čji akmld dnenrik driank New York celo leto . hwimirtfo celo leto GLAS NARODA * Lisfslovenskih iflelavcevv AmerfkL Issued every daj except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TXLXrON: OHelssa 3—8878 NO. 212. — ŠTEV. 212. Kntsrsd as Bscond Class Matter September 21, 1903, at ths Post Otfics at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: OHelssa 8—8871 NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 11, 1933. — PONEDELJ EK, 11. SEPTEMBRA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XL! REPUBLIKA KUBA IMA NOVEGA PREDSEDNIKA ODSTAVLJENI KUBANSKI ČASTNIKI SO NAMERAVALI V SOBOTO ZANETITI TRETJO REVOLUCIJO Premogovni baroni protestirajo Vseuč.liški profesor, ki je bil imenovan za provi-zoričnega predsednika Kube, odločno zahteva, naj Združene države odpokličejo svojo brodov-je. — V Washingtonu so mnenja, da bi bila a-meriška intervencija usodepolna. HAVANA, Kuba, 10. septembra. — Za provi-zoričnega predsednika republike Kube je bil danes imenovan dr. Ramon Grau San Martin, profesor na tukajšnji univerzi. Takoj po svojem nastopu je zahteval, naj ameriška vlada odpokliče svoje bro-dovje iz kubanskega vodovja. Ljudstvo mu je priredilo navdušene ovacije. HAVANA, Kuba, 9. septembra. — Medtem, ko so bili namerjeni z ameriških bojnih ladij topovi na kubansko glavno mesto, je izjavil danes "odbor petorice", da namerava ustanoviti novo vlado in imenovati novega predsednika. Okoli hotela "Na-cional" patrulirajo vojaki z nasajenimi bajoneti. V hotelu je zbranih 300 odstavljenih armadnih in mornariških častnikov. Zdi se, da so hoteli zanetiti tretjo revolucijo. Ko jih je pa ameriški poslanik Sumner .Welles opozoril na nevarnost krvavega spopada, so se najbrž premislili. Dr. Horacio Ferrer, ki je bil vojni minister v Cespedesovem kabinetu, seje pojavil pri "odboru petorice" kot zastopnik častnikov ter zahteval, naj Cespedes zopet prevzame predsedniški urad. "Odbor petorice pa ni hotel ugoditi tej zahtevi, namignil je pa, da bo imenovan novi predsednik. Ferrer je nadalje rekel, da se bodo častniki izognili vsakemu prelivanju krvi. Po njihovem mnenju, mora biti čimprej ustanovljena stalna vlada, kajti edinole na ta način bo mogoče preprečiti ameriško intervencijo. Prejšnji seržant in sedanji polkovnik Fulgencio Batista je izdal ultimatum in v njem pozval častnike, naj se vrnejo na svoja prejšnja mesta. Izjavili so, da pod nobenim pogojem ne priznajo oseb, ki predstavljajo sedanjo vlado Kube. Položaj v notranjosti republike je še vedno zelo napet. V raznih kubanskih pristaniščih je zasidranih deset ameriških bojnih ladij. V Santiago je bilo aretiranih šestnajst oseb, med njimi tudi neki bivši narednik. Obtoženi so, da so snovali vstajo. V tamkajšnjem pristanišču je zasidran ameriški rušilec "Sturtevant". Po predsedniški palači se je raznesla vest, da bo imenovan za provizoričnega predsednika dr. Ramon Grau San Martin. Do večera vest še ni bila potrjena. Ko so v Baracoa aretirala Machadovega pristaša, stotnika' I. O. Marrona, se je hotel usmrtiti. — Smrtno ranjenega so odvedli v bolnišnico. Ta poziv ima namen še bolj po- Poslopje ameriškega kanzulata v Cienfuegos je k' preiskalo včeraj trideset oboroženih revolucionarjev. Zaplenili niso ničesar, napravili nobene škode in mirno odšli. NADZOROVAN JE NOVA KRIZA V | VELIČANSTVA OBOROŽEVANJA Anglija, Francija in Italija so se sporazumele g?e-de nemške oborožitve. Nemčija se tajno oboro-žuje. Para, Francija, 10. septembra. Francija, Anglija in Italija .so se sporazumele, lt> dvakrat prišel z nemškim submarinom "Deuts^hland" v Ameriko, prvič v Baltimore, Md., drugič pa v N"e\v London, Conn., je v soboto umrl, star 66 let. Koenig je bil zadnje čase bole-hen in se ni mogle udeležiti slavnosti v spomin 17-letniee njegovega povratka iz Amerike v Nemčijo. Ker se .je Koenig s submarinom ognil angleški blokadi in je prišel v Ameriko, je postal nemški narodni junak. V »maju 1932 je stopil v 'pokoj kot kapitan Seve-ro-nemškega Liovda. Rojen je bil 20. marca 1867. Ko je kapitan Koenig 10. julija leta 1916 pri&el s submarinom "Deutchland" v Baltimorsko pristanišče, je .podal naslednje izjavo: — Ležali smo na dnu Angleškega kanala, kajti voda je bila polna hrupnih angleških rušilcev, in smo pili dobri froncoski šampanjec ter peli. Slučajno so nam ki so submarin natančno preiskali rušilei nad nami. napravili pro- in ker na njem niso našli ne orož-stor, nakar srno se dvignili in od- ja. ne municije, so ga Tazglasili za peljali v Ameriko. Vse je bilo ta- trgovsko ladjo, ko priprosto, kakor vam pripove-J Odhod submarina iz Baltimore, dujem. I je bil sporočen osmim zavezniškim Xa drugem potovanju je imel rušiloem in križarkam. ki so pre-Koenig dve nesreči. Ko «e je ho- žale nanj tri milje od ameriškega tel odpeljati iz Brenierhafena. je obrežja. "Deutschland" pa se je njegov submarin v Weseri zadel splazil skozi njihovo vrsto in je OBRAVNAVA PROTI P0Ž1CALCEM Paris, Francija, 10. septembra. Franeoska odvetnika Henry Torres in Vincent de Moro-Giafferi. katerima ni bilo dovoljeno, da bi zagovarjala pred najvišjim sodiščem v Lipskem neunške komuniste, ki so obdolženi, da so zažgali poslopje nemškega državnegj zbora, bosta velikemu zborovanju predložila dokaze, da so obdolženci nedolžni. Obravnava se bo v nekaj dneh pričela v Lipskcm. ob neko .ladjo in ko je na po po vratku hotel odpluti, je v New Londonu zadel v ameriški vlačil-ni čoln in ga potopil. Pet mornarjev na vlačilnem -čolnu je utonilo in DeutchJand je bil znatno poškodovan. Drugič je prišel "IVutsehland" v New London. Conn., 1. novembra 1916. Koenig je nameraval v srečno prišel v Bremerhafen. Kapitan Koenig je v Združenih držav v znak svojega drznega dejanja bil deležen visokih časti in še mnogo več v Nemčiji. •Ko so Združene države leto pozneje stopile v svetovno vojno, so se AmOTilcanci spomnili, kako nepričakovano se je nemški submarin pokazal v Ameriki, ter so s? januarju 1917 priti tretjič v Ame j bali. da bodo prišli tudi bojni sirb-riko, toda diplomatične zveze med (marini. Ta bojazen je biia tudi Združenimi državami in Nemčijo opravičena, kajti nemški subma-so bil-e tedaj že pretrgane. j rini so ob obali Massachusetts po- Ko je submarin prišel prvič v.taplja/li trgovske ladje. Baltimore, je pripeljal s seboj mnogo barvil in "zdravil, vredno več milijonov dolarjev. V Nemčijo pa je peljal, veliko zalogo zlata. niklja in surovega gumija. Tedaj so 'zavezniški diplomati protestirali pri washingtouski vladi, češ, da je submairin bojna ladja. Trije ameriški mornariški častni- Koenigova žena je bila Angležinja. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je žena \irnila v Anglijo in ko so prišla poročila o Koe-nigovem drznem činu, je rekla: — Oba sva se sporazumela v tem, th» se Jočiva. Od tedaj ga nisem več videla. Tudi sam mi ni poslal nikakega .poročila. ^ Owned and PubUchfcd by VLUfBNIO ftnuMi) OOMPAMX U Corporate —— •C Om corporation and iMmm of abort officer«: •t Manhattan New Y«ric CHy. M. t.1 ygw YORK, MOHP^r, BEPTE MBJ5B. 11, 1933. \ « ** TV- THE LARGEST 8L0VEHE DAILY la U. 8. M* -'-. 7 -- --- . - - ^ VPRAŠANJA IN ODGOVORI GLEDE NRA "flLAl Nik O 11 A (fafaa W tta INtapM) Bray Dij Except Bfltifi tnO Hotkttya ido •••••••• .'<*««••••••• •• W OO ffe poi leta..........-..........93-00 In Hew Tofk M etfto 14U ...... 17.01 2a pol leto....................98.50 Zt tBoaooatto « tstfo leto......fT.OO Za pol leta ..........................$3.50 on Yearly 96JM Naroda" Miah tmW dan lzraenj^l nedelj In podptaa la oaebnoatl m ne prloh&ojajo. Denar naj m Magoroll pa Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. proefano, da M tafl prednje blvalltte dipiipI, da hitreje najdemo ntilornlka. NABODA- ti« W. IMi Street. i: CHdUea Near Ta BL r DELAVSTVO IN NBA - % Zgodovina nas uči, da je bilo nasprotje med delom in kapitalom tedaj najostrejše, ko je gospodarsko propadanje doseglo najnižjo nižino in so se začele razmere boljšati. Isto nevarnost opažamo sedaj. Ta nevarnost resno ognoža prizadevanja vlade, ki sknsa gospodarstvo obnoviti. Od vsepovsod poročajo o štrajkih ter drugih sporih med delom in kapitalom. ...... Večina teh težkoč ima svoj izvor v napačnem urneva-nju določb NRA, predvsem pa 7. točke postave za obnovitev gospodarstva, ki določa, da imajo zastopniki delavcev pvavieo pogajati se z zastopniki delodajalcev glede plač in delovnega časa. Ko je kongres to določbo vzakonil, je pri tem zastopal stališče, da se sme delavec po svoji volji pridružiti katerikoli uniji, ne da bi imel delodajalec pravico, zapoditi ga zaraditega iz službe.. Unijski voditelji so bili prepričani, rta jim je začela iti pšenica v klasje. Njihovi organizatorji so se začeli pojavljati pri tvrdkab, čijih delavci niso bili še nikdar organizirani. Delavcem «o obljubovali boljše plače, ako se pridružijo njihovi organizaciji. I>elodajalci so proti temu odločno nastopili, in posledica tega je sodanji spor. 'Administracija smatra za svojo dolžnost, ščititi pravice delavcev. Pravilnik marsikatere industrije se izrecno obrača proti takozvanim **koinpanijskim unijam", kar daje moč strokovnim delavskim organizacijam. Na nekem drugem mestu postave za obnovo gospodarstva je rečeno, da ima vlada pravico zahtevati sodelovanje med delodajalci in delavci. Obe stranki sta namreč obvezani podpirati prizadevanja NBA. Vlada, ki skuša potegniti deželo iz gospodarske krize, nikakor ne bo trpela, da bi jo ta ali ona stranka Ovirala pri tem prizadevanju. Sebični interesi morajo stopiti v ozadje, in splošnemu blagru je treba posvetiti vse sile in moči. Le če bodo vsi delali roko v roki, bo mogoče izvesti Ogromen program za obnovo gospodarstva in preprečiti katastrofo. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU T JUGOSLAVIJO Din 900......................A 4.40 Din 380...........................% 8.B0 Din 400_______________________A tM Din 500 .......................A 10.00 Ota 1000........................A 21— Din 50*0.................A103.35 V ITALIJO Lir 100 ........................... $ A30 Ur 300 _____________ __________ $15.50 Ur 300 _____________________~ $34.75 Lir 400 .......................... $33 A0 Lir 500 ............................ $41— Lir 1000 ............................ $81.50 EER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE (JENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ■ ■ ■■ ■ 1 ■ ■" j * ■ ■ Zrn taplačHo T9Č0U* SMBkor kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo Ae bpUe pogoje. IZPLAČILA f uUllill DOLAtm Bft tapfe£Uo*$*0» morate postati— A SA§ ii i« u >i •9 •I M 9* . »t. tlfJOO 020.00 §4dL00 »» tf « ll II »» jI ▼ leraj« npueuo T tfitob tfMlr %a pftafojtifoo SLOVENIC TPUBLISMNG ČOMPXNY 9U+Mn m*9*m*** ' w*w* Z0**t«.« (National Recovery Adrnmi-stration (»NRA) je ustanovila po-sebne urade, ki tolmačijo in razlagajo probleme v zvezi z indu-strijalnimi "codes". Tu so nekatera tipična vprašanja rn odgo-I vori iz izkušnje newyorškega u-* rada NIRA. Ure dela v avtomobilski industriji. Vprašanje: Koliko ur na teden smejo delavci v avtomobilski industriji delati pod NRA: Odgovor: "Code" za avtomobilsko ustanavlja 35 ur dela na teden, ali včasih visoke produkcije ?>mejo delavci biti zaposleni tudi dalje, nikdar pa več kot € dni ali 48 ur v vsakem tednu. Za vso dobo veljavnosti koda pa povprečni delovni teden ne sme prekašati 35 ur. Najmanjša mezda je 43 centov na uro v mestih čez 500,000 prebivalcev in od 40 do 41 in pol centa v drugih mestih. Vajenci ne .smejo ^dobiti manj kot 87 in pol odato tega minimuma in njih število ne sme znašati več kot 5 odsto vseh delavcev v dotični tovarn* Deloma zaposleni delavci. Vprašanje: K-oliko plače smejo najmanj dobivati delavci, ki so zaposleni le za del tedna? Odgovor: Morajd dobivati vsaj toliko, kolikor razmerno delajo, ko na pr. maksimalni teden je 40 nr in minimalna mezda za to je $30 in dotični delavec dela le 20 ur na teden, tedaj mora vsaj dobivati $15. Pomočniki v gazolinskih postajah Vprašanje: Zaposlen sera v ga-zolin.ski postaji, kjer delam od j zjutraj do 6 zvečer in sem prost vsako drugo nedeljo popoldne. Dobivam $10 na teden in tupatam napitnine. Kako bo "code" to spremenil ? Odgvor: Pomočniki v gazolin-skilt postajah, ki preskrbujejo odjemalce z gazolinom in oljem. so pod "petroleum code", ki dovoljuje 40 ur dela na teden ob minimalni plači $15 na teden. VpraSanje : Slišal .sem. da sme lastnik restavracije zahtevati od svojih delacev. da plačajo za kar jedo. Koliko .smejo zaračunati? In ali so napitnine vračunjene v minimalno mezd natakaric? Odgovor: Delodajalec mora plačevati natakaricam ne manj kot 28 centov na uro /.a -ne več kot 48 ur dela na teden. Napitnine ne prihajajo nikakor v poštev. Kar se tiče plačila za .jedi, uživane od zaposlen cev. se ne snr- zaračunati več kot 25 centov za vsak obed." I nikdar pa več kot $3 na teden. Kasneje je bila ta točka spremenjena v toliko, da gospodar sme zahtevati plačilo za jedi le tedaj, ako je bilo to v navadi pred 1. julijem 1933. Profesijonalci niso pod NBA. Vprašanje: Ali se rateni indu-strijalni kodi raztezajo tudi na zdravnike v bolnišnicah, inženirje, arhitekte, pisarniške vodje itd. ? .Odgovor: Profesijonalci in ek-tf^kirtivi. ki dobivajo več kot $35 na teden, so izključeni iz omejitev glede ur dela. Prodajalni ca brez pomočnikov. Vprašanje: Sem lastnik proda-jalnice. ki jo sam upravljam k .pomočjo svoje žene. Ali moreur dobiti "Plavega orla" ? Odgovor: Da. . . Nikako znižanje plače. Vprašanje: .Za poslu jem dva moža, ki dobivata po $80 na me- sec. Da ubogam določbi koda glede koda glede ur, moram vzeti v službo tretjega moža. Ako vsem trem plačujem zahteka propaganda je |K> vojni začela svoje delo v Švici s pomočjo emisarjev. aferistov. vztrajnih obiskovalcev raz n i h predsob, strokovnjakov v ponarejanju denarja in špijonov. Od tam se »začeli Madžari širiti svojo propagando tudi po Franciji. V svoji službi imajo laž i časnika rje in razne štipendiste. A ni treba obsojati vsega v madžarski progagan-di — pravi t ost varno proračunsko Trojica mladih korziskih kme tov je odkrila »v globokem prepadu orlovo gnezdo in ker so vedeli. da Ne za orlovo mladiče plačujejo visoke vsote, so sklenili, da bodo gnezdo izpraznili. Najpogumnješi med njimi se je spustil na dolgi vrvi do gnezda. Za vsak primer je bil oborožen z dolgo sabljo. In res. ko je dospel" do gnezda, in zgrabil enega izmed troli mladičev, ki so bili v njem. sa že priletela oba starca in se. zagnala v tatu. Ta j«' mladiča hitro spravil pod suknjo, dal znamenje svojima tovarišema, naj ga povleeeta gor in se pričel otepati obeh starih s sabljo. ITipoma je rezilo udarilo po vrvi jo skoraj prerezalo. Mladi kmet je v grozi že gledal, kako pada v hrezdno. a da hi sn ubranil obeli zbesnelih starih orlov, je izvlekel mladiča izpod suknje in ga vrgel v prepad. Z obupnim vreščanjem sta se stara .spustila v prepad za mladičem in samici je uspelo, da je prišla pod njega in ga ujela na svoj hrbet. Odnesla ga je do gnezrla, kjer sa je samec previdno prijel s kljunom in pra postavil na. varno. Med tem sta tovariša potegnila drznega 'plenilca orlovega gnezda z veliko težav.o kvišku. Vrv se za srečo ni bila pretrerala. A gro-ju je obšla, ko sta videla svojega prijatelja od blizu. Lasje, ki sa mu bili prej ogljeno črni. so mu postali od strahu čisto beli. U€LA£NAR0DA" pošiljamo v dolino vino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelj*, id lahko #ton« Naročnina z* stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po- ROMAN PR0KLETSTV0 LJUBEZNI'' je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največjim zanimanjem. CENA $1#35 • (2 KNJIGI) V zalogi ga ima KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. V. ČUDEN CIRKUS V mestu Gainesville v Texasu imajo cirkus, ki ga financira občina sama. Že to je čudno, še bolj čudno je pa cirkuško osobje. Vsi a rt isti so domačini, ki čez dan delajo, zvečer pa nastopajo v cirkusu. Seveda ni nekaj vsakdanjega, videti sodnika, kako se zvečer preklicu je kot klown po maneži. Sodnik M i teh el je star že 65 let, -fcar ga pa prav nič ne moti, da bi no zabaval svojih rojakov. Občinski cirkus ima sploh mnogo klownov. Med njimi ni samo sodnik, temveč tudi zdravnik, policijski ravnatelj in Se.45 drugih občanov. V Texasu znajo ljudje imenitno krotiti konje in so zelo navdušeni za jahanje. Urednik domaČega li -sta stoji z dolgim bičem nredi ma-neže in -pod njegovim nadzorstvom se uče ljudje jahati. Poglavar akrobatov je tnrovec s športnim potrebščinami, bančni ravnatelj je pa člqn cirkuškega orkestra. Ravnatelj cirkusa je lastnik pogrebnega zavoda. In vendar »i ni 6e nihče slo-mil tilnika, čeprav imajo prebivalci Gainesvilla med aeiboj plesalce na vrvi in može, ki požirajo kače. Illllllllll^il^lllllllllllllllimilllllllllllllli^il^l Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili« da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N. » D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE t < , -« OGLAŠUJTE - —«—r - - ^ [ *■ _ "GLAS NARODA" ne čita temo vmU članstvo, pač pu vsi Slovane! ▼ taži oioBd, M ZA OGLASE SO ZMERNE KAPITAN KOENtO. Ludje, ki *»o bili 'značilni za zadnjo .svetovno vojno. j^redo drug: za drugim. Koščena smrt jrh rekrutira in jih pošilja v ohromilo armado na oni ^vet. kjer ni ne prosta kov ne kaprolov. ne hauptmanov ne generalov. Tjat kjer so- vsi enaki in drug drugemu ne zavidajo šarž. Wilson. Olemeneeau. Foch. lord Grey, možje, ki so vodili vojno in določali usodo narodov, sp^ globoko v črni zemlji. Kdo v-e. če jim je počitek lahak in če snivajo .sen pravičnega ? V soboto sem eital. da je umrl v Nemčiji kapitan Pavel Koenig. ki je .storil v svetovni vojni enega najbolj drznih činov — nemški submarin "DeutKehland" je dne 10. julija 1.916 privadel iz Nemčije v Ameriko. Takrat smo ne\vyorški Slovenci zahajali v veliko restavracijo na četrti vzhodni cesti. Gospodar se ,ie pLsal Koenig. in kadarkoli ga je zvrnil kozarček čez mero. je začel navdušeno pripovedovati, da je kapitan Koenig njegov brat. da ga je )K>vabil k tsebi in naj pridemo jutri zvečer gledat slavnega nemškega junaka. Prihajali smo v gručah, pa tudi drugega naroda je bilo toliko. da je morala policija napraviti kordon okoli Koenigove »»štarije. Kapitana pa ni bilov ker se je pozneje izkazalo, da ninrs v Ameriki ploh nobenega sorodnika, najmanj pa brata. Toda v.se to je stran.ska stvar. \ Po svojem }x>vratku iz Ajneri- | ke. je zač kapitan Koenig pisati svoj* spomine in tisto njegovo knjigo sem večkrat z največjim užitkom prečita!. Najprej opi-suje kako .so mu poverili težavno nalogo: spraviti skozi zavezniško blokado ogromen submarin "Dr utsehland*' v Ameriko in od t a ni nazaj v predragi Fatherland. Odločil .se je in vzel seboj i>re-cejšnjo množino barv. predvsem anilina. česar je tedaj Ameriki res manjkalo. Kajti č« v tistih letih položil na mokro baro papirnat dolar, se je začela zelena barva kair cediti od njega. A'(»zill so .se večkrat skoro neposredno pod zavezniškimi bojnimi ladjami, igrali karte in navijali gramofon, l.meli so pač pamet in srečo, pa bi skoro rek?l. da \(*t- sreče nego pameti. — In tako smo se ponoči nevidno približali ameriški obali — pi--e Koenig (njegove besede navajam ,po spominu, ker nimam knjige pri rokah). — V daljavi smo videli luči me>ta Baltimore. Oal sem siirnal. naj mi pošljejo pi lota. — Kdo je.' — a«» vprašali z brezžične postaje. — ^Deut.sehland*. Kapitan Koenig — sem odgovoril. Z brezžične- postaje smo slišali čudno brnenje. Zdelo se mi je. da ja zavladala tam velika zmeda. Se enkrat vprašanj?: — Kdo je? — ^Dentsehland" — sem ponovil. — pošiljite pilota. — Zopet brnenje, nato je pa vse utihnilo. Kmalu smo pa videli, kako se je od obali odtrgala mala lučka, ki se nam je previdno približala. Bil je motorni čoln s pilotom. Dvakrat nas je motorni čoln nekako boječe obkolil, nato se nam je pa približal. "Deut&ehland" je bil dvignjen polovici rz morja. Mornarji so spustili provizoričen must. Tri tenine postave so se obo-tavljaje dvignile in »topile na mo-.stič. Prvi nam je- »topil nasproti pilot: star. velik mornar, zoranega. od NOlnca opaljenega obraza in snežnobelih las. Začudenje, presenečenje, veselje. odobravanje, isbrenost. prijateljstvo. občudovanje — vse to mu je obenem zrlo iz malih oči. Krepko mi je stisnil roko in jo dolgo tresel, toda njegovo srce je bilo tako polno dotlej nepojmljivih občutkov, da ni mogel spraviti uobene besede iz ust. Sam ne vema. odkod sta vzeli dve debeli *olzi. ki sta oža-jbim nikoli. . Začudenje, veselje, odobravanje. iskrenost, prijateljstvo, občudovanje je namreč izrazil 7. bese- dMni: — Here he i*, the Mo 6f ------ ----- "•LAI * 4 ft O DA" NjW YOjjK, MOTOAY, SEPTEMBER 1V1333, TBS ULBOE8T SLO DAILY hP I.^ ARKADI J AVERČESKO: NEMCI USTROJU LITOVSKA LETALCA RAZOČARANA HISS FRANCF LOVEC SLONOV Sedel sem v kavarni na riivann ' iskati sekundante. iti k notarju, j " In meni je pravil, da je v Ame-z visokim naslonjalom in cul. ka- napraviti testament in vse potreb- riki lovil slone!*' ko je m»liko za menoj pripovedo-! no urediti. Razgovorila sva se. se potem pe- val: Zvečer sta prišla moja sekun- Ijala v neko restavracijo in preži "Ko sem v Ameriki lovil slo- , d an ta. ne...." "Vse je v redu. Jutri zjutraj oh vela prijeten dan. Ko >va pozneje roko v roki ho- Pogledal sem čez naslonjalo in Mdnirh. Pištole! Nasprotnik je ta- (lila po mestu, me je moj novi prii zagledal plavolasega mladega mo- koj sprejel nase pogoje." ža z dvema krasnim« mladima da-; Okrog sedmih zjutraj sem prišel mama. Poslušali sta ga z odprtimi j < mojimi sekundanti na mesto dvo-u.-1mi in iskreč i m i »H-mi. : Ix>ja. Približno deset minut pozne- 4'Moram vama reči. mladi dami. je je prišel moj nasprotnik s svo jatelj naenkrat zgrabil za roko in nervozno kliknil : "Cil««jte.... tam jrre!*' "Kdo."' "Poincarejev prijatelj in lov?c da.se amerikanski sloni odlikujejo jinii zastopniki. Odšteli so korake Jamerikanskib slonov." in izročili samokrese. Sla sva za njim in čula. kako je pravil svoji spremljevalki, neki sivka ni dami: "Milostljiva, dvoboj ni za mene nič novega. Zadnje dni sem pozval h posebno divjostjo." Moje resnicoljubo srce ni vdrža- K- k *,„t:i „„ L„. - . -r „ .. , tvo sem stopil jia svoje mesto in lo vee. iskocil sem pokonci, se pri- • , - , .... , • \ . , , dvignil pištolo — sem začuden po- bližal damama, pozdravil m rekel, vesjj r0jj0 malo sklonjen k mlademu možu: . »Ko biI ua Škotskem, sem tri- "To je druga stvar. — Zakaj Isti pogovor se je razvil na na-jkrat Izplaval slap Niagara...." ste damam lagali,'" -sprotni strani. | Glasno sva se zasmejala in pu- 4'Pravil nama je." je dejala da-1 "Hudiča!" je zakričal moj na-!vtila lovca slonov iti svojo pot. nia s plavolaso glavico. — "da je sprotnik. "Kdo je ta mož. ki stoji __ v Ameriki lovil slone...." tam s pištolo v roki.... Danes ga | "Milosti j iva, popolnoma so mi vidim prvikrat!" razumljivi vaši športni interesi: to- Moja zastopnika .sta bila op or reda v Ameriki ni slonov. Žive v na. Aziji in Afriki. j Planili so k mojemu za.stopni- "Kaj pravite? In ta gosjiod na-. ku. ma je pripovedoval, da je v Ame- ( "Dovolite, sva h)1« včeraj pri riki ubil dva slona." i vas ali ne?" 44Potem je pač lagal." I 44Gotovo. SIAMSK1 KRALJ OSLEPEL Siamski kralj Pradžadhi|>ok. se I o v kratkem že drugič |K>dal iz Siama v Ameriko, kjer se bo pod-| vr«rel očesni operaciji. Kralj je na Mislil sem — da e je veselo za sme-| "Hvala, dobro!" sem odvrnil.' zdravnika, ki bi si upal prevzeti jala. Mladi mož je vzel vizitko iz "Keeite mi. je to vaša vizitka?" [odgovornost /.a zdravljenje kralje-žepa in mi rekel: | "Da! Dal s-ni jo nekemu plavo-1 vetra vida. Odkar je bil v Siamu "Pričakujte jutri, moje sekun- lasnem gospodu z modrimi očmi, državni udar. je kralj izgubil sko-dante!" ki t;iki> sijajno l;rž»\" raj popolnoma vpliv na vodstvo Spoštljho sva s«* pozdravila in "Da.... Pravil mi je. da je bil državnih poslov ter živi v svoji pase razšla. prijatelj Sare Bernhard, da si je Ia<"i na bregu Hua Ilina v južnem Jaz nisem boječ človek, toda dvo- /avoljo njega zlomila nogo in da< Siamu. V zadnjih šestih mesecih boj je. dvolKij in s takimi stvarmi Poincare-ja tika. Tedaj sem ga po- se je ,samo dvakrat udeležil eere-se ne smemo šalili. Moral sem po- grabil za vrat in vrgel iz sobe!" inonij v prestolnici svoje države. SPOJITE električno uro — in imejte svojo lastno mornariško opazovalnico. Svojo uro lahko naravnate, ne da bi vprašali za čas. Ni vam treba čakati radio signalov—ali vpraševati {»o telefonu. Rahli utripi v vašem domačem električnem toku (samo a. c) premikajo kazalce vaše ure, natančno do časa—ritmični nagoni ogromnih generatorjev, naravnanih na Washington. Električne ure so v raznih uzorcih —od posnetkov starih stopniških ur do pestrih nizozemskih za vašo kuhinjo, in lepe budilke, da vas zbude. Navijati jih ni treba—porabijo pa malenkostno množino toka. Samo za šalo—se. sedaj prepričajte. Koliko različnih časov vam kažejo ure v vašem domu ! Vi potrebujete ELEKTRIČNO URO! ZA TRI CENTE NA TEDEN VAS BO ELEKTRIČNA URA »budila.....OB ČASU pripravila jed . . OB ČASU spravila očeta na vlak OB ČASU zajamčila sestanek . OB ČASU spravila otroke v šolo OB ČASU vaš radio program . OB ČASU Mi imamo razstavljene in razkazujemo električne potrebščine in žarnice v naših izložbah. Mi jik ne prodajamo. Prodajajo jih sosednjj prodajalci električnih potrehčein ter razne department prodajalne. THt NCW YOtK EDISON COMPANY » BROOKLYN EDISON COMPANY« INC. THE UNITED ELECTRIC LIGHT AND POWER COMPANY V NEW YORK AND QUEENS ELECTRIC LIGHT ANO P0t*ER COMPANY 'Po kata.-rtrof i le-tala 'Lithuania', ki «ta z njim letalca Darius iu Gi-renas ipretelela A/tlantski ocean, je objavil strasburški "DernieTes X ou v el lew" vest, ki zavrača trditev nemškejra tiska, da je vihar treščil letalo na drevje. Omenjeni list piše. da so Nemci po litovskem letalu streljali in ga zbili na tla. Zda poroča litovski tisk o čudnem vedenju Nemcev po katastrofi. *Ko «o prispeli na kraj nesreče litov.ski zastopniki, je bilo razbito leta1!o že zloženo in trupli obeh letalcev v krstah. Čim so izšle v listih ve*ti o tem, da j«* nemška protiletalska obmejna .straža streljala jh> litovskem letalu, so litovske oblasti odredile ekshumiiiacijo trupel ponesrečenih letalcev in sodno obdukcijo. Pretekli dni so trupli ob-dncirali in obdukcija je pokazala. da je katastrofo re*s zakrivila nemška obmejna straža. V prsih enega letalca so našli tri karabin-ske krogle. V eni krsti so našli tri roke. v eni po samo eno. kar priča o naglici, s kakršno so N«*mci spravili trupli v krsti. Litovski tisk pisu zdaj. da so Nemci litovski letalo zbili na tla. Nemci imajo ob meji s strojnimi puškami oborožene straže, ki jim je naročeno streljati po vsakem letalu, ki preleti nemško mejo. Ta ukrep i-e naperjen zlasti proti Poljski. Litovski list poziva vlado, naj prekine z Nemčijo diplomatske nti-ke. KAJ PRAVI PRIJATELJICA MATE HARI Pred kratkim je imel neki novinar priliko govoriti z Elviro Rareiro. korpulentno damo šestdesetih let. vije obraz še vedno kaže sledove mladostne lepote. V razgovoru se je novinar dotaknil raznih mest. tudi Pariza iu Madrida In pri teh d vedi mestih se je Španka zdrznila ter je novinarju odkrila tajno, da je dobro poznala vohunko Mat o Hari. Sd več. Bila je njena prijateljica. Bilo je v začetku svetovne- vojne. V Madridu ho se tedaj stekali konci vseh vohiraskib organizacij. In Mata Hari. pravi Elvira Bareira, je bila menda edina ne-spamena ženska na svetu, ki se je podala v nevarnosti vohunstva dveh sovražno si nasprotnih držav. Imela je ljubavno razmerje z raznimi voditelji vohunske službe. Tako je kmalu nanjo padel sum. da je izdajalka. Mata Hari je bila imenitna plesalka in nič manj koketa. V Ma-didu so si javno pošepetavali, da je v nemški vohunski službi, ker je re»dno prejemala šifrirana pisma. Bili pa so tudi taki, ki so govorili nasprotno. Elvira Bareira je izato nekoč vprašala Mato Hari. če je kaj resnice na teh govorih. Toda očarljiva plesalka se je nasmehnila in jo zavrnila: "Ne vero, kaj mi prav za prav hočejo ti ljudje. Če je greh ljubiti, .sem že zdavno zaslužila fcmrt; sicer pa si nimam kaj očitati ..Potem se je Mata Hari zamislila. "Slovo Mate Hari od Madrida je bilo naravnoisct neverjetno. Vohunko so bili izvabili v Pariz. Bareira jo je spremila na postajo in jo je svarila, naj so ne1 podaja v Pariz, ki pomeni zaiijo smrtno nevarnost. Takrat so namreč v Parizu aretirali inozemce zaradi vohunstva. Mata Hari pa se je obnašala zek> prostodušno. Naprav-Ijala je pred svojim odhodom iz Madrida na vse vtis, da se nima v Parizu ničesar bati. ker jo šči^ tijo mogočni prijatelji... Usodne brzojavke, ki jo je izvabila v Pariz, ni nikomur omenila. Iz vlaka. ki je zapuščal madridsko postajo. je lepa pjesalka še do!go mahala znancem in prijateljem v nIovo. Nihče si ni predstavljal, da bo ta lepa ženska v kratkem doživela strašno usodo justifikacije. Da ni Mata Hari sama računala z aretacijo v Parizu, izhaja tudi r7. -dejstva, »da je pustila mnogo stvari v Madridu. Tudi korespondenca je ostal tam z mnogimi kompromitujočimi posvetili. To korespondenco je o«tela deloma Elvira Bareira. ki je listine sežgala. da ne bi .prišla njih vsebina -kdaj nepoklicanim osebam v Saj ni nobena tajnost, da je izbiranje lepotic po raznih državah, ki je prišlo v modo po vojni, zgolj podjetje dobičkaželjnih ljudi. --Vendar je prav, da je prišlo brezobzirno razkrinkanje od tiste strani, ki je bila pri tem najbolj prizadeta : iz vrst "lepotnih kraljic" samih. Gospodična Ravmonde Al-iain. ki je bila leta 1928 izvoljena za "Miss France", je izdala knji-ero pod naslovom "Resnična zgodba o le|>otni nagradi", v kateri z nepričakovano modrostjo opisuje, kako je "tekla skozi šibe sveta", da bi si pridobila nagrado za svojo lepoto, a je doživela pri tem veliko razočaranje nad življenjem in ljudmi. Menila je bila — piše gospodična Allain —da je lepota dar božji in kakor nagrada, ne samo za tistega, ki mu je dana, marveč tudi za soljudi, ki jo morejo občudovati. Toda kmalu se je prepričala, da je najbolje, če človek ostane skrit, ako hoče biti srečen in živeti po lastnem okusu. Lepotna tekma in nagrada pa služi le radovednosti občinstva, in najbolj črnogled romanopisec bi si komaj mogel predstavljati, kakšna večna sramota je združena s to nagrado: gonja to^ varnarjev lepotil. zavist sosester-in pohlepnost razstavnih podjetnikov. Ponudbe druge vrste, ki se zgrinjajo na kraljico smehljaja in miline, so poglavje zase. Gdčna Allain pripoveduje o njih z ljubeznivim i>osmehom. z veliko spodobnostjo in z malce prnjusa. tako da se nam zelo prikupi. Zanimivo je. kako ocenjuje knjigo "Miss Prance 1928" "Temp-sov" kritik: "Iz nje smo se predvsem naučili. kako majhno je število tistih Ijud?, ki se vnema jo za lepoto brez sebičnih želja. Dalje nam je pokazala. da je mnogim ljudem prirojen gnus pred p revel i ko dostojnostjo. To mlado dekle ni samo lepo. ampak je hotelo imeti tudi talent : manageriji pa tega niso dopustili. njena vnema se jim je zdela odveč in veleli so ji s pesnikom — ne da bi itiorda poznali njene sposobnosti: "Bodi lepa in molči!" Zahtevali so samo, da nastopa in jim pomore, da spravijo v žep pristojbine za obleko, parfe-ine in njeno le|>oto. Ona je pa nedvomno imela srce. Želela si je. da bi jo ljubili, ne kot kraljico, marveč kot ženo. ne zaradi lepotne nagrade. marveč zaradi nje same. Pove nam tudi. o čem je bila sanjala. pove tako iskreno, liubko in MAŠČEVANJE VDOVE RO PARSKEGA GLAVARJA Kitajski listi poročajo o drami v bližini Pekinga. Ta dogodek je bolj s ličen srednjeveškim pošastnim zgodbam kakor sodobnim zločinom. Neka vas blizu razvenčane prestoliee je doživela v zadnjih mesecih izredno števUo smrtnih slučajev vsled kačjega pika. Prebivalci so bili zbegani, ker niso bili v stanju najti kačje zalege. Pogrebi so ]HKstali vsakdanji pojav. Ljudstvo je molilo v svetišču in je bilo prepričano, da nadleguje va> hudobni duh. Kmetje so že hoteli zapustiti "prokleti kraj". Okrajni glavar jih je komaj pregovoril, da bi j>očaka!i na švedskega strokovnjaka. profesorja pekinške univerze, ki se je zanimal za strupene ka-jče. Profesor se je naselil v osam-1 Ijeni koči. Ko je prvič šel spat, je ! našel v postelji majhno kačo. Zelo |se je začudil, ko je ugotovil, da j izvira redka, hudo strupena kača i iz Indije in ni znana na Kitaj-l.skem. Prepričal se je. da mu ne-j znani zločinci strežejo po življe-: njtt. Slične kače imajo indski fa-kirji. ker so dovzetne za glas domače piščalke, ki jih i>opolnoma u-kroti. Profesor je strgal kači strupeni zob in jo spustil na prosto. Gad je zlezel iz vasi v gozd. kjer je stanovala na samem stara ženska. Oblasti so zvečer zastražile okolico. Zvečer je starka odprla vrata in spustila dva gada. ki sta takoj krenila na vas. Stražniki in profesor so planili noter. Stara ženska je (sedela s piščalko na tleh in okoli nje so lazile začarane kače. Stražniki so ustrelili starko, in prof.?, sor je razorožil gade. Preiskava je ugotovila, da je bila kraljica kač vdova po znanem razbojniku, ki je prepotoval vso Azijo. V Indiji se je založila njegova tolpa s strupenimi kačami, ki jih je rabila za u-more. Prebivalci omenjene vasi so naposled ujeli razbojnike in po kitajsko kruto umorili njih vodnika. Vdova je prisegla maščevanje. Po dolgih letih se je povrnila kot starka v ohsovraženi kraj in pričela moriti domačine. Vsako noč je spustila kače na vas in ob zori jih je zopet, skrila v košari v svoji koči. TRAGEDIJA STAREGA IZSELJENCA Na eni najprometnejših ulic Li-ver|»oola se je odigrala te dni pretresljiva tragedija starega izseljenca. Na velikih popotnih kovčegih. ki so listki na njih pričali, da *«» prispeli čez ocean, jp sedel star mož razora nega obraza in ve«i obupan. Mimoidoči so ga vpraševali. kdo in od kod je. pa ni bilo nobenega odgovora. Pristopil je stražnik, ki je kmalu spoznal, da je mož izprubil s|x>min. Gre za 74-Iet ne«ja Mihkinstrvja k irskega mpsta Dimlaka. -Alož se jp pred 4(1 leti izselil v Ameriko, kjer je dobil službo vratarja v nekem newvor-škem hotelu. Bil je varčen in prihranil .>e je 10.000 dolarjev ter 630 funtov šterlingov. Mož se je zelo veselil povratka v domovino, kjer je hotel v krogu sorodnikov in prijateljev preživeti jesen svojega življenja. Pred tedni se je vrnil poln rad(*ti in nad v rojstno vas. kjer ga je pa čakalo bridko razočaranje. Vsi njegovi sorodniki in prijatelji so namreč že umrli. Ta udarec je bil zanj tako težak, da je mož izgubil spomin in tudi um se mu je prvi hip nekoliko omračil. Na policiji je izjavil, da ne ve. kaj bi počel s svojim denarjem, ker je ostal sam na svetu. Za ubogega starčka so se zavzele oblasti. brez snobizma : o možu. otrocih, domu! Za svoje grenke izkušnje se je ta razočarana lepotica maščevala s peresom, z razkrinkan jem v književnosti. S tem sladkim maščevanjem sine biti zadovoljna: norce. cepce in ostudneže je spoznala do obisti in jim to povedala v I brk." ČLOVEŠKE POSEBNOSTI Na eni parrlkih klinik je rodila mlada delavska žena te dni dečka. ki mu sejra brada do prs. Tudi jrlavica je «rosto poraščena z lasmi. Zdravniki mpnijo. da. je nastala v delovanju žlez začasno motnja, in ko bo odstranjena, bo deček brado in lase izgubil. Novorojenček je čudovito podoben palčku. Nekaj sličnega so imeli pred dvema letoma v Rio de Ja-neini. kjer je neka žena rodila sinčka, ki je intH prav košate in dol^e brk«*. Druga zanimivost •»<> otroci prežvekovalci. Najnovejši primer take spake so imeli Nemci v (.'uri-hu. kjer so ngotovili. zdravniki prežvekovanje kot vzrok naglega peša-nja nekega dojenčka. Ko so kirurgičnim potom preprečili, da se hrana ni več vračala iz želodca v usta. je novorojenček okreval. Taki primeri so pri ljudeh zelo redki in v nasprotju s prežvekovale*! v živalskem svetu skoraj vedno bolezenski pojav, ki ima svoj vzrok v požiralniku. Znanstveno se imenuje ta r0-jav mirieizeni. ____roke. Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) JartifeTl spisi: Popolna Izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih ......................It.— 0. zvezek: Dr. Kober — Tnioner broširano _______________________ .78 Joan iMserija f Povesti is Španskega življenja_____________________M Kaka se ms Jas likal (AleSorec) I. zrezek..............M Kaka sen se jaz Skal (AleSovec) II. sv. _____M Kako sem se laz likal ( AleSovec < XII. zrezek ............ Kerejska brate, povest la mialjonov * Koreji_________________M Krvna aeveta .. ..............................JS9 Kme&i punt (Senoa)___________1____69 Kuhinja pri kraljici gosji noiid .-50 Kaj se Je Markam sanjala ________J2S Kasaki -------------------------------69 K rižev pot patra Knpljenika_____79 Kaj se Je izmislil dr. Oks________45 Levstikovi zbrani spisi___________M 1. zr. Pesmi; Ode In eleftle; Sonet je; Romance, balade In legende; Tfthtta* (Levstik____79 5. sv. Slika Levstika In njegove iritike In polemike ____________71 LjoMjaaske alike, Hitni lastnik, Trgovec, KupCljaki stražnik. Uradnik, Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd. ______________________69 Lav na iena (romani ... Lodfer ......................... tfarjetlea _______ Materina Žrtev MoJe ilvljfcije Mali Lord _____ NHJtmr trti .1— M .78 Maron. krščanski deček iz Libanona .......-.................................25 Mladih zanikerneiov lastni tivo- topiš ________________________________75 Mlinarjev Janez __________________________£Q Musolino —_________________________________.49 Mrtvi Gosta« ..................................35 Mali Klatež....................................79 Mesija .......................-.................._...59 Malenkosti (Ivas Albrecbtj ..........25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino ......................25 Mlsterija, roman__________________L— Možje.......................................... 1.59 Na različnih potih __________________40 Notarjev nos, humoreska _______-35 Narod, ki izmira ______—....................49 Naša vas, II. del, 9 povesti_________.90 Nova Erotika, trdo ves___________79 NaSa leta. trda vez_________________79 broširana ______________________......59 Na Indijskih otokih____________________59 Nail ljudje___________________________49 Nekaj iz ruske zgodovina-----------35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov blvSe- ga slovenskega polka...............1.50 Ob 59 letnici Dr. Janeza K. Kreka .-25 Onkraj pragozda -..........................89 Odkritje Amerike, trdo vezano ______99 mehko veza/*a _______________________.59 Praprečaneve zgodbe--------------——JS Pasti in zanki ________________________.25 Pater Kajetan_______________________L— Pingvinafal otok ..............................99 Povest o sedmih obešenih __________jB9 Pravica kladiva .........—..............59 Pabirkl iz Roža (Albrecht) _______25 Pariški zlatar...........-...........-.........-J5 Prihajat, povest -_________________________.99 *vtigatee ..........................-28 Povesti, pesmi v proaf (Baudelaire) trdo vezano ...------.....——-_—L— Pa strani klobuk_____ -49 -99 .JB9 | Plat evona —_____________ i Pri alrieu ______________ : Prst božji ............. , Patria, povest Iz Irske junaSke dobe ____________________________________J9 Prva ljubezen ...........-________________.59 Po gorah in dolinah _________________84 Pol litra vipavea ___________________JM Poslednji Mehikanec_____________14 Pravljice H. Majar ... Predtržani, Prešern In nild v gramofona , svet« ...-25 Pri godbe čebelice Maje, trda vez L— Ptice selivke, trda ves_______________-.78 Pred nevihto __________________________J9 Popotniki________________99 Poznava Boga__________39 Piriii ______________________M PovodenJ . ,. _S9 Praški Jndek_________________ Prisega Huronakega glavarja Pravljice in 1. zvezek iš. zvezek Prvič med Inffljanel Preganjanje Jev -Kobhizon .-28 .-89 Robinzon Crusoe Revolucija m Rdeča in bela vrtnica, povest ■ ....99 Rdeča megla_______________79 Rdeča kokarda_______L25 Diavolo. ves. Slovenski ialjlvec Slovenski Robinzon, trd. ves. Stric Tomova kača Sueški invalid .... Skoči širno Indij« -Sanjska knjiga, msla Sanjska knjiga, velika Sanjska knjiga, (Arabska) Spomini Jugoslovanskega voljea, 1914—1918 ___ .L89 Lil I4IOD1" NEW YORK, MOWDAY, SEPTEMBER 11, 1933. THB LARGEST SLOYKHS DAILY In U. ■. JL G^REGINA Roman iz : življenja: ZA " G L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H. 27 Iz Slovenije• TURŠKI PRINC PRED SODIŠČEM Valter začuden gleda za njim. — -Kaj pa jnu je T Smeje ga .prime »Regina -ii, da je v taborišču tudi zdravnik z nekaterimi strežniki. Tako imatmo vedno na razpolago zdravniško pomoč, če bi tebi ali Uršiki kdaj kaj manjkalo. Zelo me je skrbelo, ako .bi katera zbolela, ne da bi mogel takoj imeti zdravniško pomoč. In .<*>daj sem rešen tudi te t»k rbi. Oba se razgovarjata o marsičem, kar jima je ležalo na srcu. ko nekdo lahko .potrka na vrata in na odziv vstopi Tom. Njegovi go-bti plavi lasje so bili zmršeni; čepico je .zvil v klobčič in jo stisnil pod pazduho. — Oprostite, gospod doktor, da tsem tako neolikano pobegnil iz sobe. Toda — so trenutki, ko more človek rešiti samo z begom, pa če je še tako hraber. Nisem se vam hotel pokazati kot neumen otrok. I n to bi se m bilo skoraj zgodilo. Za božjo voljo, saj nisem več navajen, da bi se mi še kdaj moglo dobro goditi. In tudi vem. da se imam za vse to samo vam zahvaliti... Za. mene ste postavili dobro besedo, drugače gospodje ne bi mislili na to, da bi mi ponudili tako lepo službo. — pravi Tom s tresočim glasom in te vedno ves zmeden. Valter mu položi roko na ra.mo. — Prav malo .mi je bilo treba govoriti. Tom. Kot rečeno, pri tej tvrdki aelo radi vzamejo izobražene belokožce. Toda, če bi bili sami prišli vprašat za delo, bi vas postavili pod zelo strogo preizkušnjo. Prav gotovo vam ne bi bilo prišlo na misel, da bi se sklicevali na svojo maturo in na učenje na visoki šoli. — Ne, tega ves čas nisem storil. — Vidite, mogoče bi že v Nemški Afriki dobili kako primerno hlužbo, ako bi bili to omenili. Navadnih delavcev je med tem črnim prebivalstvom dovolj, toda izobraženih ljudi nimajo. Torej, na vsak način me veseli, da imate sedaj službo, v kateri ste bolj na mestu kot pa navaden delavec. Tom mu s*koro zmečka roko. — Nikdar vam tega ne bom pozabil, gospod doktor. Zahvaljujem se vam iz celega srca. Samo. ko bi Vam mogel to enkrat poplačati ! — Nič zahvaljevati. Tom. Odkrito povedano, tudi pri meni je nekoliko sebičnosti, če vas poskušam pri nas obdržati. Veseli me, da greste z nami. tako imata moja žena in hčerka zaščitnika, ako ».lučajno ikda.i nisem pri rokah. Včasih bo v taborišču tudi vse divje. in če bosta kdaj moja žena in Uršika potrebovali zaščito, tedaj računam na vas. Tom. Tom se s pog}edom neizmerne udanosti ozre na gospo Regino. Nato pa dvigne Uršiko, ki se je še vedno igrala s podobicami iz časopisa, ter jo pritisne k sebi. — Nikdo se naj ne |>od.stopi vaši gospej soprogi ali Uršiki skriviti le en la.s. dokler je le še ena .kaplja krvi v mojih žilah. To ni zvenelo vzneseno; temveč priprosto in resno mu je prišlo sikozi ustnice. Valter pa je dobro vedel, da je -bilo to kot prisega. Tom zopet rahlo postavi Uršiko na tla. Nežno jo poirladi po ia-se«h. In Uršika se mnu zadovoljno smehlja. — O, stric Tom. kako zelo si me stisnil k sebi. Malo me je zabolelo, ampak; samo prav malo. Tudi papa me včasih tako pritisne. Najbrže morate moški vedno tako močno stiskati, ker ste veli-li in močni. Tudi mama me objame in me tudi precej stisne, toda v njenih rokah je mehko. Tom se ginjen zasmeje. — In v .mojih rokah ni bilo talko mehko, UTŠika. — O. imaš tako trde roke kot jih ima papa in ne moreš prijeti mehko. Vendar vem. da si dobro .mislil. Samo tako močni ste in zato .moram i*udi malo potrpeti, drugače ne bi nobenega mogla več rada imeti. Pa tudi ni tako hudo. Vsi trije se ginjeni Npo-gledajo. Mala Uršika niti najmanj ni vedela, kako pametno je govorila. Valter nato pripoveduje, tla bo naslednje jutro prišel po nje Kornerjev avtomobil, prtljaga pa bo pozneje pripeljana 8 tovornim avtomobilom, ki bo pripeljal tudi živila, (katera jx>tem prodajajo v kantini. Toni sam sebe motri navzdol, nato pa pogleda Valterja. — No. Tam. kaj imate še na srcu? Nf mogel z besedo na dan. toda razumna gowpa Regirta je slutila. kje ga žuli čevelj. — Tom bi te -najbrže rad prosil, da mu izplačaš majhen predujem. St»vim. da «e »ne počuti dobro v tvojem suknjiču, in deževnem površniku. Ker 'bo sedaj imel dobro plačo, bi se tudi rad pri-memoo.oblekel, dokler ima v Pretoriji še čas za to. Mislim, da vem. da bi rad kot tajnik izgledal malo boljše. Ali sem uganila, Tom? * ' (Dalje prihodnjič.) Hmelj so obrali. Iz Braslovč pišejo 29. avgusta :i Obiranje hmelja se bliža koncu. Obiralk se je letos nabralo v naši dolini rekordno število, saj jih je moralo prejšnjo nedeljo popoldne pripeljati do postaje Polzela-Braslovče kar troje " vlakov v kratkih presledkih. Po polju se je ves teden razlegala pesem, ki je lajšala in kratkočasila delavke pri enoličnem delu. V hmeljskih sušilnicah je pa gorelo kakor pri peku. Kupi .suhega lunelja so se kupičili po svislih v veselje gospodarjev. Da bi ne trpek barva pridelka, so letos v si prav pospešili obiranje in je bilo prav zaradi tega tako obilno število obira v k zaposlenih po njivah. V soboto in nedeljo pa se je ta človeška reka ,pričel a vračati nazaj j na svoje domove. Vse ceste so bile polne parizarjev. ki so vozili nazaj na postajo oblravke in se je razlegala živahna kranjska, štajerska, prekmurska in celo hrvatska pesem v jet*enski dan. Da-lavke .so se vračale prav vesele, saj je bil letos lep zaslužek zvezan z lepim izletom v Savinjsko dolino, ki po svojih čarih nikakor ne zaostaja za Gorenjsko. Obrazi hmelarjev so se po dolgih letih skrbi spet zjasnili, saj lunelj-ske cene kar vidimo rastejo. Vse je v napetem pričakovanju, kdaj bo treba udariti z blagom na trg.' Se dobrih 14 dni. pa bo dolina spokojna opravljala jesenske pridelke. kakor da tmli letos ni bilo hmelja. ' moževi priležniei. Sodišče pa te pogodbe ni odobrilo. Lani pozimi so našli sosedje Marijo Babškovo v hlevu ograjeno z žico, tako da se ni mogla nikakor ganiti. Kdo je dal ženico ograditi, se še danes ne ve, kazenska preiskava je še v teku. Starka je nato zapustila svojo doimrčnjo ter se živela z beračenjem. V vsej svoji revščini pa je prišla tako daleč, da je od lakote obnemogla in se sesedla v tako-imenovanjem Trnovskem gose-stva ter napraviti pogodbo, s katero je prodala svojo polovico DELO DOBI v hrvatskem restavrantu S1 o-v e n k a. International Bar and Grill, 571—11th Ave., New York, N. Y. (2x 11&12) Turški princ že zato ne more biti obsojen, ker mu vera dovoljuje imftti več ženo in ker se njegovi dohodki v korist žene ne smejo zmanjšati. Žena. ki svojega moža ne spoštuje, te meč ga celo obre-kuje. pa ne zasluži alimentov. Sodišče je ugodilo zahtevi to-ženčovega za govornika, da se zaslišijo še nekatere priče, in je obravnavo preložilo. Naročite sp. na "GLAS NA ROVA " največji sl-ovenski dnevnik v Združenih državah. ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE1' preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre N. Y. ZA TJA LJUBUANA IN NAZAJ ITALIAN LINE: "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARD LINE: "BERENGARIA" pr. Cherbourga 23. SEPTEMBRA 20. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA IG. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA $101.23 $ 91.73 $ 97.50 $109.50 $182.00 $171.50 $171.50 $185.50 $102.34 $182.00 HAMBURG-AMERICAN LINE: "ALBERT BALLIN" pr. Hamfourga 13. SEPTEMBRA .. $ 91.73 14DEUTSCHLAND1' pr. Hamburga 27. SEPTEMBRA $171.50 NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Cherbourga "BREMEN" preko Cherbourga 26. SEPTEMBRA 16. SEPTEMBRA $104.84 $1,85.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. pišite Se danes nai Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. I USPS 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: Champlain ▼ Havre 21. septembra: Atjuilanla v Cherbourg 23. septembra: Saturnia v Trat lie tie France r Havre Veendam v Boulogne 26. septembra: K um pa v Hremen Stattndam v Boulogne 27. septembra: Washington r Havre Mauritania v Cherbourg I>eutschlan<1 v Hamburg 29. septembra: Paris v Havre Olympic, v Cherbourg 30. septembra: Conie di bavola v U*»noa 2. oktobra: Ktholule v Hamburg *. oktobra: New York v Hamburg Bit-men v Bremen Pet e tig aria v Cherbourg i. oktobra: M u Jest i c v Cherbourg 7. oktobra: Milwauk.-* V Hamburg Votlemlam v Boulogne AuRumIu.i v Trat I.alayette v Havre 11. oktobra: Ail*rt IWUIln v Hamburg .Manhattan v Havre .\ttrru<. ut>«< hl iud v Hamburg Washington v Havre bfrcnuarla V Cherbourg 27 oktobra: 1 Majestic v Cherliourg 28. oktobra: Kiil<>pa v Bremen Volendam v Boulogne Cor.te di Ha.voia v Genoa 1. novembra: w Yf rk V Hamburg Aquilania v Cherbourg 4. ncvembra: Vole n flam v tVi ozremo |x> življenju civiliziranih in manj civiliziranih ljudstev ter primerjamo Vzhod z Zh-pailom. Azijo 7. Kvropo. moramo ugotoviti. <>miioževanjn prebiva!-, stva. Pri vzhodn:h. več ali manj 1 primitivnih ljudstvih, ne spada druž nski prirastk v kompleks tako J zvanega "socialnega vprašanja*. Xa 'Tapon-k-'ni. kjer s«* rodi najve«"-' otrok, računajo na vsak par 4 otroke. Tako je hilo pred dobrimi tridesetimi l. ti. t;:ko je Še danes. Tradicija >c je tedaj ohranila in to ho prineslo -Japonski bodočitort. j Xh Vzhodu >ledi Japonski Indija. o Kitajski pa ni točne statistike. C" pa s,* pomaknemo iz Azije proti Evropi in pridemo do Rusije opaz'mo takoj vplive Za pa da: v Rusiji se rodi že manj dece kakor na Vzhodu. Pred vojno so računali tam iivsak zakon po ."> otrok, d i-(nes imajo komaj tri otroke. V primeri ^ Vzhodom imamo torej ž<* | nazadovanje, v primeri 7. ostalo I Kvropo pa ima Rusija še vedno velik pres-žek. Kmalu za Rusijo prideta na vrsto Italija in Irska. Tudi tam se j r«nle v vsakem zakonu povprečno j trije otroci. A tudi v teh dveh de-jželah je opaziti znatno nazadova-I nje v primeri s predvojno dobo. 1 Takrat je prišlo v Italiji in na Irskem na vsa'\ zakon povprečno 4 do 5 otrok. Anglija je na slabšem. Tam so začela rojstva nazadovati prej kakor v drugih evroiwskih deželah. 17- novembra: ... _ Sl.-.tenrtatn v Boulogne Pred vojno so imeli povprečno .l.i i«aris v Havre otrok v zakonu. Zdaj jih imajo is novembra: 2.06. In Francija, ki je bila še ne-1 davno razvpita kot jalova dežela . i>«-utschiand v Hamburg • • . i . . Washington v Havre zaradi svojega sistema dveh otrok. ( A„uilanU v Cherbourg ker je imela povprečno 2.9 dece v 25. novembra: zakonu, se drži danes z 2.2 otroku- Kur',pa v Brrmf!r-ma pred mnogimi drugimi državami. Ameriko so še nedavno poveli- j če val i kot "deželo otroka". Toda , številke o nazadovanju porodov ka-j žejo. da že davno ni več vredna tega imena. Še okolu 1. 1900 so računali v Ameriki na zakon po 4..1 otrok. Danes pride tam na zakon povprečno 2.1 dece. A še poti nivojem Amerike je Nemčija, ki so jo pred vojno hvalili kot eno i najbolj rodovitnih držav v Evropi. Nemčija ima danes v zakonu povprečno 1.9 otrok, padla je torej pod toliko zasmehovani sistem dveh otrok v Franciji! Vsak tretji Nemec umre danes neporočen, zakonci pa imajo malo ali nič otrok. C'e se ho ta proces nadaljeval še 45 let. bo izgubila Nemčija 20 milijonov prebivalcev. L. 1913 je rodilo 1000 omoženih Nemk med 15. in 45. letom povprečno 130 otrok. Danes jih rodi isto število komaj 69. Toda ti pojavi se ne opažajo samo v Nemčiji, doma so tudi v drugih deželah, čeprav morda v manj si meri. Nazadnje veljajo tudi za nas. Zato nastaja resno vprašanje: Kje so vzroki tega nazadovanja ? { Mnogi pravijo: "Nimamo (ali nočemo) otrok zato. ker hi jim radi ' pripravili boljše življenje, kakor ga imamo sami." Toda to je slab iz-' govor. Kdor ni borben, podleže v življenju. Zakonci ne bi smeli kazati te malodušnosti. kajti strah 'za bodočnost otrok ni.nič drugega kakor znak slabosti, umik slabiča, .ki odstopa svoj prostor na soncu I močnejšemu od sebe. i * t i Vc-endam v Boulogn* Conle rti Savola v Hrima Tie rte France v Havre 29. novembra: New York v Hamburg Pre*. Harding v Havre V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE 23. SEPTEMBRA 14. Oktobra — N ovembra PARIS 29. Septembra — 20. Oktobra CHAMPLAIN 20. Septembra — 11. Novembra NIZKE CENE DO VSEH DE!_OV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vpra-iajte naše pooblaščena agente Gteneral Travel Service, Inc. Mr. Leo Zakrajsek, 1359 Second Ave., New York City. N. Y. FRENCH LINE CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angle$ko-sloven$ko Berilu (ENGLISH SLOVENK RKAOMl WirrtlU ft ptf KNJIGARNI UAS NARQM n« wm im WfW Iff* QMf ji" i