Ne vračajte	f Brezplačno! Poštnina plačana v gotovini.	Prečitajte!
Obf Strokovni list	vrni Vestnik za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva	
„Obrtnl Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40'— polletno Din 20'— posamezna štev. Din 2-—	Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratom: Din p Pri lx objavi ’/i str. 600' — „ '/, . 300 • — . 7i . 150- — . 7, » 75*-. . . */.. . 37-50
IX. letnik.	V Ljubljani, dne 1. septembra 1926.	Štev. 17.
Tovariši
Letos do dne 22. septembra se izvrše prvikrat v naši svobodni državi volitve v našo najvišjo slovensko gospodarsko ustanovo, v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, v naš slovenski gospodarski parlament. Naša zbornica je torišče, v katerem naj zastopniki naše trgovine, obrti in industrije rešujejo gospodarska vprašanja v narodnogospodarsko korist naše Slovenije in naše države ter naših državljanov.
Tudi mi .trgovci imamo voliti v zbornico 16 članov in 16 namestnikov in treba je, da izvolimo take tovariše, ki bodo’ vedno varOvali naše stanovske koristi in ki bodo znali s smotrenim in trudapolnim delom odstraniti ovire, ki Jzabranjujejo razmah naše trgovine.
Treba je izpopolniti železniško omrežje v Sloveniji. Železniške'zveze Št. Janž-Sevnica, Novo mesto-Brežice, Rogatec-Krapina, posebno pa zveza Slovenije z morjem, vse to je naši trgovini neobhodno potrebno. Dalje v Prekmurju otvoritev železniških zvez s sosedno državo, tranzitni promet Prevalje-Jese-nice, kakor tudi ureditev obmejnih carinskih kolodvorov in znižanje železniških tarif.
Mi potrebujemo dobro razpredeno telefonsko in telegrafsko omrežje v Sloveniji, kakor tudi avtomatično telefonsko centralo v Mariboru, posebno pa telefonsko zvezo s Sušakom. Treba je otvoriti poštno-čekovni, denarno-nakaznični in poštno-povz.etni promet z inozemstvom in znižati poštne pristojbine.
Naš trgovski promet ovirajo tudi slabe ceste, ki so v zanemarjenem stanju, ker se ne izplačujejo redno državni zakoniti prispevki.
Carinski zakon naj se novelira in vodi naj se taka carinska politika, ki bo pospeševala slovensko go spodarstvo. Našim trgovcem je treba omogočiti dovoljevanje carinskih kreditov.
Tlačijo nas neznosne davčne dajatve in nujno je davčno izenačenje, ki naj prinese znižanje prekomernih davčnih bremen. Potrebna je revizija taksnega zakona in trošarinskih ter točilnih taks.
Bremena, ki nam jih nalagajo socijalni zakoni, niso v skladu s socijalnimi dajatvami, ki se nudijo našim nameščencem, ter zahtevamo zato revizijo, odnosno noveliranje zakonov o pokojninskem, bolniškem in nezgodnem zavarovanju in znižanje prispevkov, ki težko obremenjujejo naše gospodarstvo.
Zahtevamo, da se upošteva naša trgovina, obrt in industrija pri državnih dobavah ter smo odločno proti centralizaciji' istih. Nujno potrebna je izprememba
trgovci 2
nekaterih zastarelih določb zakona o državnem računovodstvu v kornercijelnein zmislu.
Zahtevamo odpravo krošnjarstva, ki je postalo radi razvite trgovine povsem nepotrebno.
Cenimo važnost konzumnih zadrug, toda zahtevamo točno ravnanje po zadružnem zakonu. Obrat poslov se mora omejevati samo na članstvo. Pri nas se pa proti tem načelom greši. Imamo zadruge le po imenu, sicer pa so špekulacijska podjetja, za katerimi se ne vidi koristi članov, nego le koristi gotovih klik, poedincev ali funkcijonarjev gotovih političnih strank. Zato zahtevamo od političnih oblasti nadzorovanje zadrug v zmislu zadružnega z.akona.
Našemu strokovnemu šolstvu naj da država potrebne podpore in naj mu posveti primerno pažnjo, da ne bo odvisno od naših dobrovoljnih prispevkov. Treba je urediti stanje trgovskih strokovnih šol, razmeram in potrebam primerne učne načrte in omogočiti izdanje potrebnih knjig in učnih pripomočkov.
Mi potrebujemo nov obrtni zakon, ki bo odgovarjal zahtevam naše trgovine in odpomogel obstoječim neprilikam v obrtnopravnem oziru.
Naši trgovini naj se dajo pri Narodni banki na razpolago direktni krediti v obsegu, ki je potreben za našo konkurenčnost v uvoznem in izvoznem prometu.
Nahajamo se v hudi gospodarski krizi, ki vlada v naši državi in ki jo pasivna Slovenija občuti bolj nego druge pokrajine. Zato zahtevamo pospeševanje naše trgovine, obrti in industrije, ki more edina dati našim ljudem kruha. Obubožani sloji niso v stanju zadovoljevati svoje potrebe in naša trgovinska kriza je v prvi vrsti kriza našega revnega potrošača. Dvigniti je treba kupovno silo vseh naših slojev in zaposliti jih je treba. Le dobro se razvijajoče narodno gospodarstvo more zvišati blagostanje naših državljanov.
Radi tega zahtevamo od vrhovne državne uprave, da vodi našo državno gospodarsko politiko po smotrenem načrtu. Pri svojem delu naj upošteva predloge naših gospodarskih organizacij in skliče naj čimprej v us,tavi predvideni Gospodarski svet. Naša državna gospodarska politika naj bo neodvisna od političnih izprememb v vladi in dovedla bo naše državljane do blagostanja.
Kjer cveto trgovina, obrt in industrija, tam ne strada nihče!
Tovariši trgovci! Ogromno delo čaka naše zastopnike v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo
in treba je, da izvolimo zato take izmed nas, ki bodo znali ščititi naše trgovske interese ter požrtvovalno delati v prospeh naše trgovine in ki so že s svojim dosedanjim delom v naših stanovskih organizacijah, trgovskih gremijih, to dokazali.
Na svojih sestankih so izvoljeni predstavniki trgovskih gremijev in zadrug ljubljanske in mariborske oblasti izbrali naslednje naše tovariše za kandidate v trgovski odsek Zbornice za trgovino, obrt in industrijo:
Stanovska kandidatna lista združenih trgovskih gremijev in zadrug
ljubljanske in mariborske oblasti:
I. kategorija:
Kandidati:
Ernest Hieng, veletržcc z lesom, član načelstva grc-inija trgovcev, LJUBLJANA.
111. kategorija:
Kandidati:
Ivan Gregorc, trgovec, načelnik grevnija trgovcev.
Konrad Elsbacher, veletržec, načelnik gremija trgov-	LJUBLJANA.
cev in zbornični svetnik, LAŠKO.	Ferdo	Pintar, trgovec, član načelstva gremija trgov-
Vilko Weixl, veletržec, načelnik gremija trgovcev in	cev’ MARIBOR.
zbornični svetnik, podnačelnik Zveze trgovskih Fran Zebal, trgovec, načelnik gremija trgovcev za. gremijev, MARIBOR.	ljubljansko	okolico, prvi podnačelnik zveze trgov-
Anton Cvenkel, veletržec, član načelstva gremija	skih gremijev, RUDNIK.
trgovcev za srez Celje, SV. PETER V SAVIN J- Janko Klun, trgovec, načelnik gremija trgovcev, SKI DOLINI.	SLOVENJGRADEC.
Namestniki:	Namestniki'
Ivan Železnikar, trgovec in član načelstva gremija	‘	'	*
trgovcev, LJUBLJANA.	Josip	Ivančič,	trgovec,	LJUBLJANA.
Anton Umek, trgovec, načelnik gremija	trgovcev,	Srečko Kranjc, trgovec, načelnik trgovske zadruge,
BREŽICE. ^	SV.	LENART V SLOVENSKIH GORICAH. ,
Fran G ulda, veletržec, član načelstva giemija tigov- Anton De Gleria, trgovec, podnačelnik gremija trgovcev za-srez Logatec, DOLENJI LOGATEC.
cev, MARIBOR.
Fran Tivadar, trgovec, član načelstva gremija trgov cev, DOLNJA LENDAVA.
II. kategorija:
Kandidati:
Ludvik Brumen, trgovec, načelnik gremija trgovcev, MURSKA SOBOTA.
Lovro Petovar, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, zbornični svetnik, IVANJKOVCI.
Peter Mravljak, trgovec, VUHRED.
IV. kategorija:
Kandidati:
Alojzij Mohorič, trgovec, namestni član načelstva gremija trgovcev, predsednik društva sejmarjev za Slovenijo, LJUBLJANA.
Josip J. Kavčič, trgovec, podnačelnik gremija trgov- Edmund Kastelic, trgovec, načelnik gremija trgovcev, urednik «Trgovskega Tovariša«, podpredsed-	cev’ NOVO MESTO-KANDIJA.
nik trgovskega društva «Merkur», LJUBLJANA. Fran Korošec, trgovec, član načelstva gremija trgov-Anton Adamič, trgovec, član načelstva	gremija  cev, zbornični	svetnik, GORNJA RADGONA.
trgovcev, KRANJ.	jvail gnojt trgovec, član načelstva gremija trgovcev,
Namestniki:	PTUJ.
Ivan Ravnikar, trgovec in podnačelnik gremija trgov-	„.	,	..	.
cev, CELJE.	Namestniki:
Janko Kostanjšek, trgovec, načelnik gremija trgov-	Anton Sila, trgovec, LJUBLJANA.
BERGU Sr°Z Marib0r’ SV’ MART1N pri VUR-	Fran Mikolič, trgovec, SODRAŽICA.
Fran Pogačnik, trgovec, LJUBLJANA.	Franc Kolenc, lesni trgovec, JUVANJE	pri	Ljubnem.
Leopold Fiirsager, trgovec in načelnik gremija trgov-	Ivan Kos, trgovec, član načelstva gremija	trgovcev,
cev, zbornični svetnik, RADOVLJICA.	SLOVENSKA	BISTRICA.
Volilni odbor združenih trgovskih gremijev in zadrug mariborske in ljubljanske oblasti:
Vilko Weixt, trgovec in načelnik gremija trgovcev, zbornični svetnik, podnačelnik Zveze trgovskih gremijev, Maribor; Janko Kostanjšek, trgovec in načelnik trgovskega gremija za mariborsko okolico, Sv. Martin pri Vurbergu; Franc Lenart, trgovec in načelnik gremija trgovcev, Ptuj; Janko Klun, trgovec in načelnik gremija trgovcev, Slovenjgradec; Danijel Omerzu, trgovec in župan, načelnik gremija trgovcev, Slovenska Bistrica; Ludovik Kuharič, trgovec in načelnik gremija trgovcev, Ormož; V. Vilar, trgovec in načelnik gremija trgovcev, Ljutomer; Srečko Kranjc, trgovec in načelnik trgovske zadruge, Sv. Lenart v Slovenskih goricah; Ludovik Brumen, trgovec in načelnik gremija trgovcev, Murska Sobota; Ravnikar Ivan, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev, Celje; Viktor Pilih, trgovec in načelnik gremija
trgovcev za srez Celje, Žalec; Konrad Elsbacher, trgovec, načelnik gremija trgovcev in zbornični svetnik, Laško; Anton Umek, trgovec in načelnik gremija trgovcev, Brežice; Josip Krivic, trgovec in načelnik gremija trgovcev, Krško; Anton De Gleria, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev za srez Logatec, Dolenji Logatec; Edmund Kastelic, trgovec in načelnik gremija trgovcev, Novo mesto; Josip Divjak, trgovec in načelnik gremija trgovcev, Ribnica; Karel Kumer, trgovec in podnačelnik gre-inija trgovcev, Kamnik; Franjo Sire, trgovec in načelnik gre-mija trgovcev, Kranj; Leopold Fiirsager, trgovec in načelnik gremija trgovcev, Radovljica; Fran Zehal, trgovec in načelnik gremija trgovcev za ljubljansko okolico, prvi podnačelnik zveze trgovskih gremijev, Rudnik-Ljubljana; Josip J. Kavčič, trgovec
in podnačelnik gremija trgovcev, urednik ^Trgovskega Tovariša^, podpredsednik trgovskega društva «Merkur», Ljubljana; Davorin Šetinc, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev za ljubljansko okolico, Vrhnika; Josip športi, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev za ljubljansko okolico, Ježica; Ivan Engelsberger, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev za srez Kranj, Tržič; Josip Ogoreutz, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev, Novo mesto; Vilko Berdajs, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev, Maribor; Aleksander Starki, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev, Maribor; Maks Rpbič, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev za srez Ormož, Središče; Rado Polak, trgovec in predsednik trgovskega in obrtnega društva, Ormož; Rudolf Dergan, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev, Laško; Anton Savnik, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev za srez Kranj, Škofja Loka; Vinko Pavlin, trgovec in načelnik pododbora trgovskega gre-mija, Trbovlje; Ernest Hieng, trgovec in član načelstva gremija trgovcev, Ljubljana; Miroslav Ambrožič, trgovec in član načelstva gremija trgovcev, Ljubljana; Peter Šterk, trgovec in član načelstva gremija trgovcev, Ljubljana; Železnikar Ivan, trgovec in član načelstva gremija trgovcev, Ljubljana; Mohorič Alojzij, trgovec in namestili član načelstva gremija trgovcev, predsednik društva sejmarjev za Slovenijo, Ljubljana; Pogačnik Pran, trgovec, Ljubljana; Anton Sila, trgovec, Ljubljana; Ivan Rahne, trgovec, Selo-Moste; Narat Vinko, trgovec, Grosuplje; •Babnik Josip, trgovec, Fužine; Majaron Joško, trgovec, Borovnica; Al. Košir, trgovec, Goričica; Ivan Ogrin, trgovec, Lavrica; Grobetek Mijo, trgovec, Bohinjska Bistrica; Zore Alojzij, trgovec, Kranjska gora; Boris Černe, trgovec, Gorje; Peter Sitar, trgovec, Jesenice; Žmitck Franc, trgovec, Bohinjska Bistrica; Vinko Savnik, trgovec, Radovljica; Ivan Pretnar, trgovec, Rled; Josip Zupan, trgovec, Dovje; Ciril Gašperin, trgovec, Mojstrana; Janko Sajovic, trgovec, Kranj; Anton Križnar, trgovec, Stražišče; A. Kašman, trgovec, Škofja Loka; Ciril Pirc, trgovec in župan, Kranj; Konrad Pecher, trgovec, Škofja Loka; Joško Veber,
Irgove.c, Trata; Ferdo Kokalj, trgovec, Tržič; Anton Adamič, trgovec, Kranj; Deisinger Josip, trgovec, Škofja, Loka; Koželj Karel, trgovec, Tržič; Globočnik Franc, trgovec, Tržič; Hlebi Rudolf, Irgovec, Kranj; Edinnnd Kocbek, trgovec, Kranj; Josip Komatar, trgovec, Mengeš; Ignac Tomc, trgovec, Moravče; Al. Skok, trgovec in župan, Domžale; Andrej Slokar, trgovec in podžupan, Domžale; Franc Gregorc, trgovec, Mengeš; Karel Skala, trgovec, Kamnik; Al. Kanc, trgovec, Mengeš; Milan Jenčič, trgovec, Mengeš; Ivan Petek, trgovec, Kamnik; Lavoslav Minuli, trgovec, Zagorje; V. Suša, trgovec, Zagorje; Maks Lajovic, trgovec, Litija; Josip Gruden, trgovec, Šmartno; F. Lajovic;, tovarnar, Litija; Ivan Lušin, trgovec, Ribnica; Evgen Ivanc, trgovec, Sodražica; Davorin Onič, trgovec, Ribnica; F. Po-
ko vcc, trgovec, Ribnica; Franc Pirkovič, trgovec, Ribnica; Mikolič F rane, trgovec, Sodražica; Ciril Picek, trgovec, Ribnica; M. Pust, trgovec, Ribnica; Jernej Bartol, trgovec, Zamostec; Franc Fajdiga, trgovec, Sodražica; Anton Hodko, trgovec, Žužemberk; A. Ogrin, trgovec, Novo mesto; Josip Kobe, trgovec, Novo mesto; Josip Medic, trgovec, Novo mesto; N. Povhe, trgovec, Novo mesto; A. Primožič, trgovec in župan, Žiri; Miroslav Pupis, trgovec in župan, Zgornji Logatec; A. Kržišnik, trgovec, Žiri; Dragotin Lapajne, trgovec, Žiri; L. Grošelj, trgovec, Žiri; A. Domicelj, trgovec, Rakek; I. Benčina, trgovec, Stari trg; Blaž Jeriček, trgovec, Rajhenburg; Jos. Boecio, trgovec, Brežice; V. Gregl, trgovec, Brežice; Ivan Vidmar, trgovec, Brežice; Fran Pergar, trgovec, Brežice; K. Cimperšek, trgovec, Sevnica; Jos. Osolin, trgovec, Laško; P. Bauernheim, trgovec, Hrastnik;
F. Šetinc, trgovec, Trbovlje; J. Mahkovec, trgovec, Ret je; M. Goričar, trgovec in župan, Mozirje; A.Cvenkel, trgovec, Št. Peter v Savinjski dolini; F. Gulda, trgovec, Maribor; Ferdo Pintar, trgovec, Maribor; Rado Lenart, trgovec, Maribor; St. Kocbek, Irgovec, Maribor; Moran Alojz, trgovec, Račje; Lampreht Fr., trgovec, Ruše; Vodenik A., trgovec, Iloče; Kokot I., trgovec, Krčevina; Jelenko M., trgovec, Št. Ilj; Ivan Snoj, trgovec, Ptuj; A. Brenčič, trgovec, Ptuj; Fr. Slavvitsch, trgovec, Ptuj; Fr. Urbančič, trgovec, Ptuj; A. Senčar, trgovec, Ptuj; F. Stross, trgovec, Ptuj; Peter Mravljak, trgovec, Vuhred; Al. Remic, trgovec, Dravograd; Al. Peče, trgovec, Črna pri Prevaljah; F. škof, trgovec, Mislinje; I. Senica, trgovec, Šoštanj; S. Blatnik, trgovec, Stara vas-Velenje; A. Sima, trgovec, Poljčane; J. Kos, trgovec, Slovenska Bistrica; Ivan Veselič, trgovec in župan, Ormož; J. Lah, trgovec, Oslušovci; A. Golenko, Sv. Miklavž; Lovro Petovar, trgovec in zbornični svetnik, Ivanjkovci; Franc Korošec, trgovec in zbornični svetnik, Zgornja Radgona; Vinko Maschanzkcr, Irgovec, Dolnja Lendava; Jurij Novak, trgovec, Dolnja Lendava; Josip Toplak, trgovec, Dolnja Lendava; Fr. Tivadar, trgovec, Dolnja Lendava; Josip Kariloš, trgovec, Murska Sobota; Ludvik Hirschl, trgovec, Murska Sobota; Franc Čeh, trgovec, Murska Sobota; Štefan Mesarič, trgovec, Murska Sobota; Janez Nemec, trgovec, Murska Sobota; Rudolf Bac, trgovec, Murska Sobota; Karel Miillcr, trgovec in član trgovskega odseka obrtne zadruge, Črnomelj; Karel Ahačič, trgovec in član trgovskega odseka obrtne zadruge, Črnomelj; Peter Prosen, trgovec in član trgovskega odseka obrtne zadruge, Črnomelj; Milan Guštin, trgovec in podžupan, Metlika; Ivan Trampuš, trgovec, Metlika; A. Mucha, trgovec, Metlika; J. Brožič, trgovec, Metlika; K. Govancc, trgovec, Metlika; M. Wacha, lekarnar, Metlika;
G. Sturm, trgovec, Metlika; Ivan Grabrijan, trgovec, Metlika;
H. Tancik, trgovec, Metlika; Ivan Malešič, trgovec, Metlika.
Obrtnikom ljubljanske in mariboske oblasti!
*
Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani so razpisane.
Dne 22. septembra t. 1. bodo volili obrtniki svoje zastopnike v zbornico, ki je najvišji gospodarski forum Slovenije.
23.000 obrtnikov bo oddalo svoj glas in določilo one tovariše, ki naj zastopajo obrtništvo v obrtnem odseku zbornice.
Obrtništvo, organizirano v obrtnih in gostilničarskih društvih in zadrugah, ki so včlanjene v «Zvezi obrtnih društev za Slovenijo v Celju», «Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani», «Splošni zvezi obrtnih zadrug v Mariboru», «Z vezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani» in «Zvezi gostilničarskih zadrug v Celju», je sklenilo nastopiti pri teh volitvah z enotno in skupno «Stanovsko listo obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti».
To organizirano obrtništvo odločno odklanja vsako vmešavanje političnih strank in skupin s politično primesjo in vseh izvenobrtniških elementov v te volitve, katere imajo popolnoma stanovsko-gospo-darski značaj.
Obrtništvo odklanja pri'teh volitvah vsa dnevna politična gesla in fraze, katere imajo edino le ta namen, da zasužnjujejo obrtništvo političnim strankam.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ima namen obravnavati in pospeševati vsa pereča vprašanja pridobitnih slojev in ščititi posameznika ne glede na njegovo eventualno strankarsko pripadnost.
Boj za obstanek vseh slojev in stanov v državi je vsjed razmer, ki jih je ustvarila svetovna vojna, silno težak in obupen, zlasti je ogrožen obstoj obrta vslcd konkurence inozemske industrije, kateri se odpirajo vrata na stežaj.
Vsled nerazumevanja potreb pridobitnih slojev, zlasti obrtništva, so se ustvarjali zakoni, ki so tern slojem naravnost sovražni in škodljivi.
Socialni zakoni so zadeli obrtništvo z vso krutostjo. V teh zakonih predpisane dajatve ogrožajo obstoj obrtništva. Zakon za socialno zavarovanje sc mora nujno reformirati tako, da bo država na teh dajatvah soudeležena sorazmerno z delodajalci in delojemalci.
Dosedanja carinska in tarifna politika je našo obrt zavirala in skoraj da uničila. Državne dobave so za • obrtništvo vsled nesmotrenih predpisov nedosegljive, kar povzroča vidno naraščajočo brezposelnost obrtnikov in pomočnikov. Sedanji sistem pri oddaji državnih dobav je treba revidirati in ga usmeriti tako, da bo obrtništvo v polni meri vpoštcvano.
Davki, ki tlačijo obrtništvo, so krivično razdeljeni. Predpogoj pravične razdelitve je izenačenje davkov v vsej državi. Prevelike točilne takse in trošarine ubijajo gostilničarsko obrt, zlasti v Sloveniji, katera je po taksah in trošarini dvojno prizadeta.
Stari obrtni zakoni so nepopolni in za posamezne dele države različni ter pospešujejo šušmarstvo, katero sc je po vojni neizmerno razcvetelo v največjo škodo obrtništva. Ustvaritev novega edinstvenega obrtnega zakona za vso državo, ki bo vpošteval vse pravice obrtništva, je zanj predpogoj obstanka in pro-cvita.
Strokovno šolstvo je navezano v največji meri na dobrovoljne prispevke denarnih zavodov in posameznikov, vsled česar je slabo in nezadostno razvito. Država je po ustavi dolžna skrbeti za brezplačen pouk. Pri vseh osnovnih, šolah se morajo ustanoviti obrtno-nadaljevalne šole, katere' imajo namen vzgo-jevati obrtniški naraščaj.
Obrtni krediti «Narodne banke» so nezadostni in vezani z velikimi zaprekami. Ti krediti se morajo povečati in dati na razpolago obrtnim kreditnim zadrugam.
Slovenija, kjer je obrt v naši drž.avi najbolj razvita in katere blagostanje sloni na procvitu obrtništva, mora uživati od države posebno zaščito.
Vse v strokovnih organizacijah združeno obrtništvo si je v svesti, da more doseči vse te navedene zahteve le tedaj, ako bo v Zbornici za trgovino, obrt in indusrijo zastopano po tovariših, ki so že dolga leta neumorno delovali na strokovnem obrtniškem polju, ustvarjali in vodili organizacije in ki poznajo težnje obrtništva. Zboljšanje razmer je pričakovati le potom nepolitičnih stanovskih strokovnih organizacij, katere morajo voditi obrtništvo ne glede na politične prilike v državi.
Zbornica je ono torišče, kjer naj govori le obrtnik za obrtnika in kjer naj preneha vsaka politična mržnja. Ven s politiko iz gospodarskih institucij in naprej k cilju za dosego pravic in enakopravnosti obrtništva!
Tovariši! Vaše organizacije vas zoveja, da oddastc svoje glasove za tiste sotovariše, katere ste sami predlagali na neštetih zborovanjih in sestankih in katere priporočajo Vaše stanovske organizacije.
Celje, dne 10. avgusta 1926.
Ivan Rebek, ključavničar in predsednik Občesloven-skega obrtnega društva v Celju; Engelbert Franchetti, brivski mojster in predsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani; Ivan Bizjak, krojaški mojster in predsednik Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju; Franjo Bureš, sedlarski mojster in predsednik Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru; Drago Bernardi, hotelir in predsednik Zveze gostilničarskih zadrug v Celju; Franc Kavčič, gostilničar iti načelnik Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani; Miha Vahtur, knjigovez in predsednik Slovenskega obrtnega društva v Mari-, boru ter podpredsednik Skupne obrtne zadruge v Mariboru; Josip Rebek, ključavničar in predsednik Obrt-
nega društva v Ljubljani; Ivan Kersnič, krojaški mojster in načelnik Zadruge krojačev v Ljubljani; Fran Špes ml., zidarski mojster in predsednik Strokovne zidarske zadruge v Mariboru; Filip Ogrič, zobotehnik in predsednik Obrtnega društva v Novem mestu; Ivan Žurman, pekovski mojster in podnačclnik Kolektivne zadruge v Slovenski Bistrici; Ivan Bernik, mizarski mojster in načelnik Mizarske zadruge v Ljubljani; * Janko Horvat, slikar in predsednik Obrtnega društva v Ljutomeru; Rudolf Kuhar, mizarski mojster in načelnik Mizarske, zadruge v Mokronogu; Alojz Rozman, gostilničar in predsednik Gostilničarske zadruge v Prevaljah; Franc Grom, mizarski mojster in podnačelnik Obrtne zadruge v Dol. Logatcu; Miha Koren, zlatar in predsednik Obrtnega društva v Trbovljah; Josip Berlič, gostilničar in načelnik Gostilničarske zadruge v Ptuju; Anton Štefe, čevljarski mojster in predsednik Obrtnega društva v Kranju; Karel Podhraški, kleparski mojster in načelnik Skupne zadruge v Slovenski Bistrici; Josip Holy, brivski mojster in predsednik Obrtnega društva v Brežicah; Josip Klubička, čevljarski mojster in odbornik Čevljarske zadruge v Mariboru; Franc Dolžan, kleparski mojster v Celju; Josip Turk, gostilničar v Murski Soboti; Ivan Rozman, čevljarski mojster v Ljubljani; Josip Ambrožič, gostilničar-v Ljubnem na Gorenjskem; Martin Kolšek, čevljarski mojster v Celju; Leopold Turšič, mizarski mojster v Cerknici; Karel Hmelina, dimnikarski mojster v Slovenjgradcu; Šte-fan Rožič, pleskarski mojster v Ljubljani; Stjepan Čoh, gostilničar v Rogaški Slatini; Franc Nerad, zidarski mojster v Celju;, Miloš Rozin, kleparski mojster v Trbovljah; Josip Kolar, mizarski mojster na Vranskem; Ivan Virant, gostilničar v Žalcu; Jernej Golčar, zidarski mojster v Celju.
Stanovska lista obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti.
Na podlagi sklepov delegatskega zborovanja vseh zvez obrtnih organizacij se predlagajo vsemu v teh zvezah organiziranemu obrtništvu sledeči tovariši kot kandidati ža zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani:
I.	kategorija.
Člani:
Franchetti Engelbert, brivski mojster in načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani;
Valitar Miha, knjigovez in podnačelnik Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru ter predsednik Obrtnega društva v Mariboru;
Plečnik Franc, tesarski mojster v Dolnjem Logatcu; Bizjak Ivan, modni atelje in predsednik Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju.
Namestniki:
Kersnič Ivan, krojaški mojster in načelnik Zadruge krojačev v Ljubljani;
Spes Fran ml., zidarski mojster in načelnik Strokovne zidarske zadruge v Mariboru;
Holy Josip, brivski mojster in predsednik Obrtnega društva v Brežicah;
Dolžan Fran, kleparski mojster in odbornik Občesloven-skega obrtnega društva v Celju.
II. kategorij a.
Člani:
Z urina n Ivan, pekovski mojster in podnačelnik Obrtne zadruge v Slovenski Bistrici;
Kavči? Fran, gostilničar in načelnik Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani;
Horvat Janko, slikar jn predsednik Obrtnega društva v Ljutomeru;
Ogrič Filip, zobotehnik in predsednik Obrtnega društva v Novem mestu.
Namestniki:
Turk Josip, gostilničar ,v Murski Soboti;
Rozman Ivan, čevljarski mojster v Ljubljani;
Rozman Alojzij, gostilničar in načelnik Gostilničarske zadruge v Prevaljah;
Kuhar Rudolf, mizarski mojster in načelnik Obrtne zadruge v Mokronogu.
III. kategorija.
Člani:
Ambrožič Josip, gostilničar in izdelovalec gredež v Ljubnem na Gorenjskem;
Kolšek Martin, čevljarski mojster in odbornik Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju;
Kernik Ivan, mizarski mojster in načelnik Mizarske zadruge v Ljubljani; lierlič Josip, gostilničar in načelnik Gostilničarske zadruge v Ptuju.
Namestniki:
Turšič Leopold, slikarski mojster v Cerknici;
Hmelina Karel, dimnikarski mojster v Slovenjgradeu;
A nžič Franc, mesarski mojster v Ljubljani;
Čoh Stjepan, gostilničar in načelnik Gostilničarske, zadruge v Rogaški Slatini.
IV. kategorija.
Člani:
Klubička Josip, čevljarski mojster in odbornik Čevljarske zadruge v Mariboru;
Rebek Josip, ključavničarski mojster v Ljubljani;
Nerat Franc, zidarski mojster v Gabrjih;
Rozin Miloš, kleparski mojster in odbornik Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju v. Trbovljah.
Namestniki:
Podhraški Karel, kleparski mojster in načelnik Obrtne zadruge v Slovenski Bistrici;
Rožič Štefan, pleskarski mojster v Ljubljani;
Kolar Josip, mizarski mojster in predsednik Obrtnega društva na Vranskem; štofe Anton, čevljarski mojster in predsednik Obrtnega društva v Kranju.
Vsi ti tovariši so se zavezali, v primeru izvolitve neumorno delovati v zbornici v prid obrtništva ne glede na politične prilike v državi.
Tovariši obrtniki! Kakor ste se do sedaj oklepali Vaših organizacij, katere so vodili trezni in za- obrtniški stan vneti ljudje, tako glasujte strnjeno za predlagano kandidatno listo. Nihče izven obrtnikov nima pravice, vtikati se v te volitve. Proč s politiko iz gospodarske institucije, kakor je zbornica.
,.i v	Za	akcijski	komite:
Ivan Rebek s. r.
Za Zvezo obrtnih društev za Slovenijo v Celju:
Ivan Bizjak s. r.
Za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani:
Engelbert Franchetti s. r.
Za Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru:
Franjo Bureš s. r.
Za Zvezo gostilničarskih zadrug za ljubljansko oblast v Ljubljani:
Franjo Kavčič s. r.
Za Zvezo gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast v Celju:
Drago Bernardi s. r.
Volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo in naše stališče.
Pred pol leta približno so doznale obrtniške organizacije, da bodo volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo razpisane. Ministrski svet je izdal «Uredbo o reguliranju volilnih in ostalih predpisov zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, izdanih v zvezi z odredbami za volitve^, katera je bila razglašena v cUradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti» z dne 31. marca 1926.
Takoj so se začele zanimati za volitve vse strokovne obrtne organizacije in prirejati obrtne sestanke, na katerih se je razpravljalo o nastopu pri volitvah.
Na poziv posameznih Zvez obrtnih organizacij so stavile njim podrejene članice predloge, iz katerih je odločno izzvenela zahteva po depolitizaciji zbornice. Na nebrojnih sestankih in zborovanjih so se nominirale osebe, katere bi prišle v poštev kot kandidati pri volitvah.
Kakor omenjeno, so delovale vzporedno vse organ i-' zacije v obeh oblastih v Sloveniji. Da pa se doseže enotnost v nastopanju, se je vršilo dne 30. maja t. 1. v Celju delegatsko zborovanje Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju, obeh Zvez obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru ter obeh Zvez gostilničarskih zadrug v Ljubljani iu Celju. Na to zborovanje so poslale vse omenjene Zveze po šest delegatov, kateri so bili opolnomočeni s sklepi Zveznih odborov.
Po vsestranskem razmotrivanju in debati so se sprejeli sledeči sklepi:
1.) Volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani so zgolj stanovsko-strokovnega značaja trgovstva, obrtništva in industrijcev. Odločno se vztraja na depolitizaciji zbornice in odklanja vsako vmešavanje katerekoli politične stranke, skupine in organizacije v volitve, pri katerih nastopi obrtništvo organizirano v nepolitičnih strokovnih organizacijah s skupno in enotno listo za obe oblasti v Sloveniji.
2.) Kandidatna lista organiziranega obrtništva se imenuje: «Stanovska lista obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti*.
3.) Sprejme se predlagana kandidatna lista. Posan ez-ne kaudidate razdeli poseben odsek tako, da bodo, v kolikor je to mogoče po veljavnem volilnem redu, zrstc-pani vsi srezi v obeh oblastih in vse stroke obrtništva.
4.) Za izvedbo organizacije volilnih odborov in vodstvo pri volitvah se izvoli «Akcijski komite*, kateri prevzame za čas volitev vodstvo organiziranega obrtništva.
5.) Da se varuje popolna neodvisnost od političnih strank, se objavljajo vsi sklepi i» vsa navodila glede volitev edinole v strokovnih lislili Obrtnem Vestniku: in obeh «Gostilničarskih listih».
6.) V «Akcijski komite: se izvolijo sledeči tovariši:
Predsednik Ivan Rebek, ključavničar in predsednik Občeslovenskega obrtnega društva v Celju;
Ivan B i z j a k, krojač in predsednik Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju;
Engelbert Franchetti, brivski mojster in predsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani;
Miha Vahtar, knjigovez in podpredsednik Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru;
Franjo Kavč‘ič, gostilničar in predsednik Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani;
Drago B e r n a r d i, gostilničar in predsednik Zveze gostilničarskih zadrug v Celju.
Kot člani tega komiteja, toda le s posvetovalno pravico, se smatrajo vsi tajniki teh Zvez.
Ta akcijski komite je žačel takoj delovati in izvršil svojo nalogo v polni meri.
V svrho tehnične izvršbe volitev se je osnovala v Ljubljani «Centralna volilna pisarna», ki bo dajala vsem volilnim odborom navodila. V Ljubljani in Mariboru so se osnovali -^Akcijski pododbori» za izvršitev organizacijskega dela v obeh oblastih.
«Akcijski komite» v Celju je razposlal vsem uredništvom dnevnikov in tednikov dopise, v katerih jim je naznanil stališče organiziranega obrtništva in sklep, nastopiti pri volitvah samostojno brez sodelovanja političnih strank. Obenem je prosil uredništva,. da ga podpirajo v svojih listih. Del našega časopisja je objavil ta dopis brez komentarja, drugi del pa je začel prav nekvalificirano napadati akcijski komite in ga nazval anonimnega. Pri tej priliki se je napadalo tudi one osebe, ki so vodile naše obrtništvo že dolga leta in neumorno delovale za njegov prid ter ustvarjale organizacije. Gotovo so te osebe, kakor Rebek, Bizjak, Franchetti, Bureš, Kavčič, Bernardi in Vahtar, poklicane, da vodijo obrtništvo tudi pri teh volitvah, ako so ga vodile v njegovem pokretu do sedaj. Te osebe so ustvarile obrtne organizacije s pomočjo svojih sopomočnikov in nihče drugi.
<Slovenec» je napadel vodstvo v Celju, zakaj ni pozvalo na delegatsko zborovanje tudi organizacijo gospoda Ogrina. Tudi o tem se je razmišljalo, a prišlo do sklepa, da prizadeta organizacija ni strogo stanovska obrtna organizacija, temveč da je le del politične organizacije, katera l ot taka po mnenju organiziranega obrtništva nima niti moralne pravice do svojega obstoja, še manj pa pravico, vmešavati se v volitve v zbornico.
V dnevnem časopisju se je vnela ostra debata, v kateri se je očitalo akcijskemu komiteju, da je privesek demo-1 ratske stranke. Da je potem odgovarjalo tudi nasprotno časopisje, je samo po sebi umevno. Akcijski komite je dcznal, da so se začela v Ljubljani gotova pogajanja med dvema političnima strankama, katero je danes popolnoma pojasnjeno. Akcijski komite ni nikdar izdal nikomur kakega pooblastila, da se v njegovem imenu pogaja, ker je stal že od početka na stališču, da zavrača vsako vmešavanje političnih strank, in ker zaradi stališča, ki ga je zavzel, takih pogajanj sploh ni bilo treba. Vsa časopisna polemika se je izvršila brez vednosti akcijskega komiteja, 1 i se je strogo ravnal po sklepu, da se poslužuje edinole strokovnih glasil.
Zaradi navedenih dejstev ima akcijski komite v Celju popolno moralno podlago, ker zastopa vse v nepolitičnih strokovnih organizacijah organizirano obrtništvo.
V Ljubljani se je vršila konferenca trgovcev, obrtnikov in industrijcev, katero sta sklicala gospoda Jelačin ml. in Ogrin. Jasno je, da ima vsakdo pravico, sklicati take konference in zborovanja. V zadeve trgovstva in industrije se akcijski komite v Celju ne more vmešavati, odločno pa
odklanja nastop dela obrtništva, ki stoji izven stanovsko-strokovnih organizacij. Ta konferenca v Ljubljani je sklenila, da nastopi pri volitvah v zbornico s posebno listo, katero pa je napovedala neka politična stranka na političnem zborovanju. Da se bo zaradi tega razpasla v bližnji bodočnosti najhujša časopisna gonja, je po bridkih izkušnjah o priliki vsakokratnih volitev pričakovati. Akcijski komite izjavlja, da se v to časopisno, gonjo ne bo spuščal, ker je uverjen, da se da agitacija izvesti v dostojni obliki in da je vsaka eventualna žalitva za obrtništvo ponižujoča. Na osebne napade in žaljivke akcijski komite ne bo reagiral, poiskal pa si bo zadoščenje tam, kjer ga po zakonu lahko dobi.
Obrtništvo naj se pri teh volitvah izrazi, ali hoče, da ga zastopajo v zbornici one osebe, katerim je poverilo do sedaj vodstvo svojih organizacij, ali pa osebe, ki imajo namen, iz politične mržnje in oblastiželjnosti vzeti zbornico v zakup.
Vsem v zvezi obrtnih društev za Slovenijo v Celju včlanjenim društvom!
Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani so razpisane.
Obrtništvo, organizirano v nepolitičnih stanovskih organizacijah, nastopi pri teh volitvah popolnoma samostojno, ne glede na katerokoli politično stranko.
Pozivamo vsa v Zvezi obrtnih društev za Slovenijo v Celju včlanjena društva, da organizirajo v svojem okraju sporazumno z obrtnimi in gostilničarskimi zadrugami vo-iilne odbore. Ti odbori naj razvijejo največjo agitacijo za našo «Stanovsko listo obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti».
Vsa društva naj pokažejo, da je njih zavednost, disciplina in zaupanje v svojo osrednjo organizacijo ne-omajano.
Tovariši, sedaj je čas, da utrdite svoje organizacije. Ne dajte se begati po nasprotnikih, ki hočejo uvesti v zbornico politiko, katera je zakrivila med obrtništvom že toliko nesloge in gorja. Cepljenje obrtništva ima namen, razbiti njegove vrste in ga zasužniti politični stranki še bolj, kakor je bilo do sedaj. Sporazumno z obrtnimi in gostilničarskimi zadrugami osnujte v vašem okraju volilne odbore, katere nemudoma javite Akcijskemu komiteju za volitve v Zbornico v Celju, tajništvo, Na okopih št. 9/II.
Obrtniki, ubranimo se vsakega jerobstva in pokažimo, da smo sami zmožni in dovolj močni, zastopati naše interese v zbornici!
V	Celju, dne 10. avgusta 1926.
Za Zvezo obrtnih društev za Slovenijo v Colju: Ivan Bizjak s. r., tč. predsednik.
Vsem v zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani včlanjenim zadrugam!
Pričakovali smo, da bodo volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo imele le gospodarsko*tetanovski značaj in da se bodo izvršile brez vsakega boja.
Vse zveze obrtnih in gostilničarskih društev in zadrug so postavil^ skupno <Stanovsko listo obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblastih.
Posamezne, izven naših nepolitičnih organizacij stoječe osebe so čutile potrebo, zanesti tudi v te volitve politiko.
Odločno odklanjamo nastop nasprotne politične skupine in pozivamo vse zadruge, da delujejo z vso silo za našo stanovsko listo.
Za vsa pojasnila se obračajte na Akcijski komite za volitve v zbornico v Celju, ki je prevzel vodstvo vseh organizacij pri teh volitvah. Tajništvo akcijskega komiteja se nahaja v Celju, Na okopih št. 9/II.
V L j n h 1 j a n i, dne 10. avgusta 1926.
Za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani: Engelbert Franchetti s. r., tč. predsednik.
Vsem v splošni zvezi obrtnih zadrug v Mariboru včlanjenim zadrugam!
Obrtništvo, organizirano v strogo stanovskih in nepolitičnih organizacijah, nastopi pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani s skupno stanovsko listo in z nepolitičnim gospodarskim programom.
Skupina izven teh organizacij stoječih obrtnikov je v zvezi z neko politično stranko sklenila, postaviti lastno kandidatno listo. Ta lista ima političen značaj in hoče zanesti politiko tudi v zbornico.
Nastop političnih skupin pri volitvah v zbornico odklanjamo ter pozivamo vse zadruge, da delujejo z vso silo za našo «Stanovsko listo obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti».
Vse zadruge naj sporazumno z gostilničarskimi zadrugami in obrtnimi društvi osnujejo v svojem okraju volilne odbore, katere je naznaniti Akcijskemu komiteju v Celju, Na okopih št. 9/11. Za vsa pojasnila se je obračati na tajništvo tega komiteja, ki je prevzel vodstvo organizacij pri teh volitvah.
Tovariši, na delo in pokažite, da je v obrtništvu moč in disciplina!
V Mariboru, dne 10. avgusta 1926.
Za Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru:
Franjo Bureš s. r., tč.načelnik.
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika* Engelbert Franchetti.
Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, 4- d. v Ljubljani, H. Brandt.
mm
Skrbno
izdelovanje
Preobleke • •
Najnižje cene 1
L. MIKUS
tvornica dežnikov LJUBLJANA
Mestni trg' St. 25.
Naj večji izbor • •
Popravila
27—17 .. Najnižje cene!
Mestna hranilnica ljubljanska
(Oradska štedionica)
v Ljubljani
Stanje vloženega denarja preko 220 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vlojje in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranllničnega premoženja še MESTO LJUBLJANA z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, Župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
vsaka beseda 50 par. — tvajmanjši znesek 5 Din. — c glase je plačati v naprej lahko tudi v znamkah. — Za odgovor je priložiti znamko.
Iščem zobotehniško učno mesto;
sem resnega značaja, star 16 let, imam 3 mešč. in trgovsko šolo. — Blagohotne ponudbe na Avgusta Zapeta, p. Škocjan pri Mokronogu.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in za vsakovrstna ročna dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenali pri Karel Prelogu Ljubljana, Gosposka ulica 3, Stari trg 12.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah Černe, juvelir v Ljubljani, VVolfova ulica št. 3.	16/26
«POSEST»
realitetna pisarna, druž. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 24, prodaja in kupuje:
nepremičnine, razne trgovske, obrtne hiše, gostilne, kmečka posestva, graščine, stavbene parcele itd. pod najugodnejšimi pogoji.
Priporočam
cenj. obrtnikom svojo zalogo železnine, orodja in okovja.
Kupujem
staro železo in kovine.
Fr. Stupica, Ljubljana.
Narodni dom. Maribor
Štajerska klet, abonenti, kegljišče, haložan, znižane cene. — Oset 26/26
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje .posojila
na menice in kredite 34-18	v	tekočem računu
vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
NAJNIŽJE C EN El ...
trgovina IV. BONAČ
priporoča največjo zalogo pisarniških in šolskih potrebščin in potrebščin za tehnične pisarne, risalnih, skicnih, pavznih in svetlopisnih papirjev, risalnih orodij, map in registratorjev za korespondenco, prepisnih in poslovnih knjig.
Preskrbuje vse vrste tiskovin	6	4
Pisemski papir knjigoveznic a Polnilna peresa
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne in bare.
Luksuzni predmeti. - Stavbno in umetno steklarstvo.
LJUBLJANA T.I.(on 478
Dunajska cesta lO 12—11
Telefon 478
POZOR! Popravljam vsakovrstne
^.2.	U	JFfc Ma —
precizno, po nizki ceni in hitro, z enoletnim jamstvom. — Postregel bom z najnižjimi cenami.
LJUBLJANA D. MARINKO LJUBLJANA
izpraianl urar
Florjanska ulica Steve 31.	12-9
Zaloga vseh tli- in inozemskih specialitet, preparatov, mineralnih voda
itd. 12-8
r****************************************.
LEKARNA
trnkoczy
LJUBLJANA
MESTNI TRG 4
NAJTRPEŽNEJŠO STREŠNO OPEKO
NUDIJO
ZDRUŽENE OPEKARNE, D. D.
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 13.
TELEFON 733.	20-17
7?
L
ORIENT
d« z o* z«
tovarna olj. barv, firnežev in lakov Slomškova ulica št. 19 LJUBLJANA
Vodmat pri Ljubljani Prodajalna na drobno t Miklošičeva cesta 4
nasproti frančiikanske cerkve. 24-17
^0 ^1
=^0
<38
«5?
,38
»5?
<38
«38
df
d!
o?
«38
d?
«38
«38
d?
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
dt
«38
«38
dt
08
«38
«38
<38
«38
«38
«38
«38
«38
12-11
Obrtna banka
o Ljubljani
Centrala:
Kongresni trg št. 4
Podružnica: C j ut o mer
Telefon št. 508	Telefon	št. 508
Račun pri poštno-ček. zaoodu o Cjubljani št. 12.051
Daje kredite d obrtne sorhe, pospešuje ustananljanje obrtnih in industrijskih podjetij, iznršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vlage na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, nezane nioge po dogoooru primerno niše.
«38
«38
.38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
.38
«38
«38
«38
«38
«38
<38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
<38
Ustanovljeno leta 1894
Urarske in zlatarske fomiture in orodje
nudi
24-5
J. BEHRMANN I SIN
oddelek garnitur
ZAGREB, Duga ulica 16.
Prodaja samo urarjem in zlatarjem
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
i
♦
j J. GOREČ i
LJUBLJANA
Palača Ljubljanske kreditne banke
24-17
Kolesa
Šivalni stroji
Vsi deli in popravila Radio-aparati in deli Žarnice
Športni predmeti
najbolje — najceneje!
#>#>,38.38.38«38<38<38«38«38«38«38<38<38.38.38<38.38«38«38
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
24-17
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon St. 40, 457, 548, 805 in 806.
Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in vaiut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.