8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 PRimuhiSKI DNEVNIK J^teina plačana v gotovini Abb- postale i gruppo Lena oUU lir Leto XXXVI. Št. 15 (10.535) TRST, sobota, 19. januarja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiska! v tiskarni »Doberdob* - 0VCu Pr^ Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PEKING ZAGOTAVLJA PAKISTANCEM OROŽJE IN LETALA KITAJSKI ZUNANJI MINISTER V PAKISTANU TRI LETALONOSILKE ZDA V INDIJSKEM OCEANU Sovjetske čete se premikajo tudi v vzhodni Evropi - V Sredozemlju so britanske ladje nadomestile ameriške - Pomorski manevri ZDA pred Kalifornijo, v Karibskem morju in pred Panamskim prekopom ISLAMABAD, KUBAL, WASHLNG-10N — Kitajski zunanji minister Hua je odpotoval iz Pekinga .A^kistan, kjer se bo srečal z naj-''sjimi vladnimi predstavniki. Po-li->cni opazovalci ugotavljajo, da ni-.fcor ne gre za naključje, da se je .kitajske diplomacije odpravil v akistan prav v sedanjem politič-jtem in vojaškem trenutku, ko je «‘ainabad postrojil ob meji z Af-«&nistanom sedem svojih najboljših ®lv'®j. Huang Hua prinaša Paki tancem kitajsko solidarnost v tem "ličnem trenutku, ko se Islamabad Počuti ogroženega, saj ima sovjet-5ke tanke Draktično pred vrati. Po- nekaj dni pred volitvami V Iranu ponovno izbruhnili nemiri Teheran — Po še nepotrjenih vesteh so včeraj izbruhnili hudi spopadi v Kur-distanu z desetinami in desetinami mrtvih v Kermanšahu, ^anandažu, Hamadanu in v drugih mestih Kurdistana. Ve-sti so skrajno pomanjkljive, 8aJ oblasti skušajo preprečiti. da bi prodrle preko iranskih meja. V Kurdistanu se je zadnje dni napetost stopnjevala, uli-oe so nadzirali borci prepovedane kurdske ljudske stranke, v°jska je ostajala v vojašni-cah, da ne bi po nepotrebnem sprožila požara. Kurdi so zahtevali umik Homeinijevih «va-ruhov revolucije* iz Kurdista-ha, ker je po njihovem prisotnost slednjih ovirala uresniče-vanje obljubljene avtonomije. Kot kaže "je včeraj vojska, *i je do sedaj le nemo čakata na razvoj dogodkov pristopila na stran Homeinijevih ^varuhov revolucije* in skušala uveljaviti voljo centralnih oblasti. O nemirih poročajo tudi iz Azerbajdžana, kjer pristaši a-latulaha Šariata Madarija skušajo preprečiti nadvlado Homeinijevih integralistov. (voc) je predsednica britanske vlade Margareti! Thatcher včeraj izjavila, da so zahodni zavezniki zavzeli do sedanje krize zelo mlač no in dvoumno stališče, kar utegne biti zelo nevarno. Da bi dokazali svojo trdno odločenost, da stojijo Američanom ob strani, so Britanci poslali v Sredozemsko morje tri fregate, dve oskrbovalni in eno desantno ladjo. Ta enota naj bi zapolnila vrzel, ki so jo v Sre dozemlju pustile ameriške ladje, ki so odplule v Indijski ocean. Število vojaških ladij v 'Indijskem oceanu, še zlasti, kot je bilo pričakovati, pred iransko in pakistansko obalo se je še okrepilo. Trenutno je tam približno 30 ameriških in prav toliko sovjetskih ladij. A-meričani imajo tam kar tri letalonosilke: Nimitz, Kitty Hawk in Mi-dway. Prav te dni so v teku pomorski manevri ameriškega tretjega bro-dovja ob kalifornijskih obalah, medtem ko so se v ponedeljek začeli pomorski manevri v Karibskem morja in pred Panamskim prekopom. V prihodnjih dneh, Bela hiša še ni sporočila kdaj, se bo ameriški veleposlanik Thomas Watson, ki so ga poklicali v domovino ob izbruhu afganistanske krize, vrnil v Moskvo. Med svojim bivanjem v Washingto-nu je bil stalno v neposrednem stiku s Carterjem in njegovimi najtesnejšimi sodelavci. Sedaj bo moral obrazložiti Sovjetom, kakšna je ameriška politika po sovjetskem vdoru v Afganistan in opozoriti Brežnjeva in Gromika, da je Carter trdno odločen, da ne bo popustil. Tiskovna agencija TASS je z dokaj nenavadno naglico zanikala vesti, po katerih naj bi v četrtek pri- jih afganistanske oblasti izgnale še niso odpotovali iz Kabula. Včeraj so jih pričakovali v Novem Delhiju, vendar kaže, da letalo ni moglo vzleteti s kabulskega letališča zaradi slabega vremena. Medtem ko bodo Američani kmalu odpotovali, vabijo afganistanske oblasti časnikarje drugih dežel, naj obiščejo Afganistan in naj objektivno poročajo o sedanjem položaju. Moskovska Pravda se v zadnjih dneh redno bolj ostro zaganja proti ZDA in gospodarskim ukrepom zoper SZ, ki jih je sprejel predsednik Carter. «Washington preveva te dni val protisovjetske histerije,* pravi