Uhaja T«ak drugi četrtek ter velja s poštuico vred dve kroni za celo leto. Posamezne številko veljajo 8 vinarjev. ■— Naročnina se pošilja na uprarniitTO „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje od navadne 4 redno vrstice (potit), če se enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma" v Mariboru in se ne vračajo. Oče Radecki. Preteklo leto 24. novembra so na Dunaju obhajali izvanredno slavnost na čast Radeckiju. Letos 5. januarja je namreč preteklo 50 let, kar je oče Radecki zatisnil svoje oči. Slavnost se je pričela s slovesno sv. mašo v cerkvi „na dvoru". Cesarja, je zastopal nadvojvoda Franc Ferdinand. Navzoči so bdi Radeckijevi veteranci, ki so kot mladeniči-vojaki sluzili pod Radeckijem, ž njim hiteli od zmagle do zmage. Po končani službi božji je zasvirala godba znano Radeckijevo koračnico. Zbrali so se pred Radeč-kijevim spomenikom, na trgu. Odposlanci stolnega mesta in cesarske rodbine so položili na spomenik krasne vence. Bila je res lepa slavnost, ki je ganila in ogrela srca vseh navzočih. Isti večer sta v mestni higi dunajski župan Lueger in poljedelski minister Eboohoch' v navdušenih nagovorili slavila spomin očeta Radeckija. Co Nemci tako slavijo Radeckija, ali naj potem molči „Naš Dom" o njem, ko je vendar junaški slav-Ijenec, veliko bliže nam Slovencem po krvi in po mišljenju. Sledeče vrstice naj torej služijo Radeckiju v slaven spomin, našim vrlim mladeničem v koristen opomin, vsem zavednim Slovencem skupaj pa v dokaz, kaj premore ljubezen do domovine, ako jo podpira ljubezen do Boga — živa vera! Radecki je ljubil svojo domovino v dejanju, Bogu jo ostal zvest do zadnjega zdihljeja. Bil je mož, ki je dal cesarju, kar je cesarjevega, pa tudi Bogu, kar je božjega. Od Radeckija se učite slovenski mladeniči, da bodete tudi vi šli v boj za najdražji svetinji: vero in narodnost - — vse za vero in za domovino! Na- šfv uboga, tlačena, teptana, od lastnih nezvestih sinov oskrunjena domovina potrebuje trdnih, značajnih, nesebičnih mož — boriteljev kakor je bil Radecki. Jožef grof Radecki se je rodil v trgu Trebici n,a Češkem 2. novembra! leta 1760. Ime je dobila njegova rodbina po starem selu Hradec (Gradec). Torej Hradecki, Radecki (Gradecki, Radecki). Oče mu je zgodaj umrl. Mati vdova ga jo lepo krščansko vzredite. Nič ji ni bilo predrago, samo, da jo dala otroku krščansko vzgojo, ki je podlaga prave časne in večne 'sreče. Materin nauk jo mladeniču jutranja zarja, materin zgled pa. za vse življenje lepa bela luč. Spomin na. mater kakor angel spremlja 'človeka po v,sch potiji življenja. Cothdi človek kedaj zabrede, spomin na dobro mater ga prej ali slej zopet pripelje na pravo pot. Blagor sinu, ki ima dobrega očeta, dvakrat blagor sinu, ki ima krš-Cansko matoi*! Dobra mati je mlademu Radeckiju zasadila v srce zelen rožmarin žive vere. T|a rožmarin ga je vse njegovo življenje lepše kitil, ko vsi lavorovi venci njegovi.'Dal je njegovim delom še le pravi sijaj, trajno čast. Ko je tako v domači hifei dobil trdno podlago v rs«m dobrom in potrebnem, je po dovršenem 14. letu vstopil v vojaško šolo „Theiresianum" na Dunaju. Bil je prebrisane glave in pogumnega srca. Živ kot'živo srebro, trden kot hrast. Kot 18 letni mladenič je prišel kot kadet med konjenike na Og|rsko. V vojaški službi je naglo napredoval, V poldrugem letu je bil že podporočnik. Vesela im srečna mu je bila Vojaška služba, .ker ga je Bog poklical v ta stan. Žo doma in. tudi na Dunaju je bil Radecki v. dobri šoli pokorščine. In ker se je sam naučil ubogati, je znal tudi dobro zapovedovati. V letih 1788-89. jo bil prvič v vojski s Turki. To je bila tista vojska, ki se je v njej tako ojdlikovaK stari Lavclon, in ki vam jo gotovo vsem znana te one pesmi: „Stoji, stoji tam Beligrad" — — — Ta prva vojska je bila za Radeckija začetek njegove slave. In sedaj je Šlo korak za korakom vstrajno do viška. Vojskoval se je na Nizozemskem, v Gornji Italiji. Komaj 30 let star jo postal major. Odlikoval se je v nadaljnih vojskah na Švicarskem, v južni Nemčiji, pri Vagram-u, pri Lipskem in zopet v Italiji. V jeseni leta 1836. ga je cesar Frane povzdignil do najvišje vojaško časti. Postali je maršal. Množili so se njegovi junaški čini, rastlo je število odli-kovainj.L Tudi sosednji vladarji sO ga visoko čislali in, odlikovali. Kakor je v tem času rastol skrivaj uporni duh, ki je pretil tronu in oltarju, tako pa je rastla tudi moč Radeckija, da se je lahko postavil v bran sovražniku in z mogočno roko udaril hudobno puntarsko drhal. Radecki jo bil mož, ki ga je Bog sam poslal ne-lo Avstriji, marveč v rešitev cele Evrope. Burni ste bili leti 18^8. iu 1849. pri nas, še bolj pa v Italiji, Radecki je pomiril vihar v Italiji, pogasil je ogenj, ki so ga zanetili puntarski preku-cuhi. Zmešnjave v, Avstriji so napotile kralja sardinskega Karola Alberta, da je napadel Avstrijce v Italiji. Ali v bitki pri Sv. Luciji so jih izkupili Piemon-tezi. Naši vojaki so se bili kakor levi. Pokazali so sovražniku svojo moč. V vojaških' vrstah jo bil takrat tudi mladi cesarjevič, sedanji cesar Franc Jožef. V tej vojski je že stari Radecki učili svojega cesarja sukati meč, braniti pravico, zanašati se na zvestobo svojih vojakov, jih srčno ljubiti ter kakor oče skrbeti za nje. Ta dan 6. maja 1848. je vzplamtela! v srcu presvitlega cesarja posebna ljubezen dd Radeckija, ki gori še danes. Najslavnejša je bila njegova zmaga pri Ku-stoci 20. julija 1848. Po 12 urni bitki so zmagali naši. Posebno so se odlikovali Slovenci iz Kinskegia polka. Odkrili so se generali, ko je korakal mimo njih naš junaški polk. Slovenci so se borili kakor levi in to ni nič čudnega, ker so imeli takega maršala! Slovesno med nepopisnim veseljem je šel Radecki po slavni zmagi pri Kustoci v mesto Milan. Ta uhod v mesto nam popisuje profesor Schmolle: „Bil je topel in jasen dan 6. avgusta ob 10. pred-poldnem. Na čelu 2. armadnega kora jezdi Radecki. Glasijp se rogovi, godba svira. Starček maršal sedi «a svojem belcu t priprosti generalski suknji, H jo je N rA S DOM. ^tran 2 t^tev. 3. havadno nosil. Pozna se vojakom, koliko so trpeli. ! Obleka, oprava, vse je luknjasto. pra,šnato, raztrgano _ —. — ali njih o8i se iskrijo veselja; tem večje je hilV) veselje, ki je obdajalo vojskovodja — — —“ Kakor že omenjeno, sta bili 1.343. in 1849. viharni leti. Trem možem se imamo zahvaliti, da ni razpadla mogočna, slavna Avstrija, kakor so želeli njeni sovražniki. In ti možje so: Frane Jože!,, na S prosvitli vladar, maršal Radecki in ban Jelačič. Tako torej se je Rajdecki vojskloval za Ijubijeno domovino, ki je bila tlačena, stiskana od vseh strani. Sovražniki so’omagali, Radeeki je zmagal. — (Konec; prihodnjič.) Okoii po svetu. Deželni zbor kranjski je razpuščen in kmalu se bodo stranke začele boriti za mandate. V boju bodo nastopile tri stranko; Slovenska ljudska stranka, Na-rotdno-napredna (liberalna) stranka in Slovenska gospodarska (mladoliberalna) stranka. Goriški deželni zbor je razpuščen in Slovenska ljudska stranka se z velikimi upi pripravlja na volilni hoj. Na spomlad baje obišče' srbski kralj Peter našega cesarja. V Perziji je nastal mir, ker sta se sporazumela šah in parlament. Avstrijski in ogrski ministrski predsednik sta bila odlikovana z velikim križcem Štefanovega reda. Državni zbor bo baje sklican šele 17. marca, proračunski odsek bo pa začel z zborovanji že ta mesec. Dti z nor bo zboroval na to do konca junija, na kar začnejo zborovati deželni zbori. Ob italijanski meji namerava Avstrija pomnožiti top-n.čaretvo! španska kraljeva dvojica pride na Dunaj meseca maja, da obišče našega cesarja. Dunajski župan dr. Lueger je zopet zbolel v sled prehlajen j a. Pravosodnega ministra angleške naselbine v Natalu je na lovu požrl krokodil. Originalen poskus samomora. V Pulju je neka Alojzija Graber, ki se jo. vsled vodnih prepirov z možem naveličala življenja, požrla ključ od hišnih vrat. Zdravniki upajo, da jo bodo z operacijo rešili. Delegacije se snidejo dne 27. januarja. 1 Avstrijskfjfkatolidki shod>o 1. 190J. na Dunaju Katoliška 'kmečka zveza za Srednje in Zgornje Štajersko je štela koncem leta 1907. črez 40 tisoč udov. Umrl je dne 13. jan. prvi poslanec novega državnega zbora, nižjeavstrijski poslance krščanski socialec KUhschelm. Gospodarski Odsek našega državnega zbora je začel danes s svojimi sejami. Proračunski odsek bo začel zborovati dne 21. t. m. Belgijski kralj Leopold je nevarno zbolel.® Hči voditelja francoskih socialistov Jauresa, zelo izobražena, nadarjena m lepa gospodična, je vstopila v samostan. Iz obravnave glede Port Arturja prihajajo vedno bolj umazane stvari. Vezuv je začel zopet delovati. Odprlo se je več novih žrel, iz katerih teče lava. V Nju-Jorkn je 160.000 delavcev brez dela. Razgled po domovini. Sijajna zmaga kmečke zveze. Alojzij Terglav, kmet v Št."Petrn v^Savinski dolini je'^bil dno 23. januarja izvoljenca deželnega poslanca. Dobil je 2673 glasov. Liberalni kandidat Jožef Zdolšek pa 1331 glasov. ISlava našim možem! Naš deželni zbor k sklepu! leta ni imel seje, da bi se naredil proračun za letošnje leto. Najbrž Nemci, ki so v večini, niso hoteli zasedanja, irer še nimajo izdelanega načrta za volilno reformo. Volilne okraje pa hočejo tako razdeliti, da bi Slo.enct izgubili gotovo enega, če ne dva poslanca. Ljutomer. Izjava c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru. Podpisani naznanja s tem svoj izstop jz katoliške cerkve in se proglasi za brezverca,. Zii-rich, 9. I. 1908. Ivan Kukovec. Tako je sni veleposestnika in veleobrtnika Ivana Kukovca, v Ljutomeru 12 Švico naznanil svoj odpad od vere. Postaja Sllvnica-Orohova ves. Za to postajo bi komisijnelni ogled dne 23. t. m. ob %11. ui*i do-poludne. Osebne vesti. Umrl je .dne 6. t. m. v Gradcu vodja zemljiške knjige v Mariboru g. Jožef Lenart v starosti 59 let. Mariborsko učiteljišče. Za c. kr. vadniška učitelja na c. kr. učiteljišču v Mariboru, sta imenovana gg. Miroslav Šijanec, dosedaj učitelj na morna- LISTEK. M. S. Maropaljski. Na križevem pota. Tudi v Ameriki, daleč tam za oceanom je bila sveta noč 1. 1844. Jasno nebo se je razpenjalo nad lepim mestom Louisville (Lujvil) ob Reki Olujo. V valovih reke pa so se zrcalile neštete zvezdice in ra,z-svitljena okna visokih hiš, katerih prebivalci so nocoj bedeli nenavadno 'dolgo. Gotovo jo tudi te ljudi zbralo božje Detece okrog božičnega drevesca. Le onstran reke, nekaj streiljajev od mesta, je mogočno štrlela navpik velikanska zgradba, ki je edina ostala zavita v črno temo, kakor da v njej ne bi prebivala človeška bitja. In vendar je ravno v. tej zgradbi medlelo marsikatero človeško srce, ki je bilo bolj potrebno tolažbe božjega Deteta, kakor oni srečni ljudje v razsvitljenih palačah. To v temo zavito poslopje je bila - ječa. V mrzili bolj kletem kakor človeškim bivališčem podobnih prostprih so razmišljali ubogi jetniki svojo bridko usodo. Mračne luči, katerih žarki so se odbijali na golih stenah, so na pol razsvitljevale temne prostore in jetnikom kazale njih bivališče tem strašnejše. Smrtna tišina je vladala v teh strašnih prostorih. Le enakomerni koraki straže so votlo odmevali po dolgih hodnikih, vmes pa so zarožljale tuintam železne verige, s katerimi so bili sklenjeni kaznjenci. Stopiva, dragi bralec, na sveti večer v te grozne prostore! Glej, tam. med nesrečnimi žrtvami, ki deloma spijo, deloma se nemilrno premetavajo na golih deskah, glej tam moža, čegar velike odprte oči nepremično zrejo proti oboku mračne ječe. In ko bi nama bilo dano zreti na dno potrte duše tega ubogega jetnika, tedaj bi zvedela čudpe, prečudne reči. „„Moj Bog in moj Gospod! Ti si mi vzel zlato prostost; toda moja duša Te hvali in poveličuje. Tl si zravnal z menoj tako, tako je tudi meni prav! Ti; si dopustil, da so mo zlobni jezi,ki oropali' moje duhovniško čapti ter me obdolžili najgrozovitejšega hudodelstva. Tudi to je prav in jaz Te hvalim za to. Radovoljno prenašam svojo usodo, saj je bil preganjan tukli Tvoj edinorojeni Sin, ki je nocojšnjo noč stopil n,a svet. da nam z zgledom pokaže pot trpljenja, ki vodi k Tebi. Zato Te ljubim in poveličujem o Bog, ker Ti si vedno moj dobrotljivi Oče, tudi v nesreči. Dopustil si, da so me vrgli iz človeške družbe in me priklenili med razbojnike. Toda nič manj Te ne ljubim v .dnevih trpljenja, kakor sem Te ljubil v dnevih sreče, marveč zahvaljjujem Te, o Bog, da si mi dal priložnost, 'da Ti morem pokazati, kako Te ljubim. Verujem v Tebe, o sveti, o dobrotljivi, o neskončno modri Bog; na Tvojo pomoč se zanašam, Tebe ljubim vekomaj.““ Vroča molitev, ki je kipela iz jetnikove duše črez njegove, od mrazai m gladu sesušene ustnice, se je slednjič izlila v ono lepo cerkveno pesem: „Tebe Bog mi| hvalimo - Zunaj je udarjala ura ravno dvanajst. Ista vesela pesem je zadonela po vsej naravi, zakaj bila jo sveta noč, ko sc je rodil na zemlji kralj miru in 'ljubezni in so angelski zbori zapeli v zraku himno Ifiubezni: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemJSi! “ Gotovo si že uganil dragi bralec, kdo je jetnik v strašni ječi ob reki Ohijoi tam v AmerikL Nihče drugi, ko sin ubogih starišev v daljni Alizaciji, pridni Roman, sedaj duhovnik — toda v ječi. Kaj je pač dovedlo pridnega Romana med nesrečne i jetnike ? Malo dni po božiču so zvedeli skrbni stariši žalostno usodo svojega sina. Oče Božidar je zopet sedel pri mizi ter skrbno čital iz novega časnika, ki mu aa ja nekdo poslal, čeprav gja. oi naročil. Štev 3 NAS riški šoli v Pulju, i!n Ot. Herbst, dosedaj učitelj v Kočevju. „Straža*, naš novi list, začne izhajati šele dne 1. sušca iz tehničnih ozirov. Dr. Benkovič prosi, da se doneski in prispevki iz brežiškega, laškega in sevniškega okraja ne pošiljajo nanj, ampak naravnost na upravništvcf „Slovenskega Gospodarja11 v Maribor. Zanimanje za list vedno bolj raste. Zadružni tečaj v Mariboru je sijajno uspel; (>5 udeležencev je obiskovalo tečaj in z velikim zanimanjem sledilo predavanjem, in izvrševalo praktična dela. O tem tečaju, ki je prvi na Spodnjem Štajerskem, se bo spisala brošura, ki bo vsebovala vsa predavanja ter najširše sloje poučila o zadružništvu. Nesreča pri streljanju. 'Minoli četrtek je ustrelil domobranec Jakob Kreši svojega tovariša Doblerja na vojaškem strelišču v Radvanju pri Mariboru. Po sklepu streljanja je ostala še ena ostra patrona v puški, česar pa Kreši ni zapazil. Koje hotel zatvor zapreti, vžgala se je dotična patrona in krogla je šla Doblerju v vrat, ki se je zgrudil mrtev na tla. Pernice nad Muto. K nam je začel zahajati redno trikrat na teden, v ponedeljek, sredo in petek pismonoša iz Mute, kar je za našie hribovske težavne kraje velika pridobitev. Izposloval nam je to ugodnost drž. posl. dr. Korošec. Črešnjevec 1 pri Slov. Bistrici. Vsled pre-obilo zavžitega žganja je končal- svojo življenje na Črešnjevcu dobro znani Jakob Lepej, star 44 M Ormož. V Pavlovcih je umrl vrl narodnjak in pristaš Kmečke zveze g. Jože! Kralj. Blag mu spomin! Brežice. Naš mestni občinski zastop hoče izzivati katoliško ljudstvo v brežiškem okraju. Dne (5. jan. jo v občinski hiši imel protestantsko službo božjo. Brežiško nemštvo nam je v narodnem in verskem oziru škodljivo! Za župana v Trbovljah je bil soglasno izvoljen okrajni šolski najdzornik in ravnatelj g. Gust. Vodušek. Svetovalci pa so: Kramer, Dežman, Dir-mayer, Porte, Goropevšek, Krasnig, Sušnik in pa Aenschert. Pozor na tatove! Na Hajdinu pri Ptuju se je v več hiš ob belem dnevu pritihotapil nek zanemarjen človek, ki izmika, kar mu pride v roke. Tudi v hajdinskem župnišču je poskusil, pa so ga pravočasno zasačili, na kar je hitro odkuril. Hkrati se zaiskrijo starcu oči, njegov obraz za hip obledi, ko čita med novicami sledeče vrste: „Zaradi nenravnosti jo bil obsojen na pet let ostre ječo o. Roman., rojdom Alzačan, ker se je pregrešil nad ženo bogatega bankirja Martina Smol v Evansville. Njegovi prijatelji so se sicer na vso moč trudili, da bi oprostili svojega duhovnika; toda sodniki' so po natančni preiskavi in s pomočjo prič dognali, da je o. Roman kriv hudodelstva." Potem je sledilo nekaj hudomušnih opazk in zabavljic črez duhovnike sploh; veliko pohvalo pa jo izrekal časnik nepristranskim sodnikom, ki so obsodili hudodelca. Oče Božidar je bil vidno razburjen, ko je člane]^ prebral do konca. Nikakor mu ni šlo v glavo, kar je čital. Zato je zopet začel od kraja in je čital prav počasi. Morda pa je lei res, saj je pisano črno na belem in celo ime je natanko povedano. Potem jc starec časnik odložil, naslonil svojo glavo na roke in se globoko zamislil. V takem položaju ga je našla njegova žena. Nevajena takih prizorov ga prime za ramo ter ga strese, tojda on se no gane. Ko vendar ne neha, potisne pred njo na mizi ležeči časnik, rekoč: „Tvoje1 slutnje na sveti večer so bile opravičeno; le'vse premalo si še slutila. Naš Roman ni samo nesrečen., on je postal celo hudodelnik." „Za božjo voljo" je zavpila žena, „kaj govoriš? On jo vendar tvoj sin in ti ga tako ponižuješ." „Tu poglej in beri, jo zavrne mož in ji moli časnik pred obraz. Toda ona ni hotela brati, ampak je govorila daljeg „Naš Roman jo bil vedno priden in dober. Gotovo ga Bog ni zapustil tako daleč, da bi postal hudodelnik. Nesrečo je imel1 zmiraj, to je res in to me je vedno najbolj žalostilo, toda hudoben naš Roman ni bil nikdar." „Poglej vendar, tu stoji pisano črn« na belem, da je Roman za---------—, da je v jefli.‘r D O M. Stran 3 St. Jernej nad Muto. K nam je začel zahajati redno pismonoša iz Mute, kar je za naše hribovsko kraje velika pridobitev. Izposloval nam je to ugodnost drž. poslanec dr. Korošec. Kletarski tečaj vršil se bode od 3.—8. svečana na vinarski in sadjarski šoli v Maribora. Celje. Ljudsko gibanje v župniji sv. Daniela v Celju leta 1907. Poročenih je bilo 115 parov, rodilo se jih je 385 med temi 77 nezakonskih, umrlo jih je 417, med temi 178 ptnjcev v bolnišnici. S pošte. Poš.ar g. Jakob Šegula v Št lija v Slov. goricah jo imenovan poštarjem v Grobelnem. — Poštar Jožef Knely v Ljutomeru je prestavljen v Eggenberg pri Gradcu. Učiteljsko mesto je razpisano pri Sv. Marjeti ob Pesnici (II pl. r.) do 31. t in. V mariborski okolici se je ustanovila zopet nova potovalna knjižnici. V Gornji Radgoni je umrl 21. jam. Franc Krempl, sorodnik znanega slovenskega pisatelja in zgodovinarja Antona Krempla, star 79 let. Bi! je dolgoletni cerkveni ključar, v svoji službi zvest in značajen mož. Iz Kozjega. Bodi tisdč in tisočkrat pozdravljen, ljubi „Naš Dom", posebno zdaj, ko si oblekel nekoliko večjo suknjico in postal sam svoj gospodar. To je že lepo in častno za te! Upam, da te bodo vsepovsod! z veseljem sprejeli in ti odločili prvo mesto, kot osemletnem fantku, ki je dobro skušnjo napravil. Le vrlo naprej, ti vrli „Naš Dom", da bodeš v kratkem tednik postal, to je moja najiskrepejša želja. Daj Bog, da bi se uresničila! K temu pa tudi potrebuješ pomoči, kaj ne, od svojih dopisnikov in zvestih naročnikov. Pa upam, da vse to bodeš dosegel, ker naši mladeniči in deklilce po naši širni domovini kaj radi pišejo. Bog nam jih ohrani trdne in zveste v katoliško-narodni ideji! Crna gora pri Ptuju. (Mlad grob.) Mrzel veter jo bril sem od Crne gore proti prijazni dolinici dravinjski, polahkoma so padale bele snežinke. Vse je hitelo v svoje zavetje. Bilo je 31. decembra; leto 1907. je jemalo slovo. Na malem holmcu v priprosti hišici pa so domači stali okrog, bolniške; postelje. Slovo je jemal od življenja vrl mladenič Franc Širec. Pred letom je bil še močan in zdrav, pa lotila so ga je zavratna bolezen — jetika in mu pretrgala nit komaj dvajsetletnega življenja. Da je bil daleč naokoli priljubljen, spričuje to, da so ga od daleč prišli pokropit tovariši-mlUdeničd. Ko je šolo zapustil, ni opustil tudi knjig, ampak se je pridno bavil „Potem so ga po nedolžnem zaprli, nadaljuje mati mirno in sataozavestno, da. se starec kar začudi. „Saj ni on prvi, ki jo Iril po krivem obsojen, zakaj mnogo ljudij je na svetu, ki sovražijo duhovnike. In če je Roman res v ječi, potem je to nov križ za naju, ki ga nama pošilja ljubi Bog. Toda kakor me ni varalo srce, ko je slutilo, da je Roman nesrečen - njene oči so pri teh besedah živo zrle na razpelo, ki je viselo v kotu, in' njena odt starosti vpognjena postava se je za hip! vzravnala — ravno tako' me ne vara zdaj, ko ml pravi, da je Roman ne-(Kolžcii.,;> takih društev. Nai delo tedaj, dokler je čas, saj z dobro voljo in nekolikimi žrtvami se d-, vse storiti Naprej za napredek slovenskega ljudstva! Celje. V nedeljo dne 12. jan. je imel v prostorih izobraževalnega društva državni poslanec dr. moto in trpljenje v ječi, toda on n,i hotel ničesar vzeti, rekoča „Najlepše plačilo mi je mirna vest." „Sedaj dragi stariši sem zopet prost," tako se je glasilo proti koncu pisma. „Danes je ravno minilo loto, ko sem bil zopet tako srečen, da sem smel stopiti pred oltar Gospodov ter večnemu Bogu opraviti zahvalno daritev, da me je tako čudovito rešil iz zanjk hudobnih jezikov. Potem sem se vsedel k mizi in vam napisal te vrstice, ki vam naj za božič oznanijo veselje mojega srca: „Gloriat in excelsis Deo.“ Pozno v noč je na sveti večer ugasnila luč v stanovanju osivelih starišev o. Romana tam v majhni vasici v Alzaciji. Čarobni mir se je vlegel na vas in jo kmalu zazibal v sladki sen. Le iz stolpa bližnje cerkve so skrivnostno in svečano doneli vbrani zvonovi, oznanjajoč uro, ob kateri se je rodil kralj miru in ljubezni. V majhni sobici pa so se zopet sklenili koščeni prsti osivelo mamice h goreči molitvi — zvonovi pa so peli pesem ljubezni in miru — — — (Konec.) Smešnica. Gospod berača: „Kaj, par starih škomiev hočeta imeti? — Žal, jih nimam." — Berač: „No, ni treba, da bi morali biti ravno zelo stari.* Kazniln ški ravnatelj: „Tega pa ne bil verjel. Komaj ste prestali svojo petletno ječo, ste že zopet prišli na tri leta v ječo.* — Kaznjenec: „No, vidite, gospod ravnatelj; jaz sem vam vendar obljubil, da se hoteni poboljšati!* KaznilniSki ravnatelj: „Zopet sto dobili eno leto? Ali res niste mogli najti dela? Ko ste bili zadnjič dve leti zaprti, ste se vendar nauč li krojaštva!* —Kaznjenec: „Veste, gospod ravnatelj, zdaj se pač že povsod zahteva triletna učna doba. Zdravnik: „Od kedai pa trpite tako strašno žejo?* — Bolnik: „Od kar mi j« denarja zmanjkalo, gospod zdravniki« K o r o S • c delavski shod. Predaval js o draginji živil in zavarovanju delavskega stanu. Trbovlje. Liberalno pazniško in delavsko podporno društvo v Trbovljah je umrlo; krščanskosocialna organizacija pa se bujno razcvita. Slovenska kmečka zveza jo v seji dne 15, jan. določila občni zbor za dan 6, lebruarja, in sicer če dobimo prostore, v C el j u. Zadružno zvezo v Celju zapuščajo vsled njenega uzornega in cenega delovanja zadruge druga za drugo. Sv. Križ na Murskem polju. Pri občnem zborovanju tukajšnjega bralnega društva dne 5. t. m. so v novi odbor izvoljeni: Predsednik kiplan Golob, podpredsednik župnik Woixel, tajnik Jakob Štuhec iz Starevasi, blagajnik Anton Pavlič iz Bučečovec, knjižničar Alojz Štuhec iz Lo-garovec, odbornika Jože Kosi iz Grab. Ljutomer. Zadnjo nedeljo prosinca dne 26., ima bralno društvo za ljutomersko okolico v bralni sobi svoj občni zbor. Udje, udeležite se ga polnoštevilno. Društveniki, ki še niste v nobenem bralnem krožku, združite se v nove krožke! Pogovorite se med seboj, kakšne časnike želite dobivati v novem društvenem letu. Vsi, ki imajo izposojene knjige že čdez en mesec brez opombe „za daljši čas“, naj v nedeljo 19. t. m. knjige vrnejo. Na dan etičnega zbora se knjige ne bodo izposojfevale in tudi ne vzprejemale. Reditelji, ne pozabite prinesti časnikov, da se še lepo ohranjeni dajo vezati. Odbor. Poučni tečaj v Celju. Komaj je nehal liberalni socialni kurz v Celju s precejšno sušico obiskovalcev, že se je začel socialni kurz Slovenske kr-Ščansko-socialne zveze z nepričakovano velikim obiskom. Koj prvi dan dne 13. t. m. je bilo nad 100 obiskovalcev. Tečaj je otvoril predsednik S. K. S. Z. državni poslanec dr. Korošec. Vračajoč se iz shoda v St. Juriju ob juž. žel. je prišel k tečaju mimogrede tudi kmečki kandidat g. A. Terglav. Shodu želimo najboljšega uspeha. Kakor slišimo, se bo to leto priredil še en socialni kurz, toda Če le mogoče v Slovenjgradcu, in samo če tam ne bo dobiti prostorov, v Mariboru. Kozje. Gospodarsko bralno društvo je imelo v nedeljo dno 22. grudna svoje letno občno zborovanje in volitev novega odbora, ki se jo izVolil po sledečem redu; Preč. g. Marko Tomažič, dekan, predsednik; č. g. Anton Bukošek, kaplan, podpredsednik; g. Vinko Brstošek, pismonoša, blagajnik; g. Mihael Pusiišek, tajnik; gg. Jožef Prešiček in V. Hoiler, knjižničarja; namestnikom g. Janez Bali, kmet iz Cirjic; odbornika sta gg. Anton Maček, mlinar in posestnik v Sonovem, in Anton Maček, mizar v Kozjem. Tako si je gospodarska bralno društvo izvolilo za voditelje nekaj novih moči, ki bodo delovali v prid svojim članom za izobrazbo v gospodarski in kmetijski stroki, ter za izobrazbo naše mladine na podlagi katoliško-narodni. Samo eno vas prosimo, dragi nam mladeniči, možje in dekleta, le trdno se oklenite našega bralnega društva, ki vam nudi in obeta mnogo žlahtnega sadu. Pristopite vsi brez izjeme v društvo! Udnina znaša le eno krono. Za to vam bo na razpolago več katoliško-narodnih listov in knjig. Le pridno si jih izposojajte in hodite v čitalnico jih brat. Pa tudi gledaliških iger in zabav ne bode manjkalo. Za podučne shode se bode tudi skrbelo in še za marsikaj drugega. Torej le vkup tor delujmo skupno vsi za enega in eden za v^e. Naše geslo je in vedno ostane: vse za vero, dom, cesarja! B alno društvo 8t. Barbara nlžfl Maribora ima 26. t. m. po večernicah svoj občni zbor, povodom katerega se poda letno odbo-rovo poročilo, potem sledi zapisovanje udov, potem volitev za 1.1903. in sklep, kateri časniki se naročo. K prav obilni udeležbi vso prav nljudno vabi odbor. Sv. Križ pri H in drugih dušnim in telesnim močem. Veliko je razdejanje, katero napravlja pijanost na časnem premoženju. Strašua je škoda, katero rodi ta kuga v krogu družine, v družbi, državi; povsod, kjer pustoši kakor uničujoč ogenj, pusti za seboj sledi razdejanju, razne bolezni, sramoto, revščino, smrt. Tako piše naša školijska sinoda ter našteva silno hudo nasledke, ki prihajajo iz smrtno strupeno kuge v vso notranje ude človeške družbe im jo dovaja do skrajne nesreče. Dokazano je s številkami, da se jo vživanje vpijanljivih pijač zadnjih deset, let več kot podvojilo. V' pivovarnah in žganjlarnah se nalagajo ogromne svote denarja. V Nemčiji se izmeče za sa< me opojne ptfače 3 milijarde, to je 3 tisoč milijonov mark; v AvstrlijJ ne veliko manj, na leto dva tisoč in dve sto milijonov kron. Več kot znašajo vsii davki skupaj, vrže se za alkoholične pijače, dasi ne ugase žeje. Žejo gasi edino le voda, tudi v opojni pijači edino le voda. Opojne pijače tudi ne grejejo telesa in ne krepe, tčmveč tembolj slabe, več ko imajo alkohola v sebi. Vsako leto obofli na tisoče ljudi radi njih, obuboža in zblazni. Ako pogledamo našo ožjo slovensko domovino, vidimo, da tudi naše ljudstvo prinaša leto na leto ogromno svote za opojne pijače. Statistično je dokazano, da izmečejo samo na Kranjskem nad 30 mil. kron za alkohol. Ves zemljiški davek znaša na leto 1 mil. kron. Vsi davki skupaj stanejo 15 mil. kron. Za samo pijačo, od katero ima ljudstvo večinoma le uboštvo in bolezen, pa se zavrže 30 mil. kron. Kakor jo na Kranjskem, tako je obče na Slovenskem, tudi na Štajerskem. Slovenci smo mali in revni narod, nimamo niti velikih posestev, niti grajščin in palač, niti tovarn in velikih podjetij. Pečamo se le s poljedelstvom in živinorejo. Ljudje zapuščajo rodno zemljo ter si iščejo kruha v tujini. .Vendar bi tudi naša domovina imela dovolj kruha za svoje sinove, ko bi si nekaj milijonov prihranili, katere sedaj izmečejo za opojne pijače. Imeli bi tudi doma Ameriko. Zdaj so vračajo radi draginje trumoma iz Amerike; naj bi le pivske navade in razvade pustili v Ameriki, morda so se naučili, saj so tam krčmei ob nedeljah zaprte. Gotovo bodo zadovoljni na rodni zemlji tea* si z veseljem zapeli: Domovina, mili kraj, kjer visoke so*gore, kjer zelene so planine, mile trate in doline* cerkve bele kjer stoje. Domovina, mili, mili kraj. Mesto za pijačo, katera jim za zdravje in moč, za srečo in življenje ni potrebna, naj so obrača denar za hrano, obleko, stanovanje, za izobrazbo, s tem so povzdigne blagostanje, sreča in zadovoljnost. Denar za opojne pijače, zlasti razno žganje, špirit, gre večinoma med tujce. Ti pa rabijo denar v to, da nas še bolj pritiskajo in izpodrivajo. Ali ni nespametno, da jim izmečemo najprej denar, potem D O M, , pa jim prepustimo So rodno zbmljo? Mi Slovenci iru> J ramo že z ozirom na našo narodnost odločno se ustaviti najhujšemu sovražniku, in z vso silo zatirati pijančevanje, če se hočemo ohraniti. Prav je govoril ob neki priliki vodja protialkoholnega gibanja na Kranjskem dr. Krek: „Ako bi Slovenci bili trezni, kmalu bi bili gospodje vseh mest do Gradca."1 „Naš Dom" se obrača do tebe, slovenska mladinu, zlasti na Štajerskem in Kbirošlkom, jv veisoli nadi, da stopiš v bojne vrste proti pitju opojuih pijač, ki so pravi strup, kateri sicer polagoma, vendar pa gotovo umori, kaJcor trde danes najveljav-nejši zdravniki. Veliko lažje je, se alkoholnih pijač no navaditi, kakor odvaditi. 'Živahno gibanje se jo razvilo po mnogih izobraževalnih društvih. Brez dvoma se bo našlo v vsakem društvu nekaj mladeničev in deklet, ki bodo napovedali sveto vojsko pivskim navadam ter vstopili v vrsto popolnih zdržnikov. Slovenska mladina, na delo plemenito! Cerkvene zadeve. Duhovna gredica. Prihodnjo nedeljo j« god sv. Družine. Geščenje svete l^ružine je starodavno; od nekdaj so se kristjana z občudovanjem in s svetim spoštovanjem ozirali na izvoljeno Družino, ki js r ljubeznivi hišici nazareški tiho in sveto živela. V novejši dobi- je pobožni duhovnik Filip Francoz iz družbe Jezusove vi mestu Lijonu vpeljal bratovščino sv. Družine. Papež Leon. XIII. so jo dne 14. jun. 1892. povzdignili v splošno družbo za katoliške družine celega sveta. Katero društvo je krščanskim družinam primernejša in koristnejše? Hišica v Nazaretu, najsvetejša im svetu, je gotovo najpopolnejši vzor slovenskim hišam, bogatim in revnim, imenitnim in zaničevanim. Družina je temelj človeški družbi in podlaga njenemu blagostanju in njeni sreči. Ce je domače življenje zdravo in prav urejeno, zdravo in urejeno je tudi javno življenje. Slovenski gospodarji in očetje imajo sijajen vzgled nad sv. očetom Joželom. Kakor on, morajo tudi oni paziti, da njih otroci in domači ne padejo v roke kn;kemu Herodu ali zapeljivcu; odvračati morajo od svojih vse, kar je njihovi sreči nevarno ali pogubno, kakor slabe tovaršije, prepove-uiuie veselico in zabave in dandanes posebno branje slabih knjig in časnikov. Prepoved, brati slabe, protiversko knjige in spise, je takp stara kakor naša cerkev. Varujte torej svoje ljubljence slabega berila, oskrbite pa jim dobrih knjiga Slovenske matere 1 Pade zbirajte svoje družine k pobožni molitvi pred podobo sv. Družine, in bostale bodo družine svetp Vi, sinovi ini hčere, po zgledu Jezusovem ljubite In častite z vsemi močmi svoje dobre stariše, no zapuščajte jih v starosti,, v potrebi in sili. Vi slovenski delavci. ozirajte se radi na revno Družino, da brez godrnjanja in toževanja izpolnujete težke dolžnosti svojega stanu. Jezus, Marija in Jože! naj milostno varujejo naše slovenske hiše, naj gojijo v njih ljubezen, pospešujejo lepo vedenje, naj izpodbujajo k čednosti, lajšajo in slajšajo naj bridkosti, ki nam od vseh strani pretijo. Naslednjo nedeljo je praznik očiščevanj a M a r i j e D e v i o e ali svečnica. Ta dan se blagoslavljajo sveče, v spomin, da je Jezus s svojim naukom razsvetlil ves svet, kakor ga Simeon proslavlja „luč v razsvetljenje nevernikov". Potem je slovesni obhod z gorečimi svečami v spomin Marijine in Jožefove poti v jeruzalemski tempel. Pri službi božji $oriju sveče, da povišujejo slovesnost in lepoto slujkbo božje, nas pa tudi spominjajo sv. vere in milosti božje. V prelepih molitvah prosi ta dan sv. cerkev, „da bi nas, ki prižigamo in nosimo te s\eče pregrel ogenj najslajše ljubezmi božje, da bi naša srca bila razsvitljena od nevidnega ognja. In bi bili rešeni slepote svojih pregreh" . . . Dne 3. februarja je god sv. škofa In mučenca Blaž a.' Ponekod se deli blagoslov sv. Blaža. Duhovnik, držeč križem dve sveči na vrat posameznika, prosi, da bi ga Bog varoval hudega, posebno bolezni v vrartu. Sv, Blaž je namreč z molitvijo l/n blagoslovom rešil smrti, dečku, ki mu je ribja kost obtičala v grlu. Nesreča. G. Mihael Golob, kapelan pri St. Križu pri Ljutomeru, je tako nesrečno padel, da si je nogo zlomil v stegnu. Leži y Radgoni ▼ bolnišnici. Po Izpovedbi zdravnikov bo moral bolniško posteljo čuvati Q do 7 tednov. Književnost. „Prava nevesta Kristusova44. SpisaL sv. Alionz Marija Ligvori, prestavil po izvirniku p. Alionz Furlan. 1. knjiga, mala osminka str. 470, mtisnil in založil Avgust Selc v Brežicah. Nevezan iztis stane K r20„ vezan K 2 —, po pošti 20 vin. več. Kdor naroči 10 iztisov, dobi, enega zastonj. Prodaja založnik Avgust Šek v Brežicah na Štajerskem. Knjigovodstvo, I. del, od Ivana Podlesnika, je v strokovnem in literarnem slovenskem časopisju našlo toliko priznanja, da ga ni treba .bolj priporočiti. Kritična razprava o turških dogodkih. Trije doli. Dr. Bortrin, vseučiliški profesor v Parizu. Cena 4 K 40 v. Prihodnje leto obhajajo katoličani po vsem izobraženem svetu 50 letnico Ifnrške božje poti. Zato je ta knjiga znamenitega učenjaka tem večje aktualnosti. Na podlagi zdravniških znanstvenih virov objektivno presoja vse posamezne slučaje čudežnih ozdravljenj v Lurdu in dokazuje ničevnost nasprotni-ške razlage. Listnica uredništva. (x. I. Š. Sv. Kunigunda. Prejel Uopiu. Zahvaljujem. Upam ai na dan. Ne morem se pa odločiti za Vaš blagohoten nasvet, da naj odprem poseben predal. Poznam važnost tega gibanja in bom z veseljem prinašal tozadevne članke in svarilne vzglede. Prosim, dopisujte pridno! Pozdrav! — G. Vinko! Svetuješ mi, naj „Naš Dom" zavrača laži „Štajerca11. Mojo mnenje je to: Kdor naroči „Štajerca11 in ga prebira, veruje raj njemu kakor nam in ga ne pridobimo, naši dobri naročniki pa „Štajerca11 itak ne prebirajo, in imajo raje zdravo, tečno hrano, in to hi jim rad podajal. Podpiraj mo z dopisi! Laporje. Zakaj brez podpisa? Ime dopisnika mora vedeti urednik, drugi ga pa ne zvedo. Urednik ne izda ničesar, četudi bi mu s svedrom vrtali peto. Dopisujte marlji o! — Kotlje. Prejel prepozno. Uredovanje lista se sklene v pondeljek zvečer. Naslavlja se: Uredništvo „Naš Dom“ v Mariboru. Žalec. Ogr. Kde ste? Znamka je bila premajhna. Dopis hranim. Gradec. Med Zahvaljujem! Pride. Pišite še več! Zdravstvujte! — Celovec. Dopisujte marljivo, toda v bolj mirnem tonu! Pozdrav! Pozor! Čitaj I Pozor S Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — belih v prsih, — prehlajenju v grla, hri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d. Delo vanje taborno, vnpeh siguren. Cena je franke na vsak«* p ito za 2 ste talent ei 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. put povssetju ali če se pmljo denar naprej. — Manj kot 2 steklenici ie ne pošilja. Prosimo, đa se naroča naravnost od: P. JuH&ića, 650 lekarnarja v Pakraca št. '201. (Slavonija) V moj: leno., n Oži prn&gi kateio izvršujem že 9b let, »e mi ja posrečilo a časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhi j a (luskin) na glavi, to je KapUor št I. Cena je (franko na vsako pošto!i 1 loaSič 3 K SO v, 'J lončka 5 K, Prosim, d» ee naroči samo od mene. Naslov ja: P Jurš/č. lekarna' v Pakracu, Slavonija Denar se pAlje naprej ali * ps.tftniTD tlOi’TfirtaiTt Pozor, kmetje i.D fantje! Pristopajte li Kmečki zvezi! Zahtevajte zastonj moj veliki cenik mojih naj finejših in natančno idočih ur, srebrnine in zlatnine. Dokaz da imam res fino in dobro blago je ta, da imam odjemalce v vseh deželah in glavnih mestih. — Za vsako uro bo jamči pismeno tri leta. — Neprilično blago se lahko zamenja, a i pa vrnem knpnino. — Razpošiljam po poštnem povzetju. — Nikel ure od gld. 1.80. — Srebrne ure od gld. 3.50. — Srebrno ženske ure od gld. 3.50. — Srebrne ank. Rem. ure od gld. 4.50. — Ure budilke od gld. 1.50.—Stenske ure od gld. 1.50 naprej. — Specijalna delavnica za najtežja popravila ur, zlatnine in optičnih stvari. ■ TI». Fclircn Imeli, ■ TVajveČj-i tovarni&tcu, znlogro. vir ■ ■ O B n H HUribor, H 6. ■&■■■■ Ker je sedaj pomanjkanje premoga in bo huda zima skrbite za trboveljski svitli premog salonske brikete, rujavi premog, lesni premog*, :: kovaško oglje, :: sekaim drva, s rezana drva. Vam postavi na dom $NTON SERBANC, trgovec z lesom in premogom. mr Tu se dobi tudi cement In apno. Telefon Štev. 106. Vinogradniki pozor! Naznanjam, da imam veliko število na suho cepljenih trt in sicer: Šipon (Mosler), Laški rizlee (Walaehries!ing) in beli Burgundec, cepljene na Rip -Portalis Cena I. vrsti 1000 komadov 160 kron. Divjake Rip-Portalis 1000 komadov 20 kron. Oglasiti se je pismeno ali osebno pri Ivanu Novak, pos. in trtnarju pri Sv. Urbanu pri Ptuju. 9 (l) Vzajemna zavarovalnica v Fabjani, Stsnajska cesta 19. v v ledjafovi hiši v pritličju * Dunajska cesta 19. ssa.TT-shr'o.j© X. u roti požarni škodi vsakovrstna poslopja, * zvonove, premičnine in pridelke. 2. Proti prelomom zvonove, in 3. Za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam. Edina demača, slovenska zavarovalnica. Biroji 1« siirojim! 12-7