JLETEoIBJEE II 229514 DECEMBER 1986 • ŠT. 23__GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA______________LETO XXVII ---------- N 24. december, litijski občinski praznik <_____________________ _______________________) »Bilo je okrog pol štirih popoldne, ko je stražar zagledal nemške vojake, ki so se približevali čez planjavo. Takoj je stekel v hišo javit, kaj je videl. Takrat pa smo Nemce zagledali tudi borci, ki smo bili v izbi. Planili smo iz hiše. Tedaj je počil strel. Ustrelil je stražar, ki se je vrnil na stražarsko mesto. Večina partizanov prve čete je imela svojo opremo na skednju, samo orožje je imel vsak s seboj. V tem trenutku pa so že zapeli mitraljezi in po opremo ni bilo več mogoče.« (Franta Komel — Litijski zbornik) Tako se je 24. decembra pred petinštiridesetimi leti začel prvi večji spopad partizanov II. štajerskega bataljona z Nemci na območju litijske občine. V spomin na ta dogodek praznujejo ta dan Li-tijani svoj občinski praznik. Kot vsako leto, tudi letos ob tej priložnosti objavljamo razgovor s predsednikom občinske skupščine — tokrat z Mirom Kapljo. Pogovarjali smo se seveda o aktualnih vprašanjih. Preberite! Kaj bi ob letošnjem občinskem prazniku izpostavili med dosežki na gospodarskem in drugem področju? So ostali tudi neizpolnjeni načrti? V tem času sprejemamo »obračun« našega dela med preteklim in sedanjim praznikom. Bilo je leto volitev in kongresov naših družbenopolitičnih organizacij. Začeli smo odločneje uresničevati politiko opiranja na lastne moči. Vsa ta razgibanost ni šla mimo nas. Če je bilo za prvo polovico leta značilno utrjevanje medsebojnih odnosov znotraj socialističnih subjektivnih sil na nivoju občine, izglasovanje programov krajevnih samoprispevkov in volitve, drugo polovico leta obeležujejo realizacija dokaj živahne investicijske dejavnosti. (Nadaljevanje na 2. strani) LITUA ★ Posnetki Litije 24. 12. 1941 V tej številki • Neposredno vabljeni člani organov samoupravljanja: delavskega sveta, samoupravne delavske kontrole in disciplinske komisije, poročajo o svojem delu v tem letu. • V tem mesecu se bodo sestali predstavniki osnovnih organizacij sindikata na letnem sestanku S Ne prezrite prednostne liste za dodeljevanje stanovanj v prvi polovici prihodnjega leta. To je šele predlog, vendar, če ne bo sprememb, liste ne bomo ponovno objavljali. S Jože Vizlar, litijski rekorder — krvodajalec. Preberite tudi drugo! 24. december, litijski občinski praznik Predsednik skupščine občine Litija, Miro Kaplja Predvsem bi omenil uspehe na področju gradnje cest, oskrbe z vodo, razširitve PTT omrežja, nadaljnje uresničevanje projekta Vače '81 itd. (Tu pa ne mislim le oskrbe z vodo na področju li- tijskega vodovoda, kjer smo s sanacijo šele pričeli). Na drugi strani pa naj omenim nadaljevanje investicijskih del v IUV TOZD Usnjarna Šmartno in začetek gradnje čistilne naprave; gradnjo skladiščno-prodaj nega prostora za gradbeni material trgovske organizacije »Merkur« Kranj; adaptacijo objekta in modernizacijo opreme v obratu pekarna v Šmartnem; gradnjo novih proizvodnih prostorov »Kovina« Šmartno, konec največje investicije v občini; gradnja novih proizvodnih zmogljivosti naše Predilnice, če izpostavim samo nekatere. Pomembni uspehi so bili doseženi še na nekaterih drugih področjih, npr.; na področju urejanja prostora, energetike, gradbeništva itn. Ob tem resolucijska načrtovanja niso bila izpolnjena. Padec akumulativne sposobnosti gospodarstva, rast zalog, padec fizičnega obsega proizvodnje in v družbenih dejavnostih zaskrbljujoča visoka, 9 milijardna izguba v samoupravni zdravstveni skupnosti, so problemi, ki zahtevajo skrbno analizo in sprejem ukrepov za izboljšanje situacije. Kako ocenjujete poslovanje naše in ostalih delovnih organizacij v naši občini? Poslovni rezultati ozdov v tretjem trimesečju so bili boljši kot v polletju in se še izboljšujejo. Rezultati na koncu leta so sprejemljivi in so solidna osnova za start v prihodnje leto. Pri tem ne gre pozabiti, da več kot 70 % gospodarske moči naše občine predstavljajo Predilnica, Lesna industrija Litija, IUV TOZD Usnjarna Šmartno, in da se soočamo s krizo tako v lesno predelovalni industriji, kot v usnjarstvu. In vendar, če gledamo rezultate v posamezni branži, bomo videli, da Lesna industrija Litija s svojimi gospodarskimi rezultati izstopa v pozitivnem smislu na področju lesno predelovalne industrije v Sloveniji. Pri vseh manjših delovnih organizacijah razen dveh, treh, se srečujemo z dobrimi poslovnimi rezultati, z izjemnimi pa predvsem v Mizarstvu Gabrovka, Mesariji in prekajevalnici Litija. Izjema je Kovinarska — TOZD Transportne naprave Dole, ki je edina organizacija z izgubo in je v sanacijskem postopku. Za delovne ljudi vašega kolektiva je značilno, da so se vedno gospodarno obnašali in temu primerni so bili tudi poslovni uspehi. Ti so zagotavljali miren in stabilen razvoj tako delovne organizacije, kot celotne družbenopolitične skupnosti. Najlepšo oceno in veliko priznanje takemu delu je izrekel Milan Kučan v svojem govoru ob 100-letnici, ko je dejal: »Od danes naprej se bo kolektiv Predilnice postavljal z zavidanja vrednim uspehom. Dosegel ga je z velikim trudom. V nič kaj prijaznih gospodarskih in družbenih razmerah je dokazal, kako je mogoče uresničiti načelo o opiranju na lastne sile«. Tej oceni ni kaj dodati. Ob dnevu JLA Z ustanovitvijo prve proletarske brigade, 22. decembra 1941, v majhnem bosanskem kraju Rudo, je bilo sovražniku jasno, da je partizansko, gverilsko gibanje postalo moč, proti kateri bo moral postaviti velike sile — precej več kakor so nacistični voditelji planirali ob napadu na Jugoslavijo. Prva proletarska je bila prva od 220 brigad, ustanovljenih v tej vojni. To so bile močne in gibčne formacije jugoslovanskih narodov, enote bratstva in enotnosti, sposobne voditi boj tam, kjer je najbolj potrebno, kjer so najvažnejši interesi vojne. V letu 1943 je bilo osvobojeno več kot polovica države. Formirana je bila že tudi mornarica NOV Jugoslavije. Že v septembru 1944 je imela narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije okoli 350.000 borcev. Po osvobodilni revoluciji, Jugoslavija razvija svojo lastno vojno industrijo in odpira vojaške šole in akademije. Enote JLA so opremljene z najmodernejšim orožjem. Uvedeni so elektronski, raketni in sodobni računalniški sistemi. Izdelujemo orožje in tehniko, ki bo v rokah dobro usposobljenega in močno motiviranega človeka popolnoma zadostovala za obrambo domovine. Danes je naša JLA vojaška organizacija samoupravne socialistične družbe, instrument delovnih ljudi in vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti pri obrambi pridobitev revolucije. Prispevek armade pri razvoju industrije Velik del sredstev, katera gospodarstvo izloča za financiranje Jugoslovanske ljudske armade, se gospodarskim organizacijam vrača posredno ali neposredno preko vojno-industrij-skega kompleksa in raznih drugih oblikah sodelovanja armade in gospodarstva. V aktualni eri tretje tehnološke revolucije in vse izrazitejših blokovskih nasprotij, stopa vojna industrija v svetu naprej z velikimi koraki, ter se pojavlja kot eden izmed glavnih impulzov industrijskega razvoja nasploh. Brez kakršnihkoli napadalnih ambicij so tudi dežele v razvoju, kot tudi Jugoslavija, primorane, da zaradi čuvanja svoje neodvisnosti in svobode, tudi vlagajo velika sredstva za razvoj oborožitve in vojaške opreme. Zaradi težkega gospodarskega položaja, se Jugoslovanska ljudska armada trudi, da z omejenimi materialnimi sredstvi dosega kar najboljše rezultate. Medtem ko izločena sredstva za oborožene sile v drugih državah (če odštejemo velike in največje države) rastejo letno po stopnji 15 odstotkov, izločanje sredstev v SFRJ za obrambo v zadnjih letih realno pada ter je na glavo prebivalca dvakrat manjše kakor v ostalih državah. Ob koncu lanskega planskega obdobja je na primer Jugoslavija izdvajala po vojaku okoli 6.620 dolarjev. Ostale države južnoevropske regije izdvajajo po vojaku od 8.200 do 20.600 dolarjev! Jugoslovanska ljudska armada se v tem položaju trudi, da na najboljši možni način uporabi razpoložljiva sredstva, da se kar največ usmerja na domače znanstveno raziskovalne in proizvodne kapacitete. Od skupaj preko 400 sredstev in sistemov oborožitve in vojaške opreme, ki se trenutno proizvaja v naši industriji, je 90 % rezultat lastnega razvoja, a le 10 odstotkov pro- (Obramba in zaščita) izvajamo na osnovi delnih ali popolnih licenc. Torej je v veliki meri uporabljena lastna materialna in kadrovska baza. Ob skupno določenih programih so se zbrali znanstveni potenciali ter proizvodne delovne organizacije s celega področja Jugoslavije. Na primer, proizvodni program našega tanka, je v proizvodno tehnološkem smislu združil okoli 1.000 delovnih organizacij. V njegovi realizaciji je uporabljenih okoli 6.500 novih tehnologij in tehnoloških postopkov. V pičlih treh letih in pol je stekla poizkusna proizvodnja, v štirih letih prva serija, a v petem letu je stekla že serijska proizvodnja. Od 764.972 milijonov dinarjev, kolikor je bil prvotno planiran letošnji vojaški proračun, se bo za tehnično modernizacijo armade oddvojilo 42,76 odstotkov. Od tega bo večina sredstev »odšla« v civilne tovarne. JLA je na primer preteklo leto kreditirala gospodarske organizacije s 86 milijardami dinarjev, torej organizacije katerih proizvodnja je v interesu za oborožene sile ali prispeva k oživitvi gospodarstva države v celoti. Armada je prav tako lani, brez vračila, vložila 200 milijonov dinarjev za povečanje proizvodnje na hribovito-planinskem področju, 162 milijonov dinarjev za rekonstrukcijo premogovnikov, 100 milijonov dinarjev pa je združila z raznimi organizacijami združenega dela. Pri izgradnji sistema zvez JLA je armada sodelovala s 1.100 milijoni dinarjev. Pri vojno-ekonomskem sodelovanju z inozemstvom (izvoz oborožitve in vojaške opreme, inženiring posli in usluge) je JLA v preteklem letu zagotovila devizni priliv v znesku okoli 1,8 milijarde dolarjev. Vrednost dobrin iz ekonomij armade pa se ocenjuje na preko 715 milijonov dinarjev. Tanjug: G. Ranitovič Še o delu delegacij. Kaj je novega na tem področju (komisije za posamezna področja)? Besedo ali dve našim delegatom občinske skupščine. Ena od nalog, ki smo si jo zadali v predsedstvu skupščine občine, ko smo prevzeli delegatske dolžnosti je tudi ta, da »povzdignemo« glas zborov skupščine, predvsem zbora združenega dela. In kako naj bi to dosegli? Predvsem z izobraževanjem delegatov, z zagotavljanjem opti- lagajo upravni organi izvršnega sveta skupščine občine in deloma družbeno-politične organizacije na občinskem nivoju odražajo želje resničnih potreb. To ni nič kaj posebej novega, za kar si ne bi prizadevali že v prejšnjih mandatih, gre pa za to, da smo sprožili nekatere aktivnosti, ki naj v večji meri oživijo oz. vzvalovijo delegatske tokove in s tem povečajo zaupanje v delegatsko odločanje, kot tudi zmanjšujejo posamezne možnosti odločanja mimo delegatske baze. Radi bi dvignili raven delovanja delegatov in delegacij in jih približali metodam in načinu dela vaše delegacije, naj si bo v zboru združenega dela ali za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Znano je, da dajejo ton delu zbora združenega dela delegati, ki prihajajo iz vaše delegacije, kar potrjuje dobro delo delegacije, njeno življenjsko povezanost s samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami pa tudi s strokovnimi službami. Želim, da bi tudi v tem mandatu nadaljevali s takim delom in da bi se vam pridružili tudi ostali, saj bomo le tako nenehno utrjevali delegatske poti odločanja in zapirali tiste pretoke, ki še vedno tečejo mimo sprejetega delegat-* skega sistema. Nekaj besed o samoprispevku Predilnica je Litija, Litija je Predilnica. To je naša tovarna. Že od nekdaj se spominjam, da smo včasih govorili samo o tovarni, in vsi smo vedeli za katero gre. Biti zaposlen v Predilnici je bil ponos, ki je prehajal iz roda v rod. Med Predilnico in mestom Litija pravzaprav nikoli ni bilo ograje. Z razvojem Predilnice se je razvijalo mesto, družbene dejavnosti, družbene organizacije in društva. V vsem tem je bil vedno manjši ali večji del »Predilnice«. In takrat, ko je bilo mestu najtežje, ko je bil razveljavljen IV. občinski samoprispevek, ko ni bilo več možnosti za dograditev osnovne šole na Rozmanovem trgu, ko se je za mesto prepotrebni večnamenski objekt ponovno oddaljil, ko ni bilo izhoda in velika vprašljivost k pristopu oz. organizaciji krajevnih samoprispevkov v obeh mestnih krajevnih skupnostih, je tovarna ponovno ponudila ro- So vam znani naši napori, da bi dosegli zadani stabilizacijski plan — količina proizvedene preje naj bi presegla 8.000 ton, naslednja leta. pa dosegla 9.000 ton in več? Izvajanje največje investicije, tako po vrednosti tehnološke opreme kot gradbenih del, ne da bi ustavljali proizvodnjo, ima svoje specifičnosti in zahtevnosti, s katerimi se ob sprejemanju planskih nalog za leto 1986 ni dalo v celoti računati. Skozi prizmo te investicije in njene specifičnosti je potrebno ocenjevati doseganje planskih obveznosti. Na seji DS sem se seznanil s težavami, s katerimi se srečujete pri izpolnjevanju načrtovanih nalog in tudi z odločnostjo, da se boste z doslednim uresničevanjem sprejetega akcijskega programa v največji možni meri približali zadanemu si cilju. V to ne dvomim, tudi zato ne, ker ni to samo akcijski program strokovnih služb, ampak program celotnega kolektiva, saj ste o njem in o težavah odkrito spregovorili na svojih zborih, ga še izostrili in takšnega sprejeli na seji delavskega sveta. Takšna pot sprejemanja samo še dodatno stimulira prizadevanje za uresničevanje zadanih nalog. Rezultati, ki ste jih dosegli doslej, upoštevajoč današnjo situacijo, zagotavljajo, da boste v prihodnje dosegli načrtovane količine letne proizvodnje. Seveda bodo morali biti pri tem izpolnjeni tudi drugi pogoji, predvsem tu mislim na zadostno število delovnih ljudi, kot jih zahteva proizvodnja v »polnem teku«. malnih možnosti za delo delegatov in delegacij v posameznih okoljih, premagovanjem odtujevanja delegatov in delegacij od družbenopolitičnih organizacij samoupravnih organov in strokovnih služb v krajevnih skupnostih in predvsem v organizacijah združenega dela; s pripravo gradiva, ki bodo nakazovala alternativna razmišljanja o posameznih možnih rešitvah; ločeno zasedanje zborov, ki naj omogočajo sproščeno razpravo na sejah, s tem da predstavniki upravnih organov in drugih služb sodelujejo v razpravi le kolikor je treba stvari pojasnjevati itn. Da bi delegate »oborožili« z dodatnimi spoznanji, ki naj v določeni meri vzpodbudijo alternativna razmišljanja v temeljnih delegacijah, smo na zborih skupščine občine izvolili nekatere nove komisije (npr.: komisija za družbenoekonomski razvoj), ki do določenih gradiv zavzemajo svoja stališča in s katerimi seznanjamo temeljne delegacije. Predvsem si prizadevamo, da bi strokovne službe v ozdih opravljale »servis« za delo delegacij in jim tako nudile vso pomoč pri »prebijanju« skozi delegatsko gradivo, in tudi sprejemanju stališč, ki ne morejo biti diametralne v nasprotju s planskimi usmeritvami oziroma gospodarsko politiko okolja, iz katerega je delegat. Hočemo imeti tudi bolj življenjske delovne programe posameznih zborov, oziroma programi dela zborov naj bodo pretežno glas problematike, s katero se srečujejo in spopadajo posamezna okolja v naši družbeno-politični skupnosti in nai programi, ki jih pred- ko mestu. Razumevanje delovnih ljudi vašega kolektiva, odprt pristop k razreševanju problema in to, da ste bili pripravljeni opraviti celoten servis uresničevanja programa samoprispevka, za katerega naj bi se opredelili občani v obeh krajevnih skupnostih, je vzbudilo velik odmev v našem mestu. Lahko rečem, da je ta pobuda imela odločilen vpliv, ko so se občani z referendumom odločali za program samoprispevka. Vzbujalo je prepričanje, da bo v primeri izglasovanega samoprispevka program tudi uresničen. To je sedaj tudi odgovornost vseh, ki so program pripravljali in ponudili v sprejem delovnim ljudem, kot tudi odbora za uresničevanje programa samoprispevka. Kaj nas čaka v prihodnjem letu? Kaj bo poglavitna naloga delovnih organizacij, tozdov in drugih organizacij na področju gospodarstva v naši občini? Predvsem odločnejše uveljavljanje programa gospodarske stabilizacije. Nadaljnje uresničevanje politike opiranja na lastne moči, boj za večjo proizvodnjo, večji izvoz, dvig storilnosti in učinkovitosti gospodarjenja, boj za zmanjšanje inflacije. Nadaljevati bo potrebno s prizadevanji za realno vrednotenje dela in delovnih uspehov; še posebno pozornost pa moramo pri nas posvetiti odnosu do akumulacije. Vse to bo terjalo svojo ceno, vendar menim, da smo si v letošnjem letu ustvarili dobro materialno bazo, imamo dobre vodstvene kadre organizacij združenega dela, predvsem pa ustvarjalne in prizadevne delovne ljudi, kar vse bo omogočilo, da bomo uspešno reševali cilje, ki si jih bomo postavili in tudi čim manj boleče premagovali ovire, ki se bodo postavile pred nas pri uresničevanju širših družbenih nalog. Ob koncu še beseda našim delavcem! Leto 1986 je bilo v znamenju 100-letnice Predilnice. 100-letni-ce nenehnega industrijskega razvoja, ponosa in simbola občine, ponos in simbol, ki so ga s svojim upornim, neuklonljivim, vestnim in zavzetim delom skozi stoletje ustvarili delovni ljudje vašega kolektiva. Pod pojmom Predilnice si človek predstavlja ponosno postavo predice, ki neutrudno, od jutra do večera, od večera do dne prede za svojim strojem, ustvarja naš in svoj boljši jutrišnji dan. Dosega rezultate, ki že dolgo vrsto let zagotavljajo razvoj naše tovarne in občine ter so plod ustvarjalnega dela strokovnjakov in vestnega in odgovornega dela samoupravnih organov, kot tudi vodstva delovne organizacije. Za vse te delovne napore, za prispevek k lastnemu in razvoju družbenopolitične skupnosti, se vam ob izteku 100-letnice zahvaljujem; vsem delovnim ljudem Predilnice čestitam ob prazniku občine, želim srečno in uspešno poslovanje v letu 1987. Poročila samoupravnih organov ___________ Delavski svet Delavski svet tega mandata se je konstituiral pred letom dni. Do sedaj se je sestal na trinajstih sejah, vse so bile sklepčne ob prvem sklicu. Povprečna udeležba na sejah je bila 26 delegatov, od skupnega števila 33. Seje so bile pravočasno sklicevane z vnaprej poslanim gradivom za večino točk dnevnega reda, le v posameznih primerih je bilo gradivo uvrščeno na dnevni red šele na seji. Za svoje delo je sprejemal polletne programe dela. Delo je potekalo v okviru statutarnih določil in poslovnika. Z novim mandatom delavskega sveta smo pričeli tudi novo srednjeročno obdobje gospodarskega razvoja, za katerega smo že ob sprejemanju planskih dokumentov spoznali, da ne bo nič lažje od prejšnjega, nasprotno, zahtevalo bo še več truda za izpolnjevanje ciljev. Tako srednjeročni plan kot letni gospodarski načrt sta bila pravočasno sprejeta. Zavedajoč se težkih pogojev gospodarjenja je delavski svet sprejel tudi akcijski program za uresničevanje planskih nalog v letu 1986. Tekoče je spremljal njihovo izvajanje in po obravnavi osemmesečnega rezultata sprejel še dodatne ukrepe za doseganje načrtovane proizvodnje, prodaje in finančnih učinkov. Ne smemo mimo dejstva, da je letošnje leto specifično po investicijski dejavnosti, saj smo prav v teku tega leta izvedli najobsežnejšo investicijo v zgodovini litijske predilnice, ki je kljub ugodnemu kreditnemu aranžmaju povzročila bistveno povečane izdatke tudi v letošnjem letu. Še posebno pa je njeno izvajanje posegalo v normalno odvijanje proizvodnega procesa, ki je kljub težkim okoliščinam potekal brez večjih zastojev. Vendar pa se vsi ti vplivi odražajo v končnih učinkih poslovanja, posebno, ker so temu doprinesli še drugi problemi, predvsem povečana odsotnost delavcev in pomanjkanje novih delavcev ob generacijski menjavi. Delavski svet je vso to problematiko sproti analiziral. S svojimi sklepi pa je reguliral tudi druga gospodarska vprašanja kot so amortizacijske stopnje, dopolnitev investicijskega programa, nabava in odpis osnovnih sredstev, razporejanje dohodka in osebnih dohodkov, cene preje, stanje likvidnosti in najemanje kreditov, reklamacije in odškodninske zahtevke, ter druge zadeve. V tem času so bili, na podlagi opredelitev srednjeročnega plana občine in republike, delavskemu svetu predloženi in sprejeti samoupravni sporazumi o temeljih srednjeročnega plana samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje občine in republike, katerih sprejetje je povzročilo ponovno večji odliv dohodka delovne organizacije za potrebe širše družbene skupnosti, kar bo težko nadoknaditi s povečanjem dohodka. Delavski svet je v tem letu, po predvidenih postopkih, sprejel tudi nekatere spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije kot so: pravilnik o materialnih stroških, pravilnik o razvidu del in nalog, pravilnik o ugotavljanju zahtevnosti, delovne uspešnosti in minulega dela, pravilnik o pripravnikih in štipendiranju ter pravilnik o varstvu pred požarom in o varstvu pri delu; sprejel pa tudi poslovnik za delo delegacij. Tako smo v aktih uveljavili sprotne spremembe v delovni organizaciji in veljavno zakonodajo. Letno je spremljal stanje požarne varnosti, varstva pri delu, izostankov z dela zaradi bolezni, nesreč pri delu in porodniške odsotnosti, posebej je obravnaval problematiko klimatskih pogojev, kvalitete in reklamacijskih zahtevkov in ob teh priložnostih spremljal ukrepe za zboljšanje stanja. Ob zaključnem računu je ocenil tudi delo poslovodnih delavcev v luči uresničevanja zastavljenih smotrov in jim ob ugodni oceni dal podporo k nadaljnjemu delu. Ob izteku mandata je za nadaljnji mandat imenoval dva poslovodna delavca, za tretjega pa je postopek v teku. Z razporejanjem sredstev skupne porabe je bilo zagotovljeno normalno odvijanje programa družbenega standarda delavcev, tako zagotavljanja stanovanj, letovanja, družbene prehrane, pa tudi rekreacijskih in kulturnih dejavnosti. Izvedena je bila tudi proslava 100-letnice obstoja tovarne, skupaj z upoko- jenci, kar je sicer povzročilo nekaj dodatnih stroškov, pa tudi zadovoljstvo delavcev in upokojencev. Kot najvišji organ upravljanja je delavski svet obravnaval tudi zahtevke delavcev na odločitve odborov in komisij. V tem letu je obravnaval osem zahtevkov za varstvo pravic, od katerih je štiri ugodno rešil, preostale štiri pa zavrnil kot neutemeljene. Ugodil pa je tudi ugovoru direktorja proizvodnega sektorja za ponovno obravnavo disciplinskega prekrška delavca. Vprašanja, pobude in predlogi delegatov so stalna točka dnevnega reda, kjer delegati sprožajo vprašanja za katera menijo, da jih je treba razrešiti oziroma jih delavci niso uspeli razrešiti po drugi poti. Delavski svet je v tem letu sproti obravnaval vprašanja za katera so ga s statutom pooblastili delavci. Veliko sprotnega dela so skrbno in odgovorno opravljali njegovi odbori in komisije, s čimer mu je bilo omogočeno, da se je pri svojem delu posvetil le najpomembnejšim vprašanjem vodenja delovne organizacije. K še večji aktivnosti in učinkovitosti mu lahko pripomore nadaljnja tesnejša povezava delegatov s svojo samoupravno delovno skupino, pa tudi spodbude in predlogi, ki jih boste posredovali po obravnavi poročila na sestankih samoupravnih delavskih skupin. Predsednicaa DS Samoupravna delavska kontrola Člani odbora samoupravne delavske kontrole smo se v tekočem letu zbrali petkrat, na prvi seji smo sprejeli plan dela samoupravne delavske kontrole za naslednje mandatno obdobje, katerega tudi izvajamo, z opredeljenimi stalnimi in občasnimi nalogami. V okviru stalnih nalog smo kot prvo pregledali inventurni elaborat o popisu premoženja po stanju na dan 31. 12. 1985. Kot vemo, je bila v lanskem letu že sama priprava na popis precej boljša in zahtevnejša. Izkazala se je kot dobra in na koncu pokazala dobre rezultate. Odbor SDK je posebno pozornost posvetil inventurnemu popisu v skladišču režijskega materiala in s tem v zvezi sodeloval s popisno komisijo. Kot druga stalna naloga je bil zaključni račun za leto 1985. Znano nam je, da nas je za kontrolo zaključnega računa in celotnega poslovanja obiskala republiška inšpekcijska služba Službe družbenega knjigovodstva in pregledala celotno poslovanje. Odkrili niso nobenih nepravilnosti v našem poslovanju, še več, lahko rečemo, da so bili z našim poslovanjem zadovoljni. Naša skrb je bila namenjena tudi pregledu poslovnega in finančnega poročila, predvsem delitvi dohodka in čistega dohodka in uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in osebnih dohodkov. Ugotovili smo, da smo pri delitvi osebnih dohodkov nekoliko prekoračili meje družbenega dogovora, vendar smo to zagovarjali s povečanim delom prek polnega delovnega časa (nadure). Spremljali smo tudi izvajanje stabilizacijskega programa, investicijsko politiko delovne organizacije, kot tudi izvajanje statuta in drugih samoupravnih aktov. Med občasnimi nalogami pa smo reševali pobude delavcev in direktorja proizvodnega sektorja. Na koncu naj omenim, da imamo člani odbora SDK velike težave s prisotnostjo na sestankih. Zaradi napake pri volitvah nas je samo 6, ena od članov je na porodniškem dopustu, trije pa smo na izmenah. Da smo sklepčni, moramo biti vsaj štirje, kar je zelo težko, da ne rečem nemogoče. Predsednik odbora: Egon Vovk Disciplinska komisija Disciplinska komisija se je do konca oktobra sestala na petih javnih obravnavah; skupno je v desetih mesecih obravnavala 109 primerov kršitev delovnih dolžnosti. Zaradi kršitev delovnih obveznosti je komisija izrekla ukrepe 90 delavcem, tri delavce je oprostila krivde, sedem delavcev je spoznala za krive, vendar jim ni izrekla ukrepov, v devetih primerih pa je bil postopek ustavljen. Na zadnji seji je bila obravnava preložena za 7 delavcev, katerim je očitana kršitev delovnih dolžnosti, ker niso bila ugotovljena vsa dejstva, potrebna za odločanje ali pa vročitev obvestila o javni obravnavi ni bila izkazana s povratnico. Disciplinska komisija je kršiteljem delovnih dožnosti izrekla naslednje ukrepe: 5 prenehanj delovnega razmerja; 9 pogojnih prenehanj delovnega razmerja za dobo 1 leta; 1 pogojno prenehanje delovnega razmerja za dobo 6 mesecev; 19 pogojnih prenehanj delovnega razmerja za dobo 3 mesecev; 39 javnih opominov; 16 opominov; 1 premestitev na drugo delo za dobo 3 mesecev. V dveh primerih pogojnega prenehanja delovnega razmerja za dobo 1 leta je komisija izrekla tudi pogoj obveznega zdravljenja alkoholizma. Zahtevke za varstvo pravic so vložili 4 delavci, podan pa je bil tudi ugovor zoper sklep disciplinske komisije s strani proizvodnega sektorja. V treh primerih je delavski svet potrdil sklep disciplinske komisije, v enem pa je sklep razveljavil in izrekel milejši ukrep. Disciplinska komisija je dosledno izrekala tudi pavšalno odškodnino. Največkrat jo je izrekla zamudnikom. Povprečno je vsak mesec zamudilo 44 delavcev. Prav tako pa je bilo plačilo pavšalne odškodnine izrečeno tudi kršiteljem, ki so neopravičeno izostali z dela. Najpogostejše kršitve so še vedno neopravičeni izostanki. Teh je bilo 58, od tega 29 zaradi opuščanja nadurnega dela. Sledi zapuščanje delovnega mesta, pitje alkoholnih pijač med delovnim časom oz. kršitve, ki jih delavci store zaradi vinjenosti, zapuščanje delovne organizacije brez dovolilnice na nedovoljenem mestu, odklanjanje dela, izostanki z gasilskih vaj, netovariško obnašanje do sodelavcev, neupravičena uporaba službenih vozil. V primerjavi z lanskim letom se je število kršitev delovnih dolžnosti zmanjšalo za 12 primerov, kar pa je verjetno posledica doslednosti pri izvajanju delovne discipline in strožjih ukrepov disciplinske komisije, ki vzgojno vpliva ne samo na kršitelje, pač pa tudi na druge delav- Predsednik disciplinske komisije: Borut Komotar Predlog prednostne liste za dodelitev stanovanj za prvo polovico prihodnjega leta Na osnutek prednostne liste, ki je bila objavljena 11. 11. 1986 ni bilo pripomb. Člani odbora za stanovanjska vprašanja so na seji dne 19. 11. 1986 sprejeli predlog prednostne liste za dodelitev stanovanj v prvi polovici prihodnjega leta. DVOSOBNA IN TRISOBNA STANOVANJA: TOČK 232 232 230 227 226 221 214 212 211 208 207 205 203 199 196 189 172 172 171 20. Kadrič Saida 166 21. Klarič Danica 161 22. Jakupovič Halida 161 23. Kuburič Hašija 158 24. Glotič Izeta 148 25. BAJRIČ HAJRIA 131 26. Drnovšek Dragica 129 27. Božič Raviola 109 1. Koprivnikar Alenka 2. GAJIČ STANA 3. Banec Davorka 4. Močnik Berta 5. Jančar Anton 6. TOMIČ FINA 7. Zahirovič Nisveta 8. SIMIČ SLAVICA 9. Baloh Marija 10. Kaplja Gorazd 11. Kerne Irena 12. Frelih Leopold 13. Razpotnik Mili 14. Erjavec Vida 15. Senic Stana 16. TOMIČ SLAVICA 17. Janež Anica 18. Macanovič Saida 19. Oliverovič Zorica OPOMBA: Prosilci, ki so pisani z velikimi črkami imajo prednost pri dodelitvi trisobnih stanovanj. ENOSOBNA STANOVANJA: TOČK 1. Avdič Ifeta 269 2. Doblekar Marija 268 3t Kantar Drenka 200 4. Bojič Nada 193 5. Janežič Ida 188 6. Bošnjakovič Džidža 166 7. Melič Sevleta 162 8. Kaltak Sadika 160 9. Bračun Darko 152 10. Milinkovič Dragica 151 11. Čašek Smilja 144 12. Zidar Alenka 137 13. Bajič Jadranka 135 14. Lovrič Liljana 127 15. Mates Ana 107 16. Sinanovič Sejedeta 89 Letovanje v Čateških Toplicah v letu 1987 Vsi, ki imate namen letovati v Čateških Toplicah v prihodnjem letu, prijavite se čim prej pri tov. Heleni Hiršel v kadrovsko splošnem sektorju, soba št. 15. Število prijav bo odločilo, ali bomo podaljšali za leto 1987 pogodbo o zakupu za eno, ali dve dvoposteljni sobi v hotelu Terme v Ceteških Toplicah. Decembra, letni članski sestanek osnovnih organizacij zveze sindikatov Na podlagi 6. člena statuta zveze sindikatov Slovenije morajo vse organizacije in organi zveze sindikatov ter druga stalna telesa enkrat letno obravnavati in oceniti svoje delo v minulem letu in sprejeti letne programske usmeritve za prihodnje obdobje. Namen letnih članskih sestankov je v tem, da omogočijo realen vpliv na usmeritve in vsebino dela sindikalnih organov, ki so jih člani zveze sindikatov izvolili. Letošnji članski sestanki bodo priložnost za poglobljeno analizo in oceno uresničevanja vseh nalog in aktivnosti, ki so bile opredeljene v resolucijah 11. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in 10. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. S tem pa bomo člani sindikata v vseh osnovnih sredinah oz. na letnih sejah: 1. obravnavali pravila o organiziranosti in delovanju OOZS; 2. analizirali in ocenili svoje delo; 3. sprejeli letne programske usmeritve; 4. ocenili in sprejeli poročilo o finančnem poslovanju in sprejeli finančni načrt za naslednje leto v skladu s potrebami, 5. izvršili nadomestne volitve, 6. obravnavali druga pomembna vprašanja. Priprave za letni sestanek so že stekle na zadnji seji sindikalne konference v novembru. Dogovorjeno je bilo, da predsedniki IO skupaj s člani oblikujemo osnutek programa dela za naslednje obdobje. V prvi polovici meseca decembra pa bomo na sestankih SDS obravnavali gradivo za članski sestanek, ki bo v naši DO 20. decembra 1986. Ivan Markelc GARSONJERA: TOČK 1. Stojanovič Stojana 188 2. Tilia Tomaž 175 3. Janežič Marjan 108 Na predlog prednostne liste lahko ugovarjate na DS delovne organizacije do vključno 19. 12. 1986. Pismene ugovore vložite v kadrovsko splošnem 'sektorju, pri tov. Heleni Hiršel, ali pa jih pošljite po pošti. V kolikor na prednostno listo ne bo ugovora, bo ta prednostna lista veljala za prvo polovico leta 1987. Člani odbora za stanovanjska vprašanja bodo dodelili naslednja stanovanja: — dvosobno stanovanje v izmeri 62 m2, na Trg na Stavbah 14; — dvosobno stanovanje v izmeri 58,75 m2, na Trg na Stavbah 14; — enoinpolsobno stanovanje v izmeri 49,17 m2, na Trg na Stavbah 15; — dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 70,87 m2, na Trg na Stavbah 15. Vsa stanovanja so nova in bodo pridobljena z nadzidavo stanovanjskih objektov Trg na Stavbah 14 in 15. Stanovanja bodo vseljiva predvidoma v mesecu maju 1987. Po veljavni prednostni listi bodo dodelili tudi ostala stanovanja, ki bodo v tem času izpraznjena. Odločbe o dodelitvi stanovanj bodo objavljene na oglasni deski pri vratarju. Helena Hiršel KAKO SE OBRAČUNAVA BOLNIŠKA IN IZREDNI DOPUST? Iz sporočila mojstra predpredilnice ugotavljamo, da imajo mojstri v posameznih oddelkih različne kriterije glede pisanja bolniške, ki nastane na delu in glede štetja izrednega dopusta. V primeru obolenja ali poškodbe na delu mora vodja ali mojster vpisati v dnevnik ure, ki jih je prebil pošodovani delavec na delu kot redne ure, ure, ko je bil v bolniškem staležu pa kot bolniški stalež. To pomeni da bo na dan poškodbe ali obolenja na delu imel delavec vpisano v dnevnik, da je nekaj ur prebil na delu, ostale ure pa v bolniškem staležu. Pisanje ur, ki jih je delavec prebil na delu kot ure v dobrem, ali pa celo da se teh ur ne upošteva, je nepravilno. V tem primeru naj bi se v dnevnik vpisale ure, ki so bile prebite na delu, ostale ure pa kot bolniški stalež. [6 Drug nejasen primer naj bi bilo štetje izrednega dopusta, ko delavec dobi dopust zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, ob smrti svojca itd. Nejasnost je predvsem takrat, ko nastopi tak dopust v petek. Nastene torej vprašanje ali se sobota, ki ni delovna, šteje v dopust ali ne. Iz 76. člena pravilnika o delovnih razmerjih izhaja, da pripada delavcem izredni dopust in sicer se šteje po delovnih dnevih. Ker pravilnik izrecno govori o delovnih dneh menim, da je pravilno, da se »proste sobote« ne šteje v dopust. Taka razlaga je bila tudi podana ob sprejetju pravilnika. Pripominjam pa, da bodo v kratkem predlagane spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih in bo tudi ta člen spremenje in usklajen z zakonom. Anton Primožič SKLIC SESTANKOV SDS — 1. V skladu z določili statuta delovne organizacije so neposredno voljeni organi upravljanja (delavski svet, odbor SDK, disciplinska komisija), dolžni enkrat letno poročati o svojem delu delavcem, ki so jih izvolili v te organe. Tako kot pretekla leta, bomo to opravili na sestankih SDS v vlogi zborov delavcev. Poročila o delu teh organov so objavljena v današnji številki Litijskega predilca. V Informacijah pa bomo objavili še pregled udeležbe delegatov na sejah. 2. Po statutarnih določilih sindikata je treba enkrat letno opraviti članske sestanke sindikata, na katerih članstvo oceni delo sindikata in njegovega vodstva v preteklem letu in opredeli haloge za prihodnje leto. To je tudi priložnost, da se izpostavijo problemi članstva, pri katerih razreševanju bi se moral vključiti sindikat. Iztočnica za obravnavo dejavnosti sindikata je objavljena v Litijskem predilcu, poročilo o delu in program dela pa bodo dobili vodje SDS in člani IO OO sindikata pred sestanki. Letni članski sestanek (izvedli ga bomo po delegatih, po predhodni razpravi gradiva v SDS v vlogi sindikalnih sestankov), bo v soboto, 20. decembra 1986 ob 18. uri, v menzi. Sestanke SDS je potrebno sklicati v času od 15. do 19. decembra 1986. Predsednik sindikalne Predsednica DS: konference: Ivan Markelc Vera Bric Novice s področja investicij Nova čistilna linija Rieter, ki že normalno obratuje Montaža nove čistilne linije fe. Hergeth — Hollings-vvorth, ki bo napajala 3. in 4. linijo mikalnikov Platt. Četrta linija mikalnikov Platt, ki še čaka na modernizacijo. Ta bo opravljena v decembru. Odvzemalniki bal — Unifloc. Zadaj desno demontiran otepalnik, katerega bo nadomestil modernejši stroj — Hergeth — Hollingsvvorth. Mikalniki Rieter, ki napajajo nov OE stroj Ingolstadt. Slovenija kolesari Odbor za množičnost pri Kolesarski zvezi Slovenije je pripravil zanimivo akcijo »SLOVENIJA KOLESARI«, ki naj bi vzpodbudila čim širšo športno rekreativno aktivnost posameznikov še zlasti pa družin. Akcija poteka v smislu svobodne izbire poti in časa. Za vzpodbudo in stimulacijo pridobijo udeleženci, ki prevozijo: — družina 5 voženj od tega ena nad 50 km — posamezniki 5 voženj od tega tri nad 50 km VELIKO MEDALJO. Za malo medaljo pa so pogoji sledeči: — družina tri vožnje od tega ena nad 50 km — posamezniki pet voženj od tega ena nad 50 km. Vsak udeleženec si iz seznama možnih prog izbere svojo pot ter si v kartonček, ki ga dobite na Kolesarski zvezi Slovenije — Breg 2 — 61000 Ljubljana vpisuje prevožene poti. Ko doseže ustrezno število voženj za malo ali veliko medaljo, kartonček pošlje kolesarski zvezi, ki mu pošlje ustrezno medaljo. Za vrsto poti, ki so primerne za kolesarjenje je kolesarska zveza pripravila tudi popis prog na koncu katerih — ne na vseh — dobite tudi žig o opravljeni vožnji; žig ni pogoj za pridobitev medalje, saj organizator meni, da bi bila napak vsaka formalnost, pa tudi zavest posameznika nekaj velja. Komisija za športno rekreacijo in oddih pri RS ZSS je akcijo »SLOVENIJA KOLESARI« ocenila v smislu stališč o množičnih športnih prireditvah, kot ustrezno rekreativno aktivnost in jo predlaga za vključetev v programe športne rekreacije v OZD. Javite se lahko direktno na naslov Kolesarske zveze Ljubljana, Breg 2, lahko pa tudi pri naši komisiji za šport in rekreacijo, Venu Pajerju, interna telefonska številka 30. Kri za življenje 8. novembra 1986. leta je Občinski odbor RK Litija organiziral v krajevni skupnosti Dole pri Litiji občinsko srečanje krvodajalcev, ki so prejeli priznanja za 15. in večkrat darovano kri. Izredno prisrčen sprejem in kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Dole pri Litiji pod vodstvom svojih tovarišic in ob sodelovanju krajevne organizacije rdečega križa. »Bilo je enkratno, odlično, izvirno«, res tako kot znajo in zmorejo le tisti, ki resnično spoštujejo in si želijo srečo in tovarištvo med delovnimi ljudmi in občani in se zavedajo, da le tako lahko in zmoremo premagati težave, s katerimi se vsak dan srečujemo ter si tako zagotoviti in ustvariti še lepši in prijetnejši jutrišnji dan. Po kulturnem programu je bilo tovariško srečanje ob skromni pogostitvi in ob zvokih ansambla »treh mladih in pogumnih dolskih fantov«. Res hitro in prehitro mine vse tisto kar je prijetno, so dejali udeleženci srečanja, med katerimi so bili tudi taki, ki so kri darovali že več kot 40-krat. Tudi tov. Jože VIZLAR zaposlen v Predilnici Litija je eden tistih, ki pa je ob tem poudaril, »da bom še daroval kri, saj mu ne škoduje, vem pa, da sem s tem marsikomu pomagal ohraniti zdravje morda tudi življenje.« Kako prijetno je slišati te besede, saj spoznaš in spoznavaš, da je krvodajalec resnično človek, ki se zaveda, da je darova- Jože Vizlar prejema priznanje (Foto: M. §.) nje krvi nujno potrebno. Kljub hitremu razvoju na področju zdravstva ni sredstva, ki bi lahko nadomestilo kri, to žlahtno tekočino, ki človeka »ohranja pri življenju«. V letošnjem letu je v naši občini darovalo kri 1.217 krvodajalcev. RK Litija Odpis drobnega inventarja v uporabi Komisija za odpis drobnega inventarja v uporabi, se je kakor vsa druga leta tudi letos sestajala in odpisovala drobni inventar, ki ni več za redno uporabo. Odpisovali smo vse leto in ne samo tiste dni kot smo objavljali v Informacijah. Kljub pravočasni objavi se nekatere osebe še vedno niso držale dogovorjenega časa odpisa. Tudi če kdaj kdo ni mogel ob tem času prinesti svojega materiala, ali pa je celo spregledal čas objave, mu nismo delali zaradi tega težav, da določenega materiala ni mogel odpisati. Komisija je bila pred določe-' nimi leti ustanovljena — imenovana zato, da se na tem področju družbene imovine naredi red. V začetku so bile velike težave in včasih morda tudi huda kri, ker določenega materiala ni bilo in se ga ni dalo odpisati. Sedaj je tu nekakšen red, čeprav pa še vedno ni vse tako kot si želimo. Kot predsednik te komisije imam občutek, da določene osebe jemljejo vso to stvar, kot kaprico posameznih ljudi, kar pa ni resnica. Namen odpisa je, da se olajša delo inventurnim komisijam in da se v ljudi vceplja miselnost, da je vse kar je skupna lastnina tudi njegova. Če pa se bo to kdaj doseglo dvomim. Kajti še vedno se z določenim materialom dela, kot da nima nobene vrednosti, in da to ni tako velik strošek za podjetje, da se bi kupilo novega — pa čeprav samo en izvijač in podobno. Že lansko leto sem imel določene pripombe, in kot vidim so padle na neplodna tla. Zato naj v bodoče vsak odgovoren za svoj material dobi od svojega nadrejenega reverz, na katerem bodo navedeni materiali in ko ga uniči ali izgubi se mu ga odpiše samo z dovoljenjem predpostavljenih. Že vsa leta nazaj govorimo, da bomo uredili delo po načinu »Primo-predaje« in »osebne zadolžitve«, sedaj od tega vsega ni nič. Zato naj se po inventuri, ko bodo vse stvari po oddelkih popisane, končno naredi tudi ta način dela. Odgovorni, to je samoupravni organi naj na svojih sestankih obravnavajo tudi ta problem in končno sprejmejo sklep in morda celo pravilnik, če ne gre drugače, da se bo končno prenehalo to filozofirati o neodgovornosti za določen material. Službi za varstvo pri delu predlagam, da če se da urediti, naj uredi, da bi se delovne obleke, brisače, rokavice in ortopedske čevlje za delavce, ki niso na novo sprejeti, ob času ko dobi novo opremo, stara avtomatsko odpisala. Se in še je drobnih problemov, ali naj bo za enkrat dovolj. Če bomo dosegli pri ljudeh zavest, da je material tudi njegov, bo to zelo velik uspeh in prvi korak k izboljšanju materialnega stanja delovne organizacije. Brane Cenkar Spomenik NOV v Litiji, delo Jožeta Plečnika Plečnikova pariška razstava v Plečnikovi Ljubljani ARHITEKT J 02 E PLEČNIK 1872-1957 Po izjemno odmevni razstavi v kulturnem centru Geor-ges Pompidou v Parizu je prišla Plečnikova velika razstava v Ljubljano, kjer je na Gospodarskem razstavišču na ogled od 20. novembra letos do 5. januarja prihodnje leto. Odveč je pojasnjevati veličino in pomembnost arhitekture Jožeta Plečnika, saj smo o tem imeli letos priložnost mnogo izvedeti. Velja pa kljub temu poudariti dvoje: da je zapuščina arhitekta Jožeta Plečnika visoko presegla slovenski nacionalni okvir in pomeni uveljavitev v evropskem kulturnem prostoru in, da se prvič v zgodovini ponuja možnost videti v Ljubljani razstavo takšnih vsestranskih razsežnosti, česar preprosto ne smemo zamuditi. Tudi v Parizu je Plečnik doživel počastitev, kakršne ni doživel še noben slovenski umetnik na tujem. Za Plečnikovo razstavo v Ljubljani se zanima več evropskih mest pa tudi New York in Tokio. Kot je znano, bo ta razstava ostala kasneje v Ljubljani, predvidoma v novem družbenem centru Trnovo, kjer bo tudi novi Arhitekturni muzej. Prav je, da si razstavo ogledamo tudi mi. Priporočamo posameznim sindikalnim skupinam, da si organizirajo ogled, za kar bodo poskrbeli člani komisije za kulturo in izobraževanje. Ob tihih podražitvah bančnih uslug Denar na roke »Z izplačevanjem osebnih dohodkov delavcev na hranilne knjižice so se pojavile v poslovnih enotah banke določene težave. Večina delavcev želi na izplačilni dan dobiti OD v gotovini, nanj pa morajo čakati v dolgih vrstah, kar povzroča vedno večjo nejevoljo. Ali ima pri tem tekoči račun prednost?« Tako smo zapisali v našem časopisu pred natanko desetimi leti in v nadaljevanju opisali prednosti tekočega računa, naštete pod naslovi: Na počitnice gremo s kovčkom in čekom; Sedem in pol odstotne obresti v vašo korist (tako kot na hranilnih knjižicah); S čekom plačamo vse — bencin, hotel, pijačo; Počitnice brez gotovine; V vseh enotah Ljubljanske banke.. . Da bi pri tej banki privabili k temu (plače na hranilnih knjižicah in tekočih računih) še več delavcev in tudi upokojencev, so lastnikom tekočih računov ponujali še druge ugodnosti kot npr.: dovoljena prekoračitev salda za 6 mesecev za toliko, kot je znašal povprečni šestmesečni priliv; ta pa je bil takrat za večino nižji od najvišjega zneska. Plačevanje računov po položnicah je bilo takrat še redkost — bolj so bili popularni inkasanti. Za tako plačevanje pa so nudili na bankah prezplačno uslugo, če je šlo za obračun s čekom ali s hranilno knjižico (če je bila vsota na čeku enaka kot na položnici). Bile so še druge ugodnosti pa da ne naštevam vseh, poglejmo raje kako je s tem danes, po desetih letih. Število lastnikov tekočih računov se je močno povečalo, kljub temu pa se vrste ob blagajniških okencih niso skrajšale. Dovoljena prekoračitev salda na tekočem računu, tako imenovani limit, katere zgornjo mejo so lahko dosegli le tisti z visoko plačo, je danes takšen, da je dvakrat presežen že z zajamčeno pokojnino. Obresti, ki so »v vašo korist« pa so enake, ne vem že od kdaj — 7,5 odstotka ob letošnji 100 od- stotni inflaciji. Da bi pa samoupravljale! Ljubljanske banke dobili v svoj žep še kakšen delavčev dinar, so uvedli provizijo tudi ob plačevanju položnice s čekom z istim zneskom ali kot pravijo — z obračunom. Dovolijo si vzeti 1 % od vplačila za delo, ki mora biti z vso elektronsko mehanizacijo še enostavnejše kot nekoč. Pa ne gre le za to. Bančne storitve so še počasnejše, s tem Primerjava cenikov blagajniških služb za vplačila po tekočih računih pri PTT in Ljubljanski banki, povsod od 1. novembra 1986 dalje za zneske PTT Lj. banka 1% 500 14,- 5,- 3 000 32,- 30,- 6 000 47.— 60,- 9 000 62,- 90,- 12 000 77.- 120.- 15 000 92,- 150.- 18 000 107.- 180,- 21 000 122.- 210.- 24 000 137,- 240.- 27 000 152.- 270.- 30 000 167,- 300,- 40 000 217,- 400,- 50 000 267,- 500.- 60 000 317.- 600.- 70 000 367,- 700,- 80 000 417,- 800,- 90 000 467,- 900,- 100 000 517.— 1 000,- slabše; vrste ob okencih podaljšujejo še lastniki tekočih računov, ki so prej svoje zadeve opravili mimogrede, pri blagajni. Pa menda ni temu tako, ker nas je preveč uporabnikov njihovih »uslug« s sedem in pol odstotnimi obrestmi v »našo korist«. Pa, saj so si to želeli. Tako ni v vseh bankah — zaenkrat. Tudi pri PTT so cenejši. M. M. Izid žrebanja nagradne križanke Izžrebani reševalci križanke Litijskega Predilca: 1. Franc Mešič, vzdrževanje 700.— din 2. Mirko Bučar, čist. in mikaln. 450.— din 3. Milan Majcen, upokojenec 300.— din Pred objektivom Ob tolikšnih možnostih za prevoz kot jih imamo, bi lahko tudi dodaten kruh vozili iz trgovine v menzo, namesto, da se Slavko takole matra. Kruh niti ni tako lahek. Kaj vse prenašajo naše stare lipe pred menzo. To pa ni najprimernejše mesto za plakatiranje, in v ta namen smo postavili štirikoten pano, ki pa sameva in propada. Enkrat bomo morali spregovoriti tudi o tem. Vse za lepše okolje! Poškodbe v oktobru in novembru Tomaž Vehovec je s tesnilno gumo tesnil pneumafilno omarico prstančnega predilnega stroja Textima. Med rezanjem gume mu je nož spodletel in ga urezal v palec desne roke. Ko je Alojz Bedene tekel od vlagalnice proti avtomatskemu p revijalnemu stroju, je izza stroja sodelavec pripeljal viličar. Delavec se mu je hotel umakniti, vendar mu je spodrsnilo in je padel. Pri tem ga je viličar z vilicami zadel v predel noge pod kolenom, kljub temu, da je voznik viličar takoj zaustavil. Pri dviganju kontejnerja v čistilnici odpadkov je po lastni izjavi Jožeta Škafarja močno uščipnilo v hrbtenici. Zaradi tega je bil v bolniškem staležu. Ko se je Feliks Verbič s kolesom peljal z dela domov, ga je v križišču podrl tovornjak. Pri tem je dobil poškodbe po glavi. Pri odhodu iz skladišča gotovih izdelkov v obrat družbene prehrane je Franc Železnik skočil z nakladalne rampe na transportno pot. Naslednjega dne mu je zateklo koleno desne noge. Po zdravniškem pregledu je ostal v bolniškem staležu. V NOVEMBRU Pri snemanju navitkov si je Jože Poklar poškodoval zapestje leve roke. Ko je šel Alojz Godec po nakladalni rampi, mu je spodrsnilo in je padel. Rampa je bila mokra in spolzka. Pri padcu si je poškodoval rame desne roke. Med čiščenjem raztezalnih valjčkov na prstančnem predil-nem stroju, je Katica Muljavec s palcem desne roke zadela ob pri-trditveno vzmet in si ga poškodovala. Andrej Krhlikar Upokojil se je V planu kadrov za leto 1986 smo predvideli 22 upokojitev, od tega 14 rednih in 8 predčasnih. Bližamo se koncu leta, zato v naslednjem mesecu ne predvidevamo nobene upokojitve več. Dejansko število upokojitev je skoraj enako predvidenim. Tako se je skupno upokojilo 21 delavcev, od tega 8 predčasno, 3 delavci pa invalidsko. Vili Taufer Vili Taufer je letošnji 21. upokojenec. Odločil se je za predčasno upokojitev. V oddelku predpredilnice je pričel z delom leta 1965. Opravljal je dela vozača loncev, vozača svitkov in kasneje dela mikalničarja. Ko je bila zgrajena leta 1980 nova mešalnica vlaken, je bil razporejen v novi oddelek. Po ukinitvi 4. izmene je dve leti opravljal delo samo v eni izmeni, ker je v oddelku predpredilnice popravljal vozičke za prevažanje cevk. Junija leta 1982 pa se je vrnil v oddelek mešalnice, kjer je delal vse do upokojitve. Zaradi zdravstvenih razlogov se je odločil za predčasno upokojitev. Najbolj ga je utrujalo nočno delo. Ob koncu najinega razgovora ga še vprašam, kakšen spomin mu bo ostal na delo v Predilnici. Nasmehnil se je in dejal: »Delo sem rad opravljal, čeprav je bilo težko. Rad se bom še spominjal na delovna leta v Predilnici. Malo pa mi je vendarle žal, da se nisem odločil za upokojitev v prvih mesecih naslednjega leta.« Želimo mu še mnogo zdravih in zadovoljnih let! V. B. Prišli — odšli v novembru Prišli: 3. 11. 1986 Nada LAVRIČ, Do-bovica 1, Dole, pripravnik; 10. 11. 1986 Majda KOTAR, Javorje 4, Gabrovka, predilnica rezerva; 10. 11. 1986 Zoran ŠTIKOVAČ, Litija, Ulica Luke Svetca 3, su-kalnica rezerva; 17. 11. 1986 Silvester KLOPČIČ, Vače 52, predilnica rezerva; Odšli: Smrt: 3. 11. 1986 Ciril HAUPTMAN, Šmartno 63, Šmartno, vzdrževanje; Izjava delavca, da ne želi več delati: 7. 11. 1986 Vinko LAHARNAR, Podšentjur 4, Litija, vzdrževanje predpredilnice; Izključitev: 14. 11. 1986 Jože ČOPAR, Velika Kostrevnica 20, sukalnica 3. izmena; Pismeni sporazum: 30. 11. 1986 Milena PROSENC, Hotič 37, sukalnica 1. izmena; 30. 11. 1986 Borut ANTONIČ, Litija, Na Dobravi 2, vzdrževanje predilnice bombaža; V delovni organizaciji je bilo na dan 30. 11. 1986 zaposlenih 1040 delavcev. Od tega 659 žensk in 381 moških. Od skupnega števila zaposlenih je bilo 65 mladoletnih oseb. Zupančič J. Prodam Prodam letne in zimske, ženske plašče ter elek' tronsko budilko po ugodni ceni! Informacije po telefonu 881-397. Gostje iz Gline in gostitelji na tovarniškem dvorišču (Foto: M. Š.) Obisk DITT-a bombažne predilnice Glina 15. novembra so prišli na strokovno ekskurzijo člani DITT-a bombažne predilnice Glina. Z njimi smo navezali stike poleti, ko je naše društvo organiziralo strokovno ekskurzijo v njihovo tovarno. Zdaj so nam vrnili obisk. Po pozdravnih govorih obeh predsednikov društev je naš glavni direktor Jože Mirtič predstavil našo tovarno, nato pa smo si ogledali vse proizvodne enote. Ker ima predilnica Glina podoben ali skoraj enak tehnološki postopek predenja bombaža, so se zanimali predvsem za rotorsko predenje bombaža in pa za predenje sintetičnih vlaken. Veliko je bilo strokovnih vprašanj za rotorsko predenje, ker ga oni nimajo, mi pa smo ga jim predstavili v njihovi predilnici. Pri kosilu v našem obratu družbene prehrane je stekel sproščen pogovor. Zanimala jih je naša organiziranost, organiziranost požarne varnosti, problemi odsotnosti delavcev, discipline, problemi z nabavo surovin, rezervnih delov ipd. Po kosilu smo se odpeljali na GEOS in na grad Bogen-šperk. Tam smo si z zanimanjem ogledali notranjost gradu, posebno pa muzej NOB. Sledilo je družabno srečanje v gostilni Kimovec v Hotiču, kjer smo bili lepo sprejeti in postreženi. Predsednik društva Gline se nam je na koncu lepo zahvalil za sprejem in dnevu, ki so ga skupaj z nami preživeli v Litiji z zagotovilom, da so se imeli lepo. A. Požek Vrtrf/icu W u, ^ Ivv-pjUv. k M. ‘v6 ■ Zahvala naše upokojenke Pavle Sernec, Izlake 31 lianuar I febi DELOVNI KOLEDAR ZA LETO 1987 za proizvodne in neproizvodne oddelke | avgust T I april I junij iulii Iseptember Ioktober (november [december I E911 IS El El BUSH laHMfiH 1919121 El Id 19121 El IS lil l& El IdlillfilEI Ul lil 121 El 1211912191121 lil I2IU l21UI2ll9ldl9l2IEIH LEGENDA n izmena na delu 0 delo skupne službe 0 prosti dnevi □ delo za solidarnost 7 ur □ izravnava - 7 ur praznik nedelja Ob 100-letnici naše tovarne Učenci osnovne šole Litija pišejo o nas Starše sem vprašal, kakšna je bila Predilnica pred 30 leti, ko sta bila onadva otroka. Kjer so sedaj novejši deli, je bila včasih vrtnarija. Ko je bila mami še otrok, so se tam igrali in podili. Včasih je bilo delo mnogo težje. Delali so v manjših prostorih. Tla so bila betonska. Zaradi tega je delavke zeblo in imele so prepih. Več je bilo tudi težkega, fizičnega dela. Danes je vse veliko lažje. Imamo nove, boljše stroje. Ko sem bil v tretjem razredu, smo obiskali Predilnico. Takrat sem videl veliko strojev. Nisem še vedel kako se imenujejo. Sedaj vem o delu in strojih že veliko več, saj brat hodi na tekstilno šolo v Kranju in ima vsako leto obvezno prakso. Pripoveduje mi, kaj dela. Težko je delati zaradi močnega ropota in visoke vročine. Ne predstavljam si, kako je delati pri 40° Celzija, ko j e meni vroče že pri 25° C. Čez nekaj dni bo Predilnica praznovala 100 let obstoja. Razmišljal sem in ob tem je nastal ta spis. Jure Dimeč, 6. a Mimo Predilnice hodim že tretje leto, a je do dneva, ko smo dopoldne delali v njej, nisem še videl z notranje strani. Delo je bilo organizirano za polovico učencev našega in A razreda. Kot nalašč sem moral ta dan zaspati. Ko sem prišel tja s petindvajsetminutno zamudo in vratarju povedal, da sem zamudnik, se je zadrl name: »Nimaš kaj zamujati,« nato pa nadaljeval, »pojdi za njimi«. Pokazal je na dve dekleti in na moškega, ki so ravno odhajali. Stekel sem za njimi. Šli smo čisto na drugi konec Predilnice, kjer nas je »prevzel« drug delavec in nas peljal naprej po isti poti, kasneje pa skozi tovarno, do delovnega mesta, ki je bilo nekaj deset metrov od vratarnice. Ko smo prišli tja, še niso začeli z delom. Odprli so nam zaboje, razložili kaj naj delamo in začeli smo z delom, ki pa vsekakor ni bilo lahko. Na začetku že, a kasneje, po malici, ko smo bili vsi že utrujeni, pa smo delali zmeraj bolj počasi. Na koncu smo bili vsi že zelo utrujeni, tako da smo se komaj odvlekli domov. Moja predstava o proizvodnem delu je bila napačna. Mislil sem, da je lažje, kajti prijatelj mi je rekel, da on dela v resnici okoli štiri ure. Do tega dne sem verjel. Marko Djukič, 8. d Že od nekdaj, pa tudi danes je Predilnica Litija vzor našega kraja. Predilnica je močno napredovala, predvsem po zaslugi dobre organizacije in sposobnega vodstva. Po zaslugi Predilnice Litija so se v Litiji razvile tudi mnoge športne dejavnosti. Pozimi smučarski izleti v Planico, Kranjsko goro, na Veliko Planino in še marsikam drugam, poleti pa na počitek v pre-dilniške domove, ki jih ima po vsej Istri. V vseh teh domovih je poskrbljeno za hrano in pijačo, v večini pa tudi za zabavo. Delavci se vračajo s počitka na morju okrepljeni, tako da proizvodnja teče nemoteno dalje. De- lavci v Predilnici so razdeljeni v tri izmene. Pred dvema letoma so zgradili centralno skladišče ob vratarnici. Predilnica ima tudi svojo poslovno zgradbo. Predilnica je dobila z ukazom tov. Tita Red dela z zlatim vencem, kar je eno največjih možnih priznanj. Sedaj praznuje Predilnica Litija visok jubilej — stoletnico svojega obstoja. Ob tem visokem jubileju so vsi krajani čestitali direktorju in delavcem za njihovo uspešno delo, s katerim navezujejo poslovne stike s sosednjimi republikami, pa tudi s tujimi državami, kamor izvažajo večino svojih izdelkov, ki so zelo kvalitetni in jih cenijo v mnogih evropskih državah. Janko Kos, 8. a ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦ Litijski Predilec izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona: (061) 881-411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1700 izvodov.