Pravda, ki obtožuje ZDA, da so kršile vse mednarodne norme, ko so preklicale že podpisane sporazume, (if) Slika dveh afganistanskih otrok je bila posneta v enem od begunskih taborišč v Pakistanu, kjer trenutno živi baje 6.000 beguncev (Telefoto AP) Titovo stanje nespremenjeno VELEPOSLANIK KALEZIČ NA TISKOVNI KONFERENCI Jugoslavija ceni izraze prijateljstva in zavrača blokovsko tekmovanje BEOGRAD — Na včerajšnji redni tiskovni konferenci v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve so se številni novinarji zanimali predvsem za zdravstveno stanje predsednika Tita. Uradni predstavnik sekretariata veleposlanik Mirko Kalezič je dejal: «0 zdravstvenem stanju predsednika Tita zdravniški konzilij redno daje informacije. Čeprav ste tudi sami omenili, bi želel opozoriti na zanimanje po vsem svetu za predsednikovo zdravje, številni izrazi simpatij in dobrih želja za hitro ozdravitev predsednika Tita, ki jih pošiljajo voditelji tujih držav in vlad ter druge u-gledne osebnosti in mne gi tuji državljani. vnovič potrjujejo spoštovanje in ugled, ki ga predsednik Tito uživa v svetu. To je tudi priznanje naši neuvrščeni državi. Pri nas visoko cenimo te izraze prijateljstva.* Eno izmed vprašanj se je na- našalo na dejstvo, da je Jugoslavija v zadnjem času predmet velikega števila novic in komentarjev kot tudi različnih ugibanj v nekaterih tujih sredstvih množičnega obveščanja. Uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalezič je odgovoril: «Te dni v novicah tujih agencij, komentarjih tujega tiska in različnih izjavah pogosto govorijo o Jugoslaviji. Večinoma vsebujejo objektiven pristop ter dobronamerno in prijateljsko zanimanje za na„o državo in njeno politiko. Kljub temu so tudi poskusi, da bi vzdušje napetosti in blokovskega tekmovanja nekaterih območij sveta prenesli med drugim tudi na Jugoslavijo. Jugoslavija si je kot neodvisna in neuvrščena država s svojo načelno in dosledno politiko pridobila velik mednarodni ugled in sprejeli so jo kot pomemben dejavnik miru in stabilnosti ne samo v Evropi ampak tudi v svetu. ^'IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllltllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillliliiiiiiig SPORAZUMEN ZAKUUČEK ZASEDANJA CENTRALNEGA KOMITEJA PSI odpoveduje KB politično premirje in zahteva vlado narodne solidarnosti Riccardo Lombardi izvoljen za predsednika stranke ■ Omejitev oblasti tajnika s preustrojem strankinih organov - Skoraj soglasno izglasovani sklepni dokumenti RIM r— Centralni komite PSI se P? tohšJ u. S Ameriški ‘novici %$*** na' posege iz razprave in glasovanju o dveh dokumentih, enem o vprašanjih politične linije in drugem! o organizacijskih vprašanjih, ter o treh resolucijah, ki so zadevale obveznost sklicevanja CK vsake 4 mesece, izraz solidarnosti socj-hikorn, ki so predmet interpelacije senatorja KD Vitaloneja in dolžnost vsedržavnega vodstva, da čimprej poroča o razmerah v stranki in določi linijo in programe za prihodnje deželne in upravne volitve ter da izvede preustroj samega sebe. Tedaj so že vsi vedeli, da je bil po dolgih nočnih pogajanjih dosežen sporazum med obema skupinama, ki sta si stali nasoroti štiri dni na zasedanju CK. Politična komisija, ki so jo izvolili v četrtek popoldne 8 solidarnosti pa prinaša tudi zastavila o konkretni vojaški pomo-,!• Mnogi vidijo v tem prve posle-'Ce obiska ameriškega obrambne *a ministra Browna v Pekingu. Sicer pa Kitajci niso niti z bese-lc° omenili vojaško pomoč Paki-tenu. Nimajo nobenega namena, u-"?tevljajo v Pekingu, spraviti z jav-mi izjavami v nevarnost nadalje-Jtefe pogajanj za normalizacijo od-U*Sov s Sovjetsko zvezo. Neuradno S®,8® ve, da je Peking pripravljen J^baviti Pakistanu večje število pre jtetalskih raket in nekaj letal F-fi, 80 kitajska različica sovjetskega teiga 21. kot spopadom znotraj afga “lanske meje, kjer so musliman gverilci še vedno zelo aktivni, j § '•la pozornost vojaških opazoval j | v premikom sovjetskih čet v modni Evropi in ameriškega ter vietskega brodovja v Indijskem Janu. Menijo da gre povezati arnike sovjetskih oboroženih si’ Evropi z okrepitvijo čet v Af “histanu. Ameriški vojaški izve-,ehei trdijo, da bo SZ nadomesti-. rezerviste v Afganistanu z red j Vojsko, rezerviste pa bo posla . v Evropo. Američani so tudi 2?®nja, da se ti premiki čet ne jč6!0 oboroženih držav vzhodne tJr°pe- Prav tako zanikajo, da bi v emiki lahko pomenih grožnjo za i (pslavijo, k0t trdijo nekateri za jbni časopisi, ki vse to povezu o'0 z boleznijo jugoslovanskega W6dsednika. Medtem ko so drugi ameriški ."Vezniki v okviru NATO dokaj) nevidni pri obljubljanju pomoči. I Muslimanska upornika s svojim poljskim topom nekje na pakistanskem ozemlju iz zastopnikov vseh struj PSI, se je bila zbrala ob 22.30 in je končala, (ga vsi. razen 8 nasprotnih glasov svoje delo ob 6. zjutraj. Kakšna je' torej vsebina tega sporazuma? Gre, predvsem za politični dokument (ki ga je CK izglasoval ob samo 2 nasprotnih glasovih in 1 vzdržanem), po katerih zahteva PSI organsko vlado nujnosti in . solidarnosti, s sodelovanjem vseh političnih sil, «ki so na to pripravljene* (in predvsem KPI) in izjavlja, da je od začetka bližnjega konvresa KD (4. februaria) zaključena doba premirja in se PSI odmika od Cossr-ove vlade (za katero je bilo vzdržanje socialistov odločilno). To ni bilo stališče, ki ga je Bet-tino Craxi izrazil v svojem uvodnem poročilu, v katerem je zagovarjal prednostni dialog s KO in je predlagal, naj ona prevzame pobudo. Spo- nje upravljanje stranke (odobrili so ga vsi. razen 8 nasprotnih glasov Achillijeve «Nove levice* in 7 vzdržanih iz skupine Giolittija). Za predsednika CK PSI so vtem izvolili soglasno Riecarda Lombardija in sicer s precejšnjimi potih lastili, kot je pristojnost, da zagotavlja periodično sestajanje centralnega komiteja in deželnih odborov stranke. U-stanovili bodo novo strukturo, vmesno . med tajništvom in vsedržavnim vodstvom, s političnimi in koordinacijskimi nalogami. Zamenjali bodo strankinega upravitelja: ser. For-mica, med najzvestejšimi Craxije-vimi privrženci, bo prepustil mesto kelegialni strukturi. Tudi vodstvo «Avantija* bo postalo kolegialno (doslej je bil edini ravnatelj Craxi), zamenjali bodo tudi drugega pripad nika Craxijeve struje na mestu na PREISKAVA O RAZVOJU TERORISTIČNE DEJAVNOSTI Kmalu soočanje Toni Negri-Fioroni? J.MATERA — Po znani spomenici, jj, Je 21. decembra lani sprožila ve-Verii pr°Rteroristično akcijo ter pri-do aretacije več oseb. sko-j, J ne mine dan, da bi sodniki v . Poru v Materi ne zaslišali »super-^ee» Carla Fioronija. Včeraj je bil i>eo°Vn° na vrst’ namestnik držav-J Ka pravdnika iz Reggia Emilie i^lfhuini, ki vodi preiskavo o umoru tiii e®a simpatizerja »Lotta Con-Ua» Alcesteja Campanileja in ki v 'ahteval od Fioronija pojasnila ra,Vezi z njegovimi obtožbami na »v,Un Negrija in nekater’h drugih 7 tQnomistov, ki so bili aretirani aPrila lani. Kot znano je Fioroni tlep° Povedal, da je bil v umor i)..P?sredn° vpleten tudi padovski tesor in nekateri člani razpu- ščenega »potere operaio*, kar pa je Negri vedno zanikal. Čeprav vlada med sodniki in preiskovalci strogi molk, ker se očitno nočejo več pustiti presenetiti od nekaterih časopisov, smo brez dvoma pred važnim razpletom preiskave saj se širijo glasovi, da bo prišlo v kratkem v zaporu v Materi do soočanja med Negrijem in *'ioronijem. Mimo tega, pa sodniki kot kaže še pričakujejo od Fioronija ime skrivnostne politične osebnosti, ki naj bi v še i~pojasnjenih okoliščinah finančno podprla v letih 1971-73 skupino »potere operaio* in nato na stanek prevratniških skupin. Krožilo je več imen, nazadnje tudi u-pravnik katoliške univerze v Mi lanu Borromeo ter profesor Gavez- zeni, ki sta bila sicer že aretirana. Poraja pa se sedaj misel če ta skrivnostna «politična osebnost* sploh obstaja, kot drugi «skesani» brigadist, o katerem se je v prejšnjih dneh mnogo govorilo. Dnevnik «Lotta continua* pa bo medtem danes začel objavljati spomenico Tonija Negrija o nastanku in razpustu »potere operaio* ter o nastanku tako imenovane delavske avtonomije. Dokument, ki so ga branilci padovskega profesorja že pred enim mesecem izročili sodstvu, hoče dokazati neutemeljenost obtožb javnega tožilca iz Padove Calogera, ki je mnenja, da delujejo avtonomisti in nekatere prevratniške skupine že v tesnem sodelovanju. Mnogo polemik pa je medtem spro- „ , čelnika poslanske skupine: verjetno razum zadeva v drugi vrsti re ra- z Gianru^ De Michelisom, ki izvira iz Lombardijeve levice, a je med trajanjem zasedanja CK igral vlogo posrednika in izhaja danes kot eden izmed zmagovalcev. Craxi ostaja sicer tajnik, a bo imel ob strani strukture in ljudi, ki bodo močno omejevali njegovo oblast. Odslej bo v PSI odprtejša dialektika, in tudi v tem so njegovi nasprotniki prodrli. Kot se zdi, je sporazum navdihovala bolj brezizglednost nadaljevanja borbe kot pa globlje prepričanje. Obe nasprotujoči si strani sta si bili namreč številčno enakovredni: Cra-xijevim nasprotnikom bi morda uspelo ga postaviti v manjšino, a bi ne mogli upravljati PSI; Craxi bi morda mogel prevladati za kak glas. a tedaj bi moral sklicati izredni kongres. Tu pa bi bile njegove karte bolj slabe, spričo odločnosti, ki so jo ob tej priložnosti pokazali zgodovinski voditelji, kot Lombardi in posebej Mancini. V tem smislu je bil njegov sklep ni govor bolj sad kompromisa, kot prepričanja. Tajnik PSI je osre dotočil svoj govor na mednarodna vprašanja, pri čemer se je povezoval na družino evropskih social demokratov in je potrdil, da Evropa ni na sredi, ampak «zavezni-1 ca ZDA in prijateljica SZ*. Bil je tudi polemičen do KPI, ki ji je zameril, da je «s slastjo* navija la za njegove notranje nasprotnike. Glede vlade je ponovil, da ni koristna kriza brez izhoda, a je priznal, da je stanje nujnosti edino izhodišče za pobude PSI. Spustil se je tudi v trdo osebno polemiko z Andreottijem in je ponovno poudaril, da morajo biti s KPI »dogovori obojestranski*, ne da bi se socialisti zagnali za sprožitev krize, medtem ko bi morebiti komunisti iskali neposredne sporazume s KD. P. P. (Telefoto AP) žilo dejstvo, da je tednik «L’Espres-so» v svoji zadnji številki priložil ploščo z registriranimi glasovi dveh brigadistov, ki sta med ugrabitvijo Alda Mora telefonirala njegovi družini oziroma njegovemu sodelavcu prof. Trittu, ter Tonija Negrija in Giuseppa Nicotrija, ki pa je bil nato v preiskavi oproščen. Tednik prinaša ploščo z vabilom bralcem: »Primerjajte sami glasove*. Registracije glasov padovskega avtonomista in Nicotrija pa so bile veza ne na preiskovalo tajnost, zato je sodstvo sprožilo proti odgovornem' uredniku rimskega časopisa sodr postopek ter uvedlo tudi preiskav z namenom, da ugotovi, kdo je da tedniku na glasov, (st) pozdravil nove ministre Ruffinija, Sartija-in Darido. Slednjega, ki je bil %todtajiik za notranje zadgitf:, je nadomestil odvetnik Marino Cor-' der, demakrisrjgnski poslanec, izvoljen leta 1976 v okrožju Benetke -Treviso. Na zasedanju je spregovoril tudi novoimenovani minister za zunanje zadeve Ruffini, ki je poročal o posvetovanju zunanjih ministrov EGS, med katerim so obravnavali položaj po afganistanski krizi in ga je vodil sam minister Ruffini. Ministri so sprejeli skupen dokument, ki poziva Sovjetsko zvezo k takojšnjemu umiku čet iz Afganistana, kot zahteva resolucija, ki jo je OZN sprejela na nedavni seji. Glede Carterjeve odločitve za gospodarski embargo Sovjetski zvezi, so ministri EGS poudarili, da ne smejo evropske žitne zaloge nadomestiti ameriških na sovjetskem tržišču. O teh sklepih je minister tudi poročal evropskemu parlamentu 16. januarja, ki je ravno tako obravnaval afganistansko vprašanje. Minister za notranje zadeve Ro-gnoni pa je poročal o poteku parlamentarnih del v zvezi z reformo javne varnosti. Še posebno je poudaril organizacijske težave, 1 i jih ima policijski aparat ter sindikalne svoboščine agentov javne varnosti. Zahvaljujoč se svojemu socialističnemu samoupravnemu in demokratičnemu sistemu je Jugoslavija trdna in stabilna skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, sposobna ohraniti svojo neodvisnost in si zagotoviti samostojen in uspešen razvoj. Zato Jugoslavija nikoli ni sprejela, niti ni potrebovala pokroviteljstva od nikogar. Jugoslavija odločno zavrača kakršnokoli blokovsko tekmovanje v zvezi z njenim notranjim ali mednarodnim položajem. Jugoslavija meni, da morajo biti popuščanje, mir in varnost sveta največja skrb celotne mednarodne skupnosti. To bo mogoče najlažje doseči, če bodo vsi, zlasti pa bloki in velike sile spoštovali listino Združenih narodov ter načela suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske enotnosti vseh narodov in držav. To vključuje tudi nedopustnost uporabe politike sile, vmešavanja v notranje zadeve ter vsiljevanja tuje volje. Jugoslavija bo še naprej z vsemi državami, ki to želijo, razvijala dobre in prijateljske sosedske odnose na podlagi popolne enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja.* V nadaljevanju tiskovne konference so se novinaru zanimali za jugoslovansko stališče o vnovični izvolitvi Indire Gandi za indijsko ministrsko predsednico ter za razvoj jugoslovansko - indijskih odnosov. Kalezič je povedal, da Jugo-slavija in Indija dolga leta tesno sodelujeta, temelje sodelovanja pa sta postavila predsednik Tito in premier Nehru. «Naša država si bo še naprej prizadeva'a • vsestransko sodelovanje z Indijo,* je poudaril Kalezič. V zvezi z možnostjo sklenitve novega sporazuma o gospoda ukem sodelovanju med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo je predsednik zveznega sekretariata izrazil upanje, da bodo pogovori u-spešni. V zvezi z novimi članki v bolgarskem tisku o tako imenovanem makedonskem vprašanju je Kalezič rekel, c’.a gre za odkrito izražene ozemeljske ape‘ite proti Jugoslaviji, kar resno ogroža zaupanje in stabilnost na Balkanu. Naslednje vprašanje se je nanašalo na razmere v Južni Rodeziji, zadnje pa na trditve tujega tiska češ da so jugoslovanske oborožene sile v pripravljenosti. Kalezič je dejal, da mu o tem ni nič znano ter da so vse novice o izrednem in posebnem stanju neutemeljene in nesmiselne, (dd) BEOGRAD — Komunisti in delovni ljudje Srbije in Beograda so se včeraj poslovili od člana sveta federacije in narodnega heroja Djo-ke Pajkoviča. Krsto- s preminulim revolucionarjem so zatem z letalom prepeljali v Titograd, kjer se bodo v poslopju skupščine SR Črne gore od Djoke Pajkoviča še zadnjič poslovili delovni ljudje te republike, (dd) LJUBLJANA — Zdravniški kon-zilij je sporočil, da |e splošno zdravstveno stanje predsednika SFRJ Josipa Broza Tita brez bistvenih sprememb v primerjavi s prejšnjim dnem. Od prvega sporočila o bolezni predsednika Tita iz dneva v dan, iz ure v uro s tisočimi brzojavkami in pismi ljudje in občani predsedniku republike in ZKJ pošiljajo v mnogih oblikah napisano, vendar enotno sporočilo »čimprej ozdravi.* Želje prihajajo v vseh jugoslovanskih jezikih, nekateri pozdravi po vsebini dokazujejo, da pišejo stari soborci: »Nikoli do zdaj vam nisem pisal, zdaj pa vam pošiljam iskrene, tople in tovariške želje, da čimprej premagate bolezen ter še dolgo, dolgo ostanete živa zastava v vseh naših bojih.* Pismo »zadnjega mitraljezca s Kadinjače* pravi: »Tvoje delo bo večno živelo, vendar moraš tudi ozdraveti. K svojim zmagam dodaj tudi to nad boleznijo.* Pišejo družine, od vsepovsod, tudi iz tujine, kjer so na začasnem delu. «Jaz, Vladan, učenec drugega razreda osnovne šole, moj mlajši brat Dejan, kot tudi najina starša vam želimo, da uspešno o-zdravite, ter ..as še dolgo vodite po poteh svobode. Verujemo v vaše najboljše, najmočnejše in največje srce, ki bije za vse nas, ki je premagalo tudi veliko večje težave. Ljubita vas Vera in Jasna.* »Naše misli prežema ena sama velika želja, da čimprej ozdraviš. Živi še dolgo, dragi tovariš Tite.* Predsednik Tito še naprej dobiva brzojavke, v katerih mu državniki in ugledne osebnosti iz vsega sveta izražajo želje, za čim hitrejšo ozdravitev. Včeraj so mu jih med drugim poslali predsednik demokratične socialističe republike Šri Lanke Junius Richard Jeye-vvardene, prvi sekretar CK enotne socialistične partije in predsednik državnega sveta DNR Erich Ho-necker, predsednik turške republike Fahri Koroturk. predsednik demokratične republike Somalije Mohamed Siad Bare, belgijski kralj BaUdouin, predsednik vsegrškega socialističnega gibanja Andreas Papandreus, predsednik libanonske stranke socialistov - progresistov Valid Džumblat, japonski cesar Hirohito, predsednik republike Finske Urho Kekkonen. predsednik Kolumbije Julio Cesar Aya!a in kolumbijska vlada ter generalni sekretar CK KP ČSSR it. predsednik ČSSR Gustav Husak. (dd) «State department» o odnosih s SFRJ tVASHINGTON - G’asnik zunanjega ministrstva ZDA je včeraj med tiskovno konferenco obravnaval tudi vprašanja v zvezi z Jugoslavijo. Dejal je. da po Titu v Jugoslaviji ne bo prišlo do destabilizacije in poudaril, da so jugoslovanske inštitucije trdne. Dodal je še, da Washington zagovarja ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije in da ni nikoli ponudi' Beogradu kakega sporazuma ter da niti z jugoslovanske strani ni bilo takih predlogov. Brzojavke predsedniku Titu NA SEJI MINISTRSKEGA SVETA Minister Ruffini poročal o sklepih držav EGS UM — Pod predsedstvom Franica Cossige se je včeraj sestal nistrski svet. Cossiga je odprl se-j z zahvalnimi besedami za požr-vovalno delo bivšemu zunanjemu razpolago registraciji | ministru Malfattiju, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov. Nato je Zadružni zvezi Slovenije Zadružni zvezi Jugoslavije Kmetje s Tržaškega spremljajo s prizadetostjo potek zdravljenja predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita, z željami, da bi se čimprej uspešno zaključilo s popolnim ozdravljenjem. Njegove neprecenljive zasluge za mir, za mednarodno sožitje, za tvorno sodelovanje med nerodi, za enakopravne družbene odnose med delovnimi ljudmi, zaradi katerih uživa priznanje v vsem svetu, njegov neomajen značaj borca za prijateljstvo in pravičnost v odnosih med ljudmi, narekujejo zaupanje, da bi megel nadaljevati, ob hitrem in popolnem okrevanju, svojo nenadomestljivo vlogo v korist narodov in narodnosti Jugoslavije, ki je za veliko večino tržaških kmetov tudi matična domovina, krepitve so-delovanja med sosednima državama, izboljšanja mednarodnih, političnih in gospodarskih odnosov in svetovnega miru. Kot vsi delovni ljudje zato tudi kmetje s Tržaškega pričakujemo še nadaljnjih njegovih uspehov v borbi za pravičnejši svet, v katerem bodo polja prenehala biti prizorišča oboroženih spopadov in bo na njih čedalje bolj ovrednoteno delo kmeta, kot tvorca svetovnega reda brez lakote in sovraštva. Kmečka zveza - Trst Maršalu Josipu Brozu Titu Predsedniku SFRJ Klinični center - Ljubljana Italijanski in slovenski partizani pokrajinskega odbora sekcij VZPI - ANP1 iz Trsta izražajo najtoplejše želje čimprejšnjega 'krevanja in želijo, da bi se hrabri partizanski komandant in neumorni borec za mir, po sedanjih zdravstvenih ovirah še vedno in dolgo s svojimi vplivnimi in klenimi mislimi zavzemal za politiko sodelovanja, prijateljstva, popuščanja napetosti in enotnosti med ljudstvi. Predsedstvo VZPI - ANPI Trst Dragi tovariš Tito! Združenje slovenskih športnih društev v Italiji Vam v imenu slovenskih zamejskih športnikov in slovenskih športnih društev, ki delujejo na območju tržaške, goriške in videmske pokrajine občuteno ureka iskrene želje, da bi čimprej uspešno prema- gali trenutne zdravstvene težave in še vnaprej, tako brezhibno opravljali vlogo voditelja jugoslova?iskih narodov. Vaša prizadevanja za doprinos osvoboditve domovine, za pravičnejšo družbeno ureditev in uveljavitev samoupravnih odnosov v državi ter za trajno zagotovitev miru v svetu zelo visoko cenimo. Zato si želimo, da bi še dolgo ustvarjalno prispevali k bolj humani podobi sveta. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji Predsedstvu Gospodarske zbornice Slovenije Pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki delujemo na gospodarskem področju, občuteno spremljamo potek zdravljenja predsednika Tita, ki uživa med nami ogromen ugled kot graditelj socialistične Jugoslatnje in politike neuvrščenosti ter miru, ki je bistveni pogoj za razvoj in napredek človeštva. Prosimo Vas, da posredujete v imenu Slovenskega gospodarskega združenja tov. Titu naše iskrene želje k skorajšnjemu okrevanju. Predsedstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Centralni komite Zveze komunistov Slovenije Tomšičeva 5 - Ljubljana Vojaške vojne invalide NOB in aktiviste OG tržaškega ozemlja nas je nadvse prizadela vest o bolezni predsednika Tita. Že ves čas z največjo pozornostjo spremljamo potek njegovega ■-dravljenja trdno prepričani, da mu bo sodobna medicinska veda znala pomagati. Zakaj zelo smo navezani nanj, ki nas je vodil v dneh največje zgodovinske preizkušnje in po vojni zanesljivo kazal pot v še srečnejše dni jugoslovanskih delovnih ljudi ter vseh narodov sveta. Hvaležni smo mu tudi za vse kar je napravil za nas Slovence v zamejstvu. Od srca mu želimo skorajšnje okrevanje in za naprej mnogo sreče in zdravja. • Zveza vojnih invalidov NOV - Trst Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem - Trst NA VČERAJŠNJI SEJI PO SKLEPU POKRAJINSKE UPRAVE Soglasje občinskega sveta o ukrepih mogočem vv . v. , ... _ vi uporabi* solskin telovadnic proti naraščanju življenjskih stroškov Skupščina je razpravljala o resoluciji KPI, ki predvideva vrsto ukrepov za zajezitev cen Življenjski stroški v Italiji so v lanskem letu narasli za 19,8 od sto v primerjavi z letom 1978, v Trstu pa za celih 22 od sto. Naraščanje cen je tako postalo vsakdanja skrb ne samo za najrevnejše sloje, ampak za skoraj sleherno družino. Kako zajeziti pojav, ki narašča tudi v teh prvih tednih leta 1980 in katere pobude sprejeti v tako dramatičnem trenutku ne samo za krajevno, ampak tudi za vsedržavno in mednarodno gospodarstvo? S tem vprašanjem se je sinoči u-badal tržaški občinski svet — seveda v mejah sicer zelo omejenih pristojnosti — ko je razpravljal o resoluciji, ki so jo komunisti pred ložili že 8. novembra lanskega leta, istočasno pa še o podobnem dokumentu, ki so ga pred tednom dni, seveda strumentalno, predložili neofašisti. Kako je vprašanje naraščanja stroškov pereče in občuteno pri prebivalstvu nam kaze množična prisotnost žensk ZŽI - UDI, ki so se zasedanja občinskega sveta sicer u-deležile iz protesta, ker Cecovi-nijeva uprava doslej še ničesar ni ukrepala, da bi zavrnila naraščajočo inflacijo. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da su pristojnosti občinske uprave glede zajezitve cen zelo omejene. po‘eg tega pa ni nihče pričakoval, da bi občinski odbor lahko rešil tako občuteno vprašanje. Občinski svet je torej razpravljal o dveh resolucijah, ki sta si bili diametralno nasprotni. Resolucija neo-fašistov je bila nekakšen zmeček splošnih ugotovitev brez konkretnih in obvezujočih predlogov. Resolucija KPI pa je zelo nadrobno in poglobljeno obravnavala vrsto vprašanj, ki so tesno povezana z naraščanjem cen. Pito je občinski svet zavrnil s široko večino glasov, resolucijo KPI pa je glasoval po odstavkih, ker so tako zahtevale politične sile. Takoj lahko ugotovimo, da je bilo doseženo skoraj splošno soglasje o nekaterih bistvenih točkah, ki jih komunisti predlagajo za izhod iz takega, že skoraj nevzdržnega stanja. Najostrejša razprava se je vsekakor razvila o tistem delu resolucije, ki govori o odgovornostih in nezadostnih, ali pa neprimernih ukrepih državne vlade v vseh teh letih, posledica katerih je naraščajoča inflacija, ki je ni mogoče zaustaviti. Zelo o-stra je bila tudi razprava o vzrokih, ki so privedli do mednarodne gospodarske krize; nekateri so jih postavili v obdobje vietnamske vojne in ameriškega ekspanzionižhft, za druge pa začetek gospodarske krize soupada z začetkom petrolejske krize. Vsekakor je bil prvi del resolucije, ki obravnava gornja vprašanja s posebnim poudarkom na neprimerno gospodarsko politiko sedanje vlade, zavrnjen. Ostali del resolucije, v katerem KPI predlaga vrsto ukrepov, ki jih morajo sprejeti deželna uprava, pokrajinska odbor za cene in občina, pa je bil z nekaterimi amai.dmaji sprejet. Nemogoče je, da bi l»'iko orisali vse ukrepe, ki bi jih morali sprejeti razni organi, da bi se zajezilo naraščanje cen. Komunisti namreč predlagajo vrsto ukrepov, ki so med seboj tesno povezani in zadevajo raznovrstna področja gospodarske stvarnosti. Gotovo je, da je resolucija sad poglobljene raziskave — kakor je tudi večina političnih skupin priznala komunistični partiji — in ni le sama sebi namen. V razpravi so sicer prišli do izraza nekateri polemični posegi (LpT), češ da je le strumenta-len dokument, ki je povzročil propagandistično diskusijo. Kljub temu pa so se vse svetovalske skupine, razen neofašistov seveda, pozitivno izrazile o pobudi, ki bo gotovo obrodila pozitivne sadove. Za kroniko naj navedemo, či so v razpravo posegli svetovalci Poli (KPI), Giacomelli (MSI), Bartoli (KD), Lanza (PSDI), Pacor (PRI), Lokar (SSk), De Polo (MSI), Pe col Cominotto (PR), Gambassini (Lista za Trst) in D'Amore (PSI), povedati pa je še treba, da je župan Cecovini med razpravo poročal o sestanku med delegacijo ZŽI-UDI ter odbornikoma De Rotn in Seri jem. Med zahtevami, ki jih je postavila ZŽI-UDI, naj navedemo le to, da je organizacija žensk pre dlagala, naj 1 i se občinski svet v večji meri zavzel za pobude zadružništva med malimi trgovci, (as) zato lahko odločal, poleg tega pa bo lahko razsojal delovne spore. Kar pa se tiče dopolnilne blagajne je po Scottijevem dekretu možna le za dobo 24 mesecev v primerih, ko gre za precsnavo podjetja, ter za dobo 12 mesecev, ko gre za krizo v podjetju. Dežele pa bedo morale skrbeti za prireditev tečajev za poklicno izobraževanje in rekvalifikacijo. V NEDELJO,. OB 10.30 Alessandro Natta v kinodvorani Ritz Komunistični poslanec Alessandro Natta in deželni tajnik Giorgio Ros-setti bosta govorila na strankinem deželnem zborovanju, ki bo v nedeljo, 20. januarja, ob 10.30, v kino- dvorani Ritz. Javno zborovanje bo na temo; Obveznosti KPI za mir, proti terorizmu in za vlado narodne enotnosti. Danes, 19. januarja, pa bo v Ljudskem domu na Pončani pr^ i-kongresna skupščina krajevne sekcije KPI. Zborovanje se bo začelo ob 16. uri, govoril bo član tajništva federacije Ugo Poli na temo: KPI in razvoj mednarodnih in državnih dogodkov. Danes, 19. januarja, pa sta na sporedu še naslednja sekcijska kongresa; Ob 17. uri v sekciji D. Pesca-tori v Naselju Sv. Sergija (Ljudski dom v Ul. di Peco 7) zaključke kongresa bo podal Roberto Co-solini. Ob 19.30 v sekciji S. Cermeli pri Sv. Alojziju (dvorana ARCI v Ul. Biasoletto 4/a), zaključni govor bo imel Paolo Geri. Pokrajinska uprava bo krila stroške za nadurno delo pomožnega šolskega osebja - V kratkem poseben sporazum s CONI Sodelovanje Safaimpex - LTH - Elektrotehna Pokrajinski odbor je pred kratkim sprejel sklep — ki ga je pozneje odobrila tudi skupščina — o uporabi šolskih telovadnic s strani zainteresiranih športnih društev. Glede na to, da šolski ravnatelji v teh primerih upravičeno zahtevajo prisotnost pomožnega šolskega osebja, bo pokrajinska uprava prevzela nase stroške za izplačilo nadurnega dela, ki ga bodo za to opravljali šolski sluge. V ta namen je bila vnešena v proračun postavka 3 milijone lir, kar ustreza stroškom za uporabo telovadnic po 30 ur tedensko za dobo 10 mesecev. Pomožnemu šolskemu osebju bo vsakič priznana tudi 1 ura izrednega dela za pripravo telovadnic. Sklep o tem, koliko bodo morala prispevati iz svojega športna društva, je bil trenutno odložen. V tem času bo pokrajinska uprava sklenila s tržaškim predstavništvom organizacije CONI sporazum o nadzorstvu nad pravilno uporabo telovadnic. O dodeljevanju posameznih telovadnic bo sklepal poseben od- niiiiiiiiiiiiMiiMiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiMiHiiMiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiniiiiiiiiitiiMiiimiiiiiiitiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiHiiin SINOČNJA OBVEZA DR. BR0GGIJA NA DEŽELNEM 0DB0RNIŠTVU ZA INDUSTRIJO Miljski ladjedelnici Alto Adriatico dve milijardi lir iz zasebnih žepov Denar bo pa zadostoval le za nekaj mesecev, kajti do junija bo potrebnih nadaljnjih 10 milijard - Izredna seja miljskega občinskega sveta v prostorih ladjedelnice Na deželnem odborništvu za industrijo je bil sinoči že drugi sestanek v treh dneh, posvečen' vprašanju, kako rešiti krizo v miljski ladjedelnici Alto Adriatico. Kazalo je, da bo to odločilno srečanje, pa ni bilo tako. Res je, da so udeleženci omogočili korak naprej v i-skanju izhoda iz sedanjega nevzdržnega položaja, res pa je tudi, da gre zgolj za začasno, pomožno terapijo. Predsednik družbe Cantieri Alto Adriatico Broggi je z družabnikoma Napoleonejem in Rinaldijem, ki seveda ni istoimenski odbornik, ob-bljubil, da bo ladjedelniško vodstvo samo priskrbelo 2 milijardi lir, denar torej, ki zadostuje le za kakšen mesec dni. Z druge strani so se družbi Friulia ,,ii>, Frie ter . Težaška hranilnica obvezale, da Ijodo vsaka v mejah lastnih pristo|nosti tudi same dodale svežega kisika'na-dušljivi blagajni miljskega obrata; Friulia na primer s kakima 2 milijardama, hranilnica pa s podelitvijo kratkoročnih posojil, ki naj bi ladjedelnici zagotovila gradnjo treh petrolejskih ladij. Ne smemo poza- • HHIIIIIHirMtnilHIIIIIIIIIIItHHHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMIfllllltltlliiiiHIHIIHIMHItlltlllHIIIHIHIIHIIHIIHIIIHII ZANIMIVO PREDAVANJE D. FURLANA biti, da potrebuje ladjedelnica — če noče postr/i živ mrtvak — do junija letos vsaj še 10 milijard lir in to niso mačje solze. Za pogajalno mizo na odborništvu so sedeli poleg odbornika Rinaldija in omenjene podjetniške trojice še Gallopin (Friulia), Gialuz, Degras-si in Fabricci (CGIL - CISL - UIL), Capozza, Gasivcda, Colia in Rivo (FLM), delegacija tovarniškega sveta A-A in miljski župan Bordon z načelniki nekaterih svetovalskih skupin. Bordon je predložil enotno resolucijo miljskega občinskega sveta v obrambo ladjedelnice in njenih u-službencev. Resolucija je bila sprejeta na včerajšnji popoldanski izredni seji. Izredna seja-miljskega občinskega sveta se je odvila v prostrani menzi ladjedelnice,, ki so jo delavci napolