m ^ številka 23, letnik 11 V/ I ^ _____ —e ^ ■ •i- m 22.11.2001 cena 270 SIT »rlek — - S- ,,Č . AS 1 ■vte.;:; if J Si Promocija nove plošče skupine Orlek 30. november, DD Zagorje a i:** MK I IRsk PRODAJA KOLEDARJEV ^IS K A R N A ČB in BARVNO FOTOKOPIRANJE D 'M ilft I ------- T Ol § T -p . ; > o TISKANJE VSEH VRST TISKOVIN lllaSTSi I m = l VEZAVA DIPLOMSKIH NALOG URADNIH LISTOV ... tel.: +386 (0)3 56 34 555 (tiskarna) +386 (0)3 56 35 545 (fotokopirnica) fax: +386 (0)3 56 34 564 e-mail: info@tiskarna-tori.si 3LMAV0>HJ8 Jesen prinaša veliko dobrot. * Tudi prihranke! 'a? '5fe ■M Bogomila Krvina: "Učenje je lahko prijetno" V okviru Šole za starše in v sodelovanju s prof. Irmo Veljič iz Društva Vezi Ljubljana, tudi v Zagorju že vrsto let organizirajo razna predavanja za starše, katerih organizator je Društvo prijateljev mladine Zagorje. Predavanja povečini potekajo v Osnovni šoli dr. Slavka Gruma v Zagorju, občasno pa tudi na POŠ Senožeti, saj so tamkajšnji učitelji: Božena in Janez Prestar ter Nataša Oberč zelo zagnani, da staršem, učencem in učiteljem omogočijo boljše sodelovanje. V torek, 13. novembra, pa so y goste povabili predavateljico Bogomilo Krvina, ki je v času službovanja delala kot razredna učiteljica in deset let tudi kot ravnateljica na OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki, zdaj pa vodi delavnice, na katerih se šolarji učijo samostojnega učenja. Pred kratkim je izdala knjigo: Šola uspešnega učenja - priročnik za samostojno učenje, v kateri med drugim pravi: "Vse znanje in vsi uspehi sveta ne morejo odtehtati toplote človeškega srca. Tvoja najpomembnejša naloga: Bodi in ostani človek!". Staršem, vzgojiteljem, učiteljem in drugim, ki so se na OŠ dr. Slavka Gruma v Zagorju, udeležili srečanja, pa je povedala marsikaj zanimivega o tem, kako otroka navaditi na samostojno učenje, da ni treba staršem stalno zraven biti, kako ga navaditi odgovornosti in kako pri problemih, ki nastanejo pri učenju, lahko starši pomagajo. Ste mnenja, da se današnji šolarji premalo učinkovito učijo? Še ko sem poučevala razredni pouk, sem dajala velik pomen samostojnemu učenju. Kaj bomo učitelji otroke naučili, se mi je vedno zdelo sekundarnega pomena. Za najpomembnejšo nalogo učiteljev sem namreč imela: kako naučiti otroke pravilnega učenja. Kajti tisto, kar se naučiš, ponavadi hitro pozabiš. Zato se je treba naučiti, kako si pridobiti znanje in kako se učiti, kar se pa ne pozabi. Učenja seje namreč treba naučiti, velik pomen je treba dati dejstvu, daje pomembno: Učiti se učiti, česar pa otroke nihče ne uči. Tudi na pedagoški akademiji teh mladih učiteljev ponavadi ne naučijo, kako zelo je to potrebno, saj sem se tudi jaz šele v času študija naučila tega pravilnega učenja, ki ne pomeni izgube čase, ampak omogoča boljše in hitrejše zapomnenje in razumevanje učne snovi. Kako pa je, po vašem mnenju, učenje lažje in hitrejše? Seveda gre pri učenju tudi za to, da se otroci učijo sproti, da med učenjem delajo odmore, gre pa tudi za pozorno poslušanje in aktivno sodelovanje pri obravnavi. Velik pomen pa dajem tudi branju, saj je branje najpomembnejša učna navada. Brati se otrok nauči do 3. razreda osnovne šole, potlej pa ga je treba učiti, da se bo naučil brati z razumevanjem, saj s tem bolj razumejo navodila, ali si tudi podčrtajo bistvene stvari pri učni snovi. Ali je motivacija pomembna tudi pri učenju? še pomembnejše od šolske ocene, kako bodo odrasli reagirali na njegov uspeh. Če ga bo učitelj v šoli pohvalil, pa še morda mamica doma, bo otrok, kljub temu, da je dobil le zadostno oceno, vendarle pridobil več motivacije, da se bo rajši in več časa učil. Pri učenju ne gre za to, da bi starši od otroka zahtevali dobre ocene, marveč da bi ugotovili njegove sposobnosti in ga spodbujali pri tistem, za kar ima veselje. K čemur pa je seveda pomembno, da otrok V zvezi s pomenom motivacije bi omenila pregovor, ki pravi, da lahko konja na silo pripelješ do vode, vendar ga ne moreš prisiliti, da bo pil. In tako je tudi z učenjem, zato je pomembna motivacija za učenje. Mnenja sem, da je pohvala najpomembnejša stvar, ki pripomore k motivaciji za učenje. Pohvala ob pravem času pravemu otroku, ki se je trudil ter za ta trud bil pohvaljen, in ne glede na to, kakšno oceno je dobil. Kajti mnogokrat je za otroka j K potlej spoznava različne poklice in da tudi starši vzgajajo spoštovanje do raznih poklicev. Zato naj nikar starši otroka ne sprašujejo, kaj bi rad v življenju delal, ampak naj ga rajši opazujejo, kaj rad dela, in glede na to, naj ga potem usmerjajo. Vendar naj za uspeh starši otroka pohvalijo. Kajti tudi nam, odraslim je toplo pri srcu, če nas kdo pohvali. Besedilo In sliko: ER. PRI BRALNEM KROŽKU SE SREČUJEJO Že drugo šolsko sezono so v zagorski knjižnici v sodelovanju z Zasavsko ljudsko univerzo Zagorje organizirali "Študijski krožek -Beremo z Manco Košir". Srečanja uspešno potekajo vsake tri tedne, mentorica Valentina Uran iz ZLU Zagorje pa pravi, da so namepjena vsem, ki radi berejo ter o prebranih knjigah radi podebatirajo z drugimi. "V lanskem letu smo v okviru krožka prebirali nekatere slovenske mladinske pisatelje," je povedala Valentina Uran na srečanju bralnega krožka v ponedeljek, 5. novembra, "saj so udeleženci sprva izrazili željo, da bi v okviru krožka bolj spoznali slovensko literaturo." Zato so najprej 'pod drobnogled' vzeli knjige mladinske pisateljice Janje Vidmar ter se takorekoč pomudili in seznanili s problemi mladostnikov, za naprej pa kritično pripomnili, da jim pisatelj Zoran Hočevar zavoljo vulgarnih izrazov v knjigi Porka svet - za znoret', ni bil všeč, zato so branje njegovih knjig opustili. "Pri branju knjig dajemo največji poudarek," je povedala Valentina Uran, "poučnosti in nasploh vsebinski privlačnosti knjige. Pogovori bralnem krožku potekajo na tak način, da vsak pove svoje mnenje o knjigi, ki smo jo prebrali, včasih pa tudi kaj pokritiziramo ali pohvalimo." V okviru Tedna vseživljenjskega učenja, ki je potekal v oktobru, pa so udeleženci bralnega krožka v Knjižnici Zagorje, obiskovalcem brezplačno razdelili nekaj knjig in jih s tem skušali privabiti, da se jim pridružijo pri širjenju bralne kulture. "Knjiga je povod za pogovor; Knjiga zbližuje generacije; Ko prebereš knjigo, dosti lažje razumeš vse tisto. kar ti je všeč ali kar te moti, če o tem podebatiraš s kom drugim..." vse to so mnenja nekaterih udeležencev, ki so z bralnim krožkem spet pridobili motivacijo za branje kot tudi za medsebojno izmenjavo mnenj. Srečanj bralnega krožka se udeležuje približno petnajst udeležencev, različnih po starosti in izobrazbi, vendar so se v klepet prav ubrano ujeli. Udeleženci bralnega krožka -'Beremo z Manco Košir' pa se bodo v zimskem času posvetili spoznavanju različnih religij. "Ne gre za tehtanje dobrega in zla, vojne in miru, marveč bomo skušali s spoznavanjem, branjem in pogovorih o verstvih sveta lažje razumeti svetovna dogajanja," je še povedala mentorica Valentina Uran. Udeleženci bralnega krožka pa so še pripomnili, da tovrstnih srečanj ne jemljejo kot obveznost, ampak kot prijetno sprostitev in se druženja veselijo kljub temu, da imajo včasih zelo različna mnenja, odprti pa so seveda tudi za nove člane, ki radi berejo. Besedilo in slika: ER. 22. LISTOPADA 2001 R 7i.lr. a u R cy&'Jc ojc&n,0' tc Še kakč res je, da so mobiteli spodbudili tudi k nekakšni modni muhi pogovorov. Za komuniciranje se zdi, daje postalo ljubše in brez zamer. Za razliko od "prejšnjega" telefona, ki je nepremično čakal na polici, je sedanji mobitel priročnejši, pogovarjanje pa se zdi pestrejše. Vendarle marsikoga še preseneti, če mu kak neznanec ob telefonskem klicu reče: "Čao, jaz sem!" Že res, da se zdi lažje pozanimati za druge, saj ni več tiste nestrpnosti, ko je tričetrt kontakta predstavljalo iskanje telefonske številke ter plaho prepričevanje z drugimi, ali je dobro poklicati ali ne, potlej se je oglasila še nekakšna diskretna vest človeka, češ, pa saj nimam pojma, kaj bi bilo dobro reči in kaj bo sploh prineslo tovrstno srečanje ali sporazumevanje. Kot da bi odslej diskretnost pomenila le, na kak način prehiteti pozornost, da bi več zvedeli, kaj bo in če se splača, kot pa, kako se zavzeti za kontakte ali kako jih narediti iz trenutka v trenutek uspešne in prijetne, četudi se kdaj razidejo v mnenjih, interesih ali sploh. Z mobiteli so morda debate marsikaj pridobile, pripomba: "A spet težiš!?" pa je pridobila drugačen čar, čeprav sprejemljiv in prisrčen. Morda je svojstven čar pridobila tudi diskretnost. Zdi se namreč, da je z "mobitelomanijo" postalo popularno: odkrito in duhovito pogovarjanje ter iskrenejše zanimanje za druge. V stikih z drugimi pa kaj hitro ugotoviš, katere so skupne teme ter kdaj se je brez haska pogovarjati o kočljivih zadevah. Kljub vsemu, pa še vedno eni trdijo, da je diskretnost le veščina, katere se naučiš, drugi pa se na diskretnost spoznajo, ker jim je menda pisana na kožo. Besedilo In slike: Petra Radovič Martina Kovač, upokojenka, iz Zagorja: "Če hočeš biti z ljudmi v dobrih odnosih, ne smeš pri njih iskati le napake, marveč vzeti stvari' z njihove dobre plati. Če si obziren, so tudi drugi prijazni in prijetni. Najtežje pa je biti diskreten takrat, kadar si na koga jezen." Asmir Bačič, dijak, iz Zagorja: "Od razpoloženja je zelo odvisno, koliko je kdo diskreten do drugih. Toda če hočeš imeti uspešna prijateljstva, je treba biti tudi diskreten, saj si drugače ne pridobiš zaupanja drugih. Rad sem v družbi, na diskretnost pa ne dam veliko." I Sašo Marn, študent, iz Zagorja: "Zelo cenim diskretnost, saj ima vsakdo rad tudi malce zasebnosti. Z nekaterimi ljudmi si lahko bolj prijateljski in zaupljiv, drugače pa je dobro biti obziren, saj je na tak način v druženjih več spoštovanja." Janez Skubic, učenec, iz Zagorja: "Diskreten si takrat, kadar si do drugih obziren in kadar v pogovoru ne segaš v besedo. V pogovorih je dostikrat treba počakati na priložnost, ko se lahko pogovarjaš tudi o zaupnih rečeh. Mislim, da so nekateri ljudje bolj občutljivi in se hitro zameriš, če v nepravem trenutku kaj rečeš." Petra Ivanušič, študentka, iz Litije: "Človeku se dogaja mnogo uspehov in neuspehov: družinskih, ljubezenskih, poslovnih, družabnih in drugih, o katerih se pa ne moreš pogovarjati z vsakomer. Prijateljem bolj zaupaš, da te bodo razumeli, z drugimi pa v pogovorih ostajaš diskreten, čeprav se nekateri zlahka in hitro zaupajo." Pa j zeta Budimič, šivilja, iz Litije: "Tudi diskreten je treba biti, čeprav imam rajši odkrite in sproščene pogovore, ko lahko poveš vse, kar ti leži na duši. Ne vem, zakaj včasih pripombe drugih jemljemo kot vsiljive ali neobzirne. Dobro pa je, če znaš biti diskreten, saj obzirnost pri druženjih le koristi." Simona Medved, gostinska uslužbenka, iz Litije: "Rajši imam diskretnost, kot pa pretirano zanimanje za vsakršne debate in za želje drugih. Nisem tiste sorte sogovornica, ki bi koga spodbujala k pogovoru, marveč rajši počakam na ugodno tematiko in takrat se pridružim klepetanju. Glede zaupnosti pa sploh ne pričakujem, da mi bo kdo govoril o svojih osebnih rečeh." • Branka Jan Zahtevamo preveč? • Iz neke prijateljske družbe so začele v širšo družbo uhajati • informacije oziroma skrivnosti, ki naj bi bile zaupne. Ker je to vse e v skupini motilo in je med posameznike začelo vnašati nezaupanje • in sumničenja, seje nekdo izmed njih odločil, da temu naredi konec, , da bo našel krivca. Naredil je načrt. Tistemu, ki ga je sumil, je • »zaupal« neko neresnico in čakal, da se bo stvar razvedela. Če učinka • ni bilo, je stvar nadaljeval pri naslednjem in naslednjem in e naslednjem. Krivec se je na koncu sam izdal. • Dokazano je, da je človek družbeno bitje. To pomeni, da je vsaj e dolgoročno težko sam, da je težko sam sebi zadostna družba. To • pomeni, da praktično vsak človek potrebuje nekoga, s komer se • lahko pogovarja, zabava, nekoga, s komer lahko deli svoje občutke • in svoja razmišljanja, nekoga, ki mu lahko zaupa. Nekateri so za to • bolj odprti, drugi manj. Nekateri o svojih razmišljanjih in težavah, , celo najglobljih stvareh lahko govorijo s komerkoli, z vsakim, ki ga • na primer srečajo na zabavi, se peljejo z njim na letalu ali vlaku, drugi za to, da se odprejo, potrebujejo daljši čas in varnejše zavetje. • Prvi, ki jim zaupamo, so običajno naši prijatelji in partnerji, v • zgodnejših letih še starši. • Nekateri menijo, da so pripadniki nasprotnega spola boljši • zaupniki, vendar je običajno med najboljšimi prijatelji najti e predstavnike istega spola. Vsekakor pa velja, da so prijateljske • skupine tiste, v katerih vsaj od let odraščanja naprej najdemo ' zavetje in iščemo razumevanje za naša dejanja in razmišljanja. • Vendar tudi med prijatelji ne zaupamo vsem vsega. Uidi med • prijatelji imamo običajno koga, ki nam je za kanček bližji kot ostali, e nekomu lažje zaupamo neke stvari, drugemu druge, nekdo nam lažje • svetuje o neki stvari, drugi o drugih stvareh. Ker tem ljudem zaupamo naše najgloblje stvari, vse svoje strahove in bojazni, ki bi e se marsikomu lahko zdele neumne, smešne, stvari, ki nam jih ljudje • ne bi nikoli prisodili, stvari, ki bi se jih pred drugimi morebiti celo e sramovali, nas pa dovolj obremenjujejo, da jih sami ne moremo • nositi, ni večjega razočaranja kot to, da kdo od teh zaupnikov naše zaupanje izda. Prijatelj, za katerega se izkaže, da ni mogel zadržati • kakšne naše skrivnosti, včasih pri kom padejo v veliko nemilost. • Vendar je treba priznati, da so skrivnosti, ki jih komu zaupamo, • same po sebi velika skušnjava. Ni nujno, da iz nesramnosti, hudobije • ali škodoželjnosti, lahko je to samo sicer neškodljiva nagajivost ali e nepazljivost. Ko beseda nanese na nekoga, ki ga poznamo, želimo e še sami kaj dodati o njej, o njem, a na žalost je tu lahko hitro | kakšna beseda preveč. Vendar ko enkrat nekaj načneš, to težko • popraviš. Zato nekateri dobro premislijo, komu lahko zaupajo. • Nekdo je sicer lahko naš zelo dober prijatelj, vendar če vem, da že e meni večkrat pove kakšno sočno o kom drugem in pri tem še doda, • da mi tega v bistvu ne bi smel povedati, vem tudi, da so lahko tudi • moje zaupnosti v nevarnosti. Takšnim ljudem na žalost ne morem • zaupati. • Nek verz pravi: »Težave so del tvojega življenja, in če jih s kom, e ki te ljubi, ne deliš, mu ne daš priložnosti, da bi te resnično ljubil.« • Vendar so lahko naše skrivnosti za koga tudi preobremenjujoče. A e pri tem, ko iščemo svoje zaupnike, na to običajno niti ne pomislimo. • Glede na to, da so naše skrivnosti pretežke za nas same, so lahko • pretežke tudi za naše zaupnike. Paziti morajo, da nas slučajno • kdaj ne izdajo, včasih potem, ko jim zaupamo kakšno stvar o sebi, • na nas težje gledajo enako kot so prej, kar lahko tudi skali naše e odnose, včasih s svojimi težavami omalovažujemo njihove. Ampak e če dodam še misel Georgea Eliota: »Le čemu živimo, če ne zato, da ' drug drugemu lajšamo življenje.« Jernei Ključevšek V KOGA VEROVATI? (ALI JE SREČKO KATANEC BOG?) Kolvmna: Natezalnik Ob uspehih naše nogometne reprezentance je skoraj nemogoče ostati ravnodušen. Veliko je takih, ki jih šport ne zanima in ne ločijo ribolova od tenisa, mnogo tudi tistih, ki sicer vedo, kaj se je pretekli teden dogajalo v Ljubljani in Bukarešti in so ob tem le veseli, mnogo pa teh, ki se jim zdi, da jim je uvrstitev naših na svetovno prvenstvo spremenila življenje. Seveda se zadnja skupina deli na tiste, ki vse to lepo zalijejo s kakšnim pivom in gredo potem spat, pa na ostale, ki menijo, daje treba zaradi tega Slovenijo dobesedno zravnati z zemljo. Ob tem se poraja vprašanje, zakaj ljudje različno doživljamo športne uspehe, h katerim pa večina dejansko sploh ni propomogla, razen peščica z navijanjem na tekmi. Zakaj ob golu nekateri skačejo kot ponoreli in objemajo popolne tujce okrog sebe, drugi pa ne vedo, da se nogomet igra z žogo? Gre nabjrž za to, da se navijači identificirajo s tvorci uspeha na igrišču, ali po freudovski (Sigmund Freud, psihoanalitik) terminologiji, objekt (nogometaši) nadomesti »ideal jaza«, ki ga niso dosegli v otroštvu. Identifikacija pri navijačih poteka na dveh ravneh, in sicer med seboj, kar pojasni solidarnost med sicer popolnimi tujci, in vsi skupaj do istega »ideala jaza«, do vodje množice -do nogometašev. Ljudje so ob tem zadovoljni, množica jim daje občutek varnosti, solidarnosti in pripadnosti. Prisotni so simboli, kot so slovenske zastave, navijaški šali, dresi »nogometnih bogov« ipd. Če ste odločilno tekmo v Romuniji spremljali na Kongresnem trgu v Ljubljani na velikem zaslonu, ste lahko slišali kako je več tisoč navijačev navijalo, skakalo in se drlo, naj bo še tako hecno, v zaslon, pa vendar vsi vemo, da jih Slovenci v Bukarešti niso mogli slišati. Množica je le vdrževala kolektivne občutke med svojimi člani. Najbrž je tudi res, da se lažje identificirajo tisti, ki sicer v življenju niso dosegli vseh tistih ciljev, ki so se jih zastavili in se zato lažje predajo kolektivnim ciljem. Vse skupaj je vidno že pri primitivnih ljudstvih. Vzemimo primer totenizma. Totenizem je vrsta verovanja, prepričanja, vse skupaj pa je povezano z obredi, ceremonijami. Klan si zbrere totem, ki je lahko npr. vrsta živali, ki ga častijo. Klan pa traja le, če preko totema vseskozi vzdržuje občutek privrženosti. Člani plemena se strinjajo glede totema, ki ga priznavajo. Potemtakem je totem sredstvo za izražanje enotnosti. Povežimo: pleme in navijači, totem in Srečko Katanec. In še dlje: nič drugače ne deluje katerakoli religija, tudi krščanstvo ni izjema. Ljudje gredo v nedeljo k maši, drugi pa na tekmo. S stališča identifikacije pa gre za dva povsem identična pojava. Z J. JI. h ft rxrj 77. Ciril Oražem IVliklavževanje prebudi zaspale vrednote Kraj Sava pri Litiji bo čez 25 let praznoval 500-letnico prve omembe kraja. Župnijska cerkev sv. Nikolaja se prvič omenja leta 1526, sedanja cerkev pa je bila sezidana leta 1737, prezidana leta 1844 in posvečena leta 1845. Sedanji župnik Ciril Oražem je savsko župnijo prevzel leta 1998 in v tem času so s Savljani obnovili župnjišče, zdaj pa sredstva zbirajo za nove cerkvene orgle. Izhaja iz številčne družine, kjer je bil sedmi od osmih otrok, skromne razmere pa mu marsikdaj niso omogočile, da bi uresničil svoje razkošne želje. Toda vedno je našel zanimanje za ljudi, prisluhnil njihovim težavam in jih spodbujal pri uresničevanju dobrega in premagovanju slabega. Praznikom in obdarovanjem se današnji posveča veliko pozornosti. Ker se bliža 'miklavževanje' - sv. Nikolaj pa je zavetnik župnijske cerkve na Savi pri Litiji - ali bi lahko povedali, kako ste vi doživljali ta praznik še kot otrok in tudi pozneje? Oh, pa kakč lepe spomine imam na 'miklavževanje'. In otroci še zmeraj radi poslušajo zgodbe o Miklavžu. Velikokrat jim imam priliko pojasniti, da je bil Miklavž škof, ki je nekega dne odšel na pastoralni obisk. Škof in duhovnik naj bi namreč obiskovala ljudi. Ko pa je Miklavž odšel na obisk, je srečal zelo revno družino, v kateri so bile tri sestre ter oče in mati, ki sta bila bolna. Velikanska revščina je Miklavža ganila in pretresla, saj je videl, da bi se bile sestre prisiljene začeti preživljati na grešen način, bodisi s tatvino ali drugače. Družina se mu je zasmilila in zato je vse, kar je imel, zvezal v tri mošnjičke, ki jih je ponoči odnesel na okensko polico njihovega bivališča ter jih na tak način rešil morebitne propasti. Miklavž je bil dober in skromen mož, ki je rad pomagal drugim. Ta simpatična in požrtvovalna gesta pa je povzročila, da je prišlo 'miklavževanje' v navado, da torej v noči od 5. na 6. december darila nosi sv. Miklavž. Dejansko imam na 'miklavževanje' v otroštvu zelo lepe spomine in še vedno rad podoživljam trenutke, ko smo 'miklavževali'. Noben praznik ni bil v toliki meri vzgojen in v vseh stvareh pozitiven, kot je bilo 'miklavževanje'. Starši so nam, otrokom, že mesece poprej govorili, češ, če ne boš priden, ti Miklavž ne bo nič prinesel. In ker skozi vse leto nismo okusili bonbonov, niti čokolade ali piškotov, smo se zares trudili, da smo bili pridni. In kakšne dogodivščine so bile z Miklavžem, saj so starši znali krasno pričarati praznično vzdušje, ko je od hiše do hiše hodil Miklavž z angeli in peklenščki, otroci pa smo trepetali na domači peči ter prepričevali Miklavža, da smo bili pridni, Miklavž pa nas je spraševal tudi razne molitvice. Kakšna darila pa so bila značilna za 'miklavževanje'? Otroci smo dobili razne sladkarije, tudi krhlje in še kakšno jabolko, v katerega je bil mogoče zapičen dinar. Nasplošno pa je bilo za povojni čas značilno, da so fantje obdarjali dekleta in dekleta fante, starši pa otroke. Doživetja pa so bila nepopisna in enkratna. Spomnim se, kako smo se neko zimo zbrali v Kulturnem domu v Dolenji vasi, z učitelji vred, v gledališki predstavi pa je nastopal Miklavž, ki se je kakor iz neba spustil na oder. In otroci smo verjeli, da je iz nebes prišel Miklavž ter ploskali in se veselili. V dvorani so se zbrali otroci, mladina in odrasli, Miklavž pa je imel zelo spodbudno pridigo, ko je otroke spodbujal k pridnosti in vestnosti, dekleta in fante pa k čistosti, delavnosti in marljivosti, zatem pa je začel deliti darila. Zgodilo se je celo, da so nekemu dekletu, ki je bilo na slabem glasu, dali v darilni paket podgano. To je bilo zelo posrečeno. Ampak ni bilo nobenih zamer, to je bilo 'miklavževanje' in na tak način so se ljudje bolj zbližali in spoznali. Po vasi pa je zvečer prav takč hodil Miklavž in sicer je imela vsaka vas svojega Miklavža, tako da so se Miklavži zvrstili tudi pri nas, v Dolenji vasi, in delili bonbone in piškote. Po hišah pa smo se zbrali otroci na peči in čakali, da je prišel Miklavž ali pa več Miklavžev en za drugim - še iz sosednjih vasi, ko so angeli delili sladkarije, parklji so nas pa prestrašili in zagrozili, da gremo z njimi v pekel. To je bil hec za otroke. Kajti, če kateri od otrok ni znal molitvic, ko so bili vprašani, so mu parklji zagrozili, da bo šel z njim v pekel, če se do prihodnjega leta Župnik Ciril Oražem (četrti z leve), ko se je priložnostno slikal z zlatoporočencema. i TL TL _________________________I ne nauči molitvic. Praznovanje je bilo zares enkratno in če je bilo kakšno dekle preveč radovedno in je šlo pogledati v drugo hišo, kako kaj 'miklavžujejo', so ji ostrigli šop las. Takšni so bili običaji. Otroci smo se karseda trudili, da smo bili pridni. Ljudje pa so tudi ocenjevali, kateri je bil najlepši Miklavž in kateri je najbolj bogato obdaril. Torej 'miklavževanje' ni bilo zanimivo zgolj zaradi daril, ki so jih otroci dobili? Kje pa, to je bilo pravcato slavje in krasno doživetje. Še ko sem hodil v 1. letnik nižje gimnazije, sem prvo leto komaj čakal in tekel domov, da se udeležim 'miklavževanja'. Za otroke pa je bilo praznovanje tudi vzgojno. Ne le, da so se vsi zbrali in se poveselili, otroci so skušali biti tudi čimbolj pridni in na tak način spoznavali te razne pozitivne vrednote. Seveda je bilo svojevrstno doživetje tudi potlej, ko sem na vsak način hotel izvedeti, kdo je Miklavž. Nekako sem sumil, da sta Miklavž oče in mama, vendar sem se hotel prepričati. Med seboj smo si sicer govorili, da je vsak lahko Miklavž - če komu kaj dobrega narediš ali podariš, si Miklavž. Toda nekoč, na Miklavžev večer dolgo nisem zaspal in sem sklenil, da bom čul vse dotlej, dokler ne bom videl Miklavža, ki bo prinesel darila. Počakal sem, da sem slišal, kako sta sestra in mama odšli v shrambo po košaro z darili. Takrat pa sem se začel naglas smejati. In do takrat je Miklavž nosil vsem članom družine, od takrat naprej pa nam Miklavž ni več prinesel. V današnjem času je veliko praznikov, ob katerih je primerno, da se obdarujemo. Ja, veliko je raznih praznikov, vendar darila nimajo takšnega vzgojnega učinka. Tudi ni tistega pričakovanja, kot je pri 'mi-klavževanju'. Veselja, ko je nosil Miklavž, se še vedno rad spominjam. Nobeno veselje ni bilo takč lepo, kot je bilo to. Res škoda, če kdo nima priložnosti, da bi doživljal te prijetnosti 'miklavževanja'. Kljub temu, da smo drug drugemu izrekli kakšno 'bodico', češ, da je na slabem glasu, hudoben ali drugo, te odkritosti za 'miklavževo' pač ni nihče zameril. Dovolili smo si, da se med seboj bolj spoznamo, zares prisrčno in vzgojno je bilo 'miklavževanje'. Otroci smo se tudi radi pogovarjali med seboj, kaj je komu prinesel Miklavž. So darila tudi priložnost, da se ljudje zbližajo? Seveda, darila pomenijo pozornost. In vsakdo je vesel pozornosti. Ne gre se za tisto "zakaj" ali "koliko", marveč je pomembna pozornost. Že vsake razglednice ali telefonskega klica se razveseliš. Se je tudi za prijetno družinsko vzdušje treba potruditi? Brez potu ni medu. Pa saj se je prijetno truditi za dobro vzdušje v družini. Samo družinsko življenje je odsev raja na zemlji. Če se mož in žena medsebojno ujemata, je to košček raja na zemlji. Katere medčloveške vrednote pa nasplošno zelo spoštujete? Katere najbolj? Morda spoštovanje, pozornost, ustrežljivost. Ter da si človeku na razpolago za nasvet v stiski ali težavi. Ste si pogosto vzeli čas za razgovor s človekom, ki ima težave? Pogovor je najboljše, veliko pomaga, če se lahko pogovoriš s kom, ki mu iskreno zaupaš. Pogovor je neprecenljive vrednosti in včasih je dovolj, če človeku le prisluhneš in mu odleže ali mu je lažje pri srcu. Pogovor je včasih tudi priložnost, da koga lahko bolj razumeš. Vesel sem, če mi kdo izkaže zaupanje, in da lahko komu pomagam v težavah. Najboljši prijatelj si, kadar komu stojiš ob strani, ko mu je hudo ali če je v težavah. Greste rajši na morje ali v hribe? Lepše je pohajati po planinah, ker se z vsakim korakom vse spremeni, vedno višje si. Morje je zdravju koristno in tudi plavam rad, vendar so mi ljubše planine. Imate kakšno najljubšo barvo? Haha, to je težko rčči. Vse barve so lepe, morda je ena najlepših barv zelena, ki predstavlja upanje. In modra, ki spominja na modrost. Ali veliko gledate televizijo? Rad imam dokumentarne in znanstvene filme in če imam čas, si jih zagotovo ogledam. Drugače pa televizijo bolj malo spremljam, ker sem s televizijskim programom razočaran. Se strinjate s pregovorom, da naj človek sledi svojim željam? Človek mora biti zadovoljen z majhnimi A Cerkev sv. Nikolaja na Savi pri Litiji. stvarmi, lastne želje pa je treba neštetokrat pretehtati, predno se zanjo odloči. Kam bi pa prišli, če bi se vsaka človekova želja izpolnila? Ali se zavzemate za nove izzive in prijetnosti pri delu kot tudi v druženjih z ljudmi? Ja, nove izzive imam pa rad in jih pozdravljam. Treba je le presoditi, če so koristni in dobri. Za leto 2002 pravijo, da bo menda po kitajskem horoskopu v znamenju konja. Ali verjamete, da bo zato manj egoistično in družabno prijetno? Horoskopov nisem nikoli bral in jih odklanjam. Vam tudi prvi vtis o človeku nič ne pomeni? Prvi vtis je prvi vtis, čeprav se včasih tudi zmotiš. Prvi vtis je lahko že sam pogled in meni prvi vtis veliko pomeni. Vendar si mnenje o človeku ustvarim šele dosti dosti pozneje. Besedilo In sliki: Petro Radovič ' Podjetje za svetovanje, inženiring in Trgovinsko poslovanje Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje Tel 0356-64-611 fax 0356-64-660 E-mail:treftref.Si http:www.tref.Si Programi Prenovljeni so vsi programi za OS Windows 95/98/M E/NT/2000 za Glavno knjigo, skladiščno poslovanje, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, kadrovska evidenca, izpis virmanov,... Servis Prodaja vseh vrst računalniške opreme, tiskalnikov, faxov, čitalcev bar kod,... Računovodstvo Opravljanje knjigovodskih storitev in svetovanje za podjetja in samostojne podjetnike. Zastopstvo Programska in računalniška oprema za: IBM, Microsoft, Epson, Norton, HP,... Posebna ponudba za zaščito podatkov SafeBoot. Izdelava spletnih strani. Izdelovanje IPZ - imenik podjetnikov Zasavja. V ceni je vključena izdelava ene spletne strani s predstavitvijo podjetja in vaše dejavnosti. Vse podatke dobite na naši soletni strani www.tref.si. na naši telefonski številki, ali se oglasite na sedežu firme. ^nite DidaL ^ • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! AS DOMŽALE Servis In trgovina d.o.o., Blatnica 3a. I0C Trzin, 1236 Trzin prodala: 01/562 22-42,01/562 37-00 fax: 01/562 37-05 SPORT-tourlng moč (kVV/KM) I REDNA CENA ZWA MPC CBR 1100 XX S.BIackbird 121/164 2.589.000 2.474.000 21.937 VFR 800 Fl 81/110 2.399.000 2.299.000 20.385 CB 600 S Hornet (oklep) 71/97 1.719.000 1.659.000 14.710 FES 250 Foresight 14/19 1.199.000 1.149.000 10.188 ŠPORT CBR 600 FS Šport 81/110 2.149.000 2.054.000 18.212 CBR 600 F 81/110 2.069.000 1.987.000 17.618 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.366.000 2.199.000 MODEL 2000 VTR 1000 F FireStorm 81/110 2.137.000 1.949.000 MODEL 2000 Chopper CHOPPER VT 750 DC Black Widow 32/44 1.779.000 1.701.000 15.082 VF 750 C Magna 64/87 2.049.000 1.969.000 17.459 VT 125 C Shadow /15 1.078.000 969.000 MODEL 2000 ENDURO XR 650 R 45/61 1.639.000 1.569.000 13.912 NX 650 Dominator 32/44 1.289.000 1.229.000 10.897 NX 250 Dominator 17/23 1.219.000 1.089.000 9.656 XLR 125 R /11 959.000 679.000 MODEL 1999 CROSS CR 80 RB 20/27 849.900 819.900 7.270 CR 80 RB 20/27 759.000 739.000 MODEL 2000 Cene so v SIT; v MPC je vračunan 19% DDV. DEM/SIT=112.78 Pridržujemo sl pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 27.08.2001. 22. LISTOPADA 2001 UMETNOST KOT ŽIVLJENJSKA POTREBA Trbovlje so od devetega novembra letošnjega leta bogatejše za ustanovo, ki bo kraju zagotovo v ponos, vsem njegovim prebivalcem pa, vsaj občasno, če že ne pogosto, pribežališče pred vsakdanjimi norostmi, ki se jim je le z begom v umetnost moč izogniti in jih vsaj za trenutek izriniti iz uma ter dovoliti srcu, da se odpre in dojame lepoto življenja (tudi) v umetnosti. Sem zagotovo spada slikarstvo, glasba, književnost - proza in poezija...vse to pa obljubljajo ponuditi v prihodnje, v pokušino in v trajni užitek, v novo odprti prvi in ta trenutek edini zasebni prodajno-razstavni galeriji v Trbovljah in trgovini s slikarskimi, kiparskimi in oblikovalskimi potrebščinami. S pomočjo očeta Karla Kozoleta in sestre Silvije Kozole jo je odprla Karmen Lončar. Galerija Kozole ima svoje razstavne prostore na Partizanski cesti 40 v Trbovljah. V prenovljenih prostorih, pri čemer je obilno mero dobrega in prefinjenega okusa pokazal idejni iniciator, Silvijin soprog, Matej Jugovič, so bile kot prve na ogled likovne stvaritve Karla Kozoleta v različnih kiparskih in slikarskih tehnikah. Skupaj z gostitelji sta trak prerezala Lojze Capuder, predsednik Zveze likovnih skupin Slovenije in Ladislav Žiga Žgajnar, trboveljski župan. "Karel Kozole trboveljskim in tudi slovenskim ljubiteljem slikarstva ni neznan, saj njegova ustvarjalna pot traja že dobra tri desetletja. Je član društva Revirskih likovnikov Trbovlje od leta 1981, bil je tudi mentor, učitelj in prvi razlagalec slikarskih skrivnosti mladih članov. Dve leti je to počel tudi v Dijaškem domu Hrastnik in Dijaškem domu v Trbovljah. Leta 1987 je bil med člani Relika izbran za predsednika strokovne komisije. Doslej se je predstavil s tridesetimi samostojnimi razstavami po Sloveniji in tudi v tujini, ob tem pa je bilo tudi nekaj mimobežnih, vendar vse so bile skrbno in z občutkom postavljene. Sodeloval je na kakših štiridesetih skupinskih Relikovih razstavah. Njegova delaje moč srečati po mnogih slovenskih pisarnah, uradih in domovih.. Vsa pa niso nastajala le v osami ateljeja, pač pa seje udeleževal različnih kolonij in ekstemporov ter enodnevnih družabnih srečanj delavnic v Sloveniji. Tudi s teh bolj družbenih in družabnih oblik slikarskega delovanja ima nekaj priznanj Ex tempore, dvoje odkupnih nagrad za najboljše delo pri šaleških likovnikih v Velenju... Predan je slikarstvu, zaveda pa se, da brez naklonjene publike kakršno koli početje nima smisla in zato slika zase, za svojo dušo in srce in za druge, za njihove sanje, za vse, kar si želijo v podobah videti in čutiti." Tako je zbranim obiskovalcem predstavila slikarja moderatorka. Ob tem pa ne gre prezreti pomembnega dejstva, da njegovi hčerki Karmen in Silvija stopata trdno po očetovih stopinjah in da sta tako naklonjeni umetnosti, dajo sprejemata kot življenjsko potrebo. Nad vsemi pa tiho, a skrbno bedi mati in žena Ivica Kozole. V takih okoliščinah je pravzaprav težko pričakovati kaj drugega, kot odločitev, da bodo vsi skupaj ustvarjali v družinski galeriji Kozole in obljubili so sebi, da bosta ta dva galerijska prostora tudi prostora za literarne, kulturne večere, okrogle mize, poezijo.. Galerija ima dva razstavna prostora. V spodnji galeriji so tokrat na ogled slikarjeve realistične podobe, v zgornji galeriji pa se umetnik predstavlja v modernem stilu, kjer njegove slike predstavljajo modem svet v njegovih očeh. Ta večer so se Karlu Kozoletu izpolnile sanje. Predsednik Zveze likovnih skupin Slovenije Lojze Capuder, kije pozdravil zbrane in čestital družini Kozole, je med drugim dejal: "Prijetni občutki nas prevevajo vselej, kadar odpiramo kakšno od številnih razstav likovnih samorastnikov. Odprtje galerije, kije vzniknila iz ljubiteljske scene tu v prijaznih rudarskih Trbovljah, zibelki likovnih umetnosti, pa je za vse nas, ki sanjamo o vseslovenski galeriji ljubiteljskih likovnih umetnosti, poseben dogodek, vreden naše pozornosti. Morda so prav takšni pogumni koraki pot za doseganje zastavljenega cilja v ustanovni listini Zveze likovnih društev Slovenije. Verjamemo v kulturno poslanstvo, kot tudi v poslovni uspeh galerije, ki bo v svoj program gotovo vključevala najboljše dosežke ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev..." Med pozdravnimi besedami trboveljskega župana Ladislava Ž. Žgajnarja pa je zagotovo pomembno sporočilo, ki ga bodo veseli vsi amaterski likovniki v Trbovljah. Sodelovanje med županom in predsednikom Zveze likovnih društev Slovenije je rodilo sadove. Dogovorili so se za prvo letno razstavo amaterjev likovnikov v Trbovljah, "Zlata paleta", v decembru. S tem projektom bi v Trbovljah tudi nadaljevali in zagotovo bo sodelovanje obrodilo sadove, kakršne si vsi amaterski slikarji želijo, "...predstavljamo si, da bi v Trbovljah lahko nastal amaterski slikarski center...nekoč v prihodnosti...", je menil župan. Galerija Kozole pa bo, tako je prepričan, ljubiteljem slikarstva nudila dodaten prostor, dodatno možnost za razstavljanje. Trgovina, ki je sestavni del galerije, bo vsem amaterskim ljubiteljem likovne umetnosti nudila tudi material, ideje, orodje...skratka tisto, kar je potrebno za udejanjanje zamisli, želja in hotenj. Dogodek kot je ta, in očem dopadljiva umetnost, je že sam po sebi povod za prijetno počutje. Da pa je bil večer še lepši, so poskrbeli Moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje in Olga Dečman Dobrnjič s svojo poezijo. MoH I I I rtp R S a 71 R T P. ~TF. ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE V naslednjih številkah vam bomo »postregli« z nekaterimi nasveti, kako si pomagati pri zdravljenju različnih poškodb, bolezni in drugih težav. Viri:Kako sami poskrbimo za zdravje, Radarske bukve. Zdravilna zelišča, Zdravilne rastline in ljudsko izročilo. KORISTNI NASVETI IN OPOZORILA MODRICE +Velikokrat, predvsem ženske so temu bolj podvržene, dobimo modrice že ob najmanjšem udarcu. To lahko pomeni, da nam primanjkuje vitamina C. Zato je dobro zaužiti več pomaranč, limon, ribeza, krompirja, brokolija... Če zaužijemo en ananas ali papajo na dan, ki poleg vitamina C vsebuje encim bromelin, ki ta firbčna spreminja kemijo krvi in ji omogoča, da jo telo laže reabsorbira, nam pomaga izbrisati modrice. Modrice nam pomaga odstraniti tudi rastlina gabez. Liste namakajte v vroči vodi in jih položite na poškodbo, ki ni odprta. -Športna neaktivnost, nezdrava prehrana, ki povzroča, da so naše mišice ohlapne in obdane z maščobjem, modrice še bolj in za dalj časa »obarva« v modro-črne barve. HEMOROIDI +Staro, a še vedno učinkovito zdravilo pri bolečem, pekočem iztrebljanju je, da si po vsakokratnemu iztrebljanju pripravite sedečo kopel. Vanjo sedite za 15 minut. Voda naj ne bo vroča,ampak topla. Na dan spijte vsaj osem kozarcev vode. Pomaga tudi kozarec vode s stisnjeno limono, takoj, ko se zbudite. To poživi gibanje črevesja. -Premalo gibanja, nezdrava hrana z veliko soli in sladkorja, premalo tekočine-dober dan hemoroidi. AFTE *Čeprav smo do zdaj o njih že nekaj napisali, ne bo napak, da še kaj dodamo. Za afte (razjede v ustih) pravijo, da jih povzroča tudi stres. Pomagamo si lahko tako, da čajno vrečko temnega čaja položimo na ranico. Ta čaj vsebuje naravni adstringetis, imenovan tinin, ki bo olajšal bolečino. Pomaga tudi, če afte večkrat na dan izpiramo z doma narejeno ustno vodo, ki vsebuje 60g vodikovega peroksida in čajno žličko sode bikarbone (oba delujeta antiseptično) v raztopini iz 60g vode in žličke soli. Tekočine ne smemo pogoltniti. Nadalje pomaga tinktura iz ognjiča, zmešana z vodo v razmerju 50:50. Zobe si umivajte z razkuževalno sodo bikarbono in jemljite dodatek vitamina C, vitamina kompleksa B, folne kisline, železa in cinka. Pomoč pri odpravi aft je tudi ustna voda, pripravljena z žajbljem (3 žličke listov dajte v pol litra vode, zavrite in pustite stati 15 minut. Grgrajte večkrat na dan). Nekateri prisegajo tudi na ajbiš ali slez, ki ga (liste) čez noč namočite v toplo vodo in ga potem grgrajte. -Če ste nagnjeni k aftam, se odpovejte kavi, začimbam in kislim jedem. TUdi agrumom, ki razdražijo usta. Pripravil Igor Goste ta firbčna ta firbčna ta firbčna ta firbčna ta firbčna ta firbčna »SLOVENIJA GRE NAPREJ«, IRIS TUDI Zaposlena sem na Biotehniški fakulteti v Domžalah, in sicer že peto leto. Opravljam pisarniška dela na Katedri za etologijo, biometrijo in selekcijo ter prašičerejo. Na delo se vozim z avtomobilom, zato vstajam zelo zgodaj. Čeprav imam gibljiv delovni čas, največkrat z delom začnem okrog 6.30. Ponedeljek, 12.november- Kot vsak ponedeljek, se je tudi ta dan začel s sestankom v službi, kjer smo se pogovorili o zadevah in problemih prejšnjega tedna. Po slabi uri temeljitega pogovora, sem se vrnila za računalnik v svojo pisarno, ki si jo delim s sodelavko. Po osmih urah dela sem se domov vrnila po IS.uri. Na mizi me je že čakalo kosilo, ki mi ga še vedno kuha mami. Po kosilu sem peljala "preobut" avto, da ga ne preseneti zima. Zvečer sem si ogledala informativno oddajo 24 ur in tako se je dan končal. Torek, 13.november-Tudi to jutro sem že malo pred sedmo klepetala s sodelavko ob jutranji kavi. Tako sem malo pozabila na naporni torkov urnik. Skoraj celih osem ur sem se trudila z nekim programom. Komaj sem že čakala da se odpravim domov. Doma sem opravila nekaj gospodinjskih del, kot so pomivanje posode, likanje in podobno. Proti večeru sem si ogledala humoristične nanizanke in kmalu zaspala. Sreda, 14.november- Dan se je začel kot običajno. Po jutranji kavi sem najprej dokončala delo prejšnjega dne. Lotila sem se še obdelave podatkov za farme. Popoldne me je čakala pevska vaja skupine Iris z Izlak. Trenutno se učimo zahtevnejšo pesem, zato imamo vaje "po glasovih". Danes je na vrsti tretji glas. Mudilo se mi je domov, saj sem komaj čakala na začetek nogometne tekme Slovenija - Romunija. Tekma je bila pomembna in temu primerno napeta. Ampak po uri in pol navijanja smo si lahko samo še rekli: "Zmaga je naša! Slovenija gre naprej!" Petek, 16.november- Opravila sem delo na farmi Ihan. V pisarno sem se vrnila sredi dopoldneva, nato pa sem, kot vedno ob petkih, pospravila dokumente tega tedna. Popoldne sem razmnožila nove note za pesem, ki sem se jo naučila doma ob spremljavi klavirja in se tako pripravila na sobotno vajo. Sobota, 17,november- Ob sobotah zjutraj imamo vedno pevsko vajo v prostorih KS Izlake. Najprej se nekaj časa opevamo in delamo dihalne vaje, potem pa začnemo z vajo. Tokrat smo najprej ponovile pesmi, ki smo se jih naučile za božičnico. Nato smo se lotile novih pesmi, ki jih pripravljamo že za naslednje leto, in sicer za izlaški krajevni praznik in samostojni koncert, ki ga načrtujemo jeseni 2002. Po vaji si dekleta privoščimo tudi kakšno pijačo in klepet. Popoldan sem se s prijateljico odpeljala na pohištveni sejem v Ljubljano. Ker si rada ogledam kakšen dober film, sva se s fantom zvečer odpravila v kino. Po predstavi smo se s prijatelji pozabavali ob pijači. Nedelja, 18.november- Ker sem šla včeraj pozno spat, sem si ta dan privoščila malo daljši spanec. Nedelja je zame dan počitka, zato sem tudi tokrat skoraj cel dan poležavala na kavču pred televizorjem. Odkar sem zaposlena, se mi zdi, da teden mine še hitreje kot takrat, ko sem hodila v šolo. Moj tedenski urnik je včasih bolj, včasih pa manj razgiban. V prostem času si rada tudi kakšno "zabrenkam” na kitaro in zapojem. Ker pa se bliža zima, bom del prostega časa zagotovo porabila tudi za kakšen dan smučanja. Dnevnik je napisala Kristina Kovačič, vodja pevske skupine IRIS Izlake. Uredil Igor Goste INTEGRAL JLvtolsuMtl promet In turieem. Zegorje d.o.a. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108,56 55112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si UMAG htl. SOL KOKALJ**** 24.11,- 01.12. ZA NEVERJETNIH 37.300 SIT VIKEND V PEKINGU 19.12. - 129.000 SIT LENTI nakupovalni izlet 24.11. 3.000,00 sit/osebo NA VOLJO SO KATALOGI ZIMA 2001/2002 ! APARTMAJI NA ROGLI ZA TEDEN DNI ŽE OD 14.000 SIT NA OSEBO VABUENI NA VIKEND SMUKO V DECEMBRU: KRONPLATZ ŽE ZA 25.900 SIT S PREVOZOM! NOVOLETNI PRAZNIKI V EVROPSKIH PRESTOLNICAH in v Brnu (ugodno in primerno za malade), v Benetkah in ob Blatnem jezeru, vzdolž jadranske obale... ! V UMAGU že od 22.900 SIT naprej Sanjska potovanja poceni kot že dolgo ne: 4-dnevno križarjenje po Bahamih z letalsko karto Benetke-Miami-Benetke vred za 120.000 SIT/osebo! SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO programi bodo na voljo v januarju 2002 VABIMO VAS ŠE: -na prebožične nakupe v Miinchen, Niirnberg in na Dunaj -na koncerte na Dunaju -k nakupu INTEGRALOVIH darilnih bonov! Od decembra do marca v Disneyland le po 39.900 SIT ! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK - PETEK 06:00 - 16:00 SOBOTA09:00 - 12:00 Agencija TVbovUe: PONEDELJEK - PETEK07:00 - 18:00 SOBOTA08:00 - 12:00 J/7 r/TTrTVANJA IN... J/7 pzttztVANJA z INTE4NAU7A- SIVIUA ANA Oblecite svoje ideje! GSM: 041/ 395 301 AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828 VINOTO "KLOPOTEC i Trttnlca Zjetg/^rJo tet t 6*03/56 64 195 VABUENI NA DEGUSTACIJO VIN V sobote 24. 11. 2001, med 9k in 12k Vinogradništvo Grlica Iz Koga. V soboto 01. 12. 2001, med 9b in 121 Vinogradništvo Valdhuber iz Svečine. Delovni čas: pon/pet.: 8h-12h, 16h-19\ sobota: 8h-12h m ELEKTROELEMENT d.d. Objavlja ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO ZAZIDLJIVE PARCELE NA IZLAKAH Predmet zbiranja ponudb za prodajo je nezazidano stavbno zemljišče pare. štev. 784/23 travnik, v izmeri 1055m2, vpisano v zk.vl.št.372 k.o. Kolovrat. Zemljišče leži v sklopu naselja, v bližini Medijskega gradu na Izlakah, občina Zagorje ob Savi. Za zemljišče je pridobljeno gradbeno dovoljenje za izgradnjo stanovanjske hiše. Prodaja se opravi z zbiranjem ponudb. Nepremičnina je naprodaj skupaj z gradbenim dovoljenjem in pripadajočo dokumentacijo za najnižjo prodajno ceno 5.732.160,00 SIT. Kupec nosi stroške prepisa v zemljiški knjigi in davek na promet z nepremičninami. Pogoji za sodelovanje so naslednji: Sodelujejo lahko vse domače pravne in fizične osebe. Tuje osebe lahko sodelujejo, če so izpolnjeni pogoji vzajemnosti skladno z veljavno zakonodajo Republike Slovenije. Sodelovati ne morejo pravne osebe, ki so v postopku prisilne poravnave ter osebe, ki se po zakonodaji štejejo za prezadolžene. Kandidati za nakup nepremičnine lahko pošljejo pisne ponudbe do 03.12.2001 na naslov: ETI ELEKTROELEMENT d.d., Obrezija 5, 1411 Izlake s pripisom: Prodaja nepremičnine - ne odpiraj. Pisne ponudbe morajo vsebovati ponujeno ceno, ter v primeru, daje ponudnik fizična oseba tudi potrdilo o državljanstvu. Izbor ponudnika bo 10.12.2001, o čemer bo izbrani ponudnik istega dne tudi obveščen. Prodajalec si pridržuje pravico, da ne sklene pogodbe s ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno. O podrobnostih sklenitve kupoprodajne pogodbe in prevzemu gradbene dokumentacije se bosta prodajalec in kupec dogovorila posebej. Dodatne informacije so na voljo po telefonu na št.03 56 57 410. K L E K T R O S E R V I S & T R G O V I N A ELEKTROTOM Tomaž DRAKSLER s.p. Naselje na Šahtu 7, KISOVEC F.I.EKTROSERVIS VSEH VRST: - profesionalnega in amaterskega električnega ročnega orodja - industrijskih sesalcev - čistilne tehnike - generatojev - malih gospodinjskih aparatov TRGOVINA: - električnega ročnega orodja: ATLAS COPCO, MAKIJA, BOSCH, DEWALT, ELU, FLEX, STAVEK, BLACK&DECKER, ISKRA ERO,... - originalnega pribora za orodje: KE1L, ARESI, HANVERA, CMT, AEG, MAKIJA, BOSCH, DEWALT, ELU.... IZPOSOJA: - električnega ročnega orodja: ELEKTROPNEVMATSKO KLADIVO. KOTNA BRUSILKA,... S 041/507-321,03/56-71-321 Si 22. LISTOPADA 2001 FvG.rčTT (j.TT.JI ulobslgo 7 ANDREJA ŠTUHEC Prav gotovo marsikdo sanja tudi o dobri službi in karieri, vendar si Litijanka Andreja Štuhec s karierizmom ni delala težav. Čeravno je diplomirala iz novinarstva in spoznala delo v različnih medijih: na radiu, televiziji in pri časopisu, je že tri leta zaposlena v Knjižnici dr. Slavka Gruma v Litiji. Je tudi urednica Litijskega občana, ki ga izdaja litijska občina, in prosti čas si ponavadi obteži z raznimi obveznosti, namesto da bi ga rezervirala za kratkočasje. Veliko delovnega elana ima, pa tudi z idejami ne skopari, zato je pri marsičem aktivna. Tudi razstava ob 100-letnici rojstva dr. Slavka Gruma je nastala pod njenim okriljem. Povedala je, da je omenjena razstava mnoge navdušila, in da so dosegli tisto, po čemer so segali - da bi namreč spodbudili ljudi k počastitvi del pisatelja in dramatika dr. Slavka Gruma, kije bil po rodu Šmarčan. Razstava je bila kar nekako 'potujoča' kot tudi praktična, da so jo lahko postavili še v Knjižnicah v Novem mestu in Zagorju ter v Novi Gorici, kjer so se jim s premierno gledališko predstavo pridružili tudi gledališčniki. Razstavo bodo v prihodnjih dneh zaključili v OŠ Šmartno. Čeprav ji je predstavljanje obširnega ustvarjalčevega literarnega opusa vzelo mnogo časa, je vendarle zadovoljna, saj so se ljudje številčno odzvali in kaže, da jim je bila tovrstna kulturna stvaritev všeč. Sploh ima rada razna literarna srečanja in mnoge od teh je doslej v litijski knjižnici tudi vodila. Delo v knjižnici se ji zdi slikovito in različno, ker se tudi knjižnice odpirajo navzven, da bi privabile ljudi na različne prireditve. Zato prirejajo slikarske razstave, literarne večere in potopisna predavanja, ure pravljic za otroke kot tudi razne predstavitve novih knjig. Ker so srečanja marsikdaj zelo prijetna, skušajo zainteresirati ljudi, da bi se odzvali in prisostvovali. Zato tudi pravi, da je 'vedno kaj na programu' in se veliko dogaja. Ker je od nekdaj rada brala, ji ni odveč poklepetati z bralci, katerih mnenja jo navdušijo, četudi so kritični ali pronicljivi do prebranih knjig. Trenutno se branju ne posveča veliko, za filme pa vedno najde čas in zanimanje. Kljub temu pa se strinja, daje knjiga človekova najboljša prijateljica in tudi, da te knjige privabijo tudi potem, ko si jih nekoč preložil za neko drugo obdobje, ko bo več časa. "Če prej ne," je rekla, "pridejo v knjižnico s svojimi malčki ali vnuki, katerim berejo knjige." Delo z ljudmi ji je všeč, toda pri druženju marsikdaj opazi, kako zelo so med seboj vljudni in prijazni. Včasih pri ljudeh pogreša trud za dobro razpoloženje, saj čemernosti nima rada. Še posebej pa jo osreči, kadar jo kdo razveseli, ko tega sploh ne pričakuje. In mnenja je, da je treba biti do drugih prijazen, da so potlej tudi drugi tebi prijetnejši. Za druženje pa reče, da je uspešno takrat, kadar si želiš ponovnih srečanj, ko si upaš biti prijazen in odprt ter ohranjati tak stik. Besedilo In slika: Petra Radovič ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (23. del) Sol Sol je za človekovo življenje potrebna kot kruh. Že zdavnaj je modri Sirah zapisal: »Glavne potrebe za človeško življenje so: voda, ogenj, železo in sol, pšenični kruh, mleko in med, kri grozdja, olje in obleka (Sir 39,36)«. Sveto pismo tudi pravi, da daje sol moč naši življenjski povezanosti z Bogom. Kakor sol okus hrani in jo varuje, da se ne pokvari, tako je simbol notranje moči in trdnosti zaveze z Bogom. Tudi Kristus v govoru na gori omenja sol: »Vi ste sol zemlje (Mt 5, 13)«. Kristus naroča svojim učencem, da morajo biti za svet, za človeštvo to, kar je sol za jed. Sol daje ljudem prijeten okus in jih varuje, da se ne pokvarijo. Tako naj bi bili Kristusovi učenci z besedo in zgledom pomagali ljudem, da bi se v svoji življenjski naravnanosti oklepali Boga s preprostim in čistim srcem. Sol je tudi simbol miru, ljubezni in bratske povezanosti. Tako naroča Kristus: »Imejte sol v sebi in živite v miru med seboj (Mr 9, 50)«. Sol je Kristusov nauk, njegov duh, ki zagotavlja življenje v medsebojni ljubezni. Sol se uporablja tudi v bogoslužju. Izraelci so po božjem naročilu svoje jedilne daritve solili. »Sleherni dar jedilne daritve osoli, ne daj, da bi manjkala sol zaveze s svojim Bogom pri tvoji jedilni daritvi; pri slehernem daru daruj sol (3Mz 2, 13)«. Zaradi simbolike so sol uporabljali tudi v krščanskem bogoslužju pri posvečevanju cerkva, pri krščevanju in pri blagoslavljanju vode. Obred mešanja soli in vode se je začel v 4. stoletju. Najbrž je na to vplival dogodek, ko je prerok Elizej v nezdravo vodo vsul sol in je postala zdrava in rodovitna. »Tedaj so meščani rekli Elizeju: 'Glej, prosimo, lega tega mesta je, kakor vidiš, gospod, dobra, a voda je slaba; zato je zemlja nerodovitna. ' Odgovoril je: 'Prinesite mi novo čašo in denite soli vanjo!' Ko so jo prinesli, je šel k studencu, vrgel vanj soli in rekel: 'Tako govori Gospod: Ozdravljam to vodo. Odslej naj ne povzroča več smrti in nerodovitnosti. ' In voda je bila zdrava od tega dne po besedi, ki jo je Elizej izgovoril (2Kr 2, 19-20)«. Preden so v prvi Cerkvi odraslega človeka sprejeli med katehumene, je moral pred občestvom izjaviti, zakaj želi prejeti krst oziroma krščansko vero. Poznati je moral temeljne krščanske resnice. Sprejem v katehumenat je bil slovesen. Škof ali duhovnik je na katehumena polagal roke, jih na čelu prekrižal in z besedami ali simboličnimi dejanji opravil nad njimi zarotovanje hudobnega duha. V nekaterih krajih so že pri sprejemu v katehumenat dali kandidatom sol, drugod pa šele pri obredu bližnje priprave na krst. Sol je pomenila prvo hrano, nekakšna predjed polne krščanske hrane, ki so jo prejeli na dan krsta: obhajila. Božje stvari se zdijo človeku “neokusne", sol modrosti pa jih začini, napravi okusne, prijetne in jih varuje, da se v krščenih ne “skvarijo". Sol modrosti pravilno usmerja katehumene v življenje. Sčasoma se je katehumenat spremenil in končno prenehal. V pokristjanjenih deželah je prevladovalo krščevanje otrok, zato so nekatere obrede skrajšali in prilagodili. Po novem obredniku se pri krstu ne daje več soli. Ostane pa Kristusovo naročilo kristjanom: »Vi ste sol zemlje (Mt 5, 13)«. To je ugotovitev, da imamo kristjani neko »lastnost«, ki nam je dana in si je sami nismo mogli pridobiti. Lastnost, da smo že s svojo prisotnostjo lahko sol sveta, ko smo priče vstajenja in življenja Jezusa Kristusa. Branko Nlmac Kot bi vedno vozili po ravnem. TRIBUTE 2.0 (124 km) 4x4 TE MAZDA: zaloga vseh novih modelov USLUGE: servisiranje, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent a car,.. PRODAJA: novi modeli, staro za novo, cenitve, odkup po eurotax - u + 4 air bag, el. stekla, el. ogrevana ogledala, (100.000 SIT - 150.000 SIT) DARILO AVTOHIŠE ABS, klimatska naprava, centralno zaklepanje, lita platišča, nosilci prtljažnika na strehi, tempomat, samodejni ali ročni vklop 4 WD, ... OBIŠČITE NAS, VAS PRIČAKUJEMO (SEJNA; 5.183. 490„QQ) SAT MMS KREDIT & LEASING Kržišnik Roman s.p. 1410ZagorjecSelo 65 AVTOHISA KRŽIŠNIK Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 www. mazda.mms.si odprto: od 8. do 18. Ure; soboto: od 9. do 13. Ure Kličite sproščeno. Kličite ceneje. EU, Hrvaška, Kanada in ZDA že za 28 SIT/min*. Dobra zveza je obveza. Telefonske pogovore brez šumenja, hreščanja in prekinitev omogočajo vrhunske naprave in strokovnjaki Telekoma Slovenije. Vsem uporabnikom nudimo 35,5% nižje cene za mednarodne pogovore vrhunske kakovosti. Kombinacija nizkih cen in kratkih intervalov obračunavanja vam zagotavlja, da boste dobili največ za svoj denar •Cena je brez DDV-ja in velja od 19. do 7. ure, v času običajne tarife je cena 35 SIT/min. www.telekom.si Telekom^) Slovenije Naj vas sliši ves svet 22. LISTOPADA 2001 EH.rčTr n.TT.ji. VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Vsem, ki ste v kuponček zapisali JOŽE SNOJ, čestitamo. To je bil namreč pravilni odgovor na našo literarno uganko. Žreb je bil naklonjen Maticu Tesla, Novi log 19 E, Hrastnik. In kakšna je nagrada? Knjiga Heimita von Dodererja Strudlhofovo stopnišče. Še malo, pa bomo že pri petdeseti literarni uganki. Še prej pa boste morali pravilno odgovoriti na devetinštirideseto. V njej vas sprašujemo po imenu in priimku še živeče slovenske pisateljice, ki se je rodila s priimkom Konič 8.2.1919 v Dobri vasi na Koroškem. Pred 2.svetovno vojno je delala kot novinarka, po njej pa seje povsem posvetila pisateljevanju. Velja za našo najplodovitejšo pisateljico. Kot 18 letna je začela s preprostejšimi povestmi (Pesem polja 1937), kmalu pa seje odločila za svoje poglavitno literarno usmeritev, za biografski, zgodovinski in družinsko-kronikalni roman. Manj seje posvečala mladinski prozi (Podlesnice, 1967, Lučka na daljnem severu, 1975). Napisala je nekaj zanimivih biografskih romanov. O Primožu Trubarju (Plamenica, 1957), Tomažu Hrenu (Inkvizitor,1964), skladatelju Jakobu Gallusu (Poslušaj, zemlja, 1968), o Ketteju in Murnu, o čebelarju Antonu Janši, o Francetu Prešernu (Pesnikov nokturno, 1992)... Za tokrat naj bo dovolj, v naslednji številki pa bomo objavili odlomek iz njenega biografskega romana o Francetu Prešernu. r- --— ? v. - % Avtor: '1.1; V' Moje ime: Naslov: ______ywfL Uganko sestavil Igor Goste Koncertni nastop Mešanega pevskega zbora AKADEMIK Trbovlje v Ljubljani V soboto, 10. novembra 2001, se je Mešani pevski zbor AKADEMIK Trbovlje predstavil s svojim programom v župnijski cerkvi Sv. Terezije deteta Jezusa na Kodeljevem v Ljubljani. Zbor deluje štiri leta in ga od ustanovitve vodi zborovodja Blaž Rojko, glavnina pevcev je študentov. Za tokratni program so izbrali 16 skladb, umetne pesmi, priredbe slovenskih ljudskih in za zaključek ameriško duhovno glasbo. Po Gallusovem motetu je v jasno začrtanih dinamičnih razmerjih zazvenela Orffova Odi et amo, v Griegovi Ave, maris stella je prišla do polnega izraza svežina zborovskih glasov, opojnost romantičnega zvoka pa je zaživela od primerni vsestranski gradaciji. Tudi ta zbor, podobno kot drugi slovenski zbori, se navdušuje za dela, ki so jih ustvarili sodobni severno-evropski skladatelji, kar je potrdila Ave Maria, delo J. Mantyjarvija:vodilno vlogo imajo moški pevci (7), pevke je zborovodja razporedil vzdolž cerkvene ladje, te molitev najprej šepetajo in nato recitirajo. Nenavadna, a učinkovita zamisel! V Kogojevi pesmi Večerni zvon so se pevke potrdile s solidno intonacijo in odlično izgovoijavo. Izvedbe slovenskih ljudskih pesmi v različnih, učinkovitih in duhovitih koncertnih priredbah, so vsekakor predstavljale vrh tokratnega programa zbora AKADEMIK Trbovlje. Še posebej velja omeniti, da so jih pevci interpretirali z mladostnim žarom in ob številnih KULTURNI KOLEDAR 6.11.1921 seje rodil ameriški pisatelj James Jones. Znan po delih o življenju v ameriški vojski. 8.11.1900 se je rodila ameriška pisateljica Margaret Munnerlyn Mitchell, avtorica zgodovinskega romana V vrtincu. 16.11.1887 je v Ljubljani umrl pisatelj, pesnik in kritik Fran Levstik. Pripravil Igor Gošle FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V HRASTNIŠKEM ZDRAVSTVENEM DOMU Foto klub Hrastnik je v teh dneh spet pripravil fotografsko razstavo, ki bo v prostorih zdravstvenega doma predstavljala dela sedmih domačih avtorjev. Ti so: Jernej "Mrežo I" - Vinko Žagar "Listje" - Milan Tanšek Biderman, Gorazd Hafner, Renata Kovač, Simon Tanšek, Milan Tanšek, Andrej Zdovc in Vinko Žagar. Člani Foto kluba Hrastnik razstavljajo skupaj 32 fotografij različnih tem in tehnik. Obiskovalci bodo lako njihova dela občudovali vse do S.januarja 2002. izraznih različnostih in odtenkih. Daje zvok zbora urejen in strnjen, so potrdile tudi temperamentne izvedbe zaključnih treh skladb v angleščini. Milena Nograšek ^ MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA XY DRAKULE NI VEC V veliko filmih je bil prikazan grof Drakula. V vseh je bil krvopivec. Iz filmov nadalje sledi, da je bil Drakula neusmiljen do svojih podložnikov in sovražnikov, kaj neusmiljen, kar krvoločen je bil. Krvi mu ni bilo nikoli zadosti. Romunski trener. Hagi je na sredini tekmi (14.novembra 2001) na stadionu Steaue v Bukarešti deloval na začetku dvoboja med slovensko kokošjo in romunskim Drakulo, kot pred stoletji njegov krvavi prednik, zelo agresivno in krvoločno. Da bo težko prišel do slovenske aorte in se napil-do sitega slovenske sveže, alpske krvi, mu je bilo jasno že po porazu 2 : 4, ki so ga v Ljubljani doživeli romunski nogometaši, Hagi pa je takrat izgubil prvi zob, ostri podočnik. Kljub hudim ranam in porazu je nepoboljšljivi krvoses še naprej grozil na videz nebogljeni kokoški, na svoje nogometaše pa vršil gromozanske pritiske z izjavami v slogu:»Izpad v kvalifikacijah proti Sloveniji bi bil za Romune nacionalna katastrofa!« Ob zadetku Rudonje so Hagiju zakrvavele oči, na koncu srečanja pa je Drakulin sin izgubil še drugi zob, iz njegovih in oči 30.000 navijačev pa ni bilo več slutiti poželenja po slovenski mladi krvi, le jokale so še, razočarane in nepotešene duše in oči potomcev grofa Drakule. Slovenski nogometaši so nas že drugič v kratkem času samostojnosti presenetili s fantastičnim rezultatom. Na igrišču so delovali japonsko fanatično, švicarsko natančno, nemško disciplinirano, balkansko domiselno, vse pa je gnalo veliko slovensko srce. Hm, poleg križa, biblije in česna ter ošiljenega kola in kladiva, ki so bili do sedaj znani pripomočki za fizično uničenje vampirjev, je najnovejša, zagotovo praktično preverjena metoda sledeča; potiho na prstih se približate Drakuli s strani in mu zlovešče prišepnite: »Hej, zlodej krvavi, Slovenci prihajajo.« Nasvidenje na svetovnem prvenstvu - Mefisto "NAJ VRŽE KAMEN VAME, KDOR JE BREZ GREHA" Za nami je teden boja proti drogi in kljub temu, da se v našem štirinajstdnevniku te teme ne izogibamo in smo ji posvetili že precej črnila in papirja, se zavedamo, da nikoli ne bo dovolj in, bog ne daj, preveč povedanega in napisanega. Tokrat v razmislek vsem bralcem ponujamo odlomek iz Odmevov, Zbornika 3.konference lokalnih akcijskih skupin (LAS). O ustanavljanu (in ne tudi ustanovitvi) medobčinske lokalne akcijske skupine v Zasavju smo pred dobrim mesecem že seznanili naše bralce, o morebitnih novostih na tem področju pa jih bomo v prihodnje. Kaj je osnovni problem - človek, omama ali droga Bolj kot kadarkoli prej je danes za uspešen spoprijem z uporabo drog treba ločevati med temeljnimi vidiki tega pojava. Vidimo jih v treh različnih vsebinah. Sredstva za omamljanje zavesti lahko delimo v tri velike skupine: - v nezakonite droge (opiate, kanabinoide, halucinogene, stimulanse itd.) - v zakonite droge (alkohol, tobak, tablete, lepila, topila...) - nekemična sredstva (dejavnosti, fantazije, odnosi...) Prav slednja, nekemična sredstva, so za omamljanje in iz tega sledeče zasvojenosti, v večnini. Učinki jemanja ali zlorabe posameznih sredstev so omama zavesti. Prav omama kot taka in ne sredstva zanjo je središčni problem. Jemanje drog (in drugih sredstev) je namenjeno prav dosegi omame, zato ni bistveno, ali se nekdo omamlja "samo" s travo (kanabinoidom) ali s heroinom, pobemben je namen - omamiti zavest. Podobno je tudi pri alkoholizmu, ki je posledica rednega omamljanja z alkoholom, ko ni prav nič pomembno, ali seje človek zapil "samo" s pivom ali pa morda z žganjem. Govorimo o različnih vrstah zasvojenosti: alkoholizmu, zasvojenosti z nezakonitimi drogami, ergomaniji, patološkem hazarderstvu, zasvojenosti z določenim odnosom, televizijo, športom, naglico, (politično) močjo...Obstaja nad 55 vrst bolj znanih zasvojenosti, od katerih ni niti 10 vrst kemičnih. Zasvojenosti zato ne smemo omejevati le na vidik sredstva (droge). Glavna težava ni v drogi, ampak v potrebi po omami. Glavni problem ni v kemičnem sredstvu, ampak v človeku, ki ga uporablja (zlorablja). Thdi vidika drogiranja ne smemo omejevati le na vidik posameznikove problematike. Drogirapje ni le biokemični problem posameznika in tudi ne zgo(j njegova težava. Večja nevarnost jemanja drog je v splošnem slepilu družbe (spodbpjeni z dobičkonosnimi interesi farmacevtsko-medicinske naveze), da lahko v kemičnih sredstvih išče zdravilo za vse bolezni in razvade, da za vsako bolečino in stisko, ne le telesno, pač pa večkrat duševno in medosebno (socialno) išče rešitev v kemičnem sredstvu. Namesto da bi izboljševali odnose in večali povezanost med ljudmi, postaja danes kemično sredstvo tisti osredni "kulturni" dejavnik, ki "pomaga" osebi pri reševanju težav, zrelosti in kakovosti odnosov. Vedno bolj razširjeno jemanje drog je zato svojevrsten pokazatelj slabšanja splošnega bivanjskega stanja v družbi in dober pokazatelj povečevanja števila tistih oseb, ki v taki družbi uživajo najmanj ljubezni in spodbud za rast v svobodno in osebi lastno identiteto. - dr. Bogdan Polajner, univ.dipl.psih. MoH FILATELISTIČNA RAZSTAVA V TRBOVUAH Zelo prizadevno Filatelistično društvo Trbovlje je tudi letošnjo jesen pripravilo zelo zanimivo filatelistično razstavo. Tokrat so se prvič na ločeni razstavi predstavili tudi mladi filatelisti. Razstavo meddruštvenega značaja so odprli v četrtek, 15.novembra ob 18.uri v avli Delavskega doma Trbovlje in to pod naslovom Fimera '01, mladi pa pod naslovom Firamla '01. Ob otvoritvi so predstavili novo serijo znamk priložnostnega značaja pa tudi tematske npr.božične, novoletne, itd. tL V VINOTEKI KLOPOTEC POKUŠALI HORVATOVA VINA 10. 11.01 smo v Vinoteki Klopotec v Zagorju imeli priložnost uživati v pokušini vin vinogradnika Andreja Horvata. Vinogradi Horvat so del Mariborskega vinorodnega okoliša. Mladi vinogradnik je prisotnim razložil nekaj pojmov o proizvodnnji vrhunskih vin. Zanimiva je razlaga obremenitve posemeznega trsa. Človek bi dejal, da je najbolje, če so trsi čim bolj polni. Pa to ni tako. Za res vrhunska vina je potrebno skrbno nadzorovati število grozdnih sadežev in ne samo to, pomembna je predvsem skupna teža dozorelih grozdov na posameznem trsu. Za vrhunska vina je glede na vse naravne danosti, ki so prisotne v mariborskem vinorodnem okolišu pomembno. da posameznega trsa ne obremenijo več kot do 3 kg, kar pomeni, da dobijo iz posameznega trsa 1,5 1 - 2 1 vinske kapljice vrhunske kvalitete. Z večjo obremenitvijo posameznega trsa se pridela sicer večja količina vina, kvaliteta vina pa preide v nižjo kategorizacijo kot kakovostno vino, z nadaljno obremenitvijo posameznih trsov tako še povečujemo kvantitto in izgubljamo kvaliteto. Seveda je obremenitev trsja le eden od pogojev za določanje in pridobivanje vrhunskih vin. Vinogradništvo Horvat sodeluje na vseh domačih vinskih sejmih. Svoja vina so dali v oceno tudi v tujini in sicer v Zagreb in Istanbul. So dobitniki več zlatih odličij za kvaliteto svojih vin. Zanima jih tudi izvoz, vendar je to povezano z velikimi stroški. Potrebno pa je najti predvsem vinskega trgovca, ki bo znal opravljati svoje delo in bo vreden zaupanja. Kakšnega združenja, ki bi pospeševalo oziroma omogočalo prodajo vin na tujem v Sloveniji ni, tako, da prodaja vsak vinogradnik zase. M.A.Š. Foto: PRAV PLESNO GLASBENI DUET AMALU Mladi in obetaven plesno glasbeni show duet Amalu je posnel svojo prvo lastno skladbo z naslovom Aqualuna. Duet Amalu sestavljata Amadeja Plevel iz Bizeljskega, ki se v skladbi predstavlja kot pevka in Krčan Luka Vodlan, ki igra na saksofon. Glasbo in aranžma za skladbo je prispeval Marjan Hvala iz Trbovelj, tekst pa je spisal Domen Janc iz Zagorja. Ideja se je porodila Dušanu Vodlanu predvsem zato, ker Plesna šola Lukec ogromno nastopa v Termah Olimia in njihovi novi pridobitvi vodnem parku Aqualuni. V Agenciji Lukec načrtujejo konec novembra izid njunega prvega CD-ja, na katerem bo devet avtorskih skladb in ena priredba. Poleg glasbenega talenata sta tudi ena najboljših slovenskih plesnih parov v standardnih in latinskoameriških plesih. Luka pa je tudi državni prvak v stepu, tretji v Evropi in lO.na svetu s posebnim priznanjem Svetovne plesne zveze. NAŠE HIŠE Naš fotograf Tomo Brezovar je s fotografskim objektivom pravi popisovalec trenutkov, ki gredo v večnost. V svoj objektiv je ujel-obljubil je, da bo poskušal še naprej- dve že zelo stari hiši, ki stojita v Zagorju. Prva slika prikazuje hišo, ki stoji pod gostiščem Kum, nad nekdanjim Gasilskim domom (AMD Zagorje) na Gasilski ulici 1, je letos obnovil podjetnik in dobrotnik (večkrat prispeva del svojih sredstev za socialno ogrožene družine) Gabrijel Brezovar. Kdor se spomni, kakšna je bila ta leta 1852 zgrajena hiša pred prenovo, 149 let stara obnovljena hiša.(T.B) ve tudi, kako veliko delo je bilo opravljeno. Strinjali se boste, daje obnova povsem uspela. Lahko si samo mislimo, kako bi po obnovi izgledala še starejša hiša (na drugi sliki) na »Švepovni« ob Prešernovi cesti v Zagorju. Zgrajena je bila namreč v Prešernovih časih leta 1840. Verjamemo, da imate tudi vi v domačem arhivu kakšno fotografijo stare »zasavske« hiše (obnovljene ali ne). Pošljite jo na naše uredništvo in dopišite nekaj osnovnih podatkov (starost hiše, kje stoji, kdo jo je obnovil, kdo je lastnik, kakšno zanimivost povezano z njo in podobno). Besedilo: Igor Goste, foto: Tomo Brezovar November v Avtohiši Malgaj RENAULT O TVVINGO EXPRESSION 1.2 16V s klimatsko napravo ali električnim strešnim oknom popust 142.800 SIT 0 THAUA - popust v višini 60.000 SIT. Q Na zalogi CUO DYNAMIQUE - količina omejena! O KANGOO 4x4 (štirikolesni pogon)-promocijska cena za 250.000 SIT nižje od cene po ceniku. Servis in prodaja 5»f MEGANE AIR - prihranek do 450.000 SIT na zalogi omejena količina vozil BREZPLAČNA KLIMA G MEGANE, SCENIC in LAGUNA BUSINESS Fantastična ponudba za pravne osebe in samostojne podjetnike! MEGANE + klima + radio + GSM aparat že za 2.905.000 SIT SCENIC + klima + radio + GSM aparat že za 3.215.000 SIT LAGUNA + klima + radio + GSM aparat že za 3.980.000 SIT AKCIJA _ ZIMSKE , BREZOBRESTNI LEASING za gospodarska vozila! Polog 50%, trajanje 24 mesecev. Želite več informacij? Obiščite nas ali pokličite naše prodajalce: 03/56 33 1 1 4 g. Franci Dolanc 03/56 33 1 1 0 g. Viljem Medvešek 03/56 33 1 1 2 g. Dejan Štruc da Vam predstavijo ponudbo, ki VAM najbolj ustreza. JEKLENA PLATIŠČA 25^ Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33110 03/56 33111 03/56 33112 Servis 03/56 33120 www.avtohisamalgaj.si TT.f? uTrrETl. IZLET DRUŠTVA SOŽITJE V četrtek, 25.10.2001 je bil za člane Društva Sožitje Litija prav poseben dan. Odpravili so se na izlet na Gorenjsko. Zbrali so se ob 8.00 uri pred Osnovno šolo Litija. Naročiti so morali še kombi, saj se jih je na izlet prijavilo kar 64. Otroke, mladostnike in odrasle s posebnimi potrebami so na izletu spremljali njihovi starši, sestre, bratje, učitelji, skrbniki in prijatelji. Na Bledu jih je že čakal vlakec, s katerim so se peljali ob jezeru in opazovali lepote gorenjskega bisrra. Posladkali so se z blejskimi kremnimi rezinami, krmili račke in si ogledali trgovine. Kosilo so jim pripravili v Gostilni Avsenik v Begunjah, kjer so si ogledali Avsenikovo zbirko in razstavo. Pot so nadaljevali na Brezje, si ogledali cerkev, likovno razstavo in razstavo jaslic. Domov so se vrnili ob 18.uri. Tudi vreme jim je bilo naklonjeno. Z bogatim znanjem jim je Pavel Smolej približal Gorenjsko. Ta četrterk je bil resnično nekaj posebnega. Odrasli s posebnimi potrebami, ki niso vključeni v nobeno izobraževanje, varstvo in delo, večino časa preživijo v domačem okolju in imajo malo možnosti za izlete. Obremenjeni so tudi njihovi starši in skrbniki. Izlet jih je pripeljal do odločitve, da bo organizacija izletov postala stalna oblika dela Društva Sožitje. Prijazne besede, srečne poglede in tople občutke, pa si bodo do takrat vtisnili v spomin. Mar|eto Mlakar Agrei SREČANJE STAREJŠIH V PODKUMU Krajevni odbor (KO) Rdečega križa (RK) Podkum je 26.10 s predsednico Rajko Bajda priredil 4. srečanje podkumskih krjanov starejših od sedemdeset let. Družabeno popoldne so pričeli s sv.mašo, nato pa so se zbrali v podkumski šoli, kjer so jih s pesmijo in recitacijo presenetili učenci. Prisrčen pozdrav, vse lepo za vnaprej in predvsem obilo zdravja sta vsem zaželela predsednik in sekretarka OZ RK Zagorje ob Savi. Predstavnik zagorske občine je s cvetočim šopkom še posebej presenetil najstarejšo prisotno, 94-letno Alojzijo Žibert in naj starejšega prisotnega, 81-letnega Ludvika Dolinška. V nadaljevanju je veselo razpoloženje poleg pogostitve oblikoval še harmonikaš, domačin Peter Završnik. Predstavnice KO RK Podkum so bile navdušene, da se je letošnjega srečanja udeležilo rekordno število starejših krajanov in tiho upajo, da je vzrok temu to, da se imajo vedno "luštno". Kljub temu pa je še vedno precej ljudi ostalo doma. MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIS MAS MIS MAS MIS MAS Kar precej časa je preteklo, da so se člani dopisniškega krožka z osnovne šole Ivana Skvarča zbrali, nekaj napisali in to odposlali... Dva meseca od začetka šolskega leta. Vendar so še vseeno prvi. In kot obljubljajo, bodo še kaj napisali. Prispevki so skrbni, lepi, vendar bi bilo bolje, da se začnejo pod sestavke podpisovati. Omenimo še Majin opis izleta na Kopitnik. Lepo opisuje pot in svoje navdušenje, o Kopitniku pa ne izvemo ničesar. Pri pisanju se moramo zavedati, da morajo bralci dobiti kakšno informacijo o tem, o čemer pišemo. Lahko bi kočo z okolico tudi primerjala z drugimi postojankami... Njen zapis bomo zato dopolnili s fotografijo. Pišite! PLANINSKI IZLET NA KORITNIK V soboto, 20.10.2001 smo se učenci OŠ Toneta Okrogarja odpravili na planinski izlet na Kopitnik. Zbrali smo se na železniški postaji v Zagorju. Bilo nas je štiriinštirideset. Z vlakom smo se peljali do Zidanega Mosta, kjer smo prestopili na vlak do Rimskih Toplic. Šli smo mimo naselja in se začeli rahlo vzpenjati do cerkve. Pot smo nadaljevali po gozdnih poteh. Med potjo smo se ustavljali, počivali in malicali. Pot je bila kar naporna, po treh urah hoje smo le zagledali kočo na Kopitniku. Na vrhu smo pojedli malico, malo poklepetali, fantje pa so igrali nogomet. Ko je bil čas za odhod, smo se vsi zbrali in počasi šli proti domu. Navzdol je bila pot lažja in kaj hitro smo bili na železniški postaji, kjer smo počakali naš vlak. Izlet je bil lep, naužili smo se svežega zraka ter se imenitno zabavali. Upam, da bo še veliko takšnih izletov ter da se bomo še velikokrat tako množično odpravili na izlete. Maja Kmetič, i.b.OŠ Toneta Okrogarja Zagorje POZDRAVLJENI! Smo članice dopisniškega krožka učencev od 1. do 4.razreda na naši šoli, ki je začel delovati letošnje šolsko leto. Ustvarjali bomo zgodbice, pesmice, pravljice, poročali o zanimivostih z naše šole in še kaj. Zaenkrat smo članice same deklice, upamo pa, da nam bo uspelo pridobiti tudi kakšno fantovsko pomoč. Veseli bomo, če se bo kateri od naših prispevkov objavil tudi v vaši reviji. Lepo Vas pozdravljamo in upamo na prijetno sodelovanje. P.S: Za začetek vam pošiljamo ilT? TL 3 n 17 Ti Tl O 22. L1STOPADA 2001 Lepo je prisluhniti otroškim glasovom ker nimajo prevoza, so bolni... Na vse te, starejše od 80 let, se bodo spomnile z obiskom na domu in skromno pozornostjo. Človek vidi, kako malo je potrebno za srečo in veselje preprostih, skromnih in delavnih podeželjskih ljudi v njihovi bogati jeseni in prav ponosni smo lahko, da v Podkumu imamo ljudi, ki to znajo. Besedilo In slika: Tatjana Potrpln VELIK DAN ZA MMHEN KRAJ Študijski krožek (ŠK) Svibno je v drugoletnem, zelo uspešnem delovanju pod okriljem Zavoda za gozdove in Andragoškega centra Slovenije ter v sodelovanju s člani DPM Laško-Radeče, pripravili na zadnji dan tedna vseživljenskega učenja zelo odmevno predstavitev obširnega ilustriranega vodnika po gozdnih turistično- zgodovinskih učnih poteh v Svibnem. Skupaj z mentorjem Jožetom Prahom smo člani, po uvodnem nastopu Moškega pevskega zbora Papirničar-Jagnenica, pesmi. Za vsakogar se je našlo predstavili naša srečanja, na kaj prijetnega. Ogled kratko opisali kraj Svibno in vse fotografske, lovske ali tri variante učnih poti, ki so čebelarske razstave in še opisane v prek 80 strani obširnem vodniku. Ob koncu uradnega dela je sledila svečana otvoritev poti s prerezom traku, ki jo je opravil kmetijski sekretar Darko Simončič. Sledile so številne pohvale, zahvale in čestitke. Veselje in navdušenje se je nadaljevalo ob dobrotah svibnskih gospodinj, ob moštu in kostanju ter ubrani prijeten, voden sprehod okrog gradu. Klub temu, da je pri vsem tem poglavitno nalogo nosil ŠK, se je za predstavitev pripravljal cel kraj. Svibno je s tem še enkrat dokazalo, kako polno je ljudi obogatenih s pristno podeželjsko preprostostjo. Besedilo Tatjana Potrpln, slika Joie Potrpln MIS MAS MIS MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ dva izdelka, ki sta nastala ob dolgočasnem deževnem vremenu, kakršno se pojavlja že ves september. Članice dopisniškega krožka OŠ Ivana Skvarile In mentorica Darja Mum KAPLJICA Dežna kapljica, oblakova hči, tiho in momo po oknu polzi. Mihec zamišljen jo opazuje. "Kam si namenjena," vprašuje. "Glej me, le glej me, Mihec ti! Kmalu izginem ti spred oči." Mihec začudeno v okno strmi, njegove prijateljice na steklu več ni. DEŽEVNA ZGODBA V mestu je že več dni deževalo. Na ulici je bila prava preproga iz dežnikov. Pikasti, rožnati, pisani, črni, veliki, majhni, polomljeni. Pod svojim dežnikom se je sprehajala tudi Urška. S sabo je imela svojega najljubšega medvedka. V gumijastih škorenjčkih je veselo stopicala po cesti in si zraven mrmrala pesmico. Dežje ni prav nič motil. Le za medvedka jo je skrbelo, zato ga je vtaknila v žep svojega plašča. Med potjo je srečala svopjo prijateljico in zavili sta v park. Lovili sta se med drevesi. Bilo je zelo zabavno. Čofotali sta po lužah in kapljice so letele na vse strani. Ko sta se igre naveličali, sta se poslovili. Urška je prišla domov. Slekla se je in odložila svoje stvari. Segla je še v žep, da vzame ven svojega plišastega prijatelja. Toda ne, žep je bil prazen! Začela je jokati. Solze so drsele po licu kot dežne kapljice po oknu. K njej je prihitela mami. Urška ji je povedala vso zgodbo. Mamica jo je tolažila in odpravili sta se nazaj v park, da poiščeta izgubljenega medvedka. Kmalu sta zagledali kosmati uhelj, ki je osamljeno kukal iz luže. Hura, bil je medvedek! Urška ga je vsa vesela stisnila k sebi in ga odnesla s seboj, da se oba pogrejeta. Članice dopisniškega krožka OŠ Ivana Skvarče, Zagorje NARAVOSLOVNI DAN Včeraj smo se odpravili v Podkum. Ogledali smo si mini elektrarno v Sopoti. Blizu je bila skakalnica. Opazovali smo svoje sence in strani neba. Igrali smo se na igrišču in si ogledali šolo v Podkumu. Ko smo si ogledali šolo, smo se vrnili na avtobus in se odpravili v Zagorje. S hriba v Podkumu smo videli Kum. Moj prvi naravoslovni dan mi je bil všeč. Dejana Bojklč, 3.a.0Š Ivana Skvarče, Zagorje ZLATA POROKA V ZAGORJU V Zagorju sta 10.novembra praznovala zlato poroko Mirko in Darinka Zupančič. Pred poročnimi svati je njuno zvezo potrdil zagorski župan Matjaž Švagan. Darinka je bila rojena slovenskim staršem v Koprivnici na Hrvaškem, kjer sta si njena starša služila kruh. V družini je bilo živahno, saj sta oče in mati želela imeti ob sebi sedem otrok, toda oče sedmega ni dočakal, saj se je ponesrečil v rudniku Zagorje. To je bil za družino hud udarec in leta 1938 seje družina vrnila v Slovenijo, kjer je Darinka osnovnošolsko znanje nabirala v Zagorju, potem pa ni bilo denarja za kakšen poklic, ampak je služila skromen kruh za družino z raznašanjem časopisa. Ko je bila Darinka stara sedemnajst let, je spoznala simpatičnega Mirka, ko je bil na obisku pri sorodnikih. Njena čustva so bila tako močna, da se je poslovila od mame in drugih in odšla za Mirkom v Zemun, kjer sta se poročila in se po enem letu, to je bilo leta 1952, oba preselila za nekaj časa k materi v Zagorje, nato pa sta več let stanovala v zagorski stari šoli, leta 1973 pa sta dobila stanovanje v bloku. Po prihodu je Mirko našel delo v Obrtno čevljarski zadrugi, poznejši Zaščiti v Zagorju. Sicer pa je bil Mirko rojen leta 1929 kot nezakonski sin slovenski materi, ki je pred drugo svetovno vojno odšla kot mnoga dekleta služit kruh k bogatim družinam v velika mesta po svetu. Mirko je v Zemunu končal osnovno šolo, nato pa se je izučil čevljarske obrti. Med drugo svetovno vojno je bil med bombnim napadom na Beograd ranjen, njegova sestra pa poškodb ni preživela. Po vojni je živel življenje takratnih mladeničev; kot mladi delavec čevljarske zadruge je bil večkrat na mladinskih delovnih akcijah, pri dvajsetih letih pa je odšel k vojakom. Po vojaščini je prihajal v Zagorje na obiske, ker je tu imel več sorodnikov. Spomladi leta 1951 je tu spoznal pet let mlajšo Darinko in jo povsem očaral. Kako tudi ne, ko pa je bil postaven fant, ker se je v prostem času intenzivno ukvarjal z boksom. Ustvarila sta si skupno družino s tremi otroci Veroniko, Mirkom in Darinko, ki so si ustvarili svoje družine in dane se okrog stare mame Darinke in starega očeta Mirka podi šest fantov, šest vnukov. K temu dogodku vsem iskreno čestitamo, posebno pa seveda ženinu in nevesti, katerima kličemo še na mnogo skupnih let. KOLESARSKI IZLETI PREKO CELEGA LETA Moravški upokojenci (kolesarska sekcija) vsako leto organizirajo več kolesarskih izletov. V letu 2001 so prevozili okoli 350 kilometrov, odpravili pa so se na Zasavsko Sveto Goro, Kandrše, Okrog, Mlinše, Geometrično središče Slivna, Vače in Mlinše (kmečki turizem Pšenk). Povsod so bili lepo sprejeti in tudi zato bodo z izleti nadaljevali tudi prihodnje leto. Jože Novak, slika Franc Avbelj JUBILEJNI KONCERT ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA Ženski pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje bo proslavil svoj 20-letni jubilej v petek, 23.novembra ob 18.uri v dvorani Doma Svobode v zgornjih Trbovljah. Zbor je pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček pripravil za svoj jubilejni koncert zanimiv program za katerega izvedbo so se pevke pripravljale dlje časa. IL MED0BM0ČNI NASTOP FOLKLORNIH SKUPIN ZASAVJA Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v Trbovljah je organizirala v petek, 16.novembra ob 18.uri v Delavskem domu Trbovlje, medobmočno revijo Folklornih skupin Zasavja. Organizatorju so se za to revijo prijavili Folklorna skupina KD Svoboda center Trbovlje, Srbsko kulturno društvo Sava iz Hrastnika, FOlklorna skupina Prosvetnega društva iz Čemšenika, Folklorna skupina Javorje iz Šmartnega pri Litiji ter otroška folklorna skupina Osnovne šole Šmartno pri Litiji. Vse skupine so se za to revijo intenzivno pripravljale že nekaj časa pod vodstvom svojih mentorjev oziroma mentoric. tL :i;TiTL3Vbn:?n ALI: KAJ 50 0 'KIKLAVZEVANJU' NEKOČ IN VANES POVEDALI NEKATERI ZNANI ZASAVCI Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje ob Savi: "Pri meni nosi 'miklavž' vsak dan, če je le dobre volje. Ampak odkar pomnim, je tudi pri nas doma vsa leta nosil kakšna darila. Četudi so bila darila skromna, so mi veliko pomenila, ker so bila dana od srca. Morda si včasih otroci tudi nismo upali veliko pričakovati, ker so nas prestrašili, da nismo bili dovolj dobri. Toda za 'miklavževanje' smo se vedno pripravljali in trudili, da smo potlej zaslužili darila in s tem tudi prijetno družabno vzdušje." Stane Ocepek, oblikovalec na SVEI d.d. Zagorje: "Miklavževanje je bilo zanimiv praznik, saj otroke včasih niso v tolikšni meri zalagali s sladkarijami, kot je to danes v navadi. In ko nam je Miklavž prinesel suhega sadja ter raznih sladkarij, smo kar skakali od veselja. Nismo pisali listkov Miklavžu, darila pa so nas čakala v peharju in potem smo poiskali darilo zase. Odkar imam vnuke, vidim, da se veselijo daril. Vendar imajo mogoče danes otroci preveč vsega in je 'miklavževanje' zaradi tega manj zanimivo." Dušan Strašek, vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Trbovlje: "Spomnim se, da sem enkrat dobil igračko - traktor s prikolico za 'miklavža', katero imam še vedno doma. Drugače pa se 'miklavževanja' ne spomnim preveč, čeprav sem vedno dobil kakšno darilo, četudi je bil to piškot s 'špicparkeljnom'. Zato kakšnega 'špicparklja' še vedno rad komu podarim. Zdi pa se mi, da bi moral biti ob 'miklavževanju' vsak otrok deležen darila, saj je to dan, ko si v pričakovanju, in je še toliko bolj imenitno, ko dobiš darilo, četudi je skromno." Jože Gole strokovni sodelavec Agencije za okolje in prostor Občine Hrastnik: "Miklavževanja se ne spominjam pretirano, čeprav sem tudi od Miklavža dobil kakšno darilo. Sploh pa okoli 'miklavževanja' včasih ni bilo raznih ceremonij, da bi se tudi v kakšnem družabnem smislu kaj veselili praznovanja. Miklavževanje je bolj praznik za otroke, čeprav se včasih otroci sploh ne veselijo daril, ker imajo že preveč vsega." Rosana Jakšič, ravnateljica GŠ Radeče: "Včasih smo se otroci že malenkosti razveselili. Če se je kdo spomnil in te obdaril, si bil tega izjemno vesel. Zdaj pa imam občutek, da so otroci mnenja, da jim Miklavž zmeraj premalo prinese. Zdajšnji Miklavž je težko kos zahtevam otrok, saj so že kar užaljeni, če nič ne dobijo. Med vsemi prazniki sem praznovala tudi 'miklavža', bolj se spominjam tudi tistega, da smo mu pisali, kaj bi radi imeli. Kot otrok si vedno pričakoval od Miklavža, da bo kaj prinesel, čeprav so nas prestrašili tudi s 'špicparklji'. Saj otroku težko rečeš, da ni priden, vendar je pomembno tudi to, da otrok zna ceniti tisto, kar dobi za darilo, četudi je to zgolj malenkost." mKa&k Igor Kalšek, športnik, iz Zagorja: "Pri nas doma nismo bili navajeni 'miklavževanja', čeprav sem včasih dobil kakšno manjše darilce, četudi je bil 'špicparkelj'. Povečini se doma obdarujemo za novoletne praznike, daril pa sem vedno vesel, četudi so le piškoti ali razno pecivo." Marjan Frol, direktor Radia Trbovlje d.d.: "Miklavževanje je bil eden od mojih najljubših praznikov v letu. Ker sem bil priden, sem vedno dobil veliko daril. V navadi je bilo, da smo Miklavžu otroci pisali pisma o tem, kaj vse bi radi imeli, potlej pa so nas kakšna od teh daril čakala v košari ali na okenski polici. Včasih nam odrasli niti niso povedali, da bi morali biti otroci bolj pridni, če bi radi dobili veliko daril. Mislim pa, da bi moral Miklavž najlepša in najboljša darila prinesti poštenim in delavnim otrokom." Nande Razboršek, direktor KC DD Zagorje: "V starih časih seje na veliko praznoval tudi 'miklavž', ko so otroci dobili kakšna skromna darila. V novejšem času sta Mikavža malo spodrinila Dedek mraz in Božiček, čeprav je slednji najmanj slovenski oziroma evropski. Zdaj pa mislim, da se 'miklavževanje' spet vedno bolj uveljavlja in bo ostalo tudi v prihodnje eden takih zanimivih praznikov, ki ima korenine v krščanskem svetu, kamor tudi mi pripadamo. Preostali "amerikanizirani" prazniki, kot so Valentinovo, Noč čarovnic in podobne izmišljotine, pa mi niso najbolj všeč. Toda če ljudem paše, naj praznujejo, če hočejo. Prazniki pa so lahko lepi, če se potrudiš, da so to prijetni dnevi, oziroma če jih mi naredimo, sami po sebi pa so običajni dnevi. Meni pa Miklavž že dolgo nič ne prinese." Zbrala: ER. j. i j. j j? ^ i r ri 4. r> 'V BOLEZNI JE TEŽKO BITI SAM" Zdravje je dobrina, ki jo želimo imeti vsi v največji možni meri in vendar je najtežje dosegljiva in marsikomu v trenutku, ko najmanj pričakuje, tudi odvzeta. Psoriaza oziroma luskavica je bolezen, ki izbruhne takrat, ko je najmanj potrebno, ker ima navadno človek že tako ali tako cel kup težav in je največkrat v hudo stresni situaciji. Takrat se, kot v posmeh vsem zunanjim težavam in problemom, pojavijo nebodigatreba izpuščaji, lise, madeži, luske na koži in...takih ljudi je več, kot bi si mislili in njihove težave so dovolj velike, da so začutili potrebo in željo, da se zbirajo, družijo, si pomagajo, svetujejo in si vlivajo voljo in pogum, se poveselijo in razvedrijo in tako ublažijo stres in psihični pritisk ter tudi na ta način spodrežejo korenine svoji bolezni. Društvo psoriatikov Slovenije deljuje že več kot dvajset let in je neprofitna humanitarna organizacija za pomoč bolnikom s psoriazo -luskavico. Vizija članov je združevanje, medsebojna pomoč, spoznavanje svoje bolezni. V okviru Društva psoriatikov Slovenije deluje devet regijskih podružnic. Že četrto leto je med njimi tudi Podružnica Zasavje. Njeni člani so iz vseh zasavskih krajev, od Radeč do Kresnic. V letošnjem letu je število članov doseglo število 126 in od 7. 11. 2001 imajo tudi lastni podružnični prostor na Trgu revolucije 28 v Trbovljah. Predsednica društva je prijazna in zelo prizadevna Stanka Poljšak. Sedaj lahko vsi zainteresirani obiščejo Društvo vsak četrtek v mesecu med 17.00 in 18.00 uro. Vsakega obiska in novega člana bodo veseli. Društvo ima bogat program dela, ki si ga prizadevajo tudi realizirati. Lansko, tretje leto delovanja društva, so uspešno zaključili z desetimi novimi člani, organizacijo strokovnih predavanj na temo luskavica in stres, obiskali in si ogledali Specialno bolnišnico za medicinsko rehabilitacijo Naftalan v Ivanič gradu na Hrvaškem, pričeli so s programom socialnega dela, ki zajema psiho-čustveno oporo in pomoč, fizično in finančno materialno pomoč. V maju so gostili v Zasavju 300 članov iz vse Slovenije, dvakrat mesečno obiskovali fizioterapijo in vsak mesec enkrat organizirali pohod, od katerih je seveda najpomembnejši pohod na Triglav v avgustu. Premorejo pa tudi glasbeno pevsko skupino in organizirajo družabna srečanja članov podružnice. Neizpolnjena naloga iz lanskega leta, pridobitev lastnih prostorov, se je udejanjila v letošnjem letu. Poleg te naloge pa je njihova dejavnost usmerjena v to, da se obvesti in seznani ožja in širša javnost z delom, ki ga opravlja DPS in Podružnica Zasavje. Zavedajo se, da število članov daje društvu moč, zato so usmerili svoje delovanje tudi na to področje. Organizacija strokovnih predavanj, redna mesečna srečanja, izvajanje socialnega dela, zbiranje materialnih in denarnih sredstev za uspešno delovanje in opravljanje nalog, sodelovanje na strokovnih predavanjih, delovnih sestankih in družabno strokovnih srečanjih so še vedno in še bodo njihove poglavitne naloge. Sodelujejo tudi v programu zdravstveno vzgojnega dela, kot je fizioterapija, glasilo društva psoriatikov Slovenije, strokovna literatura in zdravstveni pripomočki. Ob tem ne pozabljajo na program sprostitvene dejavnosti, med katere spada športna aktivnost, glasbena dejavnost, pohodništvo in izletništvo. In še nekaj zanimivosti: Sedež svetovne organizacije Društva psoriatikov je v Ameriki v Portlandu in se imenuje "National Psoriasis Foundation", Društva psoriatikov Slovenije pa v Celju in ima telefonsko številko 03 54 85 057, kjer je mogoče izvedeti kaj več o društvu in o sami bolezni od 15.00 do 17.00 ure vsako sredo, razen praznikov. V Podružnici Zasavje prijazno vabijo in pričakujejo nove člane v svojih na novo pridobljenih prostorih, kjer je bila nekdaj Krajevna skupnost Center. MAH ASFALTIRANJE CESTE TRBOVLJE-PREBOLD Zadnje mesece letos potekajo obsežna dela pri modernizaciji zadnjega dela dosedanje makadamske ceste Trbovlje-Prebold na Savinjski strani. Dela so izvedli doslej na odseku od Urbana v smeri Prebolda v dolžini okoli 2km. V tem času so pri Urbanu zgradili nov železobetonski most, zabetonirali precej obrežnih zidov, izravnali številne cestne ovinke, cesto razširili, deloma pa tudi speljali po novi trasi tako, da je izvajalcem del v glavnem ostalo le še položitev asfalta. Tega so začeli polagati č.novembra in računali so, da bodo z deli končali do 12.novembra. Žal je vreme s snegom in dežjem medtem upočasnilo dela. V času asfaltiranja cestišča je bila cesta od Podmejskema sedla pa do Prebolda od 7. do 17.ure zaprta za ves promet. Dela izvaja Cestno podjetje Celje, financira pa jih v glavnem Državna uprava za ceste. TL : u IT. TL 3 n ni??. ■ v»1 1 *»v • Iz naših knjižnic KAJ SE DOGAJA PRI NAS Na mladinskem oddelku Knjižnice Toneta Seliškarja se dogaja marsikaj zanimivega. Kot sem vam obljubila, moram najprej V knjižnici smo imeli ta mesec tudi zelo zanimiv obisk. K nam je prišla čarovnica iz čarovniške akademije Bradavičarke! In kot je )\ k \ povedati nekaj o knjižnem kvizu Josip Jurčič in Dolenjska. Iz Trbovelj smo kar dvajset nagrajencev iz vseh osnovnih šol popeljali na izlet po Dolenjski. Obiskali smo Jurčičevo domačijo na Muljavi, potem pa smo si ogledali še Krško jamo. V letošnjem šolskem letu bodo učenci reševali knjižni kviz na temo Anton Ingolič in Štajerska. zatrdila, je njen sošolec nihče drug kot Harry Potter! Na vsa vprašanja o njem in njegovih knjigah je znala pravilno odgovoriti Tina Anamarija Škoberne. Nagrajena je bila s celo pestjo začaranih bonbončkov. Pri reševanju uganke meseca smo tokrat uvedli novost. Otroci sedaj rešujejo krajšo uganko, je pa le-ta razdeljena na dve starostni stopnji. Eno rešujejo otroci, ki hodijo v nižje razrede osnovne šole, drugo pa otroci višjih razredov osnovnih šol. Tako bosta vsak mesec podeljeni dve nagradi. Veseli bomo vseh pravilnih odgovorov, zato pridite čimprej k nam in rešite uganki meseca novembra! Oktobrska nagrajenka, Sandra Marinovič, pa je že prejela knjižno nagrado. Naj vam še zaupam, da boste uganko meseca kmalu lahko reševali tudi preko interneta. Seveda tudi pravljic ni zmanjkalo. Na pravljično urico za najmlajše je tokrat prišlo toliko otrok, da smo Mačka Murija komajda prebrali, za ples na Murijeve pesmice pa je bilo le premalo prostora. Ampak risali in barvali smo pa vsi in še sedaj si lahko pobarvanke ogledate na mladinskem oddelku. Pujsek Tom je s svojim zavitim repkom zabaval naslednjo skupino otrok, kmalu pa bo na vrsti pravljica o Tacamuci. Da ne pozabim omeniti še gledaliških sposobnosti naših obiskovalcev! Sami smo izdelali palične lutke in odigrali zgodbico Pujsek, raček, goska in volk. Pošteno smo se utrudili,zadovoljni pa smo bili prav vsi! Toliko novic se je nabralo v mesecu novembru. Vse vas lepo pozdravljam in vabim v knjižnico! Simona Solina, sliki: PRAV V KNJIŽNICI ANTONA SOVRETA ŽIVAHNO TUDI NOVEMBRA Prireditve v knjižnici Antona Sovreta so bile pestre tudi v mesecu novembru. 8.novembra so organizirali ustvarjalno delavnico za šolske in predšolske otroke. Izdelovali so kazala za knjige. Nanje so lepili sličice ali pa risali. "Vmes smo tudi kakšno zapeli in zastavljali uganke," je dejala Mateja Podlogar, ki je s kolegico Matejo Vodep delavnico vodila. 15.novembra sta imela Kristina Kirn in Guido Golob potopisno predavanje Z motorjem po Evropi, od koder sta prinesla kup lepih diapozitivov in zanimivih vtisov. Obiskovalce je pritegnilo tudi pripovedovanje z letošnjih motorističnih srečanj v Nemčiji, Puli in Trbovljah. Med številnimi obiskovalci je bilo tudi nekaj motorističnih prijateljev iz Zasavja. Ura pravljic je bila 22.novembra posvečena Pravljici o malem klinčku, ko je pravljičarka Darinka Kobal skozi pravljico prikazala izdelavo zobotrebca. Za zadnji četrtek v novembru pa predvidevajo predstavitev knjige Tam kjer je volja, tam je pot. Predaval bo Roy Goreya, prvi slušno prizadeti diplomant EF v Sloveniji. Fanti Moljk KOMUNALA TRBOVLJE DOBILA NOVO VOZILO Javno podjetje Konunala Trbovlje je S.novembra letos dobilo novo vozilo znamke MAN za odvažanje odpadkov vseh vrst. Novo vozilo je veljalo 32 milijonov tolarjev in je razmeroma zelo veliko, saj ima prostora za 20 m3 odpadkov, težko pa je 15 ton. Prednost novega vozila je tudi v tem, da sproti stiska naložene odpadke, primemo pa je za praznenje tako malih, kakor tudi velikih kontejnerjev za odpadke. Novo vozilo so nabavili predvsem zato, ker so sedanja vozila v glavnem dotrajana. Bo pa kot nalašč zelo primemo za odlaganje odpadkov na oddaljenejšo lokacijo izven občine Trbovlje in to v skladu z regijskim konceptom o ureditvi osrednjega zasavskega odlagališča odpadkov. Novo vozilo omogoča tudi gospodarnejše poslovanje pri odvozu odpadkov. IL fr E 15 TČ J G RD ki- F| \ m* mm ta cu* a/:; sv* wueuKu» kjJ. M^reaJamn {JJ. |^R£A}Ajyw ŠTinrv n ...in še veličastnejši pogled na končni rezultat tekme Slovenske junake je na Brnikih pričakalo 15.000 navdušencev Junaki slovenske pravljice: Džoni Novak in Mladen Rudonja v Miran Pavlin, družbi zagorskih navijačev SANKANJE NA UMETNIH PROGAH ZAČETEKSANKAŠKESEONE Člana slovenske reprezentance (vsi reprezentantje so člani Sankaškega društva Kum Trbovlje) v sankanju na umetnih progah, Tomaž Kovačič in Primož Fakin, sta po štiridesetdnevnih pripravah v norveškem olimpijskem Lillehammerju in v Nemčiji, v začetku prejšnjega tedna odpotovala na uvodne tekme za svetovni pokal v Kanado in ZDA. Na prvi tekmi v kanadskem Calgaryju sta se med tekmovalci iz 23 držav v konkurenci več kot 80 sankačev uvrstila na 40 oziroma 42 mesto. Po tekmi so se tekmovalci odpravili v Salt Lake City, kjer bodo teden dni trenirali na progi, kjer bo letos potekal boj za olimpijske medalje. Druga tekma za svetovni pokal bo na vzhodu ZDA v Lake Placidu. Pridno pa na progah v Avstriji in Nemčiji trenirajo tudi člani naše mladinske reprezentance Barbara Pilih, Maša Topole, Domen Pociecha in Žan Kovačič. Tekme za svetovni mladinski pokal se zanje pričnejo v začetku decembra. Po besedah predsednika strokovnega sveta za sankanje na umetnih progah Bernarda Kovačiča, je njihov cilj, da sezono pričnejo maksimalno pripravljeni, kar bi jim omogočalo doseganje še boljših rezultatov, kot so jih dosegali v prejšnji sezoni. Igor Goste KEGLJAŠKI KOTIČEK V LA moški ligi je po T.krogu že jasno, daje še naprej največji favorit za naslov prvaka kranjska Iskraemeco, kijev 7. krogu v Trbovljah s 5:3 ugnala letos izvrstno ekipo Rudarja. Daleč najboljši rezultat je v Trbovljah s 1031 podrtimi keglji postavil Uroš Stoklas. To je le za 21 kegljev manj od rekorda tega kegljišča, ki ga ima prav on. Številni gledalci so sicer pričakovali dvoboj med odličnim in najboljšim članom domače ekipe Borisom Urbancem in Stoklasom, vendar se mu je Urbanc »izognil«. Za Trboveljčane so zmago dosegli Urbanc (983), letos izvrstni Blaha (950) in M.Oman (980). V nekoliko slabši formi je v zadnjem času Hribar, za katerega pa je upati, da se bo iz nje kar najhitreje izvlekel. V 7. krogu so Lilijani doma doživeli poraz proti ekipi iz Konjic s 6:2. Zmago za Lilijane sta dosegla K.Mahkovic (890) in Jerič. V 6.krogu so Lilijani z 8:0 izgubili s Prosolom, Trboveljčani pa so na gostovanju z 8:0 premagali ekipo Calcit. Največ kegljev so podrli: Urbanc (966), Lešnik (912) in M.Oman (905). Uroš pri zmagi Iskraemeca proti Logu ni nastopil. Po sedmih krogih ima Iskraemeco 14 točk. Rudarje drugi z 12 in Litija 2001 s 4 točkami na predzadnjem mestu. V LB ligi za moške Sinet iz Hrastnika še naprej zmaguje in je po 7.krogu z 12 točkami v vodstvu. Rudar lije z 9 točkami tretji. Odlično nastopa tudi ženska ekipa Rudarja. V LB ženski ligi so Trboveljčanke z 12 točkami druge. Igor Gošte K1CKB0KS Predsednik sveta KS Izlake Jože Smrkolj, je podobno kot pred časom Juretu Vetršku, ki je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Celovcu osvojil srebrno medaljo, praktično nagrado izročil še bronasti s svetovnega prvenstva v Mariboru Brigiti Plemenitaš. Povejmo, da gre za sredstva, ki pripadajo predsedniku za vodenje sveta KS, pa jih Smrkolj nameni za humanitarne in druge namene. (I.G.) CAR LJUBLJANSKA 16,1270 UTIJA 01/89 80 440 01/89 83173 Commerce ZNIŽANJE MALOPRODAJNIH CEN ZA VOZILA SEAT 190.000 SIT že od 1.785.000 SIT 200.000 SIT že od 2.476.000 SIT aiiSF»v POPUST POPUST IBIZA s LEON ___________ y TOLEDOlTTlTCn 300.000 SIT ™ I VLCIIVl*iiB2fil#že od 3.134.729 SIT Vsa vozila SEAT odlikuje zanesljivost, kvaliteta to in bogata serijska oprema oJ Popusti veljajo za vozila iz zaloge Še vedno v akciji SEAT CORDOBA in CORDOBA VARIO Imenik na laserski plošči omogoča iskanje s svetlobno hitrostjo. Elektronski Informacije in telefonski imenik naročila na Slovenije tel.: 080 88 22. TELEFONSKI IMENIK SLOVENIJE 2002 Vs e številkeod Ad oŽ Telekom Vi) Slovenije STIO? m KARATE - USPEŠEN VIKEND ZA TRBOVELJSKE KARATEISTE MLAJŠI DEČKI SVOBODE PRVI Mlajši dečki kisovške Svobode so po jesenskem delu prvenstva na prvem mestu. V 32 tekmah so zabeležili 26 zmag, 5 porazov in en neodločen izid, kar je pomenilo 79 točk. Na drugem mestu je ekipa Cokta Kresnice, ki je zbrala sedem točk manj. V medsebojnem srečanju so to ekipo varovanci trenerja Branka Guna v predzadnjem krogu premagali z 2:0,6:1, eno tekmo so odigrali neodločeno 1:1, eno pa so izgubili z 2:0. V zadnjem krogu pa so na gostovanju pri ekipi Dolomiti Dobrova zabeležili tri zmage (0:1, 2:4, 1:6) in en poraz z 2:1. Po zaključku prvenstva nam je trener Guna povedal: »Kljub kratkim pripravam in drugim skrbem kako bo potekalo prvenstvo na manjšem igrišču (na polovici večjega), se je na koncu Branko Guna, je bil dober nogometaš, očitno bo uspešen tudi kot trener.(I.G.) izkazalo, da so bile skrbi odveč. Že v prvi domači tekmi smo dokaj lahko premagali ekipo Jezero in nato v istem ritmu uspešno nadaljevali do zaključka prvega dela. Od vseh nasprotnikov so bili moji varovanci boljši, slabši dan so imeli le z ekipo Krim. To tekmo smo odigrali neodločeno. Poleg točkovnega uspeha moram vse dečke pohvaliti še za disciplino in solidno udeležbo na treningih. Naš cilj je, da bi tudi v drugem delu nadaljevali uspešno oziroma prikazali še lepšo igro.« Manj uspešni so bili starejši dečki, ki pa se skupaj s trenerjem Marjanom Ocepkom spopadajo s pomanjkanjem kadra. Veliko tekem so odigrali brez popolnjene enajsterice ali brez rezervnih igralcev. Tako, da je pravi čudež, da so uspeli osvojiti teh nekaj točk. Zato v klubu vabijo vse zainteresirane otroke, ki si želijo naučiti prvin nogometne igre, da se jim pridružijo. Igor Gošte V okviru Karate zveze Slovenije je v soboto 10. novembra v Novi Gorici potekalo prvenstvo za mladinke in mladince. Skupno je nastopilo 132 tekmovalcev iz 31 slovenskih klubov. Iz karate kluba TIKA Trbovlje so na prvenstvu nastopili: Žiga ŠANTEJ, Tomy CESTNIK, Gorazd GRIČAR, Franci CEFERIN, Jernej SIMERL in Miha KOVAČIČ. Vodila sta jih trenerja Borut MARKOŠEK in Bogdan SIMERL. Trboveljčani so nastopili samo v športnih borbah. GRIČAR tokrat ni bil tako uspešen kot na zadnji pokalni tekmi pred 14-imi dnevi, kjer je osvojil edino medaljo v športnih borbah za Trboveljčane. Izgubil je namreč že v 1. kolu zaradi premočnih kontaktov. CEFERIN je sicer v 1. kolu zmagal zaradi diskvalifikacije nasprotnika, vendar pa zaradi poškodbe ni več mogel nadaljevati tekmovanja. SIMERL in KOVAČIČ sta nastopila v mladinski kategoriji do 70 kg. Oba sta imela precej športne smole, vendar sta si kljub temu uspela v repasažnih borbah priboriti bronasto odličje, tako da sta na koncu stala oba na isti stopnički. Junaka v trboveljskih vrstah sta bila tokrat najmlajša Žiga ŠANTEJ in Tomy CESTNIK, ki sta z Rokomet ŽRK ZAGORJE - RK KETING 26:20(9:10) V 8.krogu državnega prvenstva l.B.DRL za ženske so Zagorjanke v izenačenem srečanju šele v drugem delu srečanja strle odpor gostij iz Ajdovščine, ki so prvi del srečanja odločile v svojo korist z rezultatom 10:9. Kljub temu, daje vratarka Tanja Kočevar zbrala kar 18 obramb, štiri pa je dodala še Saša Bohorč, so Zagorjanke šele v drugem delu drugega polčasa z nekaj zaporednimi protinapadi odločile srečanje v svojo korist. Za Zagorjanke so zadetek dosegle: Tjaša Klukej 9, Urška Šikovec 7, Jasna Medvešek 4, Ines Ramšak 3, Ina Poglajen 2 in Maja Renko en zadetek. Ivan Ramšak PRI RK DOL TKI HRASTNIK SO IZDALI ŽE DVA BILTENA V novi sezoni 2001/2002 so dolski rokometaši izdali že dva Rokometna lista. V 13.številki, ki je izšla oktobra, so predstavili novo vodstvo, umik treningov in trenerje. Še posebej novega trenerja članske ekipe Gorazda Potočnika iz Ljubljane. Od tam prihajata tudi brata Tomaž in Igor Novak, ki sta zamenjala Luko Štuhca in Boštjana Tometa. Okrepitev predstavlja tudi Boštjan Burdian iz Celja. Izvemo, da se članska ekipa že na minimalnim rezultatom izgubila šele v finalu, vsak v svoji težnostni kategoriji. Osvojeni srebrni medalji bosta zagotovo velik motiv za nadaljevanje njune športne kariere. Franjo Glavica začetku sezone srečuje s poškodbami. Jernej Rantah in Gregor Klepej sta bila operirana na kolenu, operacija pa čaka tudi Boštjana Burdi-ana. Posebno pozornost so namenili spominu umrlega Marka Orožna, ki je živel in delal z dolskimi rokometaši vse od začetka. Poleg funkcij, ki jih je vestno opravlja, je bil vedno na razpolago z nasveti in pomočjo, kadar je bil klub v največjih težavah. V drugi številki Rokometnega lista so predstavili tudi preko štirideset sponzorjev, ki omogočajo obstoj in delo društva. Podrobneje so opisali sodelovanje na drugem turnirju Izola Cup, mednarodnem turnirju v mini rokometu, kjer so igrale ekipe Hrvaške, Italije in Slovenije; vseh ekip je bilo 38. Sodelovalo je kar 40 igralcev rokometnih šol z Dola, Hrastnika in Rimskih Toplic. Ekipe so dosegle odlično prvo, drugo in tretje mesto. Manj uspešne so prvenstvene tekme članov, kjer se vrstijo porazi, čeprav se nasprotnikom dobro upirajo. Največkrat so vse do konca v močni prednosti, v zadnjih minutah pa izgubijo za dva, tri zadetke. Ne gre pozabiti še na Miške, mlajše plesalke in Mačke, starejša dekleta, ki na vsaki tekmi popestrijo vzdušje s svojimi atraktivnimi nastopi. Vse informacije v Rokometnem listu so zbrali člani uredniškega odbora pod vodstvom Špele Mokotar. Fanči Moljk z* gt«; KOŠARKA ČLANI l.B SKL (S.krog) UNION OLIMPIJA MLADI: GD HRASTNIK 93 : 96 Strelci za GD Hrastnik: Čeko 6, Tomažin 19, Tušek 4, David Čop 17, Žitnik 19,Goran Čop 25, Golotič 6. RUDAR : MASTERPOINT BEŽIGRAD 100 : 89 Strelci za Rudar: Robi Čop 14, Zagorc 8, Džombič 12, Kazaferovič 21, Tilinger 10, Brečko 1, Andrej Čop 16, Radovič 16, Vajdič 2. (6.krog) MARIBOR BRANIK : RUDAR 95 : 77 Strelci za Rudar: Robi Čop 3, Zagorc 8, Džombič 2, Kazaferovič 6, Tilinger 7, Brečko 4, Andrej Čop 29, Radovič 9, Vajdič 9 RADOVLJICA : GD HRASTNIK 102 : 77 Strelci za GD Hrastnik: Brečko 4, Čeko 7, Tomažin 12, Hišek 10, David Čop 19, Žitnik 25. (7.krog) GD HRASTNIK : BANEX 114 : 107 (po podapku) Strelci za GD Hrastnik: Goran Čop 16, Deželak 2, David Čop 8, Žitnik 37, Tomažin 13, Tušek 12, Čeko 12, Golotič 11, Mijatovič 3. RUDAR : ILIRIJA 102 : 93 Strelci za Rudar: Zagorc 23, Kazaferovič 11, Tilinger 19, Brečko 3, Andrej Čop 6, Radovič 14, Robi Čop 18, Vajdič 8. Trenutno zaseda ekipa Rudarja 2.mesto medtem, ko je GD Hrastnik v sredini lestvice. Strelci za Litijo: Ristič 25, Ereiz 16, Blaževič 16 GD HRASTNIK ML.ZASAVJE - prost (7.krog) KRŠKO : GD HRASTNIK ML. ZASAVJE 71 : 84 Strelci za GD Hrastnik ml.Zasavje: Godicelj 24, Sotošek 15, Majkič 13 RUDAR - prost Naslednji krog- GD Hrastnik ml.Zasavje:Litija v nedeljo, 25.11.01 ob 17.00 v športni dvorani na Logu Celje:Rudar v nedeljo, 25.11.01 Rudar - prost KADETI I. SKL - VZHOD II.(6.krog) DOMŽALE«A« : ZAGORJE ZASAVJE 102 : 80 Strelci za Zagorje Zasavje: Markovič 26, Jere 14, Kopušar 13 SAVINJSKI HOPSI: LITIJA 100 : 76 Strelci za Litijo: Blaževič 30, Mujič 11, Jolič 9 (7.krog) LITIJA : DOMŽALEeA« - preloženo na sredo 21.11.01 ob 20.30 v litijski dvorani ZAGORJE ZASAVJE : ELEKTRA 108 : 67 Strelci za Zagorje Zasavje: Markovič 26, Fejzovič 22, Prašnikar 16 Naslednji krog- Elektra:Litija v soboto, 24.11.01 Janče STZ:Zagoije Zasavje v soboto, 24.11.01 Naslednji krog- Nova Gorica:GD Hrastnik v soboto, 24.11.01 ob 20.00 uri v Šempetru pri Novi Gorici Krško:Rudar v soboto, 24.11.01 ob 20.00 uri v športni dvorani OŠ Leskovec pri Krškem. ČLANI II. SKL - VZHOD (6.krog) ROGAŠKA 98 : LITIJA 87 : 97 Strelci za Litijo: Japič 26, Juvan 25, Mitrovič 18, Pušič 10, Hladnik 8, Koren 8 (7.krog) LITIJA : CELJE 90 : 83 Strelci za Litijo: Juvan 16, Japič 14, Rozman 14, Hladnik 12, Pušič 11 Lilijani so se še utrdili na 2.mestu na lestvici. Naslednji krog- Nektar Bistrica:Litija v sredo, 21.11.01 ob 19.30 uri v bistriški dvorani. MLADINCI II.SKL - VZHOD III. (6.krog) RUDAR: LITIJA 93 : 92 Strelci za Rudar: Berčon 33, Košalin 20, Markovič 15, Kovačevič 15 KADETI II.SKL - VZHOD IV.(6.krog) JURIJ PLAVA LAGUNA : RUDAR 83 : 42 Strelci za Rudar: Kolar 10, Mujič 10, Roglevski 7 (7.krog) RUDAR : KRŠKO 102 : 50 Strelci za Rudar: Mujič 36, Kolar 23, Potrpin 14 Naslednji krog- Rudar - prost PIONIRJI H. SKL - B2 CENTER(9.krog) GD HRASTNIK : ARPLET KOČEVJE«A« 40 : 74 Strelci za GD Hrastnik: Koritnik 13, Šketako 10, Gojkovič 10 (lO.krog) ŠD VENET : GD HRASTNIK 68 :17 Strelci za GD Hrastnik: Gojkovič 8, Koritnik 4 KADETINJE II.SKL - VZHOD(6.krog) ŽKK ŠENTVID : ŽKD STUDIO JIN-JANG 35 : 100 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Podmenik 26, Knaus 25, Karamujič 13 (7.krog) ŽKD STUDIO JINJANG : ŽKK ŠENTJUR 96 : 31 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Podmenik 28, Knaus 16, Rajovic 14, Karamujič 14 Naslednji krog- Pomurje Skiny:ŽKD S.Jin-Jang v soboto, 24.11.01. PIONIRKE I. SKL -LIGA«B«(3.krog) ŽKD S.JIN-JANG : SLOVAN 98 : 38 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Karahasanovič 16, Kokič 15, Javoršek 14, Rorič 14, Vajdič 12 (4.krog) ŽKD STUDIO JINJANG : ŽKD JEŽICA 66 : 61 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Kovačič 16, Karahasanovič 13, Rorič 13, Lovrinovič 12 Naslednji krog- ŽKD S.Jin-Jang - prost Aljošo Pišek, sliko: Tomo Brezovar 3 ‘pnlTiiTn. -nliTLOTn OPEL AVTOTEHNA VIS IN MAHKOVIC Podjetje Avtotehna VIS in Mahkovic d.o.o. je Zasavkam in Zasavcem znano podjetje.Vse skupaj se je začelo leta 1984, ko je Mahkovic Alojz (pred tem kontrolor tehničnih pregledov v Trbovljah) pričel v svoji avtomehanični delavnici s popravili tistemu času aktualnih avtomobilov. Nenehna želja po napredku je to družinsko podjetje sililo v širitve, tako so leta 1992 poleg delavnice odprli tudi trgovino z avtodeli, ter jo kmalu razširili tudi na vulkanizerstvo. Velika prelomnica za podjetje pa se je zgodila leta 1995,ko so z nemškim podjetjem Adam Opel AG podpisali pogodbo o pooblaščenem zastopstvu v Zasavju za servisiranje ter prodajo vozil OPEL. Vse večji obseg del jih je zopet silil v širitev, rezultat tega pa je na novo odprt prodajni salon vozil, ki trenutno velja za enega večjih v tem delu Slovenije. Z gradnjo salona so pričeli februarja letos, ter ga v teh dneh tudi o tvorili. Zgrajen je po strogih standardih, ki jih določa Opel. Kupcem tako omogočajo še lažjo odločitev pri nakupu novega ali rabljenega vozila. Poleg prodajnih površin so pridobili tudi na parkirnem prostoru, novem skladišču za avtoplašče in rezervne dele, pisarniških prostorih ter sprejemnici in čakalnici za servis. Za vse kupce vozil velja omeniti tudi to, da so v letošnjem letu pričeli z novim hišnim kreditiranjem strank-OPEL CREDIT. Vse Zasavke in Zasavci ste torej vabljeni v Avtotehno VIS in Mahkovic, Sp.log pri Litiji, da se o novostih tudi prepričate.Lahko pa jih tudi pokličete na telefon: 01/ 8974-888 ali na alojz.mahkovic@siol.net Ste pripravljeni na zimo z zimskimi pnevmatikami? Predstavljam vam družinsko podjetje Rotal Jože Vrtačnik, ki si prizadeva, da bi bila vaša pot z avtomobilom vama. V tem podjetju so se potrudili in poskrbeli za vašega jeklenega konjička in sicer z zimskimi pnevmatikami. V ta namen so poskrbeli za zimske gume raznih dimenzij od 13 do 15 col, ki jih obnavljajo po najsodobnejši tehnologiji, preizkušeni v EU. Avtomobilist, ki mora na cesto je treba namestiti na vsa štiri kolesa in morajo ustrezati velikosti, ki jo je za vas avto predpisal proizvajalec. Priporočamo vam obnovljene gume, ki so cenovno manjši zalogaj od novih. Najpametneje je dokupiti štiri rezervna jeklena platišča, nanje namestiti obnovljene gume, in ko pride čas, jih lahko zamenjate. Sodobna obnovljena guma se na prvi pogled skoraj ne razlikuje od Prodaja zimskih pnevmatik na Dolah pri Litiji pon.-pet. 8.00-18.00 sobota 9.00-13.00 tel.: 01 8972 155 v vsakem vremenu, se bo gotovo odločil za .zamenjavo letnih pnevmatik z zimskimi. Zimske gume, ki morajo imeti oznako M+S, nove. Ima sicer na stotine zarez, s katerimi je profil na drobno nasekljan na tako imenovane lamele, katerih naloga je, da se dobro zarežejo v sneg in poskrbijo za primeren oprijem. To velja za M+ S profil. Kakšna je razlika med »nalito« in protektirano gumo? Mnoge stranke, ki prihajajo v novi salon pnevmatik na Dolah pri Litiji, jih pogosto povprašujemo, ali ni ta guma nova in to predvsem zato, ker si pod terminom »nalita« predstavlja sistem gume, kije imela le vrhnji plašč prilepljen, ostalo je bilo enako. Obnovljena ali strokovno protektirana guma pa je pnevmatika, ki je v celoti obnovljena, obrušena, in na tako obdelano površino dodan vrhnji plašč in bočnice. Potem se taka guma vulkanizira v posebni »preši« od 20 do 25 minut pri temperaturi 160 stopinj pod tlakom, kasneje obrusi in ponovno pregleda. Izrabljene avto plašče povečini uvažajo, kajti standard naših cest je taksen, da je naša guma preveč uničena in kot taka neprimerna za 'obnavljanje. Gume prihajajo iz Severne Nemčije, Nizozemske in Italije. Druge evropske države subvencionirajo tako dejavnost kot ekološko prioriteto, ker se izrabljena pnevmatika ne zavrže, temveč se enkrat uporabi. Pri nas žal ni tako. Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu objavljen v Uradnem listu št. 17 dne 25. 2. 2000 določa v 4. členu, da morajo pnevmatike za motorna in priklopna vozila po velikosti, nosilnosti in hitrostni kategoriji ustrezati pnevmatikam, ki so v izjavi o ustreznosti vozila vpisane v rubriko dovoljene pnevmatike -ali v drugem ustreznem dokumentu: Na vozilih z največjo dovoljeno maso do vključno 3500 kg, in ki dosegajo hitrost nad 40 km na uro, morajo biti vse pnevmatike M+S profil, iste velikosti, vrste in zgradbe, na isti osi pa tudi iste nosilnosti, hitrostnega razreda ter istega proizvajalca. 8. člen tega istega pravilnika pa določa, da je za zimsko opremo poleg zimskih gum ustrezno tudi poletne pnevmatike in snežne verige ali verigam enakovredni pripomočki. Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 4 mm. Naj vas zima ne preseneti, ne toliko zaradi odredbe o obvezni zimski opremi, ampak predvsem zaradi vas samih, vase varnosti. Naj bo SREČNO na poti z avtomobilom, da boste varno prispeli na cilj. j n 4. g j j. i. fin. g Zasavski frker TRČIL IN POBEGNIL Hrastnik, 11.11. med 18.30 in 22.30 uro je neznan voznik trčil v renault clio, last P.L. iz Hrastnika, ki je bil parkiran pred gostinskim lokalom Moni bar, nato pa s kraja odpeljal, ne da bi oškodovancu sporočil svoje podatke. Na vozilu je nastala materialna škoda za najmanj 5.000,00 SIT, policisti pa naprošajo vse morebitne očividce, naj vse koristne podatke sporočijo na PO Hrastnik. NA NASPROTNI VOZNI PAS Hrastnik, 15.11. ob 11.uri je B.A. iz okolice Zagorja vozil renault clio po regionalni cesti I.reda iz smeri Dola proti Hrastniku, na Dolski cesti pa zaradi neprilagojene hitrosti vožnje trčil v nasproti vozečega voznika renaulta 19 L.F. iz okolice Hrastnika. L.F.je v nesreči dobil lažje telesne poškodbe, na vozilih pa je nastala tudi materialna škoda za najmanj 600.000 SIT. Policisti so zoper B.A. podali predlog SP-ju. PREHITEVAL KLJUB POLNI ČRTI Hrastnik, 17.11. ob 11.uri je B.S. iz Raven na Koroškem vozil volvo po regionalni cesti iz smeri Dola proti Hrastniku, na Bmici pa kljub neprekinjeni - polni črti prehiteval na premajhni bočni razdalji pred njim vozečega voznika renault 5, P.D. iz Celja ter oplazil njegovo vozilo. Policisti so B.S. izdali plačilni nalog. Na vozilih je nastalo za najmanj 300.000 SIT škode. ZA 150.000 SIT ŠKODE Izlake, 8.11. ob 16.10 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo. Z.M. je vozil iz smeri Kisovca proti Izlakam in je v desnem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v J.B.-ja. Pri tem je nastalo za 150.000 SIT škode, zoper povzročitelja pa sledi predlog SP-ju. PREBLIZU DESNEGA ROBA -# Zagorje, 17.11 ob 00.20 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na Kidričevi cesti. Ugotovljeno je bilo, da je voznik N.M. zaradi vožnje preblizu desnega roba cestišča trčil v ograjo last P.A. Voznik je bil preizkušen z alkotestom, ki je bil pozitiven. Za prometno nesrečo mu je bil izdan plačilni nalog, za vožnjo pod vplivom alkohola pa bo podan predlog SP-ju. CISTERNA SE JE PREVRNILA Mlinše, 19.11. ob 03.35 uri so bili policisti obveščeni, da je pri hiši Mlinše 4 prišlo do prevrnitve cisterne z gorivom. Z ogledom kraja nesreče je bilo ugotovljeno, da je RS. vozil iz smeri Moravč proti Izlakam ter zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal v obcestni jarek. V vozilu je bilo 95-oktansko neosvinčeno gorivo in pri nesreči je prišlo do manjšega izlitja, ki pa gaje omejil priseben voznik, kasneje pa so gorivo prečrpali delavci Petrola in gasilci, tako da do onesnaženja ni prišlo. Sledi predlog SP-ju zoper voznika. NI ŠLO ZA PROMETNO NESREČO Litija, 7.11. ob 15.uri je občanka policistom prijavila, da seje 6.11. ob 19.30 uri zgodila prometna nesreča v Kostrevnici ter zaprosila za ogled. Policisti so ugotovili, da ne gre za prometno nesrečo temveč za dogodek, saj je voznica na travniku z nagibom parkirala vozilo, ki se je nato potem, ko je ni bilo več v vozilo, začelo premikati, ker ni storila vsega, da se to ne bi zgodilo. Vozilo je nato trčilo v drevo. Policisti so napisali uradni zaznamek. OPOZORILO VOPZNICAM IN VOZNIKOM Litija, 8.11. ob 16.15 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila na Šmarski cesti v Litiji pri pokopališču. Policisti so ugotovili, da je prometno nesrečo povzročila voznica osebnega avtomobila, ki je vozila v smeri centra Litije z neprilagojeno hitrostjo, zato je izgubila oblast nad vozilom ter zapeljala na levo stran vozišča, kjer je trčila v nasproti vozeči avto. Nastala je materialna škoda, sledi pa prijava SP-ju. Vse voznice in voznike policisti opozarjajo, da je vozišče oziroma asfalt na omenjeni cesti ob dežju zelo spolzek, zato naj vsi vozijo zelo previdno in se držijo omejitev hitrosti, ki je s prometnim znakom omejena na 30 km/h, saj se bodo le na ta način izognili prometni nesreči. Ravbajo kot srake V noči iz 5. na 6.11. je neznan storilec z osebnega avtomobila renault tvvingo, last Z.M. iz Hrastnika, ki je bil parkiran na Novem Logu, ukradel okrasne kolesne pokrove in jo z dejanjem oškodoval za najmanj 10.000,00 SIT. Policisti storilca še iščejo. Dne 5.11. je neznan storilec vlomil v stanovanje W.M. iz Hrastnika, kjer je po vsej verjetnosti iskal denar in dragocenejše predmete, saj je stanovanje preiskal in razmetal. Policisti in kriminalisti storilca še iščejo. Dne 6.11. v dopoldanskem času pa je neznan storilec vlomil tudi v stanovanje G.M. na Dolu pri Hrastniku, iz katerega je poleg dokumentov ukradel tudi mobilni telefon. Kriminalisti in policisti tudi tega storilca še iščejo. Dne 7.11. med 7. in 20.uro je neznan storilec vlomil v jugo, last L.B. iz Hrastnika, kije bil parkiran pri društvu steklarskih upokojencev, iz njega pa ukradel avtoradio ter L.B. oškodoval za najmanj 30.000 SIT. Policisti so storilca še iščejo. Dne 7.11. v popoldanskem času je neznan storilec iz parkiranega avtomobila hyundai accent, last J.A. iz Hrastnika, ukradel denarnico z dokumenti in denarjem, prav tako pa tudi mobilni telefon. S kaznivim dejanjem je J.A. oškodovan za najmanj 80.000 SIT. Policisti storilca še iščejo. V noči iz 9. na 10.11. je neznan storilec vlomil v osebni avtomobil suzuki swift, last B.M. iz Hrastnika, kateri je bil parkiran na Trgu F.Kozarja v Hrastniku, iz njega pa ukradel avtoradio ter B.M. oškodoval za najmanj 15.000 SIT. V času od 23.30 ure dne 9.1 L do 2.ure naslednjega dne je bila iz osebnega avtomobila, ki je bil parkiran pri Športni dvorani Litija, ukradena registrska tablica LJ H8-51J. Dne 13.11. ob 7.20 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v Kegljišče v Zagorju. Ugotovljeno je bilo, da je neznani storilec vlomil ključavnico vhodnih vrat in v notranjosti vdrl v registrko blagajno in vzel nekaj menjalnega drobiža, pri tem pa je našel tudi ključ kovinske blagajne, iz katere je ukradel 70.000 SIT. Policisti storilca še iščejo. NI POLAGAL ASFALTA Dne 16.11, ob 15.11 uri je B.J. policiste obvestil, da ge je oguljufal neznanec, ki se mu je POLICIJA OPOZARJA Vse voznice in voznike obveščamo, da še traja občasna dnevna zapora glavne ceste Ljubljana-Litija v Zgornjem Logu zaradi izvajanja del na prehodu ceste čez železniško progo v isti ravnini. Dovoljenje je izdano za čas do 15.12.2001. Prosimo, da v času delne zapore vsi vozijo previdno in strpno, saj boste le tako preprečili večje zastoje v prometu in se izognili prometnim nesrečam. Istočasno tudi predlagamo, da vozniki in voznice v času delnih zapor po možnosti za vožnjo uporabljajo druge ceste. predstavil pod določenim imenom in priimkom ter mu dejal, da bo polagal asfalt in v ta namen mu je BJ. izročil nekaj denarja za asfalt, a neznanca kasneje ni bilo več nazaj. Policisti zato naprošajo občane, da naj bodo na takšne in podobne goljufije še posebej pozorni. POLICISTI UJELI VLOMILCA Policisti so v zadnjih dneh obravnavali 14 vlomov v stanovanja po Zasavju in so tudi ujeli storilca ter ga s kazenskimi ovadbami predali dežurnemu preiskovalnemu sodniku. Gre za K.U.-ja, ki je policistom znan prestopnik in je komaj pred nekaj časa odslužil kazen dveh let zapora. Očitno mu je za rešetkami zelo všeč. RDEČI PETELIN Dne 10.11. ob 01.45 uri so bili policisti obveščeni, da je v stanovanju na Valvazorjevem trgu v Litiji nastal požar. Na kraj so bili poslani tudi gasilci PGD Litija in PGD Šmartno, ki so požar pogasili. Ugotovljeno je bilo, da so zgorela tri stanovanja, ena oseba pa se je zastrupila z dimom in je bila odpeljana v UB KC Ljubljana, kjer ji je bila nudena zdravniška pomoč. Požar je povzročila stanovalka te stanovanjske hiše, ki je zakurila na tleh kuhinje. Sledi kazenska ovadba. DREVJE PADLO NA HIŠO Dne 10.11. ob 17.30 uri so bili policisti obveščeni, da je drevo padlo na novozgrajeno hišo v Gabrovki. Na kraju so ugotovili, da se je hrast debeline približno 25 cm, visok lOm, zaradi neurja in snega prelomilo na višini približno 5 metrov in padlo na streho. Pri tem se je razbilo nekaj opeke, prišlo pa je tudi do poškodbe žlebov. Dogajalo se je na področju PP Trbovlje 8.11.2001 ob 22.50 so morali policisti posredovati pred lokalom Časa Mia, kjer je neznanec razbijal po oknu in zahteval, da ga spustijo v lokal, ker ga zebe. Pred prihodom policistov je pobegnil, a so ga ob ponovni intervenciji ob 23.10, ko je na Rudarski cesti za*igal kartonske škatle in je obstajala nevarnost po*ara policisti prijeli. Ugotovili so, da gre za G.G., ki jim je povedal, da se je *elel le ogreti. 9.11.2001 je ta isti G.G. ob 10.00 uri prišel v okrepčevalnico Zupan in kazal znake duševnih motenj. Pred prihodom policistov je odšel, niso pa ga našli niti po pregledu okolice. To jim je uspelo šele ob 11.15 uri, ko je nekdo poklical, da neznanec pred Zanzibarom razbija po avtomobilih in razbija korita pred cvetličarno Tilansija. G.G. je bil prijet in zaradi suma duševnih motenj odpeljan k zdravniku, ki je odredil zdravljenje v psihiatrični bolnišnici. 9.11.2001 ob 13.40 so policisti intervenirali v bloku na Ulici L Junija, kjer je V.A. vdihaval hlape neostika ter se sprl z enim od stanovalcev. Pri tem ga je skušal udariti, a je stanovalec padel po tleh. Sledi prijava SP-ju. 9.11.2001 ob 14.10 uri je B.J. prijavil, da so mu 8.11.2001 okrog 20.30 ure, ko je imel prometno nesrečo v Dolskem ukradli vozniško dovoljenje. bančno kartico,zdravstveno izkaznico in denar skupaj z denarnico v vrednosti 260.000 SIT. Policisti so posredovali to informacijo ljubljanskim kolegom. 9.11.2001 ob 15.40 uri je V.A. v hodniku menjalnice Atka vdihaval hlape in motil stranke. Bil je odstranjen, podan pa je bil tudi predlog SP-ju. 9.11.2001 je ob 17.00 uri pri IBT-ju voznica osebnega avtomobila D.R. pri manevriranju s svojim vozilom zapeljala na spodnji parkirni prostor in padla 3 m globoko. Pri tem je nastala materialna škoda na avtomobilu za 500 000 SIT, poškodovana pa je bila tudi zapornica za parkirišče. Izdan je bil plačilni nalog. Aufbiks ^ 7.11. ob 11.uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v stanovanju v Litiji, kjer je žena napadla moža in ga opraskala. Sledi prijava sodniku za prekrške. ^ 7.11. ob 19.15 uri so policisti intervenirali v lokalu Spina bar na Kandrših, kjer sta v lokal prišla J.M. in J.M. in sta se nedostojno vedla, zahtevala pijačo, žalila natakarico, pri čemer sta razbila nekaj inventarja, razbila dve šipi in strgala zaveso. Zoper kršitelja bo podan predlog SP-ju, naknadno pa tudi kazenska ovadba. £ 7.1 L ob 12.25 uri je Ž.J. iz okolice Hrastnika zaprosila za intervencijo, ker ji neznanec grozi in ji razbija po avtomobilu, v katerega se je zaradi groženj tudi zaklenila. Policisti so na kraju (pred Občino Hrastnik) ugotovili, da se je do občine z avtomobilom pripeljala Ž.J., nato pa odšla na UE. ob vrnitvi do vozila je k njej stopil močno pijan O.P. iz Hrastnika, kateri ji je očital, da ga je hotela povoziti. Ž.J. se z njim ni hotela prepirati, pač pa je sedla v svoje vozilo, po katerem je pričel O.P. razbijati in ji groziti. Ž.J. seje zato v vozilo zaklenila in počakala na prihod policistov, ki so pijanega O.P. s kraja napotili in napisali še predlog SP-ju. £ 12.11. ob 12.40 uri je bilo zaprošeno za intervencijo iz trgovine Čebelica na Dolu, ker v trgovini neznan pijan moški krši javni red in mir. Policisti so na kraju izsledili močno pijanega E.J. iz Hrastnika, katerega pa so po postopku odpeljali domov na počitek, napisali pa so tudi predlog SP-ju. £ 12.11. ob 00.30 uri je občan iz Litije policistom prijavil, da ga je pretepel neki moški oblečen v črna oblačila. Policisti neznanega moškega niso prijeli, prijavitelj pa tudi ni imel vidnejših poškodb, razen nekaj prask po prstih rok in kolenu. Ker je bil prijavitelj očitno močno vinjen, so policisti napisali prijavo zoper natakarico gostinskega lokala, kjer je prijavitelj užival alkoholne pijače. j 13.11. ob 17.uri je G.M. iz Hrastnika zaprosil za intervencijo, ker mu sosed O.B. pred vhodna vrata meče petarde. Policisti so sicer takoj pohiteli na kraj, vendar hrabrega O.B. tam niso več izsledili. Kljub temu so po naknadnem razgovoru napisali predlog SP-ju. | glr-cljE n tn? ?> st lin Smučarski klub Zagorje Alpska sekcija ORGANIZIRA smučarski sejem v telovadnici OŠ Ivana Skvarče, ki bo v petek, 23.11. od 15. do 19.ure, soboto, 24.11. od 9. do 19.ure in v nedeljo, 25.11. od 9. do 12.ure. Vljudno vabljeni! Športno društvo Suzana Zagorje VABI v športnem decembru na božično novoletne turnirje: - Pikado: 8.12.2001 ob 18.uri, - Biljard: 15.12.2001 ob 17.uri, - Biljard: 22.12.2001 ob 17.30 uri, - Nogomet: 24.12.2001 ob 18.uri. Dodatne informacije: 03/56-66-882. Vabljeni vsi ljubitelji pikada, biljarda in nogometa! Planinsko društvo Zagorje VABI na 9.planinski pohod na Čemšeniško planino v nedeljo, dne 25.novembra. Pohod ima štiri startna mesta in to: iz Zagorja izpred J-1-12.1-1 J UH Oglase za Zasavca, ki izide 6.decembra, sprejemamo do petka, 30.novembra. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za resničnost podatkov ne odgovarjamo. Stanovanja, parcele ODDAM adaptirano stanovanje v Trbovljah, tel.: 040/846-455 CtC nEPitemičnine VllCfl I. ivnilll 7. TRBOVUf TElfIMMt-MUHi-lti pitODiun, mkup, nmmi mi, ponovmii raonoRor. VIKičDOV IR PRRCEl NAJAMEM sobo v stanovanjski hiši ali manjše stanovanje v Zagorju ali Kisovcu za dobo vsaj 2-3 let. Nudim pomoč v gospodinjstvu ali pomoč pri učenju in varstvu vaših otrok kot del plačila najemnine, tel.: 040/338-506 dopoldne Avtomobilizem, deli PRODAM hyunday pony 1.5 GLS letnik 90, 173.000 prev.km., centr.zaklepanje, el.pomik stekel, el.strešno okno, cena po dogovoru, tel.: 041/961-238 PRODAM renault traffic 2.5D 4x4, reg. do 11/2002, 8+1 sedežev, letnik 97, cena po dogovoru, tel.: 56-76-222, 56-76-530 ali 56-76-531 PRODAM 4 zimske gume gamix alp M+S 175/70 R13 82Q, rabljene eno sezoni, cena 4.500 SIT za kos, tel.: 031/ 342-823 Razno PRODAM otroški kombiniran voziček dino, prsno črpalko avent (novo) in sterilizator avent, tel.: 041/ 409-559 ali 56-29-138 PRODAM voziček, zelo primeren za zimo, v celoti pokrit in zelo lepo ohranjen, tel.: 040/339-514 PRODAM sušilni stroj Gorenje in stajico, tel.: 041/248-458 PRODAM kiosk, rdeč, 2,5x2,5m, opremljen s policami, elektriko itd., rabljen 3 leta, za samo 50.000 SIT, nujno, tel.: 041/679-176 PRODAM avtosedež do 20 kg (nastavljiv) in otroško posteljico, cena 4.000 SIT, in menjam in zbiram sličice kraljestvo žvali, tel.: 56-46-086 PRODAM kletko za 30 kokoši nesnic, cena po dogovoru, tel.: 031/ 833-898 Delavskega doma, iz Kisovca izpred restavracije Marela, iz Izlak izpred trgovine Ajda in iz Trojan na vrhu cestnega klanca odcep za Šentgotard. Pričetek pohoda in delitev kontrolnih listkov je od 6.30 do 9.ure. Startnine ni, zato vljudno vabljeni pod geslom: "Kdor ne more, naj gre v gore"! Vabljeni! Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje VABI v četrtek, 22.novembra ob 19.uri na srečanje z Arnetom Hodaličem, svetovnim popotnikom, fotoreporterjem, fotografom, gostujočim predavateljem in profesorjem biologije. S pomočjo diapozitivov bo predstavil svojo knjigo "Potovanje v navidezno ogledalo". Veselimo se srečanja z vami! KRC Hrastnik Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik VABI na uro pravljic, ki bo v četrtek, 22.novembra ob 17.30 uri. Poslušali boste "Pravljico o malem klinčku". Otroci, pridružite se nam! Društvo prijateljev mladine Litija VABI na občinski otroški parlament s temo "Moj prosti čas", ki bo v četrtek, 22.novembra 2001, ob 17.uri v veliki sejni sobi na Občini Litija. Vabljeni vsi občani!_______________ PRODAM metrska bukova drva, suha, cena po dogovoru, tel.: 56-66-872 Inštrukcije, delo INŠTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole, prva ura brezplačna, tel.: 031/527-607 INŠTRUIRAM angleščino in slovenščino za OŠ in SŠ, tel.: 031/343-024 IŠČEM delo na domu, pospravljam poslovne prostore, tel.: 041/802-586 ČISTIM in pospravljam na vašem domu, tel.: 040/253-058 ČE RABITE pomoč pri negi ostarelega sorodnika; varstvo za otroka tudi v popoldanskem času, pokličite 040/274-787 NUDIMO kakršnokoli pomoč bolnim in ostarelim ljudem, tel.: 031/ 833-898 NUDIM možnost dodatnega zaslužka, tel.: 040/586-262 POLAGANJE stenskih in talnih oblog, polaganje keramičnih ploščic ter zidanje s siporexom. 40% ceneje kot drugje, pokličite, ne bo vam žal, tel.: 040/869-366 ali 031/472-886 PONUJAM brezplačne informacije o delu na domu, tel.: 040/586-262 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 03/715-735 Izdelava strešnih kovinskih konstrukcij, ograj, stopnic ter dvoriščnih vrat po naročilu, Varko s.p., tel.: 041/251-980, 031/548-138 ZAHVALA Mnogo prekmalu nam je usoda vzela dobrega moža, očeta, sina in strica Romana Urankarja. Vsem hvala, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala za vsako pomoč, darovano cvetje in sveče in ker ste se v tako velikem številu poslovili od njega. V nas živi naprej! Domači j iJ.jii lr f> Novice iz Radeč Obvoznica ob Savi, kolje znano, je že imela tehnični pregled. Seveda sedaj manjka še uradna otvoritev in uporabno dovoljenje. Glede parkirnih mest na železniški postaji, je občina Radeče že pričela urejati. Osnutek, kako naj bi bilo urejeno to parkirišče, že imajo. Potrebno je zagotoviti lastništvo samega zemljišča in potem izvesti vse upravne postopke za pridobitev dovoljenja in postopka za gradnjo. Čistilna naprava na Obrežju je kar velik zalogaj za Radeče.V letošnjem letu bodo poskušali nadaljevati investicijo, s tem da se bo občina zadolžila, kot je v proračunu domenjeno, za 25 milijonov tolarjev in 5 milijonov tolarjev iz proračuna, skupaj trideset milijonov tolarjev, kolikor bo potrebno zagotoviti sredstev in nadaljevati z delom.V prvi fazi bodo prečkali Savo z vso potrebno instalacijo. To pomeni vodovod in glavno kanalizacijo iz Radeškega območja. Vodovod pa pomeni tudi oskrbovanje z vodo na celotnem radeškem območju. Za deponijo Hotemež sta občini Radeče in Hrastnik podpisali pogodbo o skupnem odlaganju •odpadkov, da dve občini dobita eno odlagališče, ki je legalno. Obstaja tudi projekt za regijsko deponijo na Uničnem. Občina Radeče kot taka zdaj uvaja ločeno zbiranje odpadkov v Hotemežu.V takem kontekstu je tudi zapiranje obstoječe deponije in izgradnja sortirnega platoja. Ta sortimi plato ima določeno funkcijo, ki je določena tudi v predinvesticijski študiji o medobčinskem ravnanju z odpadki. Pred letom ali dvema so bili namreč narejeni tudi programi, ki se skladajo s to študijo, ki naj bi veljala za Zasavje. Strah pred tem, da bi Radeče postalo greznica Zasavja ali celo Slovenije, je upravičen in ni enostaven problem, saj vse stvari, ki se dogajajo gorvodno po Savi in Savinji ostajajo v akumulacijskem jezeru HE Vrhovo. Zato menijo, da to ni stvar občine, ampak je problem širši in bodo na vseh možnih ravneh izpostavili ta vprašanja. Tajnik občine Radeče Boris Knaus meni, da to ni prava rešitev. Rešitev bi bila, da se gorvodno naredijo čistilne naprave in vse ostalo, da postaneta Sava in Savinja čisti, ker ni samo tisto, kar vidimo, temveč tudi tisto kar ne vidimo. Na zadnji občinski seji je postavil župan Ludvik Sotlar predlog o prestavitvi praznovanja občinskega praznika na kak drug datum. Gre torej le za prestavitev praznovanja, ne pa da bi spreminjal datum oziroma vzrok občinskega praznika. Iz izkušenj preteklih nekaj let vidimo, da je v tednu osmega septembra vedno dež. Tako da vseh prireditev, ki jih pripravijo društva, ne morejo izvesti. Prav to je župan dal v premislek, da bi strnili splavarjanje in praznik, imeli bi lepo vreme, za kar je več pogojev kot septembra, občani ne bi bili obremenjeni s začetkom šolskega leta in končno bi dosegli ekonomski smisel. Do obravnave predloga v drugi obravnavi bodo poglobljene strankarske razprave in raznih skupin, tako da bodo skušali uskladiti, kaj je res tisto pravo. Rudi Špan Karate klub Trbovlje VABI na skupni trening v okviru praznovanja 30 let karateja v Trbovljah, ki bo v petek 23. novembra 2001 ob 19.00 uri v telovadnici Osnovne šole Trbovlje (Mestni trg 6). Po pozdravnem govoru bodo skupni treningi vodili trenerji, ki so vidno zaznamovali to obdobje. Trening bodo popestrili z demonstracijami člani tekmovalne ‘skupine. V skladu z dogovorom lahko tudi igramo košarkaško tekmo med starejšimi in mlajšimi člani. Po končanem treningu bomo nadaljevali druženje v prijetnem vzdušju v gostilni Brin v Trbovljah. Ure pravljic v knjižnici Zagorje bo v četrtek 22. novembra ob 17. uri. o m d O K u on < N OBČINA ZAGORJE OB SAVI OBČINA ZAGORJE OB SAVI C.9.avgusta 5 1410 Zagorje ob Savi Številka:466-168/01 Datum:22.11.2001 Na podlagi 47. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.list RS,št.44/97), 13. člena Pravilnika o prodaji, oddaji za gradnjo, menjavi in najemu stavbnih zemljišč v lasti Občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 13/2000), Odloka o spremembah in dopolnitvah Ureditvenega načrta prenove stanovanjskega območja Polje 1-32 v Zagorju ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 8/2001) ter sklepa občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi z dne 5.11.2001, objavlja župan občine Zagorje ob Savi JAVNI RAZPIS za prodajo stavbnega zemljišča za gradnjo poslovnega objekta v Zagorju ob Savi 1. Prodajalec: Občina Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1411 Zagorje ob Savi 2. Predmet prodaje: nezazidano stavbno zemljišče s skupno površino 1046 m2. Kompleks se prodaja kot celota in predstavlja: nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 1366/6 v izmeri 658 m2, pare. št. 1366/7 v izmeri 111 m2 in pare. št. 1894/7 v izmeri 277 m2, vse k. o. Zagorje-mesto Nezazidano stavbno zemljišče v naravi zajema še prosto površino v centru Zagorja, severno od uvoza na Polje,med Cesto zmage in traso opuščenih tirov. 3.Izhodiščna cena nezazidanega stavbnega zemljišča iz 2. točke znaša 24.543.000,00 SIT za celotno zemljišče s površino 1046 m2. Ponujena cena ne sme biti nižja od izhodiščne cene. Uspeli ponudnik nosi vse investitorske stroške (sprememba namembnosti zemljišča, komunalni prispevek in ostali prispevki za priključke, stroški soglasij, dovoljenj za poseg v prostor), stroške izgradnje komunalne infrastrukture in priključkov ceste in stroške za izgradnjo parkirnih prostorov s celotno ureditvijo tega prostora ter stroške kupoprodajne pogodbe (davek na promet nepremičnin, notarski zapis, takse za vpis v zemljiško knjigo). 4.Pogoji: a) Stavbno zemljišče, kije predmet prodaje, je namenjeno za izgradnjo poslovnega objekta za oskrbne in storitvene dejavnosti v skladu s spremembami in dopolnitvami Ureditvenega načrta za območje Polje v Zagorju ob Savi. Odlok o spremembah in dopolnitvah Ureditvenega načrta prenove stanovanjskega območja Polje 1-32 v Zagorju ob Savi je bil objavljen v Uradnem vestniku Zasavja, št. 8/2001. Veljavni Ureditveni načrt je na vpogled pri Oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi. b) Rok za sklenitev pogodbe o prodaji stavbnega zemljišča je 15 dni po dokončnosti sklepa župana o izbiri najugodnejšega ponudnika za prodajo stavbnega zemljišča za izgradnjo poslovnega objekta. Če izbrani ponudnik v tem roku pogodbe ne sklene se šteje, daje od ponudbe odstopil. Vplačana varščina se v tem primeru ne vrne. c) Rok za pridobitev enotnega gradbenega dovoljenja za gradnjo je eno leto od dneva sklenitve pogodbe o prodaji zemljišča, rok za pridobitev uporabnega dovoljenja pa pet let od dneva sklenitve pogodbe o prodaji zemljišča. Vso upravno-tehnično dokumentacijo si samostojno in na lastne stroške uredi investitor. V primeru, da uspeli ponudnik ne izpolni teh pogojev, je dolžan stavbno zemljišče vrniti Občini Zagorje ob Savi v last in posest v prvotnem stanju ter poravnati vse stroške, ki jih je le-ta imela s postopkom vračanja zemljišča ter plačati pogodbeno kazen v višini 100 % vrednosti pogodbe o nakupu zemljišča. d) Na javnem razpisu lahko sodelujejo vse pravne osebe s sedežem v RS in vse fizične osebe-državljani RS. Nepremičnina je naprodaj po načelu »videno-kupljeno«. Upoštevane bodo le ponudbe, ki bodo popolne in bodo izpolnjevale zahtevane pogoje ter bo ponujena cena enaka ali višja od izhodiščne prodajne cene. 5. Varščino za resnost ponudbe v višini 5 % od navedene izhodiščne cene je potrebno vplačati na transakcijski račun št.01000-0100018335 in fotokopijo dokazila o plačilu priložiti k prijavi na razpis. Varščina bo uspelemu ponudniku vračunana v kupnino ali zadržana, če pogodbe ne bo sklenil, neuspelim pa vrnjena brez obresti v roku 5 dni po končani izbiri. 6. Pogoji plačila kupnine: Kupnino je potrebno poravnati do konca leta 2001. Do plačila kupnine si prodajalec pridržuje lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet prodaje. 7. Pisne ponudbe z dokazili in zahtevanimi prilogami naj ponudniki predložijo oziroma pošljejo v zaprti ovojnici do dne 7.12. 2001 do 12.00 ure na naslov Občina Zagorje ob Savi, Tajništvo občine, Cesta 9. avgusta 5, 1411 Zagorje ob Savi z oznako: «ne odpiraj-za javni razpis za prodajo zemljišča«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen polni naslov pošiljatelja. Kot pravočasne štejejo ponudbe, ki bodo prispele do prej navedenega roka. Nepravočasne in nepravilno označene ponudbe se neodprte vrnejo pošiljatelju. 8. Ponudba mora vsebovati: -izjavo ponudnika, da sprejema vse pogoje javnega razpisa -naziv ponudnika in njegov točen naslov -predmet ponudbe -ponujena cena za 1 m2 zemljišča in za celotno površino, kije predmet razpisa -rok plačila v skladu z razpisnimi pogoji -potrdilo o državljanstvu, če je ponudnik fizična oseba oziroma izpisek iz sodnega registra za pravno osebo -potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, ki ne sme biti starejše od 30 dni (če je ponudnik pravna oseba) -dokazilo o vplačilu varščine za resnost ponudbe v višini 5 % izhodiščne cene -najkrajši možni rok izvedbe -opis namembnosti poslovnega objekta oziroma program dejavnosti Upoštevane bodo le ponudbe, ki bodo vsebovale vse zgoraj navedene obvezne sestavine. 9.0dpirapjc ponudb je javno in se bo vršilo v sejni sobi Občine Zagorje ob Savi dne 7. 12. 2001 ob 13.00 uri. Predstavniki ponudnikov morajo pred začetkom odpiranja ponudb predložiti pisna pooblastila za sodelovanje na javnem odpiranju. 10. Postopek javnega razpisa se bo vodil na podlagi Pravilnika o prodaji, oddaji za gradnjo, menjavi in najemu stavbnih zemljišč v lasti Občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 13/2000). 11. Pri izboru najugodnejšega ponudnika bo upoštevana: -višja ponujena kupnina -krajši rok izvedbe -primernost ponujenega programa dejavnosti in vplivov na bližpjo okolico glede na dejstvo, da gre za objekt v centru mesta (hrup, poslovni čas ipd.) Ugotovitev najugodnejše ponudbe po merilu iz prve alineje te točke ne izključuje presoje ponudbe po nadaljnih merilih. Ponudba z najvišjo ponujeno kupnino ni nujno najugodnejša. V primeru, da dva ali več ponudnikov ponudijo enake pogoje, si prodajalec pridržuje pravico, da s temi enakovrednimi ponudniki izvrši javno dražbo. Sklep o izbiri najugodnejše ponudbe bo izdan najpozneje v roku 8 dni od dneva odpiranja ponudb, ponudniki pa bodo o izbiri obveščeni v roku 3 dni od dneva izdaje sklepa o izbiri. IŽ.Občina si pridržitje pravico, da z nobenim prijavljenim ne sklene pogodbe, kljub ustreznosti ponudbe. D.Vsa pojasnila v zvezi z razpisom, lahko interesenti dobijo na Oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi in v Tajništvu občine vsak delovni dan od 8.00 ure do 14.00 ure na tel št. (03) 56 55700, 56 55710. Možen je tudi ogled zemljišča po predhodni najavi. ŽUPAN, MTJAŽŠVAGAN 22.3.-20.4. Pred vami je obdobje smeha in sproščenosti. Občutek za estetiko vas ne bo 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. pustil na cedilu. Partner bo cenil vašo odkritost in neposrednost, vendar se izogibajte direktnih obtoževanj in grobih besed. Št.: 18. Nikar ne poskušajte težav razreševati, kadar ste nervozni. V poslu vas bo spremljala sreča, zato se manjše napakice in nezbranosti ne bodo poznale pri končnem rezultatu. Pozor na ljubezenskem področju: zarečenega kruha se največ poje. Št: 3. Na delovnem mestu boste zadovoljni, saj vas bodo sodelavci sprejeli takšne, kot ste. Cenili bodo vašo odkritost in izvirnost po drugi strani pa bodo tudi zamižali pred drobnimi muhami, ki se jim niste pripravljeni odreči. Št: 23. Na delovnem mestu boste porabili veliko energije. Domov boste prihajali , | utrujeni, zato l poskrbite, da boste imeli dovolj počitka. Partnerjevo bližino boste močno potrebovali, ne pričakujte pa, da bo ustregel vsaki vaši muhi. Št.: 4. Pri delu boste uživali, jezilo vas bo le to, da se bodo drugi vtikali v vaše delovno področje. S partnerjem se le pogumno pogovorite o stvareh, ki vam že dolgo ne dajo pravega miru. Št.: 19. Stopate po pravi poti in cilji niso več tako daleč pred vami, »®,)| zato le pogumno. Namesto da partnerja zasipate zočitki, se mu OAH2-10 raJe bolj predajte. <'4.d. Zd.s. odnos bo tako čisto drugače zaživel, in sicer v obojestransko zadovoljstvo. Št.: 10. 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. /Vafa bodočnost <&&& fOMr/ca mm M&/', (Herrick) Zagotovo bodo to izkusili tudi starši trinajstih malčkov, devetih fantkov in štirih deklic, rojenih od 5. do 17. 11. 2001. 5. 11. 2001 Mirsada Nišič, Okrogatjeva kolonija 22, Zagorje Violeta Žibret, Na bregu 15, Zagorje - hči Karin sin Armel 7. 11. 2001 Nataša Vodeničar, Savinjska cesta 21, Trbovlje - sin Žan Kuleto 9. 11. 2001 Aleksandra Hribar, Naselje na šahtu 15, Kisovec - sin Žiga 11. 11. 2001 Tjaša Kanduč, Gimnazijska cesta 15 c, Trbovlje sin Patrik Kušter 12. 11. 2001 Ingrid Slapnik, Cesta pod goro 7, Slovenske Konjice - hči Petina 16. 11. 2001 Barbara Grablič, Šklendrovec 37, Zagorje - hči Lara Renata Murn, Briše 5, Izlake - sin Nik Zlatka Čretnik, Slivnica pri Celju 5a, Gorica pri Slivnem - hči Anja 17. 11. 2001 Maja Bočko, Čeče Sla, Hrastnik - sin Žan Marjeta Bantan, Slatno 25, Dol pri Hrastniku - sin Andrej Irena Husanovič, Kolonija l.maja 18, Trbovlje - sin Elvin Simona Polak, Podravska ulica 4, Celje - sin Matic Dornik Iskreno čestitamo! egan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10-12 24.9.-23.10. 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. Včasih kar malo preveč dvomite o svojih sposobnostih. V prihodnjih dneh se vam bo ponudilo kar nekaj priložnosti, da se potrdite. Prav je, da začnete razmišljati o prihodnosti. Št.: 21. Je že res, da imate ravno zdaj * SjSši veliko dela, a nekaj časa za pogovor s partnerjem si lahko kljub temu vzamete. Ne izogibajte se temam, ki vam niso po volji. Najbolje bo, da čim prej poveste, kar vam leži na duši - vendar taktno. Št.: 6. Razmišljali boste 0 različnih 'vnfc življenjskih - 7^ vprašanjih, ki gredo pogosto neopazno mimo. Poiščite tisto plat svoje osebnosti, kije najbolj skrita in neraziskana. Kanček negotovosti bo le obogatil vaš vsakdanjik. Št.: 9. Veliko pomembnih odločitev je pred vami. Čeprav ste razcepljeni med različnimi možnostmi, se boste znali modro odločiti. Partner-23.12.-20.1. Ja boste znali presenetiti z drobnimi pozornostmi. Št.: 15. Nikar ne poskušajte delati več stvari naenkrat, ker boste v zmedi vSthrBj naredili več škode kot koristi. Poskušajte si čim bolj racionalno razporediti čas. Na ljubezenskem področju se vam obetajo »poskočni« dnevi. Št.: 21. Različne oblike izobraževanja, rekreacije ali obisk kulturnih prireditev bi prijetno obogatili vaše družinsko življenje. Poleg tega bi ob tem pozabili na službene skrbi, s katerimi ste zadnje časa kar nekoliko preveč obremenjeni. Št.: 7. 21.1.-19.2. $ 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA BRITANSKI PISATEU 'OHUNSKIH IOMANOV (IAN, 1908-1964, ■POZDRAV IZ RUSU E") ZDRAVILO V RAZPRŠENEM STANJU AVTOR BOJAN ARKO Z DREVJEM STRNJENO PORASEL SVET, GOZD HRVAŠKI PIANIST MESTO V POSAVJU Z JEDRSKO ELEK-TRARNO AMERIŠKA FILMSKA NAGRADA EGIPTOV- SKO BOŽANSTVO; PTAH KINO- DVORANA (ZASTA- RELO) ŽIVINO- REJSKA PANOGA ŠVICARSKI DRAMATIK (ARNOLD, 1840-1910) SLOVENSKI POLITIK DROFENIK; TUDI TERMIN AMERIŠKI IGRALEC (CONRAD) IZMEČEK ARKTIČNI PREBI- VALKA ŠPANIJE GLAVNO MESTO TOMŠIČ AMERIŠKI IGRALEC m- OTON JUGOVEC HITER ŠPANSKI LJUDSKI PLES ŠPARTANSKI KRALJ, PADEL PRI TERMOPIUH NAŠ PRAZGODOVINAH VPRI VOZ KRAJNA KOCEVS MINERAL DISTEN. CIANIT ANGLEŠKI REŽISER REED (1906-1976) NAS TV F LIZATOR VODNIK ED (1906-1976) REA-| ANGLEŠKI PLES RADOSTI SLIKAR IN GRAFIK (r. 1932) NAŠA PEVKA FA FALK ROMAN SMOLEJ STARO- GRŠKI V8 >6 HARMONIKA i STARO- RIMSKI PESNIK (■METAMOR- FOZE*) KENIJSKI DRŽAVNIK (DANIEL TOROTICH ARAP) ŽITO TOPLIH KR AMERIŠKI SKLADA- TEU COPLAND RONE V JUŽNI FRANCIJI OBMORSKO MESTi PETER OTOOLE ETOS, ZNAČAJ OTROŠKA NOGA OLIMPIJSKI ZMAGO- VALEC NAŠA IGRALKA (TEJA) MESTO NA ZAHODU KOSOVA NEMŠKI GRAFIK IN OBLIKOVALEC (OTTO) AICHER DAVE ALLEN <^l nVARPFK- AALTO: finski arhitekt INGRAM: ameriški igralec ERRO: islandski slikar ° FAMOANGO: španski ples KIANIT: mineral disten razvedrilo Vicoteka Za cerkev Župnik pri verouku predava o morali. Otrokom natanko pove, zakaj gredo nekateri po smrti v pekel in drugi v raj. Potem pa na koncu vpraša: "Sedaj mi povejte, kam gredo punčke in fantki, ki delajo grde stvari?" Otroci pa v en glas: "Za cerkev." MeSani občutki "Kakšna je definicija mešanih občutkov?" "Definicije sicer ne vem, je pa to podoben občutek kot takrat, ko gledaš, kako se tvoja tašča vzvratno pelje v tvojem avtomobilu proti prepadu." Silobran "Jože, kaj bi naredil, če bi tvojo ženo napadel medved?" "Nič, če jo je napadel, naj se pa še sam brani." Mojster Moški pride na policijsko postajo in želi govoriti z vlomilcem, ki je vlomil ponoči v njegovo hišo. Policaj mu odvrne: "Z njim boste lahko govorili na sodišču." "Ne, ne. Jaz bi rad takoj govoril z njim. Rad bi vedel, kako je prišel v hišo, ne da bi zbudil mojo ženo. Jaz to poskušam že leta, pa mi še nikoli ni uspelo."__________ lOOO Angleški astronom in matematik Christopher Wren (1632-1723) je bil tudi eden največjih arhitektov svojega časa. Po velikem požaru, ki je leta 1666 uničil London, je pripravil nov načrt mesta, ki pa je bil le delno uresničen. Med njegova najpomembnejša dela sodijo stolnica svetega Pavla v Londonu, bolnišnica v zahodnem delu mesta, imenovanem Chelsea, Marlborough House ter znameniti astronomski observatorij v Greenvvichu. ***** Ameriški patentni urad so ustanovili leta 1836. V prvih dvajsetih letih delovanja so v njem registrirali približno 30.000 izumov, kasneje pa je ta številka izjemno narasla. Omenjena ustanova je tako v letih od 1890 do 1955 prejela približno 2,5 milijona zahtevkov za zaščito izumov, kar v povprečju znaša več kot 100 zahtevkov dnevno. JttgOgSSifllfflMME KRIŽANKE 99UMOK v SLIlti NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 06.12.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ST.23/ 2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 2. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 3. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 21/ 2001 (nagrade prispeva Cvetličarna Ciklama Litija): 1. : Praktična nagrada: Tina Škorja, Levstikova ulica 19, Zagorje ob Savi 2. : Praktična nagrada: Franc Lekše, Prešernova 47, Zagorje ob Savi 3. : Praktična nagrada: Cirila Metoda Hace, Podvine 30, Zagorje ob Savi Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 26.11. do 30.11.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko. TRiB OVLcJE 0b četrtkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktoijeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktoijeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12 J0-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) 0b nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktoijeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorje ve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 [J) [R ® (§ [ft & M 3 JK) ^5 Kino Zagorje 22.11. - 25.11. HANNIBAL (triler), čet., pet., sob. in ned. ob 19.00; 23.11. - 26.11. MALI VOHUNI (akcijski), pet., sob., ned., pon. ob 17.00; 26.11. PREDPREMIERA: KAJ ŽENSKE LJUBIJO (komedija), ob 19.00; 29.11. FINAL FANTASV (animirani), ob 17.00; 29.11. AMERIŠKI PSIHO (srhljivka), ob 19.00; Kino Izlake 25.11. MALI VOHUNI (akcijski), ob 19.15; Kino Trbovlje 22.11. - 26.11. UMETNA INTELIGENCA (ZF drama), čet., sob. ob 17.00, pet., ned. in pon. ob 20.00; 22.11. - 25.11. LUKNJA (triler), pet., ned. ob 18.00, sob. ob 19.45; 27.11. - 30.11. DR.DOLITTLE 2 (komedija), tor., čet. in pet. ob 18.00; 27.11. - 30.11. CORELLIJEVA MANDOLINA (vojna melodrama), tor., čet. in pet. ob 20.00, sre. ob 18.00; Kino Hrastnik 22.11. - 25.11. JURSKI PARK 3 (pustolovski), čet., sob. in ned. ob 19.00; 23.11. - 25.11. CESARJEVA NOVA PODOBA (animirani), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 26.11. - 27.11. NI KINO PREDSTAVE; 28.11. - 29.11. HITRI IN DRZNI (akcija), sre. in čet. ob 19.00; 30.11. PUNČKA, MOGOČE PA BO (romantična komedija), ob 17.00 in 19.00; Kino Dol pri Hrastniku 23.11. JURSKI PARK 3 (pust.triler), ob 18.00; 30.11. HITRI IN DRZNI (akcija), ob 18.00; j.jrnj. E m dL 1. BmOcmmemcl]« 3L O it m (hi o v H J e . Si Po končani uri veronauka povpraša župnik malega Janezka: „Petrček, ali pri vas doma molite pred kosilom? „Ne, gospod župnik, veste ... moja mama odlično kuha.. Kakšna je razlika med nevednostjo in ravnodušnostjo? Ne vem in me tudi ne zanima. „ Oh, nov plašč...Kakšno krzno pa je to?,, vpraša soseda sosedo „ Poliester je „ odvrne ta zdolgočaseno ... „ Ja, koliko poliestrov pa so morali pobiti za ta plašč?,. „ Janezek, ponoči ti je štorklja prinesla sestrico. Bi jo rad videl?,, „ Sestrice ne, štorkljo pa silno rad..... „ Dragi, jutri imam rojstni dan. Me boš presenetil?,. „Kdo mi zna povedati kak primer krivice, otroci?,, povpraša učiteljica svoje učence. „Jaz, tovarišica!!,, se oglasi Janezek. ..Krivica je, če mi oči napiše domačo nalogo, ko pa dobim zanjo cvek, me pa natepe............... Z<&iyC-ev "HEYMISTER TALIBAN..." Dost' heca. Zdaj pa zares. Poldeta iz Terezije namreč zanima, kaj se bo zgodilo in kako se bo odvijala situacija v svetu po terorističnih napadih na ZDA. Sprašuje: „Kaj se zna zgoditi v primeru, da NATO zravna z zemljo vse države v katerih delujejo teroristi in tiste države, ki terorizem podpirajo? „Dragi Polde, menda ja ne misliš, da se bo NATO spustil v samouničenje Rozalijo iz Vodenske pa mori misel: ,.Zakaj se Cerkev, kot človekoljubna, poštena in humana ustanova ne zavzeme za uničenje vseh vrst tovarn orožja?,, „ Moja ljuba Rozika. Če Bog ne bi hotel orožja, potem bi on, kot vsemogočni že našel način, da se ga znebi. Kajti vse na tem svetu je od Boga. Tbdi Osama bin Laden ...„ Terorizem čisto drugačne sorte, mislim, demokratične sorte, take dovoljene sorte, pa se dogaja na Irskem in v Španiji. V svoji osnovi čisto nič drugačen, kot tisti v ZDA ali Afganistanu. Pa nam je Peter poslal E-mail z vprašanjem, da kako to, da ETA in IRA, napram Afganistancem, znajo biti samo tampatam malo bolj grobo zločinske v svojih napadih. In se ob njihovih izpadih na lastno domovino, lasten narod, dotična država sploh ne gane. Vsaj videti je tako. Po drugi strani pa te iste države privolijo v sodelovanje v vojni proti domnevnim afganistanskim teroristom. In kje, še sprašuje, da je tu meja, ki bi njihove teroristične izpade ločila od tistih v ZDA??,, Takole se bova zmenila, dragi Peter. Do deset mrtvih na eksplozijo bi se tretirali kot poredneži, do 50 motenje javnega reda in miru, in nad 50 kot podvig. Jože OVNIK Iskrice Igoija (»ošteta SE ENA BLAMAŽA DRŽAVE Z državo, ki kot večinska lastnica (kar v primeru STA -Slovenska tiskovna agencija naša država je) na direktorsko mesto STA imenuje nekdanjega visokega funkcionarja SDV (Služba državne varnosti, nekdanja UDBA), je nekaj hudo narobe. Na direktorsko mesto namreč so imenovali direktorja STA Igorja Vezovnika, ki je bil še tik pred osamosvojitvijo Slovenije vodja koprske centrale SDV. Glede na to, da vemo (ve tudi vlada) kako pomembno nalogo opravlja STA na že tako nepluralnem medijskem področju, se lahko upravičeno bojimo, da se s tem imenovanjem stanje ne bo popravilo niti za milimeter. NESTRPNOST TUDI V POSLANSKIH KLOPEH NEKAZNOVANA »Moja stranka in jaz z nacizmom nimamo ničesar skupnega.« je za Evo dejal najlepši poslanec Sašo Peče (SNS). Kaj potem pomeni njegova izjava za l.št. revije MARS:»Nikakor ne bi mogel iti na pijačo s človekom, ki ni po mojih merilih. Ne bi mogel iti niti s temnopoltim-tega nisem nikoli skrival, ali pa s homoseksualcem. V tem ne vidim nič slabega...«??? Spomnimo se tudi, kaj je njegov strankarski kolega pred leti govoril o volivcih dr.Bernika (o golaznih...). Če mene vprašate, poslanci kaj takega zagotovo ne bi smel izreči (še najmanj). TUdi v demokraciji so meje, preko katerih se ne sme. Kajti v nasprotnem pride najmanj do anarhije. POGOREVC NI iNAŠt, ZATO... Pozorni bralec Zasavca si je lahko zapomnil mojo napoved, da bodo prvega moža slovenske policije Marka Pogorevca, slej ko prej zamenjali. Napovedi se počasi uresničujejo. Medijska kampanja proti njemu je v polnem teku. Očitno je nekomu močno načel živce. Poleg tega pa je še »ne naš«, kar je pri nas, bolj kot vse kaj drugega, še vedno najpomembnejše. Žal. POZNATE TISTO 0 VRANI Je običajno ustanovljena na pobudo opozicije. V želji, da se raziščejo določeni sumi o nezakonitosti ali drugih anomalijah, ki jih državne ustanove dopuščajo oziroma jim niso kos. TUdi »Petkova« je bila na pobudo opozicijske SDS (podpise so prispevali tudi nekateri poslanci pozicije) ustanovljena s tem namenom. Predsedovanje preiskovalnih komisij je bilo doslej vedno v domeni opoziciji oz. predlagateljem. Tokrat pa seje LDS odločila, da bo komisiji v tem primeru predsedoval kar njen član. Mnogi se ob tem sprašujejo, če ni to zaradi tega, da bi se delo komisije čim bolj oviralo. SPRM Ali je dovolj za spravo prižgati svečke pred grobove partizanov, domobrancev in ob grobiščih po vojni izvensodnih pobitih oseb, hkrati pa ob tem misliti, da je potrebno preteklost pozabiti? Je bilo dovolj organizirati skupno mašo »obeh strani« v Rogu? Sprava je nekaj več. Je sočutje, kesanje, pa če hočete, tudi delovanje pristojnih pravosodnih organov po zakonih, ki narekujejo, daje treba svojcem po vojni pobitih povedati, kje so pokopani njihovi sorodniki, jim izdati mrliške, njihove krvnike pa pripeljati pred zakon. In to ni maščevanje. Gre le za zakonito ravnanje pravne države. To so s pomočjo mednarodne javnosti in Haaga spoznali tudi v Bosni. Srbiji in na Hrvaškem. Smo tudi pri nas? KRČENJE OZEMLJA Mnogim bo Matjaž Švagan ostal v spominu (če ne bo več kandidiral za župana) po zagorski zgodbi o uspehu, nekaterim pa tudi po tem, da mu je uspelo skrčiti ozemlje zagorske občine za del Tirne, lahko pa celo za celotno naselje sedanje KS Izlake. LEPOTNA NAPAKA Na razstavi slik Janez Kneza in ob monografiji ob njegovi 70-letnici je bila tudi ena »lepotna« napaka. Še tako budno oko je na razstavi med kulturnimi eminentneži komajda opazilo kakšnega zagorskega. Pa zato razstava ni bila nič grša. Res ne. Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust. • vsa zavarovanja sklenete hkrati. • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. 0 NOVO V ZAGORJU OB SAVI • NOVO V ZAGORJU OB SAVI • NOVO V ZAGORJU OB SAVI 0 NOVO V ZAGORJU OB SAVI • NOVO V ZAGORJU OB SAVI V ML ■■ MIH ■■ d.d. ‘CELJE PRODAJALNA TEKSTILA ZAGORJE OB SAVI Cesta Borisa Kidriča 4 b Otvoritev bo v soboto, 24.11.2001 ob 10. uri UGODNOSTI: - prvih 10 kupcev 30% popust - naslednjih 10 kupcev 20% popust - vsem ostalim kupcem nudimo pri plačilu z gotovino do sobote, 1.12. 2001 otvoritveni 10% popust! Ugodne cene tekstila domačih in tujih proizvajalcev NOVO V ZAGORJU OB SAVI • NOVO V ZAGORJU OB SAVI g NOVO V ZAGORJU OB SAVI • NOVO V ZAGORJU OB SAVI • NOVO V ZAGORJU OB SAVI 0 založba 2001/2002 KAKOVOST, KI SE RAZLIKUJE... S priporočili naših zadovoljnih kupcev artiklov Založbe Grafex. DARILNA EMBALAŽA z imenom prejemnika, t.i. personalizirano darilo SL0bo lahko navedeno iSep!"emn?k5dSj d°seglji^Rebrna da^e s^noš^aN So&eS :v Kiamm blokci N5, N6 in N7 oz. Post IT bloka s samolepilnimi lističi ter koledarja N1 in Sl se ,udi EEHSBEF^G odločanipm 7lannhaaka ^,pS° r®allzlran projekt v obojestransko zadovoljstvo. Ne čakajte z in se doaLSr^r /S • / w ' \ w | $ ROKOVNIKI IN POSLOVNIKI POSLOVNI KOLEDARJI I’ O R S C H E I.JUBI.JANA Za leto, ki prihaja, smo Vam pripravili serijo poslovnih koledarjev v različnih izvedbah. Trimesečni stenski koledar, namizni tedenski koledar, žepni koledarček in namizni tedenski planer-podloga so /V) rimn y zasnovani tako, da so pripravljeni za dotisk vašega znaka ali * W au.m logotipa. Namizni tedenski koledar dimenzija 270 x 140 x 37mm, v modro-sivi barvni kombinaciji, 53 listov - tednov, dnevni urnik od 7.00 do 19.00 ure, slovenska in angleška imena mesecev in dnevov vtednu, označeni tedni v letu, seznam praznikov in dela prostih dni v evropskih državah, označena imena svetnikov, označene lunine mene, na vsakem listu tudi 3-mesečni pregled, vezava s špiralo, možna izdelava naslovnega lista z reklamno vsebino naročnika, prostor za dotisk logotipa 270 x 30mm. Opcija: kartonska embalaža za pošiljanje po pošti. (100 SIT/kos) tehnounion* Post-it blokci Samolepilni lističi Ovitek se izdela glede na zahteve kupca. Zelo praktično in uporabno reklamno darilo. Embalaža iz prozorne PVC folije. V bloku je zlepljenih 50 lističev. Trimesečni stenski koledar dimenzija 214 x 640mm, v modro-sivi barvni kombinaciji, 12 listov - mesecev, zareze za označevanje tekočega dneva, slovenska in angleška imena mesecev in dnevov v tednu, označeni tedni v letu, seznam praznikov in dela prostih dni v evropskih državah, označena imena svetnikov, označene lunine mene, na vsakem listu tudi 3-mesečni pregled, vezava s špiralo, prostor za dotisk vašega logotipa. »4 Vt gioup e-««.«« mirtw iiun« 200 ,s, Mesina »In-inn Ljubljana tl tl It tl il Ii | ■ —. 1 I-8--9 i,| 22 29 lil : 5 S H 0 Namizni tedenski planer - podloga dimenzija 630 x 430mm, zelo praktičen in uporaben način za označevanje tedenskih nalog in obveznosti v modro-sivi barvni kombinaciji 53 listov po 7 dni, dnevni urnik od 7.00 do 19.00 ure, celoletni koledarski del na vsakem listu, obsežen prostor za zapiske, listi lepljeni na zgornjem in spodnjem robu (zaščita proti "ušesom"), spodnji rob zavarovan z zavihkom iz umetne mase (opcija), možen dotisk vašega logotipa. Žepni koledarček dimenzija 57 x 92mm, koledarska stran v modri barvi, reklamna stran po Vaših željah, obojestransko plastificiran, zaobljeni vogali. Produkcija: Agencija G za marketing, Ljubljana, 04/2001 Agencija G Ljubljana Priprava in tisK: Grafično podjetje Izlake Linhartova 40,1000 Ljubljana Založba Grafex Prodaja: Agencija G Ljubljana, tel.: 01 438 56 50; Grafično podjetje Izlake, tel.: 03 56 57 100 © GRAFEX, vse pravice pridržane. tel: 01 438 56 50, fax: 01 438 56 54 Grafično podjetje Izlake Podlipovica 31,1411 Izlake tel: 03 56 57 100, fax: 03 56 57 107 info@grafex.si, www.grafex.si Brezplačni klic 080 15 06 Bp. prodajni katalog Vam bomo poslali brezplačno. OSZ 5 Kat. št. 1435 Cena: 20.990 SIT TELESNO TEŽO SE VIDI, MAŠČOBE NE! Kat. št. 3129 Cena: 21.900 SIT PRIJETNA SPROSTITEV MERINO ŠKORNJI HOP ŽOGA Kat. št. 3047 premer 45 cm, rumena, primerna za otroke starejše od 3 let Cena: 2.990 SIT 3048 premer 55 cm, rdeča, primerna za otroke starejše od 6 let Cena: 3.760 SIT 3049 premer 66 cm, modra, primerna za otroke starejše od 9 let Cena: 4.100 SIT Kat. št. 0982 Cena: 9.900 SIT Kat. št. 0180 36-37 S 0181 38-39 M 0182 40-42 L 0183 42-43 XL Cena: 4.990 SIT ČELNI TERMOMETER Kat. št. 3053 Cena: 10.900 SIT TELESKOP IN POVEČEVALO V ENEM GRELNA BLAZINA Kat. št. 3200 Cena: 18.060 SIT Kat. št. 3024 Cena: 10.900 SIT I Posebna ponudba ■a 4 Parni vlažilnik s praktičnim ročajem za prenašanje 1 7.500 SIT ;2CK>0s|t Darilo kupcu: darilni bon v vrednosti 2000 SIT. Hlapilni vlažilnik zraka z antibakterijsko hlapilno kaseto i 27.900 SIT Darilo kupcu: 2 darilna bona v skupni vrednosti 4000 SIT. . >; 2.000 Sli 'lir'..' •f"# n'f <1" i '1,(1« »«( fn(: 7 tf{ -tln Itf Stf>, C7A< if« - - »to« r,{"< k« ZGLAVNIH SANJE MEDICO SEDEŽ ZA KOPALNO KAD RADIATORSKI VLAŽILNIH Kat. št. 1916 dim. 50 x 70 cm Kat. št. 3133 Cena: 19.730 SIT Kat. št. 1117 80 cm Cena: 5.600 SIT Cena: 4.520 SIT 3014 50 cm Cena: 4.800 SIT ŽENSKI COPATI Kat. št. 3172 št. 36 št. 39 št. 37 št. 40 št. 38 št. 41 Cena: 3.990 SIT CALCIA 800 Kat. št. 1752 calcia 800 180 tablet Cena: 3.850 SIT GEHWOL kopel za noge Kat. št. 3228 400g Cena: 1.730 SIT 3226 200 g (10x20 g) Cena: 1.600 SIT SAVNANJE Z UŽITKOM Kat. št. 3015 Cena: 3.920 SIT VLOŽEK SIESTA NARAVNI VIR VITAMINA C Kat. št. 2009 št. 36 Kat. št. 2020 št. 41 Kat. št. 1408 acerola svveet 90 tablet Cena: 1.190 SIT 2010 št. 37 2021 št. 42 1750 acerola svveet 250 tablet 2011 št. 38 2022 št. 43 Cena: 2.590 SIT 2012 št. 39 2023 št. 44 xylisweet acerola 90 tablet 2013 št. 40 2024 št. 45 Cena: 1.290 SIT 2025 št. 46 3171 xylisvveet acerola 210 tablet Cena: 2.270 SIT Cena: 2.590 SIT © Sanolabor JOVCE l. VEDRAL PRIROČNIK ZA KREPITEV KOSTI IN OBLIKOVANJE^ TELES/ SAMO 16 MINUT NA DAN ZA MOČ, ZDRAVJE IN LEPOTO NEGOVALNA KOZMETIKA Z IZVLEČKI KAVIARJA Kat. št. 3141 krema proti gubam Cena: 4.820 SIT 3142 krema za okrog oči Cena: 3.990 SIT SONCE IN ZAJČEK Kat. št. 3220 zajček Cena: 3.670 SIT 3205 sonce Cena:4.050 SIT PRIROČNIK ZA KREPITEV IN OBLIKOVANJE TELESA Kat. št. 3008 Cena: 9.990 SIT ROKAVICE ZA GOSPODINJSTVO Kat. št. 0579 S 0580 M 0581 L Cena: 1.090 SIT OTROŠKI MIKROSKOP Kat. št. 0744 Cena: 23.400 SIT ZA USTNO HIGIENO Kat. št. 3180 Cena: 1.070 SIT GRELNA PODODEJA Kat. št. 3023 Cena: 9.600 SIT PAS ZA PRAVILNO DRŽO Kat. št. 0158 majhen, do 50 kg 0159 srednji, 50-70 kg 0160 velik, nad 70 kg Cena: 1.950 SIT KONJIČEK RODY Kat. št. 0791 Cena: 5.800 SIT OSZ 3 Kat. št. 0834 Cena: 18.900 SIT ŠPORTNI NAPITEK Kat. št. 3007 Cena: 2.470 SIT © Sanolabor NABOJ VITALNOSTI - POSUŠENA ZELENA PAPAJA Kat. št. 3111 Cena: 5.760 SIT USTNA PRHA Kat. št. 3130 Cena: 18.080 SIT KROŽNIK Z VISOKIM ROBOM IN LONČEK ZA PITJE Kat. št. 3164 krožnik Cena: 4.050 SIT 3165 lonček za pitje Cena: 1.040 SIT TERMOFOR Kat. št. 1652 Cena: 1.510 SIT 1653 Cena: 2.320 SIT KOSMODISK Kat. št. 1603 Cena: 9.900 SIT GRELNI KOLENČNIK MEDIMA Obseg kolena Kat. št. 1201 par S 31-38 cm M 39-47 cm L 48-56 cm XL 56-66 cm Cena: 4.790 SIT OBROČ ZA SEDENJE Kat. št. 3003 dim. 0 52 cm Cena: 5.310 SIT PRODAJALNE © Sanolabor Obiščite nas v: LJUBLJANA Cigaletova 9 01 439 79 80 Interspar (BTC), Šmartinska 152 01 521 12 88 Koseze, Ul. bratov Učakar 54 01 510 84 48 Šiška, Celovška 280 01 510 85 19 NOVO MESTO Mercator center - Cikava Podbevškova 4 07 393 02 60 MARIBOR Cily Maribor Ul. Vita Kraigherja 5 02 231 05 76 BREŽICE Zdravstveni dom Cernelčeva 8 07 499 32 00 POSTOJNA Zdravstveni dom Prečna 2 05 720 36 10 RIBNICA Zdravstveni dom Majnikova 1 01 836 97 56 SEVNICA Zdravstveni dom Trg svobode 14 07 816 28 40 SLOVENJ GRADEC Mercator center Ronkova 4a 02 883 86 06 TRBOVLJE Trg revolucije 26 03 563 02 96 NOVA GORICA Center Mercator Industrijska c. 6 05 333 44 96 MURSKA SOBOTA Ul. Staneta Rozmana 7 02 536 10 30 VELENJE Tomšičeva c. 13-15 03 897 73 20 JESENICE Center Mercator Spodnji Plavž 5 04 583 64 60 Katalog izdal: SANOLABOR, d.d., Ljubljana • Izvedba: MAKINEL, d.o.o., Ljubljana • Tisk: Delo TČR, d.d.., Ljubljana • Izdano novembra 2001 Varčujmo s I Celje - skladišče D-Per 6/2001 llllllllllllllllllllllllllllll 5000009957,23 Tolarska varčevalna knjižica z napovedjo dviga 31 ali 91 dni K Devizna varčevalna knjižica z napovedjo dviga 31 ali 91 dni K Rentno varčevanje K Srebrno obročno varčevanje banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje