tine. "fii 5, pota zimske V^ ^isl^A^l komaj utegntla P s«if f se je s preobtczen*jal0H iijtioal sneg- * . fi vej usipal sneg■ - , bližno tri ure. __ izno vn, uvn"rfWj Na peti karavl% dalo miru pustiti same Ct » w „ kurirja Prisl%snia d<> ivlo. in P°vedffije, i jam v snegu da^ ravlo. bi jam slali nekoga v P° je postala sama Sneg ni bil t>eč pvrM • . ponekod je Pf- $ prišla do smrti l .gjrtl dar že zelo blizu .j (Nadaljevanje FKANCISKA finančno- UREDNIŠTVO- ULICA MONTEC CHt, St. 6, III. nad, — Telefon Itev. 93-8US In »4-S3S. — PoStnl predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FR. It. 20 — Telefonska It. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm viSine v Strini 1 stolpca: trgovski 60, upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oel»sov P° dln-Odg. urednik STANISLAV RENKO. ■— Tiska Tržaški tiskarski savod. — podruž.: Gorica, Ul. S. Pelilco 1-11., Tel. 11*32 • Koper, Ul. Battisti 301a*I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: ....---- ~ Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči ra čim prt Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska dZ^' 3: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50. |d^,( Jugoslavijo: Agencija demokratičnega InozemsK* _ _