Misli ob 1. maju
Delo zmaguje
Moti se, kdor misli, da je preteklost dolgodasna in brez haska za sedanji das. Narobe, vredna je premisleka, ze zaradi tega, ker je pogostoma vir presenetljivih spoznanj, za tega ali onega tudi odkritje nenavadnih resnic o dogajanju v minulih stoletjih. Med slednje je uvrscena slavna, dasiravno ne kdove kako dolgo ugotovljena resnica o tern, da so prvi ljudje zaradi dela prekosili zivo okolje in da so se njihovi nasledniki samo zaradi dela poganjali od uspeha do uspeha, dokler niso dosegli sedanjega, se daled ne zadnjega vrhunca.
Resnica o edinstveni, nenadomestljivi vlogi dela v razvoju celokupnega Clovekovega napredka v danasnjih casih ni vec posebno presenetljiva. Zlahka ji pritrdimo in zdi se nam sko-rajda sama po sebi umevna. Ce je v zvezi z njo Se kaj ne-navadnega, potem je treba pomisliti na nekaj drugega, nam-rec na to, da je bila preprosta resnica o pomenu dela cela tisocletja skrita in da ni bilo nikogar, ki bi jo lahko razkril. Tako bi utegnili soditi, ce ne bi upostevali svojstvenega zna-caja vsakrSne preteklostt V primerjavi s sedanjostjo je bila zaras svojevrstna, na eni strani naklonjena visokorodnim, z nidemer nizkotnim omadezevanim veljakom, po drugi plati pa zanidjivo razpolozena do zuljavih rok in preprostega obraza. Zaradi sramote, ki bi jih zadela, 6e bi kaj takega poceli, so se nekdanji veljaki premiSljeno izogibali delu, mnogi samo rocnemu, nekateri tudi umskemu. Delovnega zivljenja jim ni bilo-mar, predajali so se spodobnim recem, potrati brez naporov in skrbi. Za to so jim shizili suznji, tlacani in se vsi drugi, poklicani, da se ukvarjajo s ponizujo-cimi opravili.
Delo, ne, sadovi dela pa so bili cenjeni v vseh c~asih in v vseh krogih. Zato so si jih prilascali tudi tisti, ki dela niso marali, tore] tudi nekdanji veljaki Cudno - morda je to zares presenetljivo - daje bilo vc'asih delo sramotno, nasilno prisvajanje doseienih sadov pa ni bilo nikoli necastno in se je zmeraj odvijalo v skladu z veljavnimi postavami.
Casi pa se spreminjajo, vecno veljavnih resnic v drutbeni zavesti skorajda ne poznamo. Navsezadnje je tudi delo do-kacalo svoj veliki preporod. Ne samo po sebi, po zaslugi Karla Marxa in Friedricha Engelsa, dveh nadvse zasluznih oblikovalcev novega sveta. Temeljito sta preucila vse, kar je -bilo in se je dogajalo pred njima, ugotovila sta razvojne zako-nitosti preteklosti ter poskrbela za druzbeni prelom, ka-krSnega ne poznamo. Zavrgla sta staro veljavo - zanju je bila brez pomena — in obstala pred delom, ki sta mu pripisovala najvecji pomen in najvecjo prihodnost. Do revolucionarnih spoznanj sta prisla s pomocjo znanstvenih izkusenj, zato se nista zmotila. Vse, kar je sledilo, se je odvijalo po njunih pridvidevanjih. Delo je zmagovalo, z njim je zmagoval delovni clovek, edini pravi in resniCni oblikovalec dosezenega napredka. Pariski kongres. II. internacionale je leta 1889 1. maj posvetil delu. Priznan mu je bil praznik, sprva skovan v majhnem krogu zavednih delavcev, nato pripoznan v najbolj oddaljenih krajih nasega sveta.
Kot drugod, tako je bilo tudi pri nas. Delo je napredovalo hitro in korenito, ker se je borilo organizirano, pod zastavo komunisticne partije, prezete z Marxovimi spoznanji in po-vezane z najsirsimi mnozicami delovnih ljudi. Uveljavljalo se je neustavljivo, najprej v dasu narodonoosvobodilne borbe, potem v obdobju socialistidne graditve. Vedno so bile v ospredju pravice najbolj zasluznega, pravice delovnega clo-veka. Za dokaz si lahko izberemo ustavni razvoj, od leta 1946 do danasnjih dni. Oznaduje ga napredek, najholj oditen ¦ na podroCju dela, ki edini odloCa o druzbeni veljavi sleher-nega dloveka. Seveda, tisto zdravo in poSteno, ne pa tisto, zavito v prazne besede, ki se ponujajo, da bi preslepile delovnega cloveka.