su 218 htm&mimmm om V Trstu* w MrM 11« 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XUX izJjaja, Aaiikeg« S. 30» L psama m ne Prof. F. Peric. — zrače za mesec L 7—-, 3 2a Inozemstvo mesečno 5 lir čib- — i t. — Tisk tfalun. ti pol lete L It— u cea. • * de »a inirtnlttri In - iJL- L U«S7* EDINOST m itevitfce v Trate In okolirt po 90 cent — Oglas! si Hrokoetl cm kolone (72 mmj — Oglasi tigeven« trn obrtnfcov mm po orartnten. safavaie, poslanki In vnfatta po L 1,—, oglasi densrnOi Mm po L S. — Mali oglasi po 30 cent beseda, nsjnunj pa L 1 — Ogtast, nirofohu is reklamacije se pošiljajo izključno uprav* fl^mMl, v Trsta, a«tf s*. Frančiška Asiikega ftev. 20, L nadstropje. — Tetefen nrednUtm In mve IIA ff Ne ubijal! Že včeraj smo naglasili, da ima društvo .cDante AIighieri» v svojem programu poleg drugega, kar tudi mi odobravamo, tudi nemoralni cilj pospeševati z vsemi sredstvi raznarodovanje našega ljudstva. Na obenem zboru, ki ga je imelo letos to društvo ;na Reki, se je to zopet nedvomno manifestiralo. Naučni minister Casati je imel otvoritveni govor, v katerem je v vznesenih besedah razpravljal o nalogah učiteljev in ljudske šole ob meji. Ko bi ne bil to isti minister, ki je še pred kratkim izjavil našim in nemškim poslancem v obraz, da smatra Gentilejevo šolsko reformo kod njene krvi. Istotako tudi narodi ljubijo svoj jezik, ker je njihov, ker je življenje njihove narodnosti, katero ljubijo ravno zato, ker je njihova in ker je kot takšne ne more Aadomestiti noben drug jezik, nobena druga civilizacija ali kultura, naj bo na kakršnikoli višini svojega razvoja in svoje moči. • Ne more biti torej nobenega dvoma, da je raznarodovanje nemoralno početje. To dejstvo utrjuje tlačene in zatirane narodne manjšine z globoko zavestjo, da sta njihov odpor in njihova borba proti politiki raz- narodovanja upravičeni in potrebni, da je cilj, ki ga zasledujejo s svojo akcijo za pravično rešitev manjšinskega vprašanja, visoko moralen cilj. In to prepričanje daje onemu njihovemu duhu, ki ga hoče politika raznarodovanja ubiti, nezlomljivo živijen-sko moč. Ravno sedanja politična kriza v Italiji nam neizpodbitno dokazuje, da se z nemoralnimi sredstvi ne dosezajo nikaki trajni uspehi. Zločinci, ki so zagrešili umor, so napravili režimu nepopravljivo škodo. Tudi politika raznarodovanja narodnih manjšin ne bo mogla imeti drugačnega končnega rezultata, rati za en sam hip ne dvomimo o srečnem končnem izidu borbe, ki nam jo vsiljujejo naši raznarodovalci, in pa o končni popolni zmagi moralnega načela zaščite narodnih manjšin nad nemoralno politiko raznarodovanja. Na zastavi nase borbe za življenje ni napisana nikaka iredentistična parola. Pač pa so zapisane naše pravice, katerih spoštovanje zahtevamo, in pa božja zapoved «Ne ubija jI» Ubijanje našega jezika in naše narodnosti mora prenehati! Tudi politika naj sloni na verskih natelih Polemike o papeževem političnem govoru Papež za spravo katoličanov RIM, 10. Papežev nagovor na katoliško akademsko mladino, ki se je vrnila s kongresa v Palermu, je napravil v političnih krogih zelo globok vtis. V splošnem se smatrajo papeževe besede za pravi politični govor; kajti papež se ob tej priliki ni omejil samo na splošne izjave, ampak je šel čisto v podrobnosti. Papež pravi uvodoma, da z veseljem ugotavlja, da ne mine dan, ko bi ne moral zahvaliti Boga za tolažbe, ki prihajajo iz -vsega kompleksa oseb, institucij in del, skratka iz Katoliške akcije (Azione catto-lica). Toda nekatere stvar vzbujajo papežu bolest in ga vznemirjajo. «Nekateri na pr. pravijo: Sv. oče bi se ne smel baviti s politiko; mari naj bi to zadevo nam pustil. Mi ne rabimo nikakih navodil. Ko se politika — je nadaljeval papež — približa altarju, tedaj vera in cerkev ter papež, ki ju zastopa, ne samo imajo pravico, ampak so dolžni dajati navodila in smernice, ki jih imajo katoliške duše pravico zahtevati in dolžnost, da jim sledijo. Tako je najvišjo politiko začrtal božji učenik, ko je rekel: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. In tudi apostoli so se dotaknili najvažnejših političnih vprašanj, ko so učili: Vsaka oblast izvira od Boga.» Nadalje pravi sv. oče, da bi Katoliška akcija se ne smela baviti s politiko, ravno radi tega, ker je katoliška; ampak bi morala učiti katoličane, kako se da politika najboljše porabiti. Potem pravi papež: «Vsak poklic zahteva priprave: kdor hoče biti dober politik, se ne more odtegniti dolžnosti, skrbne priprave.» Nato pripoveduje papež, kako so ugledni pristaši nemškega centruma vsakokrat pobili Bismar-cka, ko se je dotaknil verskih zadev. A to jim je bilo mogoče, ker so študirali in se pripravljali. «In ravno danes krožijo med nami ideie, ki ovajajo nevarno nepripravljenost. Tako na pr. pravijo, da za sodelovanje pri zlu zadostuje katerikoli razlog javnega blagra. Toda to jc napačno; takega sodelovanja (ki pač more biti le materijalno) ne more opravičiti neizbežna potreba cilja, da se izognemo večjemu zlu.» Nadalje pravi papež, da se nekateri sklicujejo na razmere v drugih državah; toda ta izgovor ne drži. Kajti vse drugo je, ako katoličani podpirajo stranko, ki je že na vladi kakor Če pomagajo kaki stranki, da pride na vlado. (Tir misli papež na bratenje popolarov in socijalistov.) «Toda tudi povzdigniti nasilstvo v sistem m ovekovečiti grožnje... ni katoliško. (Tu svari papež katoliške nacijonalce, ki podpirajo fašiste.) «Za vsakega katoličana bi ne bilo samo koristno, ampak tudi potrebno in obvezno, da postavi vsemu svojemu delovanju, tudi političnemu, verska načela za nodlago...* Umljivo je, da poudarjajo fašistovski Ksti oni del govora, kjer t>apež svari popolare, nai ne sklenaio nikakih kAmnrnmicrtv e V ftflMdl sMiminlh o«b-nlzudjflb Dl vsi v redu MacDonaldov optimizem po ženevskih sklepih w EU„ LONDON, 10. Tekom svojega kratkega """ w . , I bivanja v Londonu je MacDonald po svo- RIM, 10. Danes se je sestal narodni cxt-1 jem povratku iz Ženeve sprejel časnikarje bor fašisiovskifa korporacij pod predsedstvom on. Roasonija. Predsednik Rossoni je poročal o fa£s*ovskem sindikalnem gibanju. Poudarjal je, da bo fašistovski sindi-kalizem ostal zvest svojemu programu; ako so bili fašisti prisiljeni proglasiti stavko v rudnikih Valdarno, in še s tem rečeno, da se bodo fašistovski delavci sistematično ^posluževali stavk v boju za svoje pravice Poslanec Focini je poročal o poteku stavke v Valdarau. Odbor je z veseljem vzel na znanje, da je fašistovska stranka dala on. Farinacciju, da preišče spor med delavci in gospodarji ^nidnika. Odbor je pozval predsednika, naj strogo postopa proti vsem, Id skušajo rušiti disciplino organizacije. Tekom sestanka se sestane narodni odbor fašistov skih korporacij z narodnim odborom fašistovske stranke. Kongres zveze fašistovskih korporacij se bo vršil dne 23., 24. in 25. oktobra Rimu. ________ Vinska kriza se rešuje počasi... toda gotovo RIM, 10. Že med zadnjim zasedanjem ministrskega sveta je minister državnega gospodarstva Nava poročal o vinski krizi; a konkretnih predlogov ni takrat še stavil. Včeraj pa so se oglasili pri ministrskemu predsedniku zastopniki vinogradnikov iz Trentina, Remonta, Emilije in Toskane. Predsednik odposlanstva gr. uff. Brambille je poročal Mussoliniju o vinski krizi. Ministrski predsednik je priznal, da je vinska kriza v prvi vrsti pertitična in gospodarska; dalje je dal nalog predsedniku vinarske zveze gr. uff. Brambilla, naj pripravi predloge za rešitev krize pred prihodnjo sejo ministrskega sveta. Zastopnik Trentina gr. uff. Giovanni Grisi je izročil pred odhodom ministrskemu predsedniku spo menico o položaju vinogradništva v Tren-tinu. Pozneje je ministrski predsednik sprejel tudi zastopnike vinogradnikov na Siciliji pod vodstvom poslanca Armato. Sestanek italijanskih županov RIM, 10. Ha Kapitolu je bil danes otvor-jen sestanek županov glavnih mest posameznih pokrajin. Sestanku je predsedoval sen. Teofilo Rosni. Na sestanku je navzoč-nih 50 občin. Župani bodo predvsem razpravljali o ureditvi mestnih trgov. naj ne sklepajo nikakih kompromisov socijalisti; opozicijski tisk pa naglaša one besede, ki veljajo katoliškim nacijonalcem. Fašistom prijazni «Messaggero» nriznava, da je bil papež v svojem govoru nepristranski, ker je nastopil toliko proti popolarom, kolikor proti kat. nacijonalcem. List pravi dalje, da bo moral Don Sturzo zavzeti stališče napram govoru. L'idioma gentile REKA, 10. Na današnji seji kongresa društva «Dante Alighieri» je prof. Giuseppe Coceva pozival na obrambo italijanskega jezika proti pronicanju barbarizmov (tujk) oliko v govoru, kakor v pismu. Predlagal je, naj se sestavi seznam vseh tujk, katerih se morajo Italijani izogibati. Prof. Giglioli je poudarjal, da imajo ino-zemci v svojih javnih lokalih napise samo v lastnem jeziku; v Italiji pa so poleg italijanskih tudi tuji, ki bi morali izginiti. Coiiim. Albano se je spomnil, da so javni napisi v zgornjem Poadižju sestavljeni v zelo slabi italijanščini. Predsednik Rava je zagotovil, da bo v eratkem izdana brošura, ki obsega seznam pristnih italijanskih izrezov o modi. (Gospodje na Reki pač dobro vedo, kje je treba >ričeti s čiščenjem jezika; kajti dandnnes e prišlo zelo v modo gororill o modi. — Pr|p. ur J Vlada zahteva p^^ac^a glede rofcdpUov T. Lavtja. RIM, 10. Vlada je naznanila prof. Di Martinu Fusco, da ji mora točno sporočiti vse' podrobnosti, ki se tičejo odkritja rokopisov pisatelja T. Livija. Predlog za obuezno razsodišče na razpravi prve ženevske komisije ŽENEVA, 10. Prva komisija občnega zbora Društva narodov je sklenila, da bo začela jutri splošno razpravo o predlogu za obvezno razsodišče. Svet Društva narodov se je bavil s vprašanjem duševnega sodelovanja ter sprejel spomenico, s katero se jemlje na znanje rancoski predlog za ustanovitev zavoda za mednarodno duševno sodelovanje v Parizu. Svet se je v bistvu izrekel za ta predlog ter ga izročil občnemu zboru v svrho proučitve nekaterih točk, ki se tičejo predvsem pristojnosti, poslovanja ter odno-šajev tega zavoda z že obstoječimi mednarodnimi ustanovami. ter jim izjavil; «Ne morem prikriti svojega zadoščenja nad važnimi uspehi, ki smo jih dosegli v Ženevi. Tam smo po mojem mnenju postavili temelje bodočega svetovnega miru in smo tako zadali hud udarec zagovornikom vojne. Pri prizadevanjih za dosego tega cilja smo si morali seveda zagotoviti dragoceno pomoč mojega dragega prijatelja Herriota; ki je postal sijajen zagovornik našega stališča. Sicer se naše stališče ne strinja popolnoma s francoskim, vendar smo pa odbili ost nasprotstvom in obema odboroma Društva se bo gotovo po vztrajnem proučevanju posrečilo najti srednjo pot med naziranji obeh držav. «Imamo še izvršiti ogromnega dela, vendar pa upam, da bomo mogli sklicati mednarodno konferenco za razorožitev, čim bosta oba odbora izvršila svojo nalogo. Seveda bo končni usneh odvisen od javnega mnenja, ki pa bo gotovo v močno oporo delegatom vseh držav pri njih naporih, tako da smemo z gotovostjo upati, da se nam kmalu odpre nova doba razsodišč in splošne razorožitve.* MacDonald je zaključil svoja izvajanja tako-le: «Pač sem moral odkloniti splošni pakt, ki se ga bi moglo udejstviti v nedoločenih okolščinah. Brez drugega sem pa pristal na to, da se vzame v -oštev kak način zaščite, ki ga vsebujejo pravila Društva, in to za slučaj spora med dvema državama, od katerih bi ena odklonila razsodišče. Gre tedaj tu za dve med seboj povsem različni stvari. Tudi Beneš zadovoljen PARIZ, 10. Čehoslovaški zunanji minister Beneš je izjavil uredniku lista «Petit Parisien», da pripisuje sobotnemu sklepu Društva narodov velik pomen za nadaljnji razvoj življenja med državami. «V prvem tednu tekočega zasedanja — je rekel Beneš — je Društvo narodov potrdilo skuDne vezi treh velikih načel, zaščite, razsodišča in razorožitve Nadalje ie Društvo določilo način svojega poslovania in bo v kratkem izdelalo uspešen sistem za medsebojno zaščito. Na tej podlagi bo lahko potem Društvo izdelalo sistem za razsodišča in praktičen načrt za splošno skrčenje oboroževanja. Takoj po dovršitvi teh del se bo mogla sestati mednarodna narno delovanje in špijonažo, katero bi .no- Boji g okolici Shontollo SHANGAI, 10. V Nankingu in na deželi je bilo proglašeno obsedno stanje. Čete Tke Kianga so se morale umakniti; s tem je bila preložena bojna Črta v bližino predmestja Shangaija. Več evropejskih mornarjev se je izkrcalo. Glasom posledniih vesti iz Pekinga se ni maršal Tkang Tso Lui še odločil za pristop k eni izmed bojujbčih se strank, SHANGAI, 10. Deset km od mesta je pričela srdita bitka. Zdi se, da se umikajo čete Klangove stranke. V mestu vlada po-polen mir. SHANGAI, 10. Železniški promet med mestom Soohow in Nan King se vrši še vedno. Francozi so postavili žične ovire po cestah, ki vodijo v kitajska mesta. Pravijo, da so sile Tke Kianga pridobile v odseku Liuhto ves teren, ki so ga izgubile ^red par dnevi. Nove postojanke je Tke Kiang prepletel s strelnimi jarki. Na glavnem bojišču so morale operacije vsled neprestanega deževja prenehati. Maroško bojišče MADRID, 10. Uradno poročilo pravi, da so španske čete, ki operirajo na maroškem bojišču, izpraznile včeraj brez vsakih izgub postojanke Suter. S tem se je začel izvajati operacijski načrt, ki ga je sestavil direktorij. V Kavkazu proglašeno volno stanje Smrtne obsodbe političnih osebnosti PARIZ, 10. Agencija Havas dobiva iz Carigrada: Zadnje vesti pravijo, da je izbruhnila srdita borba proti sovjetskim četam v Azerbejdžanu, Dagestanu in v glavnem mestu Georgije. Po vsem Kavkazu ie bilo proglašeno vojno stanje. Čete rdeče armade prihajajo v oklopnih vlakih. Izvršile so se številne obsodbe; tudi dvajseto-rica političnih osebnosti Georgije je bila obsojena na smrt. Savinkov prišel v Rusijo s pomočjo poljskih oblasti MOSKVA, 10. Agencija Rosta objavlja sledeče podatke glede Savinkova, ki je prišel v Rusijo s pomočjo poljskih oblasti. Savinkov je prispel 12. avgusta iz Pariza v Varšavo in to z dovoljenjem poljske vlade. V sovjetsko Rusijo se je podal z name-da si osebno ogleda protirevolucijo- nom, Grof ImooK NHrtl v Ženevi za zaščito madžarskih manjšin ŽENEVA, 10. Grof Apponyi je na včerajšnji razpravi k poročilu o delovanju Društva narodov nastopil s vprašanjem, ki mu leži najbolj na srcu, t. j. vprašanje zaščite narodnih manjšin. Povdaril je, da so vsled razpada stare Ogrske in v smislu določb trianonske mirovne pogodbe ostali 3 milijoni Madžarov izven mej nove države. Izjavil je, da hoče Ogrska lojalno izvršiti mirovne pogodbe, ki jih je podpisćja; ker pa stavlja jo mirovne pogodbe manjšine pod zaščito Društva narodov, se je izrekel za hitrejše postopanje v tem vprašanju in to tako. da bi se manjšine od slučaja do slučaja lahko obračale s svojimi pritožbami neposredno na svet Društva narodov. Francija zniža izdaik* za volno odškodnino in bo sodelovala pri posojilu Nemčiji PARIZ, 10. Listi poročajo, da so ministrski predsednik, minister Clementel ter vojni minister Nollet sklenili zbrisati nekatere postavke proračuna za vojno mini strstvo za leto 1925; vendar se pa ne misli s tem ogrožati obstoja nobene bistvenih organizacij za državno obrambo. Z druge strani poroča «Matin», da ni bilo do sedaj sklenjeno še nič z ozirom na mednarodno posojilo Nemčiji, da pa je vendar Francija sklenila sodelovati pri tem posojilu potom svojih bankirjev v meri 5%, t. j. z zneskom 10 milijonov dolarjev. «Journal» ve tudi povedati, da je Mellon tekom svojega bivanja v Franciji razpravljal o tem a prešanju na pogovorfli, ki jih je imel s ernotom. Clemenbelom in z guvernerjem francoske ckžavne banke. razorožitvena konferenca. Uspehi prvetfa delovnega tedna so skoz in skoz zadovoljivi. » Beneš soglaša tudi s Herriotom v mnenju, da je Društvo narodov izšlo iz mrtve točke. Društvo ni gojilo dosedaj svoje politike; sedaj pa, po govorih načelnikov zavezniških vlad, da je bila Društvu narodov začrtana politična smer. Predsednik republike Chile odstopil SANTIAGO CHILE, 10. Senat ni sprejel demisije predsednika Alesandoi, Dovolil mu je le trimesečni dopust in ga pooblastil, da se sme oddaljiti tudi iz države. Vojaški upor v Hondurasu S AN JU AN DEL SUR (Nicaragua), 10. General Ferrera, ki načeluje revolucionarnim četam Hondurasa, prodira proti Teguscigalpi. Hondurska vlada je ukrenila potrebne korake, da brani glavno mesto. rali vršiti člani njegove organizacija. S vsestransko pomočjo poljskih oblasti in poljskih obmejnih straž je prekoračil Savinkov v noči 16, avgusta rusko-poljsko mejo. Spremljali so ga člani njegove organizacije, Prišedši v Minsk je bil takoj aretiran na stanovanju, kjer je prenočeval s svojimi tovariši. Strašen vihar na otoku Formosa LONDON, 10. List «Times» je prejel iz Tokia: Dne 6, t, m. je razsajal na otoku Formosa strašen tajfun. Pri tej vremenski katastrofi je izgubilo življenje 13 ljudi. T i deset jih je bilo ranjenih. Izmed teh je težko ranjenih 22 ljudi. Tritisočseststo hiš je vihar popolnoma porušil; skoro štiritisoč hiš pa je utrpelo velike poškodbe, Nad sto mostov se je porušilo in šestdeset ladij različne velikosti se je potopilo. Posebno veliko škodo je povzročil tajfun pristanišču Taikhou, ŽENEVA, 10. Avstrijski wrmi kancelar dr. Seipel in zunanji minister Grfinberger sta prispela semkaj. Včeraj dopoldne je Seipel posedi predsednica Motto in ga prosil, otj bi finančni odtab Cinprej pričel razpravo o Politični položaj Notranjepolitični položaj, ki se je bil po Mussolinijevi avdijenci pri kralju od pretekle soboto in po objavi vlade, da bo udušila vsak poskus vstaje s strani fašistovskih skrajneže v, nekoliko zjasnil, je postal v zadnjih dveh dneh zopet napet. Veliko ner-voznost povzročajo med javnostjo napovedane fašistovske manifestacije, ki se bodo vršile na podlagi sklepa direktorija fašistovske stranke 21. t. m. po vseh pokrajinskih glavnih mestih: Italije. Liberalno in opozicijonalno časopisje glasno protestira proti nameravanim manifestacijam ter obsoja tozadevni sklep fašistovskega direktorija. Veliko nervoznost povzroča seveda tudi vprašanje zopetne otvoritve parlamenta, ki ga bo moral Mussolini sklicati radi odobritve začasnega proračuna. Govorice, češ da se bo zasedanje parlamenta zaključilo in da se novo zasedanje otvori s kronskim kovati, da bo prizadevanje za mednarodne sporazume podpiralo ter razumelo zahteve po za- Škodljiva dvoličnost Na drugem mestu dokazujemo nazorno, da je vsaka politika raznarodovanja narodnih manjšin, naj se vrši na škodo kalerekoli narodnosti in v katerikoli državi, nemoralno početje. Torej tako početje in taka politika, s katerima se njeni zagovorniki ne morejo baš ponašati — posebno še ne pred zunan;im svetom. Jn naši merodajni raznarodovalci se tega zavedajo in imajo občutek, da vendar le ni prav, kar z nami delajo posebno na šolskem polju. Tudi sam naučni minister Casati, ki je tako rezko odbil zahtevo naših in nemških poslanccv, naj se zopet vzpostavi materin jezik kot ućni jezik v šolah po drugorodnih krajih novih pokrajin, nastopa pred zunanjim svetom kot «za-ščitnik» narodnih manjšin. Evo kaj čitamo v tem pogledu v nekem inozemskem listu. Isti Casati — pravi ta list — vseučiliški profesor v Milanu, ki sedaj kot naučni minister v Mussolinijevi vladi raznaroduje z vso brezobzirnostjo nemške šole v južnem Tirolu, je istočasno predsednik milanskega Udruženja za Društvo narodov, od katerega bi se pač moralo priča- govorom, so se sicer polegle, vendar pa povzroča to vprašanje vladi največje skrbi toliko radi zadržanja opozicije, ki vztraja na svojem dosedanjem stališču, da mora priti do spremembe režima, kolikor tudi vsled negotovosti o končnem stališču liberalcev. To poslednje se bo določilo na glavni skupščini liberalne stranke, ki se bo vršila v začetku prihodnjega meseca v Li-vornu. Diferencijacija v vrstah vladine večine se nezadržno nadaljuje, posebno Sem Be-nellijeva «Lega Italica» zadobiva naglo tla. Temu gibanju so se pridružili poleg po-habljecev in bivših bojevnikov tudi fašisti dosidenti pod vodstvom poslanca Fornija, kateri no razpredh svojo organizacijo ze po vnej Italiji in so — kakor pravijo — popravljeni nastopiti proti fašistom, ako bi ti poslednji prešli k novim nasiljem. Jutri v plitek ne bo vršila seja ministrskega sveta, na kateri se ha pretresal tudi aafinotao&ti&M položaj. ščiti narodnih manjšin. Toda besede in dejanja so za Italijane v tem oziru očividno dve različni stvari. Drugače bi ne bilo mogoče, da so na interparlamentarni konferenci v Kodanju v avgustu preteklega leta glasovali enoglasno za sklep, da se mora narodnim manjšinam v vsakem slučaju pravno zajamčiti v materinem jeziku vsaj ljudskošolski pouk. Tudi fašistovski poslanec Dudan, ki se je tudi udeležil konference, je pozdravljal ta sklep še posebej ter je zagotavljal, da uživajo Nemci poleg tega še pouk v svojem jeziku tudi na srednjih šolah. Poslanec Dudan, ki je bil posebni svetovalec Mussolinija za vprašanja južnega Tirola, pa je moral biti gotovo obveščen, da je bila tedaj odprava nemške ljudske šole že sklenjena stvar,» List, ki je napisal te vrstice, je eden izmed najstarejših in najvplivnejših nemških listov, namreč «Hamburger Fremdenblatt* od 31. av^ gosta 1924, list, ki izhaja že 96 let. Navedli smo gernje besede le kot dokaz, da taka dvoH ličnost ne dosega namena, ki se z njo zasleduje, da bi se namreč prikril pred svetom resnični položaj narodnih manjšin. Ali ne dokazuje marveč pisanje nemškega lista, da je uspeh j ravno nasproten, t« namreč, da je talca ličnost le na Škodo ogleda države pred možem-•tvom. To tembolj, ker izraža rtanlur v ista Članku revno z o žirom u položaj nerodnih manjšin v Italiji željo, da bi oila Nemčija čim prej zastopana v svetu Društva narodov, da bi tako mogla uspešneje braniti pravice narodnih manjSin v Italiji. Mi mislimo — in v tem nam mora pritrditi Vsak pošten Italijan — da je do skrajnosti obžalovanja vredno, da ae s tako zgrešeno manjšinsko politiko daje inozemstvu materijal za propagando proti Italiji. Ali bi ne bilo pametnejše, da vlada brez odlašanja sprejme formulo Urja Wilfana. da naj se v|>raianje narodnih manjšin pravično reši kot notranjepolitično vprašanje Italije? O tem naj bi merodajni činitelji resno razmišljali posebno sedaj, ko se govori o posebni konferenci, ki jo ima sklicati ministrski predsednik Mussolini in na kateri bi se imela pretresati vsa vprašanja, ki se tičejo slovanske in nemške narodne manjšine v naši državi. Kako je na Francoskem Vsled mnogih vprašanj, ki mi prihajajo iz domovine, mi je, žalibog, nemogoče vsakomur odgovoriti radi zaposlenosti in stroškov. Na obila vprašanja hočem vsled ,tega odgovoriti v «Edinosti» in upam, da bom s tem vse one zadovoljil, katerim sem odgovor dolžan. Kakor sem že zadnjič omenil, dobi tu vsak delavec dela, kakršnega si želi z dobrim zaslužkom, duševnim delavcem pa tu ne morem preskrbeti dela. Prva stvar je ta, da delavec pride semkaj in to s pomočjo kontrakta, ki mu ga podpisani pošljem. Kontrakt se izdaja le za rudarja za dobo 3 mesecev, in šele po tej dobi, ko niste več vezani, primete za tako delo, ki v<»m bolje ugaja. Obrtniki pa stopijo svojo obrt. Kontrakte, ki so napisani za dobo več kakor 3 mesecev, je treba zavrnili in podpisanega o tem obvestiti. Tistim, ki se rudarsko delo dopade, bodo vsak čas kontrakt lahko podaljšali. Ni vsakdo za rudarja. Torej ne stavile več vprašanj, če se dobi delo za vašo obrt. Za vsakega pridnega delavca se dobi delo, sem pa lahko pridete le kot rudar in po preteku 3 mesecev dobite svoj posel. Ako ste prejeli kontrakt, ste vezani in vas drugje nikjer ne sprejmejo, dokler ni vaš rok potekel. Zaslužek rudarjev je 20—30 frankov dnevno, in sicer se dela na kontrakt tekom 8 ur. Poročeni prejmejo še 20 fr. mesečno za ženo in vsakega otroka. Ako imajo družino s seboj, prejmejo 35 fr. mesečno za ženo in vsakega otroka. Družine s seboj vzeti, dokler ste se sami prepričali o razmerah, odsvetujem vsakomur. Treba je, da se delavec prilagodi novim deželam, dobi stanovanje za svofo družino itd. Kdor misli, da se tu z lahkoto služi franke, se moti. Treba je delati in kdor ni navajen dela, naj ostane v raju oranž. Delo se pa nudi vsakomur, izvzemši duševnim delavcem. Začetkom seveda ne bo nikdo zadovoljen, šele po enem mesecu tukajšnjega bivanja se boste počutili zadovoljnejše. Tudi ni vsakdo za v svet. Mane ni tukaj. Začetkom tare marsikaterega domotožje. Za vožnjo je treba 150 L najmanj. Priporočam vsakomur: ne od doma, ne da bi imel v žepu 200 L. Dokumentov, posebno potnega lista, ne dajajte nikomur iz rok", tudi nima nikdo pravice vam papirje vzeti. Stoterim fantom se je to zgodilo. Posledica tega je, da tavajo sem ter tje ih sproti vse zapravijo, kar zaslužijo. Stalno pa jih nihče ne sme sprejeti, ker so brez dokumentov in vezani na tisto famozno tvrdko, od katere vsi uidejo še isti dan. Žalibog ne smem imena navesti, pač pa sem objavil s prvim ojim člankom v «E-dinosti», da povprašajte pri meni, kam naj greste. To se godi le, če pridete pod agenta, ki gleda le za svoj zaslužek, a ne misli, kam vas spravlja, Taki delavci iščejo pri meni pomoč, kjer jo dobe za prvo silo. Radi tega vas opozarjam, da nihče naj se ne pusti pregovarjati od agentov, ker boste sami krivi, če tu ne boste dobro spravljeni. Kontrakte, ki vam jih bom sam poslal, so od meni znane tvrdke, kjer sem sam zaposlen in vsak delavec si bo lahko pri meni izprosil svet in pomoč. Oni, ki so že poslali naslove, dobe kontrakte po 4 tednih, ker so vezani na več ceremonij in morajo celo v Pariz na ministrstvo. Radi tega morate računati, da imate potem še en mesec časa se pripravljati, oziroma, kdor je "v službi, odpove en dan pred odhodom, če je v tvrdki, pa sedem dni pred odhodom. Dokumenti, katerih je treba, so; Nulla osla, ki jo izpolni županstvo in karaiSi-nerji podpišejo. Temu dokumentu je treba dodati dve fotografiji z lastnoročnim podpisom in morajo biti fotografije od županstva vidirane. Fotografirajte se vsi brez klobuka in vzemite s seboj 10 slik. To Nulla osta pošljejo karabinerji na prefekturo, ki vam na podlagi pridanega kontrakta izroči rudeči potni list. S seboj vzemite nadalje eno- prav slabo obleko ali več in dobrih, kar jih imate na razpolago. Novih reči ne nosite s seboj, ker vam jih Francozi zacarinijo, sicer pa je tu itak vse bolj po ceni. Za pot je treba tudi mrzlih jedil, ker se vodite 5 dni. Po Franciji se imate pravico voziti po vseh brzovlakih s karto III. razreda osebnega vlaka, ker obsega ta vožnja čez 70 km. Če pogledate na zemljevid, boste videli, da se nahajamo v bližini Metza v najbolj industrijski pokrajini Francije. Te pokrajine dajajo Franciji 7,000.000 ton (sedem milijonov ton) surovega železa letno, ki se eksportira po vsem svetu. Preden je Francija dobila te pokrajine, je pridelala le 1 milijon ton železa, in sicer v notranjosti Francije, tako da pridela danes skupna 8 milijonov ton železa. Ko se peljete iz Turina proti Modani, glejte vedno ven, Šli boste čez Alpe in si- bo&te videli velikansko žortkih voda, ki se kažejo kot bela Vode izvirajo visoko po hHUfc in se kaio v doline. Cevi vodnih naprav se kažejo kol ravne črte, ki vodijo v tvrdke na turbine. Plavžev (peč za izdelovanje surovega železa) je vse polno, zraven njih so Martinove peči (peči za izdelovanje pravega železa in jekla) in zraven teh pa valjavci (Walzwerk franc. minotr), ki izdelujejo profilirana železa in pleh. Električnih napeljav je nešteto mnogo, ki vodijo istotako v ravnih črtah tok visoke napetosti, to je 50 do 100.000 voltov (petdesettisoč do stotisoč voltov. Med Italijo in Francijo se čuti razloček takoj na meji in v vsakem oziru. Tod je strahovito polno sadja in polno žita. Ceste spremljajo sadna drevesa kot drevoredi in vse polno sadja leži pb cesti. Ni torej čuda, če pridejo divji prašiči do hiš iz bližnjih gozdov. Vodovje je na ribah zelo bogato. Ribe lahko vsakdo lovi, samo ribarsko karto si kupi, ki stane za vse leto sedemdeset cen-timov, torej niti en frank. Avtomobilov in aeroplanov mrgoli tod. Konj se tu redko vidi in je težkega lepega plemena. Aeroplani, ki letajo po noči, kažejo rdečo in zeleno luč kot parniki in jih je prav čedno gledati. Če vas je skupno najmanj 5, plačate vseskoz do tu polovično ceno, če vas je manj kot 5, plačate vso ceno III. razreda. Torej odhajajte v gručah najmanj petih ljudij. Ing. Vlado Dekleva, Hauts Fourneaux d'Uckange Forges Acieries de Nord et Lorraine Uckange (Moselle) — France. ,1 et ki tti ko vršil Skednju. M. D. P. — Trst žini Graibaicfi Člani naj sscnddsis « ob 14.30. ShojaHM« pri — Odbor. TiMU vMaitld, ki sodeltaejo pri Ttači-Čevi: «Golgota* v pnd Dijaški Matici, so na-prošeni, da se gotovo »deleže danes v&je točno ob 15 v DKD pri Sv. Jakobu. — Načelnik. Stov. akni isr. dr. BaH— . Danes ob 20.30 se vrši sestanek s predavanjem o prebavi. Istočasno se opozarjalo na predavanja »medicinskega cikla» tov. srednješolci in jih vabimo na sestanek. Odbor ima svojo sejo eno uro prej. — Odbor. Iz trinškoga Svilenla Smrtna nesreča v kofein «Savoia» Stotnik ae lUtiapU po nw?i s plinom. V torek popoldne so prišli službenim potom v naše mesto trije višji častniki: general Fer- Uporaba strupenih plinov prepovedana. Tukajšnja prefektura nas prosi, da objavimo sledeče: Spričo žalostnega slučaja, (o katerem poročamo v trž. kroniki dan. Številke) se ponovno opozarja prebivalstvo, da je odslej strogo prepovedano uporabljanje strupenih plinov, posebno pa pruske kisline (višnjevega strupa) v svr-ho snaženja stanovanj in da se je podjetjem, ki so imela oblastno dovoljenje za izvrševanje takih del, odtegnila tozadevna koncesija. Opozarja se, da je uporabljanje imenovanih plmov spojeno z veliko nevarnostjo in vsled tega se svetuje, da se uporabljajo v svrho uničenja mrčesa, podgan po stanovanjih, sklaniščih itd. milejša sredstva, s katerimi je mogoče doseči iste uspehe. Vodstvo društva državnih upokojencev poživlja vse interesirance, naj čim preje (rok poteče 30. t. m.) vložijo prošnje, opremljene potrebnimi listinami, da zadobijo pravico do pokojnine, glasom pravd državnih železnic. Priložiti je treba spričevalo o italijanskem državljanstvu. t Roža Gombačeva. V kratkem presledku šestih tednov je smrt spet zamahnila po naših mladih vrstah; v torek, ob 1. uri po polnoči je usahnilo mlado življenje: tovarišice Roze Gom-bačeve ni več med živimi. .. Pred osmimi meseci je zapustila naš krog, da se navžije zdravja v zdravilišču; pa ji ni bilo namenjeno, da bi se povrnila med nas. V pondeljek še je narekovala pismo, naslovljeno na društvo in ga podpisala: «Vzradostilo me je, da ste mi poslali spominčice — kot simbol, da me niste še pozabili ...»; ne nismo Te pozabili, draga tovarišica, ne bomo Te pozabili! Kdo bi se ne rad spominjal dobre, potrpežljive dušice, vedno marljive tovarišice Roze! V rodno žemljico prepeljejo Tvoje zemske ostanke — kot si želela; lahka Ti bodi! Spominu Tvojemu pa — slava! Mlad. dr. «Prosveta» — Trst. V z goje vališče v zavodu šolskih sester v To- kjn na Krasu. V imenovani zavod se sprejemajo deklice v ljudskošolski dobi. Le-te se poučujejo v vseh predmetih ljudske šole kakor tudi v italijanščini, petju in raznih ročnih delih; na posebno željo in proti zmerni odškodnini tudi v igranju na klavir, gosli ter v nemščini. Hrana je zdrava, zrak izboren. Mesečni-na znaša 150 lir. Ta svota se zamore znižati samo v res ozira vrednih slučajih. Natančnejša pojasnila daje vodstvo zavoda pismeno ali ustmeno. Naslov: Zavod šol&kih sester v Toma j U. (Tomadio sul Carso, Trieste). Zahvala. Dijaška Matica in Svetoivanska podružnica Šol. društva si štejeta v prijetno dolžnost se javno zahvaliti pev. dr. «Kolo», «Slavec», svetoivanskemu pev, zboru in aka-dem. dr. Balkan za požrtvovalno sodelovanje pri nedeljski veselici. Istotako srčna hvala vrlim gdč., ki so razprodajale v prid prireditve. DroStvfM vtstl Podporno društvo «Dijaška Matica » naznanja, da se bo vršil II. društveni redni občni zbor dne 14. septembra t. 1. ob 10. uri v dvorani DKD v Trstu pri Sv. Jakobu s sledečim dnevnim redom: 1) Nagovor predsednika, 2) Roročilo tajnika, 3) Poročilo blagajnika, 4) Obračun, 5) Proračun, 6) Poročilo nadzorništva, 7) Samostojni predlogi, 8) Volitve, 9) Slučajnosti. — Predsednik. Pevski zbor učiteljske Zveze ima 20. in 21. t. m. pevsko vaio v Trstu pri Sv. Jakobu. Vadi se eLan* in «Z!aio v Blatni vasi», na kar naj se vsak pripravi. Vaja prične v soboto 20. t. m. ob 14. uri. Sprejemajo se novi člani, posebno soprani. V nedeljo 21. t. m. bo del zbora nastopil na Kozini. Pojejo se tudi otroške pesmi.' S. D. Adria prosi vse naše motocikliste, da bi se udeležili nedeljske dirke in spremljali po progi dirkače. Dirkači pa bodo pokazali, koliko jih je, ki se ne strašijo truda, da pokažejo svojo zmožnost. Darila, ki se bodo razdelila dirkačem na ve-seličnem prostoru, so razstavljena v izložbi Štokove knjigarne. Vsak Slovan bo znal storiti v nedeljo svojo dolžnost napram slov. mladini. Ne tako! Poročali smo Se v včerajšnji «Edi-nosti», da priredi prihodnjo nedeljo 14. t. m. tržaško in ne tržiško kolesarsko društvo «Adria* dirko za deželno prvenstvo in da bo po prihodu dirkačev velika vrtna veselica pri Sv. Ivanu. Kljub temu Čitamo, da nekatera tržaška društva vabijo v nedeljo na izlete In drugam. Ne lakot Prihranite izlete za druge rari, polkovnik Lozzi in stotnik Astegno. Vsi trije so se nastanili v hotelu «Savoia». Prvima dvema je bila odkazana soba v prvem nadstropju; stotniku Astegnu pa v zadnjem nadstropju. Do polnoči so b3i častniki skupaj v mestu; potem so se pa vrnili v hotel ter legli k počitku. V rečenem hotelu so pogostoma spuščali poseben plin. ki preprečuje, da se ne širijo po sobah šivali. Kadar so opravljali te operacije, so dobro zamašili okna in vrata, da ni prodrl plin v sobe ter zastrupil goste. Sploh pa so bili gostje na to še posebej opozorjeni, tako da se ni mogla zgoditi kaka nesreča. Tudi včeraj po noči so uslužbenci spustili po hotelu rečeni plin. Sedaj se ne ve, ali ni bil stotnik obveščen na priprave, ali kaj; dejstvo pa je, da je ponoči odprl okno svoje sobice, da bi užival svež zrak. To ga je pa stalo življenje. Plin je namreč polagoma napolnil sobo ter zastrupil nesrečnega stotnika. Okoli 4. ure zjutraj so uslužbenci ventilirali vse prostore. Ko so šli mimo stotnikove sobe, so slišali stokanje. Odprli so vrata in našli stotnika, ki ae je boril na postelji s smrtjo. Dali so ga takoj prepeljati v mestno bolnišnico. Tam pa je nesrečnež kmalu umrl. Pokojni je bil star 40 let. Danes bi moral potovati v Jugoslavijo radi nekih opravil. V ljudskem prenočišča. Uslužbenci v ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi so opažali v zadnjem času, da izgine skoraj vsak dan iz te ali one postelje po ena rjnha. Ni kaj reči, da niso uslužbenci strogo pazili, da bi zasačili krivca pri nepoštenem delu; toda kaj jim je pa vse to pomagalo, ko pa je uzmovič opravljal ta svoj poklic tako previdno, da mu ni mogel nihče priti do živega. Ker pa je bilo potrebno na vsak način napraviti tem tatvinam enkrat konec, so se včeraj uslužbenci postavili na vrata ter preiskali vsakega gosta, ki je šel ven. Tako jim je prišel tudi pod roke neki Eugen To m a sini, star 25 let. Ko so ga namreč lepo preiskali, so mu našli omotani okoli trebuha dve novi rjuhi. Mož je prisegoval, da sta ti rjuhi prvi, ki jih je vzeL Seveda mu tega niso verjeli ter ga spravili pod ključ. Kaj nam pa morejo... Tako so si mislili včeraj po noči nekateri nočni veseljaki, ki 'so ga imeli že precej pod kapo, ter zapeli staro tržaško pesem, da se je razlegalo v noč. Ni jim pa bila sreča mila, da bi jo izpeli do konca, kajti iz vseh vetrov so prileteli- skupaj policaji ter jih pozvali, da naj bodo tiho. Pevci so se pa začeli tedaj prepirati z njimi in tako so končali vsi na policiji. Poskusen samomor. Včeraj popoldne ob 3. uri so pripeljali v težkem stanju v mestno bolnišnico Antonijo Tomšič, staro 29 let/ stanujo-čo v ulici Donota št. 8. Ženska se je zastrupila s sublimatom pri neki svoji prijateljici, ki stanuje v ulici della Pieta št. 2. Življenje si je hotela vzeti radi nesrečne ljubezni. Krrav dogodek v Kopra. Tri osebe ranjene. Kmalu po polnoči se je r«slišal v neki vasici; pri Kopru močan pok, nato pa obupno stokanje in klicanje na pomoč. Vaščani so brž planili, vsi prestrašeni iz svojih ležišč ter tekli napol oblečeni pred hišo posestnika Bortola Lusniča, odkoder je prihajalo klicanje in stokanje. Tam so našli na tleh tri moške, ki so tožili, da so težko ranjeni. Potožili so vse tri na voz ter jih peljali v Koper, kjer so dobili prvo pomoč; potem pa so jih prepeljali s pašnikom v Trst in jih tu sprejeli v bolnišnico. Ranjenci se imenujejo: Peter Fudin, star 30 let, Aleksander Fu-din (njegov brat), star 17 let, oba iz Kopra in Josip Cassan, star 31 let, iz Rižane. Krvav dogodek se je zgodil, kakor ga opisujejo ranjenci, na ta-le način: Vsi trije so stali pred hišo posestnika Lusniča ter se pogovarjali. Kmalu pa se je prikazal na oknu Lusnič ter ustrelil proti njim z lovsko puško. Potem je zbežal v Koper, kjer so ga par ur pozneje aretirali. Aretiraoec je izjavil, da je mislil, da so pred hišo tatovi. Zato je ustrelil, da bi jih razgnal. Ko je pa zaslišal znane glase ranjencev, se je ribal ter zbežal. Ljudje pa govorijo, da je ustrelil iz povsem drugih vzrokov. Na vsak način pa preiskuje zadevo policija, da ugotovi, koliko je resnice na stvari. pabajfeti dm- jo mmm vseh sveta dolžnost, da ju obdarimo, v znak njih zaslug, s spominskimi svetinjami ter aaprošaai g. društvenega tajnika J. Kocjan-a, da jima pripne srebrne jub. svetinje, žefeč jima, da bi jih mnogo mnogo let nosila zdrava ia vesela sebi v ponos, a gasilcem društva v zgled in spodbndo, ter kličem vsem navzočim trikratni gasilski: Na pomoč! G. društveni tajnik pripne svetinje, na kar spregovori g. načelnik M. Škrinjar v imenu svojem in sojubilanta. ter izreče gasilnemu društvu najtoplejšo zahvalo za naklonjeno mu priznanje. Podnačekiik društva g. A. Ozbič ml. zaukaže gasilcem v kroju častni pozdrav in za tem defilacijo na čast jubilantoma. Po dokončani slavnosti se je ljudstvo razšlo a gasilci so nadaljevali svoja opravila. Vse se je izvršilo v najlepšem redu. Iz tržaJke pokrajine Iz Sežaae. (Jubilejna alavnost gasilnega društva v Sežani.) — Dne 7. t. m. ob 13J3. se je vršila redka jubilejna slavnost, namreč: izročitev jubilejnih svetinj 2 članoma gasilnega društva, in picer gg. Škrinjar Mihaelu sed. načelniku društva in Josipu Meriak-u sed. članu in gospodarju gas. društva. Ta dva Člana sodelujeta pri gasilnemu društvu od njega ustanovitve t. j. od leta 1894—1924. torej 30 let. Srebrne svetinje so mojstrsko napravljene. Ena je pozlačena. Obe nosita gasilske znake z monogramom jubilantov in društva gasilcev iz Sežane. Na nasprotni strani so spominski napisi 30-letnega gasilstva. Pred izročitvijo svetinj >«4>ilantoma se je zbralo mnogo ljudstva aa glavnem trgu, kamor prikoraka tudi četa domačih gasilcev v kroju. Ob navzočnosti gasilcev m dražega občinstva obrazloži Fr. Bekar, društveni član in razsodnik, pomen današnje jub. slavnosti rekoč med drugim «V letu 1894. je ustanovil g. dr. O. Ryb6r, tačaani član in načelnik, sežansko p. ta silno društvo. Navzoča jnfcilanta gospod krinjar Mihael sedanji načelnik društva in g. Merlak Josip, sta bfla sodelujoča člana skozi vsa leta t. j. nad 30 let. Kaj mora vse pretrpeti gasilec v 30 letih, ni potrebno da Vam razlagam, a reči moram le to, da je delo gasilca težko in naporno. Gasilec mota, naj si bo poletu, ali po zimi, v vročim «i v mrazu, sploh v vsakem vremenu —— aJ lediti klicu vodstva ia vršiti svoje naporno in nlrarano mu delo. Smelo trdim, da sta pričujoča gg. jubilanta toliko g. načelnik Škrinjar Mihael kolikor g. cer .polovico z električno lokomotivo. Tu ia gre» k Šv. Ivaaul dneve! Prihodnjo nedeljo mora vse «kar lezelJos. Merlak vršila zvesto In pošteno skozi J cftla dobo 30 let svoio rtirilAn dolžnost za kar Vesti z GorHkesa Poletni tečaj za drngtfrodno učiteljstvo. Danes se otvarja v Vidmu poletni tečaj o italijanski kulturi za drugo rodno učiteljstvo v furlanski pokrajini. Na tečaj se je prijavilo 72 učiteljev in učiteljic, medtem ko je lanski tečaj obiskovalo le 52 učiteljev. Kakor že lansko leto, tako se bo vršil tudi letos pouk italijanskega jezika ter predavanja o italijanski književnosti in zgodovini. Razen tega se bodo vršila letos še nekatera predavanja o pedagoških vprašanjih in o splošni kulturi. Na tečaju bodo poučevali in predavali comm. Marchesi, dr. Lami, pl. Orio in dr. Perale, ki so vsi profesorji na videmskih srednjih šolah. Tečaj bo trajal kakih dvajset dni. Prepoved katoliškega shoda v Tolmezzo. Pretekle nedelje bi se imela vršiti v Tolmezzu dvanajsta zvezina slavnost katoliških organizacij videmske nadškofije. Ker ;e podprefekt v Tolmezzu prepovedal nositi v sprevodu bele društvene zastave, so prireditelji shod odpovedali ter poslali ostro resolucijo ministru za notranje zadeve in furlanskemu prefektu. V ostalem je list večinoma naperjen proti Vidmu in videmski kliki, ki je zadala Gorici toliko bridkih udarcev. Novi list si je postavil tudi za nalogo priboriti zopet Goriški njeno izgubljeno samostojnost, toda še predno je iz-Sel, je goriški podprefekt sporočil g. Graziani-ju( da mu je ministrski predsednik poslal šifrirano brzojavko, da ne namerava spreminjati dosedanjega položaja furlanske pokrajine, vsled česar bi bila vsaka agitacija v nasprotnem smislu popolnoma brez koristi in škodljiva. Po vsej verjetnosti so * namreč videmski krogi, ozirorca njihovi goriški eksponenti poslali Mussoliniju obvestilo, da se je v Gorici znova pričelo gibanje za samostojnost ter da izide v to svrho tudi nov list in odtod ona brzojavka ministrskega predsednika goriškemu podprefektu. Nov goriški tednik. V pondeljek je izšla prva številka novega goriškega tednika «L'Isonzo», katerega urejuje znani goriški fašist Vittorio Graziani, ki je obenem tudi izredni komisar renške občine. List si stavi za nalogo pripomoči izmučeni, preganjani in žrtvovani Gorici zopet do veljave, čuvati njene gospodarske interese in njena zakonita prava in sodelovati v dosego čudeža fuzije plemen. Sicer je brezdvomno, da si g. Graziani predstavlja pod čudežem fuzije plemen poitaljan-čenje goriških Slovencev, toda navzlic temu moramo priznati, da je pošten in idealen značaj, ki strogo obsoja podlost videmske obmejne politike in zaničuje njeno orodje, slovenske fašiste Bandelli-Peterneli-jevega kova. Srpenica. Tukajšnje bralno društvo «Stol» priredi v nedeljo 14. t. m. veselico z izbranim sporedom. Predstavljal se bo «Kovačev študent«, igrokaz s petjem in potem šaloigra ♦Gospa Kordula*. Dr. pevski zbor bo zapel ven-ček nar. pesmi. Sodeloval bo na prireditvi tudi pevski zbor bratskega društva «Planika» s Trnovega p. Kobaridu. Zapel bo skupno z domačim p. zborom znano Gregorčičevo «Zaosta-li ptič.» Po predstavi prosta zabava s petjem šaljivo pošto, dobitki in t. d. Ajdovščina. (Tatinski obisk). Naše mirno in pošteno ljudstvo se je že skoraj odvadilo misliti na tatvine in roparske vlome, zato šteje naša kronika take stvari med izjemne dogodke. Zadnji teden pa se je vendar pojavil med nami tujec, ki je v nočni tišini pristavil lestvo, na predrzen način vlomil v sobo in ukradel ubogi šturaki natakarici okrog 700 lir. Moral je biti o tem rokodelstvu zelo iz-vežban mož, ker jo je mahnil brez strahu in ne da bi ga bila po potu grizla vest, kar mimo karabinirske postaje v Ajdovščino in potem na. jutranji vlak. Da ga ne zamudi, je spotoma še stopil pogledat na uro k našemu Leziju — saj ga poznate iz naše najnovejše humoristične literature — kar v spalnico in naravnost v njegov žep; ker je pa Lezi ravno spal in ga hi moral tat motiti, je njegovo lepo zlato uro in še lepšo denarnico iz madžarske prestolice odnesel s seboj, da jo vrne o priliki. Kaj takega se Leziju še ni pripetilo njegov živi dan in po njegovem računu se mu tudi ne bo nikoli več. Tat ni pustil nikjer svoje vizitke, kar je zelo obžalovanja vredno, ker v tem slučaju bi ga bili orožniki zasledili že drugi dan. Toda ravno ta okolnost kaže, da je moral biti čisto «ord-nar» tat — ti so pa menda vendar pod policijskim nadzorstvom 1 Saj smo še mi, ki se štejemo med inteligente in poštenjake. Zato upamo, da pride še vse lepo nazaj: stotaki natakarice Ivanke in Lezijeva zlata ura z denarnico vred. venskega pevca, nas je vendar nspsestano mučila grenka zavest, da ae sme nastupili mm odru tudi ljudstvo samo s svojo umetnostjo/ ne domači pevski zbor, ne pcTaki dboca is Rihemberka in Šturij. V nadomestilo so jali tamburaši Iz Sela m odzadaj nekje se far vendar glasila ponižna slovenska pesem taa* renskih pevcev — sirota pepelčica. Zakaj vse to? Zakaj so se začele tako sii stematično zatirati ljudske veselice t petjem7> Kai je vendar v naši pesmi takšnega, da |a oblast preganja, kaj smo vendar zakrivili, da se nam ne dovoljuje več niti našega petja? Pa se menda vendar ni povrnil med nas car Trajan s kozjimi ušesi, ki naše pesmi ne razuma, ampak se mu zdi venomer, da se narod v pesmi roga njegovim kozjim ušesom? Pa Ijad-r sko petje se ne da zatreti - to je namreč smisel pripovedke o carju Trajanu —, kdor pa moi da ima kozja ušesa, naj si jih lepo zakrije, sice* bo vse o njih pelo, žvižgalo in piskalo in ša vrabci na strehi bodo čivkali o njih. SPORT DIRKA ZA SLOVENSKO PRVENSTVO JULIJSKE KRAJINE, 14. sept. t. L Športno društvo ^Adria» priredi v nedeljo* 14. t. m. ob 9. in pol kolesarsko dirko na pro# Barkovlje (zbirališče tovel, Prošek, Devin, ri «Rumeni hiši*), Ko** tivan, Doberdob, Mirov Gorica (Črez Via Trieste Via Cipressi Via Nas sario Sauro Via Mazzini Via del Duomo Pta** za Cavour Piazza S. Antonio Via Dreos^i prolš rudeči hiši), Ajšovica, Šempas, Cerniče, Cesta, Ajdovščina, Vipava, Št. Vid (obligatni pre*i«3 dek 5 minut in okrepčilo), Razdrto, Senožeč«, Divača, Lokev, Bazovica, Ključ, Lovec, po Bon štiču (Boschetto). Cilj pri cerkvi Sv. Ivana. Km. 140. Dirka za slovansko prvenstvo Jul. Krajine. 1. Dirka je otvorjena za vse kolesarje slov vanske narodnosti, ki so včlanjeni pri hakšnsca slovanskem društvu, krožku ali prosvetnem društvu, kl goji sport, katero obstoja najmanj mesec dni. 2. Maksimalen čas je določen na eno uro po prvodošlem. 3. Nagrade so: I. spominska sriebrna plošč?* z napisom in srebrna krasna doza za svalčice, II. srebrna ura; III. ura s kipom suličarjem; IV srebrna svetinja (dar zlatarja in urarja AL Povha, Piazza Garibaldi št. 2); V. Krasna u&-njata listnica; VI. Cevka za kolo (tubolar); VII. in VIII. spominski svetinji. 4. Prijave k dirki se naslovijo na društv'e-. nega predsednika A. PodbršČek, Trst, Via Torre bianca 39, I., najkasneje do 10. sept. 5. Prijava mora vsebovati ime in priimek dirkača, kakor tudi ime društva ali krožka, pri katerem je včlanjen. 6. Vpisnina k dirki znaša L 4. 7. Prijave brez vplačane vpisnine se ne bodo upoštevale. 8. Vodstvo dirke si pridržuje pravico sprejemati nadaljne prijave tudi po preteklem roku, istotako sme zavrniti prijave, ki so došle pravočasno, ako smatra to za pogrebno, brez navedbe vzroka. 9. Ako se ugotovi po preteku dirke, da je kdo še vedno član tujega društva, izgubi pravico do darila. 10. Vpisnina se vrne le v slučaju, da bi b>la dirka prepovedana, 11. Kolo dirkača mora biti opremljeno z zanesljivo zavoro; z ozirom n« policijski red vozi na lastno odgovornost. 12. Prepovedana je vsaka alenacija s pomočjo motorjev, kolesarjev izven dirkačev in drugih transportnih pripomočkov, kakor tudi krajšanje proge. 13. Cestna kontrola je v Sv. Vidu, kjer mora vsak dirkač sc podpisati; v Lokvi pa se mora oddati nadzorniku dirke kontrolni listek. 14. Eventuelne pritožbe dirkačev morajo biti izročene v to določeni juriji pismenim potom vsaj eno uro po končani dirki s pologo L 5, katere se vrnejo, ako jurija spozna pritožbo za upravičeno. 15. Dirkači morajo biti ob 9. uri na kraju odhoda, kjer dobijo številko s pologo L 1. 16. Tekoča številka pri vpisovanju služi tudi kot tekoča številka pri dirki. 17. Darila se bodo razdeljevala na dan dirke pri veselici na vrtu Nar. doma pri Sv. Ivanu. 18. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremeniti pravilnik, ako spozna to za potrebno. Odbor. Car Trajan ima kozja ušesa. Objavili smo že, da je ajdovskemu pevskemu zboru oblast popolnoma prepovedala petje na njegovem nameravanem izletu. Da pa ta slučaj ni osamljen, ampak da uživamo v vipavski dolini vsi enake pravice, naj izpričujeta še sledeča dva primera. Poleg Angelske gore nad Ajdovščino se dviga nad Šturjami Šturska gora ali Kovk. Po starem običaju bi se bilo preteklo nedeljo v tej vasi maše velo pod milim nebom. Služba božja, ki se vrši enkrat na leto visoko gori v planinski naravi, je nekaj lepega, srce po~ vzdigujočega, ter privabi mnogo ljudstva. Nadškofijski ordinariat jo dovoljuje redno leto za letom. Kdo bi pa tndi mogel kratiti tako si čitano mašo prebivalcem Kovka, ki morajo sicer hoditi k maši globoko dol v šhtrje nedeljo za nedeljo? Letos jo je politična oblast vzkratila indirektno e tem, da je prepovedala l ta dan na Kodcu vsako petje in zahtevala od Sapnika pod apagovo odgovornostjo, da ne bo nihče pel. Pod taksnimi pogoji je na* ravno, da ee shrfba bolja raifi nI vs*0a. Istega dae ss je nfia ftmUks veselica t Kaso*Jjsfc« ki |s selo W>o aspek. Na sporedu je hfia igra, nastop miadsga fconsenratorfeta Joga In več dnsor, toda «rvo |e sope« prepovedi: pevski zbori niso smeli nastopiti. Kakor smo ob&fiiouJi b&i bariton sto^ DAROVI Za srečolov ob priliki vrtne veselice v Lonjerju so darovali: g. Narobe Franc bi-škote in čokolado, g. Vatovec 10 lir, Anton Čok 5 lir, g. Kosec 5 lir in še nekaj, g. Žega 5 zavitkov biškotov, g. Perhauc Jakob 5 steklenic likerja, g. Obersnu 2 svečnika, 1 kugluf, 1 posodico za sladkor, g. Strancar 2 stekl. terana, 2 stekl. maršale, gg. Plesničar & 2agar 1 stekl. maršale, g. Romeo Kogoj 14 kosov čokolade in 7 zavojev biškotov, g. Romano Roze testenine, ga. Alilić 1 stekl. vermuta, 2 paketa biškotov, g. Trampuš čokolado, g. Schmidt 1 stekl. likerja, g. Zafred 5 lir, g. Križman-čič ducat robcev, g. Žerjal dateljne in bi-škote, gdč. Irma Čok stekleno škatljo za slaščice in 5 lir, ga. M. Čok 5 lir, ga. N. N. na Katinari 3 lire, g. Alojz Povh 5 lir, g. Bolonić 5 lir, g. .Štrukelj 5 lir, g. Krže 5 lir. g. Bidovec 5 lir, g. Gulj 5 lir, g. Cvenkel 5 lir, g. Andrej Čok 2 «šprona» grozdja, g. Iv. Mar. Čok 2 stekl. domačega vint. Srčna hvala. Trgovce toplo priporočamo našemu cenj. občinstvu. Svoji k svojim. Gospodična Milič in go&pa ste darovali veliko -torto za nedeljsko prireditev v p-rki Šolskemu društvu in Dijaški AiaUci. Podružnici «Š. D.» pri Sv. Jakobu so darovali A. P,, ker se ni mogel udeležiti prireditve pri Tirolcu, L 5.—, in Jos. Mibočič L 25.—. Srčna hvala dobrotnikom, ki se tudi med po-, čitnicami spominjajo naše podružnice! .Mesto cvetja na grob blagopokojne Gabrijele Gorjup daruje g. Kristjan Bavdaž iz Kanala ob Soči L 10.— «Šolskemu drustvu». Srčna hvala. Za srečolov pri vrtni veselici v Lonjerju so darovali: Narobe Franc: biško+ine in čokolado, Anton Čok 5 L, Kosec 5, 2ega biskotine, Perhauc Jakob 5 steklenic likerja, Ob**xsnu 2 svečnika, 1 posodico za sladkor ter 1 ku£l*it .Plesničar & Žagar 1 steklenico likerja. Roair® Kogoj 14 kosov čokolade in 7 pakeiov biškotov, Romano Rože testenine, Milič liker l« 2 prtk^ta biškotov, Trampuš Čokolado, S^H^H, liker, Zaired 5 lir, Križmančič dncat robcev, 2etjal dateljne in biškot«, Strancar 2 steklenici *n 2 stek. mavsale. Vsem tem najlepša hvalo. Drogi pridejo na vrsto. Gospod Likar Prsne darttje L 5 gospod Spa* tal Andrej L 5.** «Šolskem u druitvu*. Srčna hvala 1 časopis HA vzgolno In Izobrože- kmIMA OMAJ! OŠMA VOHIO SKISM Kdor govori o časopisju se neredkokrat ćuti poklicanega in upravičene^ ga kritizirati in osnredizirati, še predno raziskuje v zadostni meri vise vzročne vezi, ki so dane v taktičnem stanju časopisja. Odtod pretirane pritožbe, češ časopisje ne vrši med narodom onega vzgojnega dela, ki bi ga lahko vršilo. Seveda imajo taki kritiki pred očmi idealni tip izobraževanja, medtem ko stavijo resnično vzgoijno in izobraževalno delo časopisa na najnižjo stopnjo, s čimer je torej podano med obema tipoma izobraževanja oči vidno veliko nasprotje. Takega pogreška se moramo pri reševanju problema časopisnega izobraževalnega dela varovati. Časopis je ena izmed najvažnejših in najznačilnejših ustanov novega veka. Postal je posebno v zadnjem stoletju važen kulturni činitelj s tem, da je prevzel misijo širjenja izobraževalnega gradiva med masami in pospeševanja faktičnih interesov posameznega naroda in nadalje celokupnega človeštva. Tako se je časopis povzdignil do najvplivnejšega nosilca izobrazbe. Anglež W. F. Stead je rekel: «Časopis je prevzel s svojim izobraževanjem velik del dolžnosti, ki jih je imela v srednjem veku cerkev, in v izpopolnjevanju teh dolžnosti je njegovo delo v marsičem sorodno delu moderne univerze, ki tudi rešuje, pojasnjuje in posreduje najvažnejša izobraževalna vprašanja«. Povsod lahko opazimo, da nadkriljuje časopis s svojo razširjenostjo in kvantiteto ;a izobraževalna sredstva, kakor n. pr.: knjige, brošure, predavanja in gledališke predstave. Kot tak zadovoljuje duhovne potrebe tisočerih bralcev. V zvezi s tem dejstvom moramo naglasiti, da bi prišlo sodobno moderno življenje iz tira, če bi na mah prenehalo izhajati vse Časopisje. Vprašati se moramo na tem mestu: kako učinkuje to najsžlnejše izobraževalno sredstvo? Stopnja njegovega učinkovanja, njegov vpliv na kulturni svet je popolnoma odvisen od tega, kakšni so ljudje, katerih misli, čustva in stremljenja posreduje in razširja imenovano kulturno sredstvo. Časopis je danes v tehničnem oziru ne-nadkriljevan in zamore kot posredovalec izobrazbe jako veliko storiti. Ako se to tudi resnično vrši v praksi, je odvisno od vprašanja, kako izkoriščamo ta odlični izobraževalni instrument; kajti narod, ki obre-kuje svoj tisk,, se obtožuje samega sebe. Iz tega ne sledi, da se mora reči o Časopisju vedno le dobro, temveč da moramo tudi med seboj in nad seboj vršiti avto-kritiko in se vedno bolj spopolnjevati. Pri vseh reformah časopisja v smislu poglobljene ljudske izobrazbe bodo morali kulturno najbolj oblikovani krogi bralcev računati z gotovimi nedostatki časopisja, v kolikor se zahteva od dnevnikov hitrost, točno in pogosto zavzemanje stališča napram posameznim slučajem. Sleherna kritika na račun časopisa mora torej uvaže-vati troje momentov: prvič tehnično stran časopisa, drugič naloge, ki jih časopisu nalaga družba, in tretjič obveznosti, ki -ih ustvarja krog bralcev. Kak o vpliva dnevno politično čai/Dpisje na povprečnega bralca? Vrsta in obseg poročil, ki jih vsebuje časopis, učinkuje večkrat na bralca, na njegovo duhovno sli ko o svetu podzavestno in v jako inten zivni meri. Težnja po tvoritvi lastnih sodb iz lastnega, neposrednega naziranja in samostojnega razmišljevanja je pri vsakdanjem človeku neznatna. Dobrodošel mu je oni, ki prevzame nalogo, da mu nudi na praktičen način potrebne sodbe in čim več obdelane snovi. Vsakdanjemu človeku b! bilo neznosno, ako bi se moral pri slehernem dejanju šele odločevati na podlagi lastnega razsojanja in izbiranja, kajti resnično voljo k inicijativi in aktivnosti imajo navadno le maloštevilni. Tudi izredno izobražen človek, ki stremi vedno po jasnosti in samostojnosti ter polaga važnost na to, da se izkaže v življenju povsod koristen, ne bo sicer zametaval lastne sodbe, toda uvidel bo kmalu, da se mora tu ali tam podrediti boljšim strokovnjakom, ker ga v to sili že ekonomija časa Kakor se mora povprečen človek pustiti voditi in le voditi v duhovnem življenju že z ozirom na navedena ekonomijo, tako pride tudi najbolj izobražen človek v položaj, da mora upoštevati ta časovni moment v življenju in se pustiti voditi. To vcdslvo ali vsestransko podučavanje v najrazličnejših življenskih vprašanjih vrši v prvi vrsti časopisje. V bralca narašča število novih sodb, ki bi jih brez časopisov moral pogrešati Radi tega se poslužuje tudi mlad človek, ki strem po znanju, tako rad časopisa. Neredkokrat se ima posameznik zahvaliti za obseg svojega znanja ravno in v veliki meri časopisom. Seveda podaja časopis znanje v širino, a ne v globino, torej v prvi vrsti količino znanja; saj drugače tudi ni mogoče pri veliki brzini, s katero morajo vršiti svoje posle uredniki, poročevalci, reporterji in vse ostalo osobje časopisnega podjetja, v kolik or s svojim delom pripomore na ta ali oni način, da je časopis-dnevnik čimprej spisan, tiskan, korigiran ter čimprej razposlan na vse strani pokrajine, države, inozemstva. Na vprašanje, katere izobraževalne možnosti tičijo v časopisu, moramo s stališča poglobljene ljudske izobrazbe odgovoriti sledeče: Razvoj časopisja stremi po vedno večji hitrosti in obilici v posredovanju vesti in poročil. Princip brzine, ki je dovedel časopisje do tako sijajne pozicije v kulturnem življenju, se mora nadalje razvijati. Obilica snovi velja in mora veljati časopisu tudi v bodočnosti kot ideal. Brez-dvomno je ta razvoj vezan na razvoj tehnike. Dr. Albin Vfttmr: nekoliki 0 2MMI abecede Grški zgodovinar Herodotoa nam pripovedke (5, 57), da so Grkom priaiiK črke Feničani, ki so se s tvojim voditeljem, junakom Kachnom, priseHH ▼ grško deželo Bototijor. Pripovedka namreč pripoveduje, da je Zeus ugrabil Phoinikovo hčer (po Homeru in Pausaniju) Europo in jo odpeljal čez morje na Kreto. Oče jo pošlje iskat, a ker je vsak trud brezuspešen, se Kadmos obrne na delfsko proročišče, ki mu ukaže, naj ne išče dalje, marveč naj gre za neko junico in kjer se bo ta odpočila, tam naj ustanovi mesto. Kjer se je junica vlegla, stoji danes kraj Tebe in dežela dobi po junici ime Boiotija. Toliko junaška pripovedka. Herodotos pristavlja dalje, d? so po Feničanih Grki imenovali črke phcir-ikeia (5, 58.) — Ali je Herodo-tovo sporočilo smatrati zgolj za razlago imena phoinht itd., kakor stari pisatelji to zelo pogostoma delajo, ali pa je besedo phoimkeia smatrati zgolj za pomen «rdeč, škrlatni*, kakor v grščini sestavljenke s fo besedo pomenijo? O tem vprašanju je težko odločiti; vendar bi se jaz odločil za poslednje mnenje in bi ga deloma podprl s tem dejstvom, da so stari svoje napise rdeče prebarvali in dalje z dejstvom, da se včasih beseda phoinikeia rabi direktno v pomenu grammata, t. j. črke (RoehI, I G A 497). Poročilo rimskega zgodovinarja Taci ta (ann. 11, 14) se nanaša na poročilo, katerega avtor je bi! omenjeni Herodotcs in zato ravnokar merodajno. Takisto brezpomembna je notica o Semonidu, Pala-medu, Epicharmu kot izumiteljih 16, oziroma 17 črk. Do tukaj smo se tedaj bavili le s poročili, katerim je za osnovo več ali manj le bajka. Preiskujmo sedaj nekoliko natančneje to zanimivo vprašanje! Pisavo so Grki prevzeli od Feničanov, hkrati z imeni črk (Aloeph — £r. alpha Beth = beta, gimoel = gamma itd.) in njih številčno veljavo (ker semitski jeziki ne poznajo številk, ampak jim zato služijo črke). Za to mnenje niso toliko merodajna stara poročila (prim. Weinberger P, W. II, A 717), kakor dejstva. Predvsem črke same in njih velika podobnost med seboj (znak sampi za 900), dalje to, da se Črke nazivajo po a krof oni ji, kakor nazivamo ta pojav, da se na pr. od cele besede, ki pomeni pravzaprav hiša (bait), vzame le prva črka b, ali govedo (aloeph) ali kamela (črka gimoel) itd. Dalje opravičuje ta nazor tudi to, da so Grki kakor vzhodni narodi pisali od desne proti levi (za to govore oblike erk, n. pr. b, g, z. ki se pišejo v starih napisih obratno :r dandanes), ali pa da so rabili bustro _ aični način pisave, t. j. da so začeli prvo vrsto pisati n. pr. od desne proti levi, na sleda jo vrsto pa od leve proti desni, torej prav kakor se orje, kar beseda bustrophedon (t. j. kakor se govedo obrača) pomeni. To abecedo so najprej sprejeli Jonci, kakor poroča Herodotos in ionski alfabet so sprejeli 1. 404/3, pod arhontom Eukleidom, tudi v glavnem grškem mestu Atenah in tedaj so vsi epi-chorični (pokrajin-slii) alfabeti izgubili svojo veljavo. Ta pisava, ki jo so Feničani rabili, bi se lahko z vso pravico imenovala kanaanska pisava, po deželi Kanaan, v Feniciji, Aram in Moab. Poznali so jo Hebrejci že za časa kraljev. Dokazana nam je že približno od 1. 1000 pr. Kr., je pa skoro gotovo še starejša, kot meni slavni Kittel (Geschichte des Volkes Israei. F, 1912, 177 ss). Vprašanje nastane tedaj, kdo je izumitelj te kanaanske pisave? Dosedaj so za izumitelje veljali kratkomalo Feničani, katerim so sploh pripisovali veliko večjo nalogo, kakor so jo v resnici izvrševali. Samo Olshausen s kako vnemo je razlagal italska imena iz feniškega jezika (Rhein. Mus. 8, 1852, 321 ss) ali Moversa, A&s-manna itd. \ • Dandanes p* velja mnenje, da je pisava pravzaprav le izvedena in sicer iz nekega prakretskega alfabeta, tedaj da izvira iz toli važnega egejskega kulturnega središča. To naziranje je vredno vsega u-poštevanja, kar je ravno v tem delu še mnogo mnogo nerazrešenega in neprečita-nega; omenjam le n. pr. ploščo iz kretskega mesta Phaistos. Od tu so pisavo dalje širili kaki trgovski narodi proti vzhodu in so poimenovanje črk sprejeli od 'vzhodnih Semitov, ali kot meni Beer, naravnost iz klinopisa. In res so, kakor smo videli, vsa imena črk pristno orientalsko-semitska! V takem stanu so abecedo in sicer mogoče po posredovanju Feničanov, sprejeli Grki kot najbližji kulturni sosed teh mornarjev in Grki so alfabet razširili po vsem kulturnem svetu. To mnenje še nekoliko potrjuje doipneva, da so v starih časih v Palestini rabili babilonsko klinopisno pisavo (in seveda tudi jezik); pravim domneva, ker razen dveh pogodbenih klinoprsnih napisov iz 1. 149/7 pr. Kr., ki so jih našli v Gezeru, gotovih dokazov do sedaj še ni. Dalje je zanimivo, da je najstarejše poročilo, ki navaja imena 22 posameznih hebrejskih črk, ravno grško (Noldeke, Beitrage zur semi-tischen Sprachwissenschaft, 1904, 124 ss). Tako je alfabet prišel do Grkov. Kako se je od tu dalje širil proti Latincem in zapadnim narodom, bom razpravljal o priliki kmalu. Tllfill StevHki 7. m 8. tega že četrto leto izhajajočega pravno-strokovnega mesečnika prinašati sledeče zanimive in ak-taelne členke: De. Pajnič je končal svojo temeljito razpravo o padli vrednosti denarja in o sodnih odločbah. Na to razpravo opozarjamo zlasti one, ki imajo kupčij&ke posle v raznih našle dst v enih državah. Hinko Lučovnik, mlad« nadarjen in mnogo obetajoč pisatelj ca polju kazenskega prava, se peča s sabotažo, tem modernim pojavom v javnem življenju, ter z njenim kazensko-prav-aim pomenom. List prinaša nadalje besedilo dogovora o pravni in sodni zaščiti državljanov sklenjenega med Italijo in kraljevino SHS. Ta dogovor, ki je posebne važnosti za medržavni pravni promet, žalibog še ni dovolj poznan v prizadetih krogih. Natančno poznanje tega dogovora bi prihranilo strankam marsikatere sitnosti in stroške. Kakor navadno prinaša list celo vrsto zanimivih sodnih odločb, vse nove zakone in odloke — in teh ni malo! — književne vesti* osebne vesti in razne druge vesti. List zasluži, kakor smo že večkrat poudarjali, vsestransko uvaževanje in podporo. Skrbeti moramo, da ne propade ta naš edini slovenski pravnostrokovni list v Italiji! L. lipovec: Spodobni ljudje. I. čisto rodoljub je, enodejanka. Splošna knjižnica št. 30. v Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 36. Cena broš. Din. 6.—. Pod skupnim naslovom «Spodobni ljudje» izide v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani v okvirju agilne «SploŠne knjižnice* ciklus petero enodejank: Avtor L. Lipovec (psevdonim, za katerim se skriva znana slov. književniška osebnost) imenuje te enodejanske komedjic e. Ves ciklus « Spodobni ljudje» je idejno — enotna skupina četvero komedjic — enodejak, ki se vrše pred svetovno vojno in enodejanskega epiloga, v katerem nastopajo osebe iz prejšnjih komedjic po svetovni vojni. Iz praktičnih razlogov in ker je vsaka teh petero enodejank zase zaključena enota, ki se lahko tudi samostojno uprizori je založba uredila izdanje tega ciklusa tako, da izide pod skupnim naslovom: Spodobni ljudje in sicer v nastopni vrsti: I. Čisto rodoljubje. II. Roka roko... III. Živeti! IV. Iskrena ljubezen in epilog: Prekvašeni svet v tekočih zvezkih •Splošne knjižnice» št. 30 do 34. Vseh petero zvezkov bo vezanih v skupno knjigo, a broširana se bo dobivala vsaka enodejanka posebej. Prva teh komedjic — enodejank «Čisto rodoljubje » je pravkar izšla kot 30. zvezek «Splo-šne knjižnice«. Enodejanka je drastična slika naših pred vojnik političnih in socijalnih razmer, ki v mnog očem obstojajo še danes. Pozna se pisatelju, da je natančno in podrobno opazoval naše življenje, zato je satira, izražena v pristni, domači govorici nepresiljena in dobro zadeta. Prepričani smo, da bo ta enodejanka, kakor tudi ostale štiri tega ciklusa zelo dobrodošla našim odrom. Saj ti odri, posebno na deželi, toliko pbgrešajo izvirnih krajših igroka-zov iz domačega življenja, ki pa ne povzročajo posebnih težav ae glede inscenacije ne glede oseb. Kakor čujemo, bo te enodejanke uprizorilo v letošnji sezoni tudi Narodno gledališče v Ljubljani. Neznatna cena borih 6 Din. za knjižico bo omogočila vsakomur nabavo potrebnih izvodov. Omenjamo še, da avtorjeve pravice, posebno glede dovolitve vsakršnega uprizarjanja, zastopa založništvo « Zvezna knjigarna« v Ljubljani. ■orna poročila« \ ogrske krone................U02K6 305f avstrijske krone . ........0JV30 005301 češkoslovaške krene • • ••••• . 6810 Stt.70 dinarji .............30.15 30.45 leji ...............11.75 12.25 marke..............—.— —.— dolarji..............23.*) 22.®5 franmski franki..........1*6.25 5*1.— švicarski Iranki..........428.— 4:11 — anglriM funti papirnati......101.70 101.90 Benečijske (vojnoškodninske) obveznice • . 84.0* Mali oglasi UREDNIK išče zračno m svetlo sobo (s hrano) pri mirni družian v bližini tiskarne Edinost. Ponudbe na upravništvo pod «Mir». 1140 DEKLICA, poštena se išče za gostilno. Via S. Lazzaro 7. 1148 SLUŽKINJO, pridno. pošteno in zdravo iščem. Plača po dogovoru. Via Coroneo 13, vrata 9. 1149 KOLO, v najboljšem stanju, proda po zmerni ceni Hrovatin Fran, fovzane — Materija št. 31. U50 MARIJA ŠTOUFA je danes po kratki in mučni bolezni t dobi 6(1 let mirno v Gospodu preminula. ] Žalujoči soprog Josipi, otroci Franc (odsoten} Marijan, Jalija por. Salmas&i, sestra, brat t* ostali sorodniki naznanjajo to tužno vest vsem( sorodnikom, prijateljem in znancem. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v če trte k J dne 11. t. m., ob 15. uri, iz mrtvašnice mestne bolnišnice v cerkev S. Antona. Trst, dne 10. septembra 1924. Novo pogrebne podjetje, Cerso V. K, III. 35/40 IŠČEM stanovanje, ali samo sobo. Naslov pri upravništvu. 1146 BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50, pritličje. 1142 KUPIM HIŠICO 4—5 prostorov in vrt. Stanovanje mora biti v kratkem prosto in pitna voda pri hiši. Posredovalci izključeni. Naslov pri upravništvu. 1140 PRIZMATIČNE daljnoglede kupuje Giusto Hirsch, optik, Via Mazzini 36, Trst. 1062 BABICA« avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 968 PRI SLOVENSKI DRUŽINI v Gorici se sprej-me učencev ali učenk na hrano ia stanovanje. Naslov pove upravništvo, Gorica, Via Carducci 7, I. 1009 HIŠNA, ki zna kuhati, se išče za takoj. C. Ga-ribaldi 17/111. 1147 GLASOVIRJE v vsakem stanju popravlja, uglašuje, kupuje in ceni. Pečar, Trst, Via Molino a vento 5, III. 7 JU * Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena hči in sestra ROŽA GOMBAČ danes po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v četr-j tek, 11. t. m., ob 14.30, od postaje tram vajet pri sv. Soboti, (istrska cesta, blizu gostilne Suh bietta na pokopališče k sv. Ani. Trst, dne 10. septembra 1924. 35/39 Žalujoči stariši Anton in Roža, Anton, Franc, brata Ana, Marija, sestri ter ostali sorodniki. Plešasti postanejo vsi oni, ki imajo na lc>tti koži luščine. Te pa se najhitreje odpravijo a ki je najboljša voda te vrste. Izdeluje jo lekarna «Alla Madonnat della Salute», Trst, Campo S. Giacomo, Dobiva se v vsaki lekarni. VINOGRADNIKI! Ako hočete imeti zdrava in stanovitna vina, rabite za pokipenje mošta umeten kvaseč in po potrebi tudi metabisutfit. Kvaseč je naročiti vsaj teden dni pred trgatvijo. Steklenička kloster-nenburškega kvasca stane s poštnimi stroški in navodilom vred 16 lir V zalegi imam tudi grozdne škarje, mošt ne tehtnice, kipelne pilike itd. Oenotehnik JUST ViJIJ, „Vlnoagrarla", GORICA, V. C. Favettl iU 6. pilimiHUlHIMHBH IIHHHIIBBIIDHIIH| jGlUSEPPE SPECHAR - TRST i Spominjajte se ob vsaki priliki i ,DUaške Matice, L.. Vla S. Caterina 7, vogal Via I naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel i veliko izbero tu- in inozemskega blago I za molk« in ienske obleke po konkurenčnih cenah. Specialiteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO. ■lfimiimiH«imil«BHill 10 MSpa misli, da ne dobi v naših skladiščih blaga najboljše vrste. Nasprotno! Kot pravi bftoklst! lahko dokažemo bogato izbero svilenine, baržuna itd. itd. Barinn Manchester Bariun Chiffon visok 70 cm, po L 24.90 m. za modne potrebščine po L 16.90 it. t Sam Bariun Chmon visok 1.40, po L 59.50 m. visok 80 cm, po L 29.55 m. bariun ChlfVoa Originalni Lundra visok 116 cm, po L 49.50 m. visok 140 cm, po L 99.90 m. najfinejši trame, Karakul visok HO cm, po L 64.50 m. visok 130 cm, po L 57.50 m. OblStlte nas in prepričajte se I!! Dražba BLOCCHISTI MILAMES1 - Trst Corso Vlit. Em. !ll. St. 25 (vogaE Piazza S. Caterina) PODLISTEK W. Collm* 0REZ IMEffA (122) sme otresti tega izobraževalnega sredstva. Celokupno nase bitje m fitje je s časopisov tesno spojeno, kajti knjiga zahteva od nas več aktivnosti, več časa in je razmeroma dražja. Razna predavanja imajo svoje samostojne izobraževalne smotre. Kakor ne more končno časopis nikoli nadomestiti predavanja in knjige v gotovih ozirih, tako ne moremo tudi časopisa poleg navedenih izobraževalnih sredstev pogrešati v vsakdanjem življenju. Naša inta torej, da izkoristimo svoj časopis čimbolj Narod, ki je navajen dnevno čitati celejv izobraževalne svrhe, kajti kolone časopisa, se ne more in se tudi ne in svobodau ČETRTO POGLAVJE. V bližini North-Shingle vile sta zagledala kapitan Wragge in Magdalena ažvo krilo upraviteljice, njen tolačaik in ped njim slabotno, majhno postavo Noela Vanstoneja. Kapitan je takoj ubral počasnejši korak ter dal svoji premijevalki še sledeča navodila: «Ne pozabite na svoj smehljaji vse ostalo je dobro, iz-prehod vam je dal barvo, klobuk se vam iz-vrstno podaja. Glejte gospo Lecount naravnost v obraz, ne kažite med razgovorom ni kake zadrege, in če bi se gospod Noel hotel z vami Seča ti, ne dajte mu preveč pozornosti, dokler o počivalo spraviteljičkio oko na vas. Sedaj pa poslmiajtel Celo jstro sem se bavil z Joyrejevimi znanstvenimi razgovori in hočem, da bo tudi gospa Licotmi od tega kaj imela. Če se mi ne posreči odvrniti njene pozornosti od vas in njenega gospoda, oošem ne dam niti vinarja za našo stvari Navadni pogovori bi psi tej ženski nič ne izdali, tudi ne komplimenti In dovtipi, popolna znanost pa utegne obuditi spomin na umrlega profesorja. Dogovoriti se morava, kako si bova dajala znamenja. Če boas vzel stolček k leve v desno sobo, tedaj govorim kol Joyce, če g* umts iz desne v levo, tedaj govorim kot Wragge. V prvem slučaju ne prekinjajte me, ker tedaj bom zasledoval naš smoter, v drugem slučaju pa recite, kar se vam zdi, zakaj moje pripombe bodo brez pomena. tanova gostobesednost dopustila govoriti. To je rekla Magdaleni z glasom materin-, skega zanimanja za njeno mladost in lepoto.) in : : ; najmanjše znamenje presenečenja alil ric-^upaosti se ni pokazalo na njenem obličju.; Ali naj še enkrat ponovim? Ali ste gotovi, j Očividno je ni prepoznala v novi obleki in zu-i i.--* nanjosti. da ste me razumeli? Dobro. Dajte mi roko in izgledajte srečna. — Evo jih.» Srečali so se približno v sredini med Sea-View-Cottage m Nort-Shingle vilo. KapHan je potegnil z glave svoj visoki beli klobuk in otvoril pogovor v najprijaznejši obliki. •Dobro jutro, gospa Lecount,* je rekel domače; »dobro jutro, gospod Vanstone, zelo mi je žal, da vas vidim danes bolehnega. Gospa Lecount, dovolite, da vam predstavim svojo nečakinjo, gospico Bygrave. Drago dete, tu je gospod Noel Vanstone, naš sosed iz Sea-View-Cottage. V Aldborgugb-u moramo bki pač družabni, gospa Lecount. Ta kraj ima samo eno izprehajaličče, kot mi je ravnokar omenila moja nečakinja in zato se moramo srečati, kadarkoli gremo ven. In čemu tudi ne? Vi, gospod Vanstone, posedujete uglajene oblike iz celine — jaz vam stavim naproti dobrodušnost Angleža starega kova, — in obe dami se skladata v dražestni različnosti kot cvetlice na isti gredici — in posledica, tega je, da si napravimo prijetno bivanje na obali morja. Oprostite moji bujni domišljiji, oprostite, da sem tako odkritosrčen, in mladosten. To na-pravija jod morskega zraku, gospa Lecount, — očrvidni vpliv joda v morskem zraka!» •Ali ste prišli včeraj, gospica Bygrave?» je vpraAala upraviteljica* kakor hitro ji je kap&i «Teta in jaz sva prišli snoči», je odgovorita^ Magdalena. «Druga polovica potovanja je bila* zelo naporna, mislim da tudi za vas?» Namenoma je več govorila, nego je bilo po-, trebno, da bi spoznala, kakšen vtis bo napravil njen glas na upraviteljico. Ozke ustnice gospe Lecount so se še vedno tako smehljale kot poprej in tudi drugače se njeno prijazno vedenje ni prav nič fczpreine-nilo, le njen pozorni pogled je postal še bolj pozoren. Magdalena je pridejala z mirnim glasom še nekaj besed in izpren>emba se je razprostrla črez ves obraz upraviteljice, smehljaj je izginil in postala je bolj rezervirana. Vendar pa ni še nič pričalo, da je spoznala glas, le izraz njenega obličja je bil napet, sicef nič drugega. Prekinila je nadaljni pogovor z Magdalen^ ter rekla svojemu gospodu: ^Ravnokar ste se pritoževali, da ste trudni, ali želite domov?«* Posestnik Sea-View Cottage je do sedaj strmel skozi napol zaprte veke v Magdaleno.; Celo njegova mrzla narava se je ogreta na1 žarkih ženske lepote in dražesti, njegov bledi/ obraz je zarode! kr njegov nemir je pričal d Magdaleninem uplivu. «Ali fclite domov počivat, gospod?« je po-| novila njegova spremljevalka. Gospodarstvo. Kmetovalci! Bodite previdni pri nabavi Thomasove žlindre! V umetnih gnojilih kupujemo rastlinske redilne snovi, pred vsem dušik, fosforovo kislino in kalij, ki jih već ali manj primanjkuje v zemlji, katero obdelujemo. Dušik je na pr. v čilskem solitru, fosforjeva kislina v superfosfatu in Thomasovi žlindri, kalij pa v kajnitu in kalijevi soli. Vrednost umetnih gnojil je torej odvisna in se ravna po množini ali odstotkih rastlinskih redil-nih snovi, ki jih vsebujejo. Zato oa nam mora prodajalec vedno jamčiti, da je res toliko odstotkov redilnih snovi v umetnem gnojilu, ki nam ga ponuja in ga želimo kupiti. Med umetnimi gnojili pa dela v tem oziru Thomasova žlindra nekako izjemo. Pri nakupovanju te se ne smemo že zadovoljiti, da nam prodajalec jamči samo odstotke v njej se nahajajoče fosforove kisline. Neobhodno potrebno je, da nam obenem jamči tudi za raztopnost fosforove kisline in za drobnost žlindre same. Raztopnost fosforove kisline v Thomasovi žlindri določujejo na kemičnih poskuševališčih s pomočjo dvoodstotne [2%) citronove kisline. Za določevanje raztopnosti pa se uporablja citronova kislina zlasti radi tega, ker se je doznalo, da se prav toliko oziroma vsaj zelo približno toliko, ako ne več, fosforove kisline v Thomasovi žlindri more raztopiti tudi v z njo pognojeni zemlji, kolikor se je raztopi v omenjeni citronovi kislini. Rastline namreč, katerim gnojimo s Tho-masovo žlindro, morejo uporabiti za svojo raščo le razstopno fosforovo kislino, ne pa neraztopne. Prav iz tega vzroka nam ne sme zadostovati, da nam prodajalec jamči samo za odstotke in ne tudi za raztopnost fosforove kisline v Thomasovi žlindri. Predpogoj za raztopnost fosforove kisline v citronovi kislini in potemtakem tudi v zemlji pa je drobnost Thomasove žlindre. Čiin bolj drobno ali fino zmleta je Thomasova žlindra, toliko več je v njej takšne fosforove kisline, ki se raztopi v dvood-stotni fosforovi kislini. Vsled tega je brez drugega v našo korist, če nam je znana tudi drobnost Thomasove žlindre. Drobno ali fino zmleta pa je ona Thomasova žlindra, ki se da piesejati še skozi sito, pri kateri so posamezne luknjice 0.15 milimetra dolge in prav toliko široke. V pojasnilo oglejmo si še dve ponudbi za nabavo Thomasove žlindre, ki jih imam pred seboj. Prva se glasi takole: «Iz prve roke nudimo za jesensko gnojenje travnikov vsč-ko količino garantirane 16 do 20% Thomasove žlindre po L 34 do 36 za kvinial postavno vsaka postaja Julijske krajine.:> Druga ponudba pa se glasi sledeče; .-Nudim garantirano 16 do 20% Tho-masovo žlindro z drobnostjo 75 do 80^ in raztopnostjo 90 do 95^; franko vagon Vaša postaja. Kot podlaga velja 18 Če bo vsebovala 18 mi plačate po 38 lir kvintal, če pa bi se potom analize dognalo, da vsebuje manj kot 18%, se cena zniža za vsak odstotek pod 18 % za 2 liri 11 stotink, če pa bi presegala 18%. mi plačate za vsak uIoTiek in odstotek 2 liri 11 stotink. Spričevalo o analizi gre na Vaše stroške ali pa polovico na moje polovico na Vaše.» Će si pri nakupu Thomasove žlindre glasom prve prej navedene ponudbe tako srečen, da dobiš Thomasovo žlindro z 20 3, fosforove kisline in jo plačaš le po 34 lir kvintal, te stane 1 % fosforove kisline le 1 liro 70 stotink. Ako pa naletiš le na 16% Thomasovo žlindro, katero ti zaračuna prodajalec po 36 lir kvintal, plačaš za 1 % fosforove kisline 2 liri 25 stotink. V nobenem slučaju pa ti prodajalec ne nudi jamstva ne za drobnost Thomasove žlindre, ki mora znašati najmanj 75 do 80 % in ne na razstopnost, ki mora znašati vsaj 90 do 95 Kaj ti torej pomaga vsa kupljena fosforova kislina v Thomasovi žlindri, če nimaš jamstev za drobnost in raztopnost, če je fosforova kislina večinoma neraztopna? Kupil si v tem slučaju mačko v žaklju. Vzemimo drugo ponudbo. Kupil si zajamčeno 18% Thomasovo žlindro s 75 do 80 % no drobnostjo in z 90 do 95^ no raztopnostjo franko vagon Tvoja postaja po 38 lir kvintal. V tem slučaju si kupil odstotek fosforove kisline po 2 liri 11 stotink. Ako pa bi analiza izkazala, da je v Thomasovi žlindri le \1% fosforove kisline, potem bi bila cena za kvintal 38 lir manj 2 liri i 1 stotink, kar znaša 35 lir 89 stotink. Če pa bi bilo na podlagi analize v Thomasovi žlindri 19% fosforove kisline, bi znašala cena za 1 kvintal 38 + 2.11 =40 lir 11 stotink. Iz teh dveh primerov ponudb za nabavo Thomasove žlindre razvidi lahko vsak kmetovalec, da je vedno na boljem, če kupi Thomasovo žlindro na podlagi druge in ne prve ponudbe. Le v drugi ponudbi ima zagotovilo, da se skoraj vsa fosforova kislina v zemlji raztopi in pride pognojenim rastlinam v prid. «Gosp. Vestnik». MARIBORSKA INDUSTRIJSKA IN OBRTNA RAZSTAVA Mariborska industrijska in obrtna razstava nima tistega mednarodnega značaja kakor Ljublj. velesejem, ker je bila zamišljena le, da pokaže, kaj izdeluje mariborski okraj in kako se je tu na industrijskem in obrtnem polju napredovalo. Precej industrijskih podjetij je bilo tu že pred vojno, po prevratu pa so se ti silno pomnožili, da lahko rečemo, da so zrastli kakor gobe po dežju. Kdo bi se še pred par leti mislil, da bo vse te stvari mogoče proizvajati v tem, sicer po naravi jako rodovitnem kraju. Mnogo je temu pripomogla velikanska elektrarna na Dravi j>ri Falu. ki daja električni tok celemu okraju, in še celo v precej oddaljene rudokope v Trbovljah. Ker se ves sedanji ekonomski pokret v Jugoslaviji karakterizira v eman- cipaciji industrije od inozemstva, je naravno, da se je tudi tu, kakor po celi Sloveniji, začelo graditi tvornice za najrazličnejše izdelke od pohištva, usnja, kovinar stva, kemikalij do čokolade. Vsi ti izdelki in mnogo drugih so okusno razstavljeni v prostorih dekliške šole v Mariboru. Na dvorišču vidimo razen raznih strojev tudi lepe zvonove, katere je vlila nova livarna zvonov «Zvonoglas» v Mariboru. V pritličju vidimo pa produkte ko-larjev in vozarjev, ki so razstavili lepe, elegantne vozove in kočije. Ravno tam vidimo še lepo okrašene sode, res umetniško delo sodarja Pichlerja. Ne smem tu pozabiti tovarne strojev «Fariš», ki je razstavila raznovrstne poljedelske stroje in priprave. Sedaj pa pridejo na vrsto razni kotlarji, ki nam kažejo vsakovrstne kotle in priprave za destilacijo, tako da smejo s takimi izdelki konkurirati z inozemstvom. Tudi lončarji, katerih je v mariborskem okraju veliko, so izložili umetniške izdelke iz ilovine, katerim so znali dati vse mogoče oblike. Delavnice za izrezano pohištvo in podobe so tudi zastopane. Žgano slikarstvo z narodnimi motivi zastopajo znane tvrdke Višnar in Sire iz Jesenic na Gorenjskem, katere so zastopane tudi v Ljubljani. Tudi tvornico tehtnic ima Maribor in sicer to je tvrdka Žnider, ki kaže že jako razveseljive napredke na tem polju. «Produktivna zadruga mizarskih mojstrov® v Mariboru nam dokazuje, da zna izdelovati tudi najbolj luksuzno pohištvo, tako da lahko tekmuje s pohištvom dunajskega izvora. Le cene so pretirane, posebno še, če pomislimo, da je vse domač pridelek, tako da bo glede cen le težko konkurirati z inozemstvom. Tudi za čebelarje vidimo nekaj novega in sicer planinske panje g. Podgoršeka iz Brega pri Ptuju, ki je izumil nov panj za 4 čebelarske roje. «Central», tvrdka za mazila in čistila za usnje je lepo napredovala, ker je v stanu pridelovati mazila za najrazličnejša usnja, Attemsova tvornica lesenih klinčkov za čevljarje, nam kaže, kako izdeluje vsakovrstne klinčke po amerikan-skem sistemu, «Velika zagrebška kemična tvornica Danica* je tudi častno zastopana s svojimi kemičnimi proizvodi in umetnimi gnojili. Na polju otroških igrač se vidi tu lepa inicijativa tvrdke «Lutka», ki izdeluje otroške igrače in konkurira z nemškimi tovarnami v Niirnbergu in drugod. Velikega pomena je tudi tvornica čokolade «Šana», Hoče pri Mariboru, ki nam predočuje velikansko napredek te panoge mariborske industrije. «Bračo», prva jugoslovenska tovarna barvnih trakov za pisalne stroje in indigo-papirja, je menda edina te vrste v Jugoslavije in je razstavila svoje izdelke, ki kažejo velik korak naprej proti emancipaciji od inozemstva. Tovarna zamaškov «Konegger» je tudi častno zastopana na tej razstavi. Končno naj še omenim tvrdko «Perhavec & Valjac», ki izdeluje razne vinske destilate, likerje in sirupe. Prvo zajčje-rejsko društvo za Slovenijo v Mariboru nam predstavlja najboljše pasme domačih zajcev (kuncev) in tudi ker se lahko izdeluje iz zajčjih kožuhov. Vidimo razstavljene raznovrstne predmete iz teh kožuhov, ki lahko nadomestujejo najfinejše kožuhe. To društvo si je postavilo za cilj pospešiti žaj-čjerejo v Sloveniji in razširiti najboljše vrste domačih zajcev med slovensko ljudstvo, ki bo gotovo imelo lepe dohodke od zajčjereje, ker bo enkrat spoznalo njihovo vrednost. Zelo mučen vtis na obiskovalca te razstave pa napravijo rezervirani prostori za to ali ono tvrdko, ki so pa še prazni. Kaj pomeni to? Ako je to na Ljubljanskem sejmu, na katerega prihaja blago od daleč, je to nekaj navadnega, ko se z današnjimi prevoznimi okoliščinami ne more z gotovostjo računati in je treba tedaj tu upoštevati zamude- A tu pa bodo gotovo drugi vzroki! Največje in najbolj važne tvrdke in tovarne pogrešamo letos, medtem ko sd bile na prejšnjih razstavah v Mariboru močno zastopane. Izgleda to kot nekak bojkot letošnje razstave. To nasprotovanje je bilo morda tudi umljivo in umestno, ker je bilo v skladu z razmerami, v katerih se nahajata danes obrt in industrija v Jugoslaviji, Kakor znano, je nastala tam, in posebno še v Krajih, v katerih se je ^ po vojni industrija tako močno razvila, kriza, ki je jako nevarna nadaljnjemu razvoju industrijskih podjetij in to pa vsled pomanjkanja kapitala. Ves domači kapital se je uDorabil za nove zgradbe, tovarne itd., tako da je bila kriza prej ali slej neizoigbna. Vsled tega so morali industrijalci -skrčiti izdatke in ne morejo vzdrževati «štandov» na raznih razstavah in sejmih. Ker pa ima Mariborska razstava, kakor že omenjeno, le lokalen pomen, je naravno, da so tvrdke razstavile svoje izdelke v Ljubljani, Zagrebu ali Beogradu, ali pa še celo v inozemstvu, koder so letos povsod sejmi. Letos je pač bila to šola za Mariborsko razstavo, ki pa kakor vsaka tudi nekaj stane. Prihodnjič bodo odgovorni faktorji gotovo bolj temeljito obračunali z danimi gospodarskimi razmerami! Narodni gospodar. umetnost tudi izven s«mo«tsn»kih zidov odmeva. — Bazili iz Sieom — čigar intarzije so posnete tudi na dunajskem umetniškem muzeju. V 16. stoletju imamo umetnike Pantaleone de Morebis, Fra Giovanni, da Veroaa in Fra Da-miano da Bergamo, — Francozi «marqueterji» so Mace, Aadrč Charles Boulle, Galle iz Nan-cy-ja, Tiroki iz Merana Pftsebel, Bilider, Nemci Fldtner, Beck, David Rflntgen itd. Tehnika intarzij je bila najbrž« v vseh časih ista, samo orodja so se sčasom izboljšala — tudi je nadomestil slonovo kost les, kovine in usnje. — Dočim so v srednjem veku izžagali umetniki sami z ročnimi žagami po 3—4 mm debele furnirje iz masivnih hlodov (žage so bile znane že pač tisoč let pred Kristusom, toda v boljši formi jo najdemo šele 1. 1322 v Angliji) in to po večini iz evropskega lesa, so dandanes in-tarznikom na razpolago furnirji vsakovrstnega lesa v vseh mogočih barvah. — Istotako mu dandanes ni treba izrezljati iz furnirja posameznih koščkov z nožem, ampak si lahko pomaga s tenkimi žagami (Laubsage do 0.2 mm debele). Izžgejo se temnejše konture tudi danes še z razbeljenim peskom. —Furnir ne sme biti pretenak in ne prozoren, boljši od luščenih in krajanih furnirjev so žagani, seveda se nio-rajo primerno izbrisati in po potrebi polirati, — Da po dobi nepoliran les s časom vedno lepše naravne nianse, o tem nam pričajo intarzije prejšnjih stoletij. F. Munih. Zakaj spimo slabo na levi strani? Znano je, da spimo nemirno in nas preganjajo hude sanje, ako ležimo in zaspimo na levici. Po spancu se potem tudi često pojavijo bolečine v hrbtu. Vse to izvira iz lege srca. Če leži celo telo na levi, kjer je večina srca, se nagne srce nekoliko na levo. Pri tem pa pritiska na želodčno prepono; nadalje se preveč raztegnjejo velike žile, ki vodijo od srca, in se razdražijo živci, ki peljejo k srcu. Razen tega pa je večina ljudi desničarjev in se pri njih vsled tega bolj razvije leva stran možgan. Da pa se možgani odpočije jo, je treba, da se pojavi v njih malo pomanjkanje krvi. Kri pa odteka od možgan tem lažje k srcu, čim manj je srce obteženo. Če pa ležimo na levi strani, ovira pritisk na srce dotok krvi iz glave. Temu se pridružuje še druga ovira. Če leži glava na levi, se stisnejo žile v glavi, ki vodijo k srcu. Kri se torej ustavlja. Vsled tega pa se ustavlja tudi v levi polovici možgan, ki je ravno najbolj potrebna odtoka. Odtod izvirajo hude sanje in pa onemoglost pri prebujenju. Rimski filozof Seneka pravi::«So ljudje, ki noč zamenjavajo z dnevom in vsled včerajšnjega krokanja ne odprejo oči, dokler ne nastopi noč», ka zopet začnejo piti. In vendar so ti ljudje prepričani, da delajo pametno. Ali res delajo pametno? Kupimo vsako množino RUJA (sommacco) v našem skladišču v Trstu, Via S.S. Martin 6...... Za pogajanja naj se interesenti obrnejo na naš urad: Prosta luka 4, tel. 187; BEHR & Co. nasledniki - TUST Duševna in telesna slabost utrujenost živcev, nevrastenija, se zdravi s Sirofosfit-om», ki ga izdeluje lekarna «Alla Madonna della Salute», Trst, Campo S. Giacomo. Dobiva se v vseh lekarnah. TVRDKA L ROMEI se je preselila v VIA DELLA ZONTA 4 Zlato, srebro, krone, platin, zobovie kupuje Zlatarno Albert M Trs«, Via Hazzlni 46 (25) ! Mena tam nalile ta t' j LJUBLJANSKI ::: ::: POSOJILNICI AVTOMOBILSKA PROGA Trst - Bazovica - Padriče - TrebČe OB DELAVNIKIH: lz P. Oberdan ob 1'2 — in 18-15 Iz Trebič „ 615 „ 1816 OB PRAZNIKIH: Iz P. Oberdan ob 12 —, 14-3« in 1830 Iz TrebiČ ob 7 —, 13LS in 17-30 NB. Ob delavnikih edina cena L 3*—. 550 Podjetje ROMOLO BRURELU. V O Steklene vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. — Piazza Oberdan 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. it PETE r. z. z o. z. Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustih in na zobeh mm a vsa atoziravniški ii ziMnifta »pravila v Gorici, na Travnika 20 (Ptezzi fclla Tittoria 21 Od »-12 In od 3-5. 27) ki posluje v Iv novo preurejenih prostorih . Mil trg 6 o Ljubljani Mestni tu 6 PODPLATI 99 U pristnega kaučuka. • a2 PALMA" Trsi, lila Coroneo 9. I po L Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje r.si ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. — Večje vloge z odpovednim rokom Obrestuje po dogovoru. ■ I ■ M I M JI u. « sanv To in ono Intarzij« Marsikdo je prvifc v življenju videl na tolminski razstavi intarzije. — Da so mu ugajale, je zasluga g. Peternela, kajti njegovo delo je res vredno občudovanja. Znane so bile intarzije že Egipčanom in sodobnim narodom — Egiptovski muzej v Parizu hrani približno 3000 let star kraljevi prestol, ki je bogato okrašen z intarzi jami iz slonove kosti. — Umetnost je dobila svoje sedanje ime šele v 13. in 14. stoletju v dobi protorenesanse. — Pečali so se ž njo menihi lombardskih samostanov, ki so po vzorcu mozaikov okraševali cerkvene naslonjače in klečalnike s slikami in alegorijami iz svetopisemskega življenja. — Iz te dobe so nam mani umetniki — intarzniki Manzlo, Nuti ter Dome-nico del Coro, — Šele v 15. stoletju je naila I v Trstu registr&vana zadr. z neomejenim jamstvom Via Pler Luigi do Mestrina 4, Diitliiie Obrestaje BarattR feraulne vloge po Večje vloge, vezane na odpoved po dogovoru. Sprejema tudi vloge na tekoči račun «rvDINMJIH.-SI ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. Trgovcem otvaija tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od S-TžTti v,4-7,6 pob. PtitN tniMri nfn Jt "/,»,. Tel. 16-04. PONDEUEK 15 . septembra Novi tečaji Jezikov $OLA BERLITZ Zasebne in skupne lekcije •la Terra bianca N. 21 — Trat Vpisovanja dnevno od Ml. Tržaško posojilnica in Hranilnica registrovaoa zadruga z omejenln poroV.vom uradu|e v svoj! lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. Sprejema n&vadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlogo za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne v'.oge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne ure za stranke od 9 do 13- Ob nedeljah in praznikih Je urad zapr Št. telef. 25-67. 8 Ne delate prav ako greste v lekarno in vprašate samo „čokoladni bonbon proti glistam". — Vprašati morate „čokoladni bonbon „ARRIBA", katerega dobite v vsaki lekarni* Prodaja se v zelenih zavitkih in stane eno liro. □ D □ j □ □ □ □ a p o □ a a a a a a a □ a a a □ a □ a □ dpppppppppppppppppppppp a aoan □ a □ qi.q_° a a a a D a a D aa BANCA ADRIATICA Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.00©.— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. NicolO 9 fl-?stna palada) Podružnice: ABBAZIA - FIUME - MILANO - ZARA. Eskomptira trgovske menice. Doje predujme no blago, vrednostne papirje. lam« Italijanske kredite v Jugoslaviji in Jugoslovenske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte. Otraria akreditive za oalutp blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinaije in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. is mmmrVM Ur Jih obrestni* najbolj* po dogovoru. — SpreKna :er flh obrostujo po 47.---- o a PPPOOPPOPPPPPPPPPPO ° ° poppanonooppppppppppoopp.c