Naročnina mesečno 25 Din, ta inozem-«tvo 40 L)in — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništva je r Korotirjevi »1.6/111 Cek. račun: LJob« liana It tO.fM m 10.349 za inseratet Sarajevo Stv, T>b\ Zagreb Str. W.t>»U Praga-Donnj 24.797 Uprava: Kopitar*1 jeva 6, tolefoa 399» Telefoni arednlštv«« daevaa alaib« MM — mol** 2*94, XM4 ta 10M Izhaja vaak dan ijfltrtj. raaea ponedeljka la 4aeva po praxuftta Poljski spor z Gdanskom Spor, ki je nastal mod varšavsko vlado in senatom v svobodnem mestu Gdaosk, se širi v obsegu in v posledicah. Poljsko vojno brodovje, tako čujomo, jo v polni bojni pripravljenosti v novi vojni luki pri Gdiuji, medtem ko se močni vojaški oddelki zbirajo ob gdanski meji in v poljskem Pomorju. Na drugi strani meje v Gdanskem pa je mobiliziranih 5.000 čotnikov SA, ki samo čakajo na dogovorjeno znamenje. Treba je samo še majhne iskrice, ki bi vžgala vso to okrog Gdanskega nagromadeno gorivo nacionalistično strasti in narodnega ponosa. Ako bi se Nemčija vmešala, je poostritev spora neizogibna. Kako jo nastala naenkrat ob Baltiku napetost, ki bi je nikdo ne pričakoval, odkar sta lajii v februarju Poljska iu Nemčija sklenili prijateljski pakt za dobo 10 let in ko je temu prijateljstvu naljubo Poljska žrtvovala staro zavezništvo s Francijo in priložnosti za razvoj nad vse prisrčnih odno-sajev z južnimi slovanskimi državami? Še se spominjamo, kako je letos aprila inescca prebivalstvo svobodnega mesta Gdansk volilo nov senat ali po našem izrazoslovju svoj parlament. Takrat je nemška narodno-socialistična stranka s svojo centrale v Berlinu vodila vso propagando v prid narodno-socialističnili somišljenikov v Gdanskem. Cela vrsta ministrov je prišlo takrat iz Nemčije v Gdansk, kjer so svobodno govorili na ogromnih volivnih shodih. Toda navzlic vsemu pritisku narodno-socialistična stranka ni dobila dve tretjini glasov, ki bi ji bili potrebni, da v sonata izpelje, ustavno reforme v prid Nemčiji. »Gleichschaltung«, izenačenje Gdanska po nemškem vzorcu ni bilo mogoče. Nomška vlada se je hotela rahlo maščevati za mlačnost gdanskega prebivalstva in gospodarski diktator Nemčijo dr. Schacht je takoj po volitvah javil v Gdansk, da ne bo več mogol zalagati gdansk. ozemlja z denarjem, od katerega je' do takrat živela in se razvijala gdanska narodno-socialistična stran ka- Posledice Schachfovega varčevanja so se takoj pokazale. Gdanski senat je prišel v denarne težave in jo bil prisiljen, da nekoliko razvrednoti svojo goldinarsko valuto. Ker pa ima Poljska po predpisih mirovnih pogedb, ki so gdansko ozemlje v carinskem o žiru priključile poljski državi, pravico, da pobira carino za svoj uvoz, ki gre skozi ({dansko pristanišče, so njeni dohodki vsled razvrednotenja goldinarja znatno padli. Dne 18. julija je poljsko finančno ministrstvo moralo odrediti, da se carina za blago namenjeno v Poljsko, ne bo več pobirala v gdanskem pristanišču v razvrednotenem goldinarju, ampak na gdansko-poljski meji v zlotih. S tem je seveda svobodno mesto Gdansk izgubilo gotove odstotke, ki mu pripadejo pri pobiranju carine, ter je dno 1. avgusta odgovorilo z represalijami. Predsednik gdanskega senata Grciser si je pustil izglasovati od tenata polnomočja in je na njih podlagi odprl carinsko mejo za nekatere nemške proizvode, ki so odslej smeli prihajati v mesto brez vsake carine. Ker sc je Poljska bala, da ne bi na ta način nemško blago, ki se je VBipalo brez carine v mesto Gdansk, začelo preplavljati vso Poljsko — gdansko blago sine brez carine v Poljsko in narobe poljsko blago brez carine v Gdansk — je poljska vlada dne 3. avgusta enostavno zaprla mejo proti Gdansku in onemogočila vsak blagovni promet iz gdanskega ozemlja v poljski teritorij. Takšen je torej potek carinskega spora, ki se je v par tednih poostril tako, da je sprožil že premikanje vojaških čet na obeh straneh meje. Na podlagi čl. 104 versajskega miru, nadalje na osnovi poljsko - gdanske pogodbe iz leta 1920 bi morala sedaj posredovati Zveza narodov, ki je v ta namei menovala v Gdansk tudi svojoga stalnega komisarja. Med tem, ko se je komisar Lei-ster peljal v Gdansk, da prevzame posredovanje spora, pa je predsednik gdanskega senata izrazil željo, da se hoče pogajati s poljsko vlado neposredno in brez vmeševan-ja Zveze narodov. Poljsko-nemška pogodba z dne 26. jan. 1934, ki predvideva direktna pogajanja med nemško in poljsko vlado v primerih medsebojnih nesporazumov, se po mnenju gdanskega senata razširja tudi na gdansko ozemlje. Poljski vladi je to prav, ker če ostane Gdansk pri pogajanjih osamljen in ne bo našel pri nemški vladi močne podpore, potem je gotovo", da ga bo poljski zunanji minister krepko stisnil za vrat in mu bo prodal vspostavitov normalnega blagovnega prometa med Gdanskom in Poljsko za protiuslugo, da uvede na svojem ozemlju poljski zlot kot državno valuto. Gdansk se temn ne bo mogel zoperstavljati, kajti če ostanejo poljsko meje zaprte, postane mesto Gdansk ogromno pristanišče brez vsakega zaledja, ki bo moralo izhirati na korist poljskega pristanišča v Gdinji. Toda spor, ki smo ga v kratkih besedah opisali in ki bi se končal, če bi se normalno •azvijal ter ostal osamljen na Gdansk in na Poljsko, z veliko zmago Poljske, ki bi si to važno pristanišče še bolj priklenila nase, se lamreč ne razvija tako normalno. Zunanji ninister Bock pridiguje mir in potrpežljivost v Varšavi. Zdi se, da je pri svojem adnjem obisku v Berlinu, obisk, ki je veljal '.ključno le sporu z Gdanskom, dobil gotove lomiritve od strani Nemčije, ki se dozdaj os ni dejansko vmešavala in je kvečjemu Gdanskem svetovala pamet in potrpežlji-ost. Toda narodno-socialistična stranka v 'dansku ni tako pomirljiva in tudi narodni ucialisti v Nemčiji niso tako potrpežljivi. Iujskanje se vrši podtalno. V Gdanskom so elo pripravljali državni udar, ki naj bi ga izpeljali 12. soptembra in ki naj bi podredil gdansko ozemlje območju nomsike narodno-socialistične stranke iu posredno tudi nom- V Franciji že izvajajo sklepe Kominterne Vso noč poulični boji v Brestu Pariz, 8. avgusti. A A. V Brestu je prišlo snoči do novih nemirov. Kljub strogim odredbam prefokta, ki je prepovedal shode in zborovanja, sprevode po mestu in odredil za; poro vseh lokalov, so se ob pozni večerni uri stavkujoči delavci vendarle skušali zbrati v skupine na javnih mestih in napasti policijo, mobilno gardo, oddelke mornarice in vojske. Policija je morala 20-krat nastopiti z orožjem. Pri spopadih je bilo mnogo ljudi ranjenih. Njihovo točno število ni mogoče dognati, ker so demonstranti odnašali svoje ranjence in jih poskrili, ker se bojijo, da jih nc bi postavili pred sodišče. Ponoči je bil v centru mesta vzpostavljen popoln mir in red. Zato pa so sc demonstracije nadaljevale v posameznih predmestjih. »Tajno povelje" Izgredi so se vršili po točno določenem načrtu in po navodilih nekega tajnega poveljstva. Nenadoma so se na več krajih kakega trga ali ulice zbrale večje skupine demonstrantov in pričele prepevati internacio-nalo, takoj pa so od vseh strani napadali po- licijske oddelke, ki so krožili po mestu. Ko je dobila policija pomoč, je demonstrante sicer razpršila, toda za nekaj minut nato, so se po isti taktiki spet zbrali na kakem drugem križižču. Ker so v mestu pogasili vse luči, so si napravili na raznih mestih manjše ognje. Z njimi so hoteli vznemirjati prebivalstvo, da bi sc zbalo morebitnih požarov. Pri demonstracijah pa jo sodelovalo lo manjše število delavcev, ki so nameščeni v pomorsko - tehničnih zavodih. Mod ostalimi je bilo več brezposelnih delavcev in otrok. Prebivalstvo ogorčeno zahteva energičnega nastopa oblasti. Davi so po mestu krožile nepotrjene vesti, da je v pomorski bolnici umrlo nekaj ranijencev. Pariški listi objavljajo n snočnjih dogodkih v Brestu pod senzacionalnimi naslovi nove podrobnosti. V svojih komentarjih odločno zahtevajo stroge kazni za komunistične kolovodje, ki jim bo krivdo kaj lahko dokazati. Tudi »Jour« sodi, da dogodki v Brestu in Toulonu niso bili neposredna posledica delavskega odbora proti znižanju plač, nego jih jc povzročila premišljena komunistična akcija. Lovičarski tisk pa poskuša pripisati odgovornost za krvavo dogodke oblastem. Po njhovcm mnenju jo bilo v Brestu ranjonih 280 ljudi. »Journal« naglasa, da so krajevni delav-ski sindikati ponovno objavili proglase, v katerih pozivajo delavce, naj ostanejo mirni in hladnokrvni. Danes popoldne bodo j>oko-pali žrtve včerajšnjih dogodkov. Pogreba so bo gotovo udeležilo okrog osom tisoč delavcev. Zupan v Brestu je sprejel delegacijo pomorsko-tohiiičnih delavcev, ki jc izjavila, da mu garantira za mir in red ob priliki pogreba. Obenem pa jo prosila,naj oblasti zaradi pogreba ne izdajo liikakih posebnih varnostnih odredb. V Brest je bilo odposlanih nekaj oddelkov mobilno garde, da oja-čijo tamkajšnjo liolicijo. »TCcho tle Pariš« je objavil intervju s pristaniškim poveljnikom v Brestu. Povolj-nik jc na vprašanje, ali jo nevarostda bi delavci arzenala pričeli s sabotažo, odločno izjavil, da o tcin ni govora. Čeprav se delavstvo zelo upira znižanju plač, v nobenem primeru ne bo seglo po takih sredstvih. Kongres Kominterne »Organizirajte povsod stavke l" Čudna namigovanja zastopnika avstrijskega komunizma Riga, 7. avgusta b. Drugi teden kongresa Kominterne je posvečen debati o referatu, ki ga je imel znani revolucijonar Dimitrov o novi taktiki mednarodnega komunizma v boju za svetovno revolucijo. Dimitrov je, kakor že poročano, zahteval o dkomunističnih sekcij, da naj iz obrambe preidejo na napad in sicer na vsej Ironti. V ta namen si naj poiščejo zaveznikov kjerkoli, predvsem v vrstah zmernih marksistov in protifašističnih in demokratičnih buržujev. V ta namen naj nadalje komunistične sekcije tudi opustijo pri-digovanje abstraktnega komunizma in naj rasističnim strankam vzamejo nacionalizem ter ga najiišejo na svoje prapore. Tudi versko svobodo je treba zagovarjati tam, kjer kaže, samo na se ustvari velika napadalna fronta. Pozornost pa je treba v prvi vrsti posvečati mladini. Danes so govorniki že naj>ravili prve konkretne zaključke iz Dimitrovega govora, saj se je kongresni dan zaključil z resolucijo, da morajo »komunistične sekcije po vseh državah organizirati politične in gospodarske stavke,« ki so »najbolj varno sredstvo za razširjanje vznemirjenja med ljudstvom in za pripravljanje delovnih mas 7,a svetovno revolucijo.« Prva govornica, konuinistinja iz Severne Afrike, pozdravlja Dimitrov predlog, da se morajo komunisti vezati z masami kolonijalnega in polkolonijalnega ljudstva s ciljem, da se dela čim več težav vladajočim kapitalističnim velesilam. Zastopnik angleškega komunizma pa je z gnje-vom povedal, da v Angliji ne smejo računati s skupno fronto med komunisti in socialisti II. in-ternacionale (labouristi), »ker nas labouristi nočejo«. Zastopnik komunistične sekcije v Franciji se je pohvalil, da se skupna protifašistična fronta v Franciji ustvarja pod vodstvom komunistične stranke. Francija se pripravlja že za prihodnjo stopnjo svetovne revolucije, ko bo skupna fronta razširjena na ves svet, ko se bodo revolucionarne strokovne organizacije in politične stranke združile k enotnemu navalu na fašistične trdnjave. Za njim je govoril komunist iz Nizozemske, ki se je obtožil pred kongresom, da komunisti na Nizozemskem ne žanjejo usjiehov. Sicer so [»skušali organizirati nekaj stavk, tudi ujx>re na ladjah, toda trajnega uspeha ni, ker »so nas marksisti v preveč črnih barvah naslikali nizozemskim pro-letarskim masam.« Končno je nastopil avstrijski komunist, ki je dejal, da je parola Dimitrova, naj se, kjer le mogoče organizirajo politični in gospodarski štrajki, odrešilna za komunistični pokret. Avstrijska komunistična sekcija jo bo nresničila in ker ima avstrijska sekcija vodilen vpliv tudi na sosedne, bodo tudi v sosednih državah komunistični pristaši začeli zbirati pod svojo prapore vse nezadovoljneže in jih bodo pognali v stavke, da pripravijo teren za uspešno akcijo za svetovno revolucijo. Jutri pride na vrsto debata o nacionalizmu, ki ga naj v bližnji bodočnosti mednarodni komunizem v borbi proti fašističnemu kapitalu vporablja kot uspešno sredstvo za ustvarjanje skuj>ne fronte nezadovoljnih. Po zborovanju so šli predstavniki mednarodnega proletarijata na spominsko zborovanje za pokojnini Engelsom, nakar so jih j>ogoslili jiado-branci« in »Klub avstrijskega Schutzbunda«. JVon govor Dimitrova Naslednji dan je porabil zopet voditelj kominterne Dimitrov — kajti to je sedaj naslov tega revolucionarja — da v ponovnem govoru razloži nekaj vodilnih misli, ki jih je v svojem prvem govoru razvijal, »da bi debata ne prišla na stranska pota«. »Glavno borbo morajo komunistične centrale posvetiti tistim državam,« je dejal, »kjer je fašizem že zmagal, to je v Nemčiji in v Italiji ter v Avstriji. Tam jc treba izpeljati dvojen naskok, od zunaj in ml spodaj. Izkušnja nas uči, da komunistične organizacije lahko tudi v fašističnih državah prav lahko obstojajo in uspešno delajo. Naloge teh ilegalnih, podtalnih organizacij je, ne da pobirajo |iosamezne člane, ne da trgajo posameznike iz fašističnih vrst, marveč da vsadijo komunistično zrno predvsem v velike masivne lašisli- Vojna v vzhodni Alrihi 6ne organizacije. Komunisti morajo v vsaki teh velikih organiiacij imeti svoje trdne celične postojanke. Komunisti morajo hiti povsod prisotni, kjer nastopajo mase. Kjerkoli se zbira ljudstvo v masah, tam mora biti navzoč tndi komunist in delati po nalogu centrale. Pri tem svojem delo naj komunistična stranka poišče zaveznikov, kjer koli jih bo dobila, samo da so protifašistični. Naj izkoristijo nacionalistično idejo in naj bodo nacionalisti, če jc to treba, naj bpanija versko svobodo, če to prinaša koristi o borbi proti fašizma.« Dimitrov je ironično pristavil »da samo politično slepe kure lahko trdijo, da. jc nova taktika mednarodnega komunizma istovetna s preokretom na desnico in z opustitvijo končnega cilja svetovne revolucije. Svetovna revolucija ostane končni eilj Kominterne, sicer bolj oddaljen, kot smo si »prva zamišljali, in sedanja taktika jc postala potrebna vsled trenutnih nevarnosti, ki nam grozijo od fašizma.« Povelje za stavke že izdano Za časa kongresa se jc raznesla po Moskvi tudi vest, da je vodstvo Kominterne rar.j)0slal0 komunističnim sekcijam po vseh državah nalog, naj nikar nc čakajo na sklepne resolucije kongresa Kominterne, ampak naj sc )mtrudijo, da nemudoma povsod, kjer le morejo, organizirajo stavke in mezdna gibanja«. Okrožnica Kominterno navaja za zgled njior na Kreti, ki bc je pred nekaj dnevi razvil iz stavke viničarjev, nadalje krvavo stavkino gibanje v francoskih pristaniščih ter končno revolucionarna razdejanja, ki so sledila spopadu med protestanti in katoličani na severnem Irskem. Okrožnica hvali tudi belgijsko komunistično sckcijo, »da je tako vzorno izkoristila mednarodno razstavo in z letaki informirala obiskovalce razstave o dejanskem stanju v bfdgij-skih kolonijah. Okrožnica je bila poslana tndi Češkoslovaški. a ni še znano, kakšne naloge stavi ' Komintcrna sodrugom v tej državi. Abesinija čaka s 600.000 mož 6 armadnih zborov je že postavljenih vzdolž italijanske meje Pariz, 8. avg. AA. Iz Addis Abebe poročajo, da šteje abesinska vojska čez 600.000 ljudi. Od teh je 250.000 ljudi oborožila vlada. Vojska razpolaga z velikim številom pušk, ki pa ni točno dognano. Pravijo, da imajo Abesinci na razpolago 300.000 do en milijon pušk. Nadalje ima abesinska ■ vojska okrog 200 topov raznih kalibrov, 700 do 800 strojnic in osem letal, od katerih je sedaj šest Da odpraviš najtrdovrafnejšo nesnago, vzemi iSCHICHTovo TERPENTINOVO MILO .in za namakanfe Žensko hvalo ške uprave. Ker je Poljska za to vedela, se ji je zdelo prav, da svoje pravice do mesta Gdanska podčrta z nedvoumnimi vojaškimi ukrepi in berlinska vlada je spričo premikanj poljske armade iioslala v Gdansk šefa SA oddelkov Liitzeja, da Gdančane pozove k pameti, ker sicer riskirajo, da bo nekega (lne poljska armada gdansko ozemlje ono-stavno zasedla in bi Nemčija takorekoč ne mogla pomagati, če noče razdreti pogodbe od januarja 1934. Na drugi strani pa je tudi ros, da posebno poljski vojaški krogi uvidevajo, kako Gdansk z narodno-socialistično upravo polagoma leze pod vpliv Nemčije. Odkar je Nemčija dobila tako ogromno premoč tudi na vodah Baltika, sc pojavlja v vojaških krogih strah, da zna nekega dne nemško brodovje Poljski zapreti izhod na morje in vsa Beekova politika bi doživela porazni konec. Gdanski spor je zatorej imel vpliv tudi na nadaljno politiko Poljske in prav nič bi so no čudili, če bi v bodočih mesecih zvedeli, da ičo Poljska novih potov iz težav, v katere jo jc spravil preveliki optimizem glode Nemčije. uporabnih. Velike skrbi povzroča vladi oskrba s strelivom. Veliki pogum in okretnost vojske pa kažeta njeno veliko praktično vrednost. Medtem ko se diplomatski zastopniki posameznih prizadetih držav trudijo, najti način mirne ureditve italijansko abesinskega spora, sc vlada naglo pripravlja na obrambo države. V poslednjih mesecih se je število čet, ki so zbrane v severnih pokrajinah, znatno povečalo. Koncentracije vojske pa ni izvršila vlada, nego so se abesinski bojevniki sami pod vodstvom svojih jiovetjnikov odpravili v obmejno ozemlje, da se stavijo na razpolago vrhovnemu vodstvu abesinske vojske. Glavna naloga vlade je sedaj zalagati vojsko s strelivom in drugim vojnim materijalom. šest abesinskih armadnih zborov je že razvrščenih v obmejnem ozemlju. Sedmi zbor je koncentriran okrog Addis Abebe. Konferenca 3 velesil Pariz, 8. avg. A A. Agencija Havas poroča, da sc bo celo konferenca zastopnikov treh zapadno-evropskih velesil zaradi Abesinijc pričela bržkone 16. avgusta. Vršila se l>o v Parizu. Prvi sestanek Edena in Aloisija z Lavalom ne 1» imel značaja konference. Vojaška zveza Francija — Italija Pariz. 8. avgusta, c. Današnji »Matin« prinaša vest iz Rima. da bo prišel prihodnji leden v Pariz načelnik italijanskega generalnega štaba general Badoglio. Sestal se bo z generalom Gamelinom in bo ob loj priliki izdelan enoten francosko-itali-janski načrtbodoeih vojaških operacij. Italija mora namreč zaradi svoje zaposlitve v Abesiniji zmanjšati višino svojega vojaštva v severni Italiji. Zato 1» se boF rancija s tem načrtom obvezala, da bo na svojem ozemlju ajpčila ooeadkjtt, ki so apuviiui severni Italiji. Stran 9 ifltiOVHiraOt, let posebne oddelke najprej grao- ! M ministrstva, nato pa prometnega, se bo iii s posebno uredbo, ki je v gls.vnem že izum ler bo te dni tudi podpisana, nato pu ob- javljena v »Službenih Novinah«. Po dobljenih obvestilih se bo ta nredba skoro v celoti strinjala z uredbo o organizaciji odelka za poŠto, brzojav in telefon za prometno ministrstvo. Nova uredba določa razdelitev ministrstva za poŠto, brzojav in telefon, na 5 oddelkov, in sicer nn obči, poštni, brzojavno-telefonski, ekonomski in kontrolni. Ustanova pomoŠnika mrnistrstva ostane še nadalje. Vsa pripravljalna dela za ustanovitev tega resora so že končna. Novo ministrstvo za pošto, brzojav in telefon bo imelo svoje prostore v veliki poštni palači v Palmotičevi ulici. S 1. septembrom, ko bo stopila v veljavo uredba z zakonsko močjo o ustanovitvi poštnega ministrstva, bo rešeno tudi vpra Sanjo ministra za ta resor. Gg. poverjenike »Domoljuba« in »Bogoljuba« obveščamo, da zaradi stavke v tiskarnah avgu-stova številka »Bogoljuba« še ni izšla. Prav tako tudi »Domoljuba« ta teden ni mogoče staviti in natisniti, ker so nastale nove ovire. Kdaj se bodo razmere nredile, ne vemo. Oba lista bosta pozneje nadomestila, kolikor bosta mogla : rosimo, da bi naročnikom to neljubo zamudo razjasnili. Uredništvo in upravništvo. GG. POVERJENIKOM, NAROČNIKOM IN ODJEMALCEM »SLOVENCA«. Ker ne moremo vedeti, kdaj bo konec nesrečnega štrajka po tiskarnah, se je »Slovencu« odslej v podrobni razprodaji določila cena 1 Din, kadar izide samo na 4 straneh. Pri prihodnji pošiljatvi naročnine se bo od 1. avgusta dalje tudi rednim naročnikom zaračunavala za 5 Din znižana cena, dokler štrajk ne mine. List seveda ne stane polovico mani, kadar je za polovico manjši, ker pride vpoštev samo papir in stavek; vsi drugi stroški so pa nezmanjšani. Uredništvo in upravništvo. :■.■,.;■,, -'V' IVod državljanski zakonik Belgrad. 8. avgusta m. Te dni se je pričelo v pravosodnem ministrstvu zopet pospešeno delali na državljanskem zakoniku za vso državo. Nn izdelavi lega novega državljanskega zakonika je ze več let delala komisija v okviru zakonodajnega odbora v pravosodnem ministrstvu. Ta komisija, ki so jo tvorili najboljši domači pravni strokovnjaki. je pripravila osnutek tega zakonika ter pustila nerešenih samo nekaj poglavij, ki obravnavajo najbolj občutljiva vprašanja dnevnega življenja. kakor n. pr. načina sklepanja zakona (poroke) ter urejanja pravnih odnosov, ki so s tem vprašanjem v tesni zvezi. Da bi se čimprej mogla presoditi vrednost izdelanega osnutka, so smatrali strokovnjaki za potrebno, da se izdela posebna strokovna razlaga osnutka tega zakonika. Izdelavo te razlage je že pred dnevi pravosodni minist-r poveril "dr. Živojinu PeriČu, univ. prof. iz ISel-grada. Ker pa je g. dr. Perič zajel svoje delo na širši podlagi ter ni izgledov, da bi mogel to delo dokončati do konca tega leta, se je pokazala potreba po izdelavi obrazložitve osnutka novega državljanskega zakonika na ožji podlagi, d i bi sena ta način pospešilo delo na izdelavi tega pre-potrebnega in najvažnejšega zakonika. To delo je pravosodni minister poveril univ. prof. dr. Mav-i-oviču v Zagrebu. Ta je svoje delo že končal ter »Kundmachungen der INP" »Jutro« «e je bilo včeraj zagnalo v naš list, češ, da smo po krivici napadli JNS, ko smo spričo raznih neljubih dogodkov na Kočevskem v zadnjem času trdili, da je JNS, ki je na vse nnSne protezi rnla (kočevsko nemštvo, kriva, da je na Kočevskem nemškim nacionalcem zrastel greben. Zelo hvaležni smo »Glasu naroda«, ki je danes mesto nas odgovoril na »Jutrovo« ogorčenje s sledečo zelo posrečeno notico: »Včerajšnje »Jutro« piše o razmerah na Kočevskem ter se pri tem povzpne do trditve, da je »imela JNS s kočevskimi zadevami prokleto malo posla«. Trditev je deloma resnična, na drugi strani pa naravnost vzgled neresničnosti. Vae zavisi le od tega, kaj kdo razume pod kočevskimi razmerami. Ce naj razumemo pod teini razmerami prizadevanje slovenskih krogov, da se tudi na Ko- Gospodarstvo Manj zavarovanih pri OUZD V mesecu juliju »o pri člarurtvs OU?® nastalo naslednje izpremembe t primeri x julijem 1934. (Številke v oklepaju pomenijo prirastek, oziroma upadek.) Povprečno je bilo zavarovanih članov: moških 50.880 (—1144), ženskih 31.332 (+531), skupaj 82.212 (—623). Bolnikov: moških 1246 (-91), ženBkih 972 (+18), skupaj 2218 (-73). Povprečna dnevna zavarovana mezda: moški 24.83 Din (—0.39), ženskih 17.91 (—0.19), skupaj 22.19 (—0.38) Din. Celokupna dnevna zavarovana mezda: moških 1,263.161.60 (—48.964.80) Din, ženskih 561.073.20 (+3532.80) Din, skupaj 1,824.234.80 Din (—45.432 Din). Število zavarovanih delavcev je bilo letos v juliju za 278 manjše nego v juniju 1935, to je 82.212 napram 82.490. To je vsakoletni sezijski padec zaposlenosti, kateri ni še popolnoma pojasnjen. Glede na lansko leto je število zavarovan- ec* manjše zaradi izločitve nekaterih skupin delavcev iz zavarovalne obveznosti (n. pr. delavci na račun bednostnega fonda). Odstotek bolnikov je sicer od junija 1935 na-rastel za +0.06%, vendar je z ozirom nn julij 1934 za —0.07% manjši. Zmanjšanje odstotka bolnikov gre samo na račun moških bolnikov. Odstotek ženskih bolnikov je ostal neizpremenjen. Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki odgovarja približno taktičnemu zaslužku povprečnega delavca, je začela zopet hitreje nazadovati, kakor je razvidno iz naslednjih podatkov: Letni diferencijal povprečne dnevne zavarovane mezde je znašal 1. 1935, januarja 0.35 Din, februarja Din 0.34, marca 0.32 Din, aprila 0.25 Din, maja 0.22 Din, junija 0.24 Din, julija 0.38 Din. Vse kaže, da so začele delavske plače zopet padati v večjem obsegu. Kaj bo z Uro? V zadnjem času se finančniki in bančniki zanimajo za usodo italijanske lire. Po precej močnem nihanju se je italijanska valuta zopet ustalila. Veliko pozornost je zbudil v gospodarskem svetu ukaz italijanske vlade, s katerim je bila odpravljena obveza narodne banke »Banca d'Italia«, da mora znašati kritje denarnega obtoka vsaj 40 odstotkov. Ta ukrep naj bi dal narodni banki možnost, da z zlatom poravna obveze, ki so nastale za Italijo radi kupčij, sklenjenih z inozem- pr , . čevskem utrdi naša nacionalna misel, potem ima . stvoni. Po večini se te kupčije spravljajo v zvezo »Jutro« res prav, da je imela JNS s temi zade vanmi prokleto malo posla. Ce pa naj razu-ni»K)» pod kočevskimi razmerami prizndvanje, da «p troti med Hočevarji utrdi postojanka JNS, p<>-1m»* pa je že Ireba reči, da se je trudiln JNS kar na pretege, da si pridobi Kočevarje. Tako je razglašala vse svoje strankarske oglase dvojezično in javno so bili nabiti po Kočevju razglasi JNS kot »Kiindmachungen der JNP«. Tako prokleto malo poslov torej ni bilo, mogoče pa je, | da so se ti posli prokleto slabo obnesli. To pa ve seveda »Jutro« nabolje.c Ker je »Glas naroda« tako dobro opravil, mu zaenkrat prizanesemo, da ne objavimo, kako so lovili glasove kočevskih Nemcev na račun slovenstva nekateri odlični gospodje, ki uživajo vse simpatije »Glasu naroda«. Mogoče bo pa »Jutroi tako prijazno, da bo ta posel ono za nas opravilo. „Prišel je čas, ko bo ljudstvo samo odločilo o svoji usodi" Predsednik vln.de dr. Milan Stojadinovič se je vrnil v Belgrad. Tudi drugi ministri se boilo kmalu zopet zbrali v prestoliei, kjer se bo začelo delo na političnih zakonih pn na zakonu o razdolžitvi kmetov. Nikakor še ni mogoče izvediti, na kasnih načelih ho tn, zakon zgrajen, gotovo pa je, da ho vlada vprašala za svet naše gospodarske zbornice. Začelo se je tudi delo na sestavi proračuna za leto 1936-37. Zgrajen bo na načelu skrajnega varčevanja pri stvarnih in osebnih izdatkih, vendar pa ostanejo plače ii> doklade uradnikov nedotaknjene, pač pa se črtajo nepotrebni izdatki: nagrade, nadure itd. Ne bodo se otvarjala nova mesta in delale nove investicije. Uradniki, ki so bili odpuščeni, ker maja meseca niso volili g. Jevtiča, so zajeli akcijo, da se popravi krivica, ki se jim je bila s tem prizadela. okraju Zenica Dr. Behmen je imel 1 shod. na katerega je prišlo okoli 5.000_ljudi. . ........ —e------ ■ .. . ... . . i Dr. Behmen je med drugim dejal, da je pri- je radi tega dane« pravosodni minister dr. Auer j vp, . kn )lo ] jue-klinami. ★ © Naše uredništvo je obiskala gdč. Mary Sotak, urednica velikega elevelandskega dnevnika »Cleveland Nevvs«, ki jo je poslal list na potovanje po Evropi. Naša odlična koleginja je obiskala Češkoslovaško, Poljsko, Ogrsko in Jugoslavijo, kjer se je zanimala za kulturne in socialne razmere in zadeve tor obiskala zlasti svojce mnogobrojnih Slovencev, ki živijo v Clevelandu. Včeraj je gdč. Mary Sotak, ki se je zanimala tudi za naš evharistični kongres in vzola s seboj slike kongresa, da jih objavi v svojem listu, odpeljala na Bled. Gdč. Mary Sotak je rodom Slovakinja in je med ustanovitelji velike slovaške kulturno organizacije v Ameriki (Civic Progresse League) in odlična članica slovaške katoliške organizacije v USA (Catolic Slovac Foderation). © Pripravljalni odbor za proslavo v Komendi, sporoča vsem udeležencem iz Ljubljane in okolico, da bo imelo Avtopodjetje žužek dovolj avtobusov za prevoz v Komendo na razpolago. Avtobus odhaja iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 7.10, pn-prostostjo. Sovražil je sleherno neresnico in po- ; poldne pa ob 12.45. Ce Ivo pa dovolj potnikov pa tvaro, torej tudi zanikemo in krivično razvado i je -vetkrat vmes. Za povratek v Ljubljano bodo poznega in prepoznega prvega sv. obhajila otrok. I tudi avtobusi dogovorjeno na razpolago. Bil je izkušen in samostojen mislec in ni se za- q jja II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani se našal na mnenje ljudi, ki mislijo danes tako, jutri ! bodo vršili popravni izpiti in sicer: pismeni višji spet drugače. »Strašna je zmota staršev in drugih ... vzgojiteljev, ki v nerazsodni strogosti zadržujejo otroke od zgodnjega in pogostnega sv. obhajila.« Pij X. se je ob taki misli in v sočutju do otrok zgrozil v svoji duši. Ta pravi in veliki prijatelj otrok ni bil le pogumno preprost, marveč tudi izredno širokosrčen. Strmel je v duhovnem pogledu neprestano v širino in višino in obenem naprej. Sčasoma postane vzgojitelj marsikdaj in marsikje solzav, jokav in ozkosrčen. To bi ne smelo biti! Starejši si, širokogrudnejši bodi! Pij X. »i je v svojih praktičnih pastirskih letih razbistril in razširil svoj pogled. Ko je zavzel Petrov prestol, je mogel reči s Pavlom: »Naše srce je razširjeno.« Srce Pijevo je bilo srce svetovnega zemeljskega kroga, tako bi smelo spremeniti besedo sv. Janeza Zlatousta o apostolu Pavlu. Nič ni strašnejšega pri vzgojitelju, očetu in prijatelju kakor ozkosrčnost. Kaj drugega je bil janzenizem ko živa vzgojna Osfafe vesli — Evharistična 251etnica. Naš list se je že v svoji slavnostni številki ob evharisrtUčnem kongresu spomnil tega jubileja. Zdaj pa gre ta jubilejni dan (8. avgust) pravkar mimo nae in moramo se spet ozreti, čeprav le s kratko besedo, na Pija X. in na njegov pomembni odlok glede sv. obhajila otrok. Pij X. je pripravil in objavil to evharističnod oločbo z veliko in pogumno pre- i puo s b. ujo; od " xi lis tečajni izpit dne 24. avgusta ob 0, pismeni razredni za privatiste 24. avgusta ob 9. Ustni višji tečajni izpit in ustni nižji tečajni izpit bo v nedeljo, 26. t. m. ob 8 zjutraj. Razredni popravni izpiti pa 26. in 27. avgusta od 8 naprej po načrtu, ki je nabit v veži poslopja Mariborske vesti Nad 200 plavalcev tekmuje Maribor, 8. avgusta. Mariborsko prvenstvo bo v zgodovini našega plavalnega športa zabeleženo s posebnimi črkami. Se nikoli ni bilo na kakšni plavalni prireditvi pri nas toliko klubov in tokmovalcov. Startulo Ivo nad 200 mladih fantov in deklet ler merilo svoje moči v konkurenci, ki še nikoli ni bila tako ostra in zanimiva. Vsi klubi pošiljajo naravnost rekordno šlevilo tckmovnlcev. Danes dopoldne Je prišla Ilirija z vso svojo juniorsko eki|>o. Z njo so prispeli Karlovčani od KSU, ki so javili samo 8 plavalcev, poslali so jih pa 15. Popoldne so prišli še Somborčnni in Zagrebčani, tudi z močnejšo ekipo, kakor je bila prijavljena, zvečer so se pripeljali zopet Karlovčani, člani Gradjanskega. Ker je Jug iz Ercegnovega prišel že snoči, Je dan»s zbrana v Mariboru celokupna naša plavalna sila. Na Mariborskem otoku, ki so ga še včeraj popolnoma obvladovali Dalmatinci, je zavladalo danoa še pestrejše življenje. Veliki bazen je poln tekmovalcev, ki trenirajo z vso paro, da bodo jutri številu so se v sredo popoldne udeležili okoliški mesarji rednega občnega zbora Združenja mesarjev in prekajevalcev za okolico. Občni zbor je vodil načelnik g. Jakob Dimnik iz D. M. v Polju. Občni zbor je odobril dosedanje delo odbora in sprejel z odobravanjem poročila posameznih funk-cijonarjev. Občni zbor je zlasli obravnaval vsa mesarsko obrt zadevajoča, aktualna vprašanja ter je sprejel več resolucij, ki bodo poslane g. banu. Občni zbor je dalje obravnaval dosedanjo prakso in vprašanje davčne razbremenitve. V pogledu ..„, ____,.„.. . , strokovne vzgoje vajencev je zbor zavzel stališče, ozkosrčnost? In kaj lepšega je mogla biti Pijeva fla naj hi se mesarski vajenci mesto v risanju evharistična odločnost kakor idealna ljubezen: člo- j poučevali v mesarski kalkulaciji, v higijeni in 0 Okoliški mesarji so zborovali. V lepem I pripravljeni. Stolp so si osvojili skakači od Ilirije in KSU, preizkušajo nove skakalne deske in izvajajo krasne skoke, da Mariborčani kar strmijo. Otok beleži tudi rekorden obisk od strani občinstva. Za tekmovanja je zavladalo silno zanimanje tudi drugod. □ Obolel je p. Elekt Hamler pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah ter se priporoča v molitev. G Vstopnina k tekmam ua otoku znaša poleg normalno pristojbine še 2 Din. Za sedeže se plača 10 Din in 5 Din. □ Železničarji imajo svoje prvenstvo. V soboto in nedeljo se vrši v Mariboru prvenstveni turnir železničarsklh nogometnih klubov. V so- ................. , poučevali v mesarski kalkulaciji vekoljubnost in mladinoljubnostl Prihodnja ne- poznavanju živine. Iz tajniškega poročila je raz- ..-„-........................ delja bi morala biti skupna zahvalna nedelja otrok \ vidno, da šteje organizacija 89 mojstrov, pri ka- . boto bo ob 15.30 tekma med Sarajevom iu Ljub- in vzgojiteljev za ta 25 letni evharistični dar in j terih je zaposlenih 59 pomočnikov in 34 vajencev. ijano ter Zagrebom in Mariborom, v nedeljo dokaz resnične ljubezni. i ,.Li nniinlriilesellr.ini moški orodaia tx> ' ~ .„ .......... __. _ Neki potintridesctlctni moški prodaja po — Gospodarska stiska jc tuili na Kočevskem, j mestu mi]0 jn čaj v prid slepcem. To dela že dalj .„,,,,„0 velika. Zato se je že lani delalo_na to; j jn j^že ljudem neke potvorjene legitimacije. 1 se razume Odi Največja in najlepša razstava v Dravski banovini. 50 % popust na železnici. Nevarna rokomavha Ljubljana, 8. avgusta. Vasi pod Ljubljano, nekako od D. M. v Polju pa tja do Trebeljevega, so zadnje dni v silnem strahu. Ne mine skoraj noč, da ne bo kdo vlomil v eno ali drugo kmetsko hišo in tam odnesel večji plen. Tako so neznani vlomilci odnesli pas. Jan. Levičniku v Dolgem brdu 10 kg svinjske masti, mnogo svinjine, nekaj dragocenosti ter okoli 950 Din gotovine. Je pa to samo eden večjih vlomov, zakaj številni posestniki se pritožujejo, da so vlomili v njihove kašče in shrambe neznanci ter odnesli tam več živil. Ljudsko mnenje, in to mnenje dele tudi orožniki, je, da je večina teh vlomov in tatvin delo dveh prebrisanih roparjev, namreč 41-letnega J. Anžurja od D.M. v Polju in pa proslulega rokomavha Jožefa Bradeška, ki je pred mesecem dni pobegnil iz ljubljanskih sodnih zaporov. Koledar Petek, 9. avgusta: Janez Vianney, spozna-valec Peter Fab.; Roman, mučenec. Novi grobovi •J- V Št. Jerneju je umrl g. Franc Novoselc, posestnik in bivši trgovec. Pogreb bo v soboto ob 8 dopoldne. •f V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal g. Ivan Tavčar, strojevodja državnih zeleznic v pokoju. Pogreb bo v soboto, 10. avgusta ob 3 popoldne z Vidovdanske ceste 9. Naj v miru počivata! Preostalim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Iz vojaške službe. Določena sta; za vršilca dolžnosti intendanta 1. pontonirskega polka, vojaški pisar IV. razreda Jakob Piskač, dosedaj vršilec dolžnosti intendanta 4>3. pešpolka; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. baterije 25. topniškega polka, topniški poročnik Anton Lukman, dosedaj v službi poveljstva otočaškega vojnega okrožja. = Iz lmnovinske službe. Za tajnika okrajnega cestnega odbora v Kamniku je imenovan g. Jože Rupnik. — Enoletni trgovski lečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2, II. nadstropje (Trgovski učni zavod), je dosegel v preteklih letih pri svojih učencih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšimi programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne moči. — Istotam se vrše raztii večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in dragi specijeiui tečaji. Zavod daje ustmeno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo! da bi se odprl Kočevarjem kak zaslužek. Ze pod | podpisani društvi izjavljati, da nima noben moški bivšim režimom se je doseglo, da so smeli ljtidjf. ne v Ljubljani, ne v ostali Sloveniji pooblastila za s Kočevskega krošnjariti v Nemčiji. Tam namreč pobiranje prispevkov za slepce. Za društvo Dom imajo zakon, da sploh noben inozemec ne sme I siepji, sme pobirati prispevke edino le društvena trgovati ali krošnjariti. Za Kočevarje so pa na- , 0dbornica gospa Josipina Cvelbar, za Podporno —--------i« m* i» oriair, Inni v rajh s svojo društvo slepcev pa ne pobira sploh nihče, ker se milodari pobirajo le polom položnic. Prosimo javnost. da izroči drznega sleparja prvemu stražniku. — Društvo Dom slepih te rPodporno društvo slepcev v Ljubljani. © Nočno službo imajo lekarne: mr. Rakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Gartus, Moste. redili izjemo in jih je odšlo lani robo okoli 300, ki so prinesli domov nad pol milijona dinarjev. Ta lep denar je prišel v korist vsemu kočevDko-ribniškeniu okraju. Kar se tiče sedanjega poslanca tega okraja, g. dr. Lovrenčiča, je samo I o storil, da se je pobrigal, da dobe Koče-varji tako dovoljenje tudi letos, kar se je tudi zgodilo. Gostovanje velike dunajske umetnice »DELE LIPINSKAJE« v soboto 10 avgusta v Kazini na Bledu. _ Planinska koča »Pod Storžičem«. V nedeljo 11. t. m. ob pol 3 popoldne bo blagoslovitev planinske koče sPod Storžičem«. Prijatelji Storžj-čevega kraljestva vabljeni. Zveza z vlakom v Tržič ugodna. . _ Zaprte duhovne vaje za dekleta v Lichten- thiirnovem zavodu bodo od 15. do 19. avgusta. Prijavile se SimpreJ osebno ali pismeno vodstvu Lichtenthurnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg s. — V slučaju, da katera nima prilike javiti se, lahko pride kljub temu. — Začetek 15. avgusta ob6 zvečer. Vzdrževalnina za ves čas 100 Din. — Duhovne vaje bodo vodili gg. misijonarji sv. Vin-cencija Pavelskega. — lOletnico mature bodo 14. avgusta praznovali v Kranju maturanti, ki so leta 1925 maturirali na kranjski gimnaziji. Na eventuelna vprašanja odgovarja Plut Bogomir, banovinski uradnik v Ljubljani banska uprava. — Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, sjvlošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Joscfovc« grenčice. — V zavod Šolskih sester de Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu se sprejemajo s prihodnjim šolskim letom 1935-6 deklice, ki žele obiskovati petrazredno narodno šolo, štirirazredno meščansko in enoletno gospodinjsko šolo ter enoletni privatni nemški tečaj, v katerem se šoli odrasla dekleta morejo perfektno priučiti nemščine v govoru in pisavi. Poleg tega se nudi dekletom I prilika, da se uče knjigovodstva, strojepisja, tesno-pisja (slov. in nemško), francoščine in laščine ler glasbe in najrazličnejših ročnih de), priproslih in umetniških. Gospodinjska šola se prične 15. septembra. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 10. septembra. Pogoji se izvedo pri predstojništvu zavoda v Šmihelu pri Novem mestu. Zavod ima zdravo lego s krasno okolico. Vzgoja je versko-narodna. oskrba prvovrstna. — Strelska družina »MalgaJ« v Giištanju priredi v nedeljo, 18. avgusta celodnevno nagradno streljsko tekmo. Za najboljše strelce so pripravljene lepe nagrade. Vabimo tudi zunanje goste. — Kozolec je pogorel. Posestniku in kovaškemu mojstru Sedeju v Ligojni pri Horjulu je pred dnevi zgodaj zjutraj pogorel enostaven kozolec, napolnjen s pšenico. Kozolec je stal tik ob banovinski cesti, kjer je živahen promet. Najbrž je zjutraj kak voznik vrgel v suho travo ob cesti cigaretni ogorek, ki je začel tleti in je naposled vžgal travo, po kateri je prišel ogenj do kozolca. Sreča je bila. da stoji kozolec na samoti. Med drugim jo Sedeju pogorelo do 200 kg pšenice. — Hitrn pošta. Ravnokar sem prejel dopisnico, poslano iz Luč pri Ljubnem (Savinjska dolina) pisauo in datirano ua pošti Luže, reci in piši: Celje 0 Smrtna kosa. Umrl je Dofek Ivan, kaznil-niški nadzornik v pok., star 60 let. Pokojni je bil oče trgovca g. Viljema Dofeka; bil je češkt^ rojak in se je v naše razmere popolnoma uživel. Zadnje čase je pomagal tudi v pisarni Obrtniških združenj. Pogreb bo v soboto ob 16 na okoliškem pokopališču. Naj počiva v mirul Žalujočim naše sožalje. 13 Popis zgradb za vojaške potrebe. V prihodnjih dneh bodo organi mestnega poglavarstva izvršili za vojaške potrebe popis vseh zgradb v območju tukajšnjega urada. Hišni lastniki se pozivajo, da omogočijo odposlancem dostop v vse prostore in da jim dado vsa potrebna pojasnila. Radio Programi Radio Ljubljanat Petek, 9. avgusta: 12.00 DvoFakove skladbe na ploščah — 12.45 Poročila, vreme — 13-00 Čas, obvestila — 13.15 Na planincah luštno biti (plošče) — 14.00 Vreme, spored, borza — 18.00 Harmonika in citre, vesela bo ta reč — 18.50 Barvna fotografija — lahka stvar (g. Korenčan) — 19.10 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nacionalna . ura _ 20.00 Prenos iz Zagreba — 22.00 Cas, poro- j čila, vreme, spored — 22.10 Od narodne do jazza ie kratek le korak. Drugi programi 1 Belgrad: 12.00 Koncert vojaškega orkestra — 20.00 Narodne pesmi, pojeta Lela in Sima Bego-vič — 20.30 Krščanstvo v Abesiniii, predava dr. Marič — 20.50 Prenos iz Zagreba — 22.30 Obrazi glasbenikov: Franc Schubert. — Zagreb: 20.00 Koncert na čelo (Miroslav Crlenjak) — 20.30 Vokalni konccrt F. Sahnoia — 21.00 Violinski koncert Zlatka Topolskega — 21.30 Vokalni konccrt Julije Grill — 22.15 Vitomir Stankoiuč-Šapčanin poje narodne pesmi. — Praga: 19.25 Koncert vojaške godbe — 22.30 Koncert. — Varšava: 21.00 simfonični orkester — 22.10 salonska glasba. — Radio-Paris: 16.15 Prenos ameriškega koncerta iz Fon-tainebleauja — 20.30 Simfonični koncert, prenos iz Vichya. — Toulouse: 21.45 Odlomki iz opere »Madame Butterfly. — Milan: 22.20 Komorna glasba (pri klavirju Gcrard MOnch). — Rim: 20.40 Koncert. — Dunaj: 20.30 Prenos iz Prage — 22.10 Koncert — 22.50 Prenos iz Budimpešte. — Berlin: 21.00 staroangleški plesi. — Budimpešta: 19.15 ciganska glasba — 20.45 Koncert opernega orkestra. 20. Junija 19351 — Torei je rabila dopisnica iz Luč do Št. Vida nad Ljubljano za pot celih 48 dni. Tudi to je neko vrste rekord! _ Tudi letos bo romanje k Mariji Lurški v Rajhenburg in celodncvni izlet v Zagreb. Podrobna pojasnila pošlje brezplačno uprava lista »Po božjem svetu«, Ljubljana, Scntpeterska vojašnica. in Mariborom, v ob 15.30 pa se srečata prvi par premagancev ter nato zmagovalca iz prejšnjega dneva. □ Kdo ho plačal račune? Glede svoječasnega našega vprašanja o računih za mestne avtomobile, ki so se uporabljali na dan volitev 5. maja za agitacijo, nam sporoča g. ravnatelj Krejči iz Ruš, da se občinski avtomobili za njega niso uporabljali. □ Slomškova čaša r muzeju. Vodstvu mariborskega muzeja je uspelo, da je kupilo lepo stekleno čašo, ki jo je rabil Slomšek. Na čaši je na eni strani Slomškov grb, na drugi pa latinski napis: Anton Martin, po božji milosti knez in škof lavantinski. Cašo je prodala muzeju gospa Blacha. □ Kdo bi šel za botra trojčkom? V mariborski porodnišnici so prišli na svet trojčki, dva fantička in deklica. Mati je revna viničarka iz Haloz, ki živi s svojo družino doma v največji stiski. Svojim otročičkom išče sedaj botra in naj bi se javili dobri ljudje ter se usmilili ubogih trojčkov. □ Gorelo jc v Razvanju na posestvu Marije Kovačič. Prvi so bili na mestu domači gasilci, nato so prispeli še Mariborčani z dvema brizgal-liama, za njimi Pobrežani in Bobovčani. Zgorelo je gospodarsko poslopje s svinjaki in svinjami vred ter stanovanjska hiša. Sosedne zgradbe se je posrečilo rešiti. Škode je 70.000 Din. □ 2eparja so ujeli. Mariborski teden je privabil med drugimi gosti v Maribor tudi žeparje. V nedeljo so odnesli 4 zlate in dve srebrni uri, v pondeljek pa zope4 eno zlato uro. V velfki gnječi, ki je vladala na zabavnem prostoru, so imeli lahko delo. Policija je podvojila svojo pažnjo in res je včeraj dobila v roke kar tri lake nezazeljene goste. Aretirani so žeparji Jovič, Boj-kovič in Damjanovič, vsi iz južnih pokrajin naše države. Damjanovič je doma iz Užic ter je nedavno pobegnil iz požarevačke kaznilnice. □ Redni polletni pregled motornih voiil, ki služijo javni uporabi (avtobusi, avtotaksiji) ter vseh v letošnjem letu še nepregledanih vozil se bo vršil za mesto Maribor in oba mariborska okraja dne 13. in 19. avgusta ob pol 15 v mestni plinarni. □ Dvojica pod avtomobilom. Nedeljo Franc in Nedeljo Ljudmila iz Radvanja sta se v nedeljo popoldne s kolesom zapeljala pod avtomobil, ki je zadal obema hude poškodbe. Reševalci so oba prepeljali v bolnišnico. O V Niški banji je umrl g. Ivan Šober, bivši magistralni uradnik in restavrater v Narodnem domu v Mariboru. □ Nesrečna smrt otroka. V Jablonci, občina Korena se je utopila 2 letna Elizabeta Šnut v poldrugi meter globoki mlaki, v kateri napajajo živino ter ni ograjena. Otrok se je igral poleg jame ter omahnil v vodo. Vesli iz Rogaške Slatine Rekordno število gostov v juliju sc jc z avgustom nekoliko znižalo, vendar še stoji na znatni višini. Umevno, da so vse zdraviliške prireditve dobro obiskovane. Ob prvi obletnici smrti don Bu-liča, 3. avgusta, se je izvršil v zdraviliški kapeli svečani requiem. Navzočnost načelnika zdraviliške in občinske uprave je pričala, da je bil pokojn učeni mož častni član zdravilišča in občine Ro gaška Slatina. Lep in učinkovit jc bil prograt oziroma prenos zdraviliške godbe 5. avgusta zve čer po ljubljanski radio postaji. Koncertna dvor na ie skoraj vedno oddana, da se morejo posame? prireditelji komaj razvrstiti med seboj. Tudi zh v bližnje in daljne kraje naše zemlje eo prijeli in pogostno razvedrilo letošnjih goatov. Posebi pozornost so vzbudili hrvatski romarji z Vinagon ki so s svoio celokupno versko organizacijo prišl, počastit sv. Ano, zaičitnico zdravilišča. mmm Pozor! Obiskovalce šentvidske razstave prosim, naj si ogledajo krasne izdelke ivrdke JOSIP KUHAR ki razstavlja v sobi štev. 5. Josip Kuhar, mizar Št. Vid nad Ljubljano 79. Avto »Austro-Fiat« Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din. (d) Lahka letna oblačila buret, kaša, sport-hlače, lister, perilo itd. poceni naprodaj pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. Čebelni vosek zajamčeno čist, kg 36.— Din. MED cvetlični, trčan, najfinejši, kg 12.— Din, franko po posti ;n ž • niči, razpošilja G. Drechs-ler, Tuzla PREMOG DRVA IN Karbo paketi pri Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 3 Izjava. Podpisani Erzar Albin, ftov. deli, Jesenice, obžalujem in preklicujem ža"/tve, izrečene o članih športnega kluba »Gorenjec«. Jesenice, 6. 8. 1935. Erzar Albin 1. r. Izjava! Podpisani Franc Se-nitza v Vojniku obžalujem, da sem gospoda Franceta Novaka, mizarskega mojstra v Vojniku, 30. julija t. 1. javno raz-žalil. Preklicujem vse žalitve ter se zahvaljujem, da je gospod Novak opustil tožbo. Franc Senitza. Milenko T. Radulovic agentura & komisija Beograd Briandova ulica 9. Tel. 30-112. Sprejme zastopstvo prvovrstnih tvorniških podjetij iz Dravske banovine za Beograd in notranjost Srbije. Nenadoma nas je zapustil in odšel za sinom naš srčno ljubljeni dobri soprog, skrbni oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Tavčar Ivan strojevodja drž. želez, v pok. K večnemu počitku ga spremimo v soboto, Sne 10. avgusta 1935. ob 3 uri popoldne iz Vidovdanske ceste štev. 9. V Ljubljani, dne 8. avgusta 1935, Josipina, soproga; Ciril, Ivan, Lojzi, Franci, sinovi in ostalo sorodstvo. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din l-—; ženi tovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din lO'—, Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Dia 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma ozir. gospodičnama. — Čopova ulica 1 (Del. zbornica), I. nadstr., vrata 18. Stanovanje eno- in dvosobno, oddamo v Vevčah. — Dobrodelna pisarna, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. IŠČEJO: Stanovanje iščeta zakonca brez otrok v bližini gorenj, kolodvora. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9450. Inserirajte v »Slovencu1 Pekovski pomočnik vajen raznašanja kruha na kolesu, — se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9445. Hlapec, vesten, pošten, zdrav in močan, z dobrimi spričevali, išče službo. Vajen je konj in vsakega dela. Službo bi nastopil takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 9449, Entel - ažur - plise izvrši ekspres — Matek & Mikeš, Liubliana, poleg hotela Štrukel. (t) Posojila na vložne knjižice dale Slovenska banka, Liubliana, Krekov trg 10 Prvi slon se je že približal drevesu, na katerem so naši znanci čepeli. Grozeče je iztegoval dolgi rilec in dajal od sebe prečudne, strahotne glasove. Primožek se je s svojim zabojem pognal na drugo stran drevesa, kjer je tik nad orjaškim slonom štrlela dolga rogovila. Brez posebnega obvestila. Z žalostjo naznanjamo, da je nas srčnoljubljeni oče, siari oče, brat in stric, gospod FRANC NOVOSELC posestnik in bivši trgovec danes po dolgotrajni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto ob 8. uri dopoldne na tukajšnjem pokopališču. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in prijazen spomin. St. Jernej, dne 8. avgusta 1935. Franja Podobnik, hči; Josip Podobnik, vnuk. Brez posebnega obvestila Žalostnim srcem naznanjamo tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod IVAN D0FEK kaznilnici stražni nadzornik * pok. in tajnik obrtne zadruge v Celju danes ob pol 8 zjutraj po daljšem, mučnem bolehanju, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 10. t. m. ob 4 popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Danijela v Celju dne 12. t. m. ob pol 7. uri zjutr. Celje - Gaberje, dne 8. avgusta 1935. Marija, soproga; Viljem Dofek, trgovec, sin; Pavla, sinaha; Olga in Vilma, vnukinji ter ostalo sorodstvo. 99. SLONI PRIHAJAJO! Precej daleč od svoje kolibe se je Primožek nenadoma ustavil in se kakor veverica pognal med rogovile visokega, debelega drevesa. Za njim pa so splezali, ne vedoč, kaj Primožek namerava, vsi njegovi spremljevalci: Tinček, Tonček, gorila in kuža Muki. Šele tedaj, ko so se tam utaborili in je Tinček pogledal navzdol, je vedel, za kaj gre. »No, hvala lepa, vsi afriški sloni prihajajo k nam na obisk!« se je pošalil. Očitno se ni zavedal, kakšna nevarnost jim grozi. Primožek ga je zavrnil: »Ne zbijaj neumnih šal! Ta reč je mnogo nevarnejša, kot si jo predstavljaš li. Sloni lahko izrujejo drevesa, na katerih imam pritrjeno kolibo, kakor drobno bilko. In tudi na tem drevesu nismo povsem varni.« Vajenka z 2 razr, realne gimnaz. se želi učiti trgovine na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »15 let«/9385. ODDAJO: Dvosobno stanovanje oddam takoi. Stožice 135, (vprašati v konzumu). štirisedežen, 40 HP, v dobrem stanju, pripraven za predelavo za občinske brizgalne, ugodno proda Anderš, Murska Sobota. najcenejši slovenski dnevnik! Dolores Vieser ^ PEVCEK Ljubezenska zqodba mlade duie Za trenotek stoji Jurko zmeden in reče osramočen: »Naj oproste ntilostljiva gospa, toda —.« Tedaj zasliši damo, kako glasno vzklikne: »Henrika sem vendar! — — — Da, da, Henrika, ti neumni, poredni, neotesani fante ti! Rodne sestre ti več ne pozna!« »Je že tako dolgo —,« se začne Jurko izgovarjati, pa sestra bi ga skoraj zadušila z burnimi objemi. Medtem ko se potem sprehajajo po dvorišču sem in tja, Henrika vsa vesela kar vse vprek žubori pisano ropotijo. >Nak, ampak nak, kako si zrasel! In to tukaj je tvoj svak! Moj Bog, še predstavila vaju nisem! — Veš, zbog dežnika — ah, Vilko, še veš? — Prav zares nisem imela dežnika, kljub temu da je dobra gospa mama — —. No to pot je bila moja sreča! Pred mesecem dni je bila poroka.« Presladek poljub — in še eden — in še eden! Ves zmeden pogleduje Jurko na to klunčkanje. Potem se mladi zakonski drug izvije: »Ker že moja premila boljša polovica zastran veselja ni več popolnoma pri zdravi pameti —.« Z bliskovito naglico mu Henrika zatisne usta. »Vilko!« »— ni čisto pri zdravi pameti,« zveni zamolklo izpod okrogle, rožtlate roke,« se moratn pač sam legitimirati pred svojim najmlajšim svakom.« »Au, grize!« zagostoli mlada gospa s šegavo začude- nim obrazom, kot da je odkrila nov svet, in urno zmakne roko. »Kurt Viljem pl. Bissingen,« reče gospod in se lahno, prijazno pokloni, ln spet se Henrika važno razkošati: »Anti da veš, sin posestnika viteškega imenja Ka-rola pl. Bissingena v Marki. — Razumeš? — Jurko, spet imamo dom!« vzklikne radostno v ves ponos. »Čudovito lep, prav pristen, preljub dom pri mojem ljubem, ljubem Vilku!« Tedaj se ji zalesketa čisto sumljivo v modrih, bliska-jočih se očeh; privije se svojemu gospodu k rami in blaženo vzdihne: »Ah moj Bog, Jurko, kar ne morem ti povedati, kako zelo sem srečna!« »In mati?« povzame slednjič Jurko besedo. »Saj res, mati,« se sestra veselo zasmeje, »mati pride seveda k nama! Saj menda pač razumeš, jaz vendar ne znam dovolj gospodinjili na tolikšnem posestvu! Moram se naučiti šele od nje. Pri sedemnajstih letih, ki jih imam, te prosim! In poslušaj, jaz in moj gospod in za-povednik popotujeva zdaj prav doli do Benetk. In ker si je gospa mama vendar že tako dolgo želela, spet videti svojo domovino, nama pride do Celovca naproti. Tedaj pride tudi k tebi in te vzame domov!« Dečku zašumi v glavi. Končno ne sliši ničesar več, kaj vse čeblja sestra, temveč samo strmi vanjo in se čudi. Ta prelepa, lična, mlada gospa, v svetlo iilasto j svilo oblečena in v klobuku s peresom, z drhtečimi, težkimi kodri in sladkim, od sreče žarečiin, hudomušnim obrazkom, naj bi bila mala, drobna Rikca, ki jo je videl zadnjič kot osem let staro stvarco, ki je v vsako reč hotela vtekniti svoj nosek? Tedaj ji je štrlela toga kitica po hrbtu in šilasti nosek ni bil vselej snažen. In veseli, I mladi gospod, ki tako krepko koraka in se tako brezskrbno smeje in govori, je njen mož! ln on naj gre z njima domovi »Potem se boš vsaj lahko pošteno šolal,« reče Henrika. »O kakšno nebeško veselje bo to. Pa zdaj greš vendar z nama v gostilno, boš z nama jedel, kaj ne!« Dovoljenje od magistra Jurko kmalu dobi in potem odidejo. Ponosno korači Jurko poleg imenitne gospode čez trg. In ko ga pred Kravanjevo gostilno gospod pl. Bissingen vpričo vseh ljudi potreplje po rami, rekoč »moj ljubi svak«, tedaj nehotoma dvigne Jurko plavolaso glavo bolj pokonci in oči mu zasijejo, kakor da bi se hotele kosati s sestrinimi. Ko se polagoma poizgubi, kar jih je odtujevalo med seboj, se na vso moč raduje zaročne zgodbe obeh. Nak, Henrika! Znajden deklič je bila ptič od vselej. Kaj takega tudi izvede samo ona! Ti teče kljub bližajoči se nevihti k Judu Leviju po svilo za vezenje, ker mora do jutri zjutraj izgu lovili pražnjo obleko za neko dvorno damo. — Seveda teče brez dežnika. — No, in ko nese domov drago svilo za vezenje, se nanagloma viije ploha, kakor da pomivajo v nebesih za velike praznike. — Kaj naj zdaj? —• Tako ti stoji ubogi otrok sredi trga in se boji za svilo. Tedaj pride — kakor angel božji! — ugleden gospod v škor-njiii za ježo da jo kaj, in z dežnikom v roki. Deklička skoči v svoji stiski k njemu. »Prosim, gospod, — svila se mi bo vsa zmočila. — Me ne bi...« Mahoma ne more nič več govoriti. Gospod je vendar čisto mlad! In zal gospod tudi še po vrhu! Hipoma jo obide sram — najrajši bi zbežala. Pa tedajci reče gospod: »Sem rad tnali gospici na uslugo,« in že drži dežnik tudi nad njo. In potem, — ali, kako smešno! — reče ona v zadregi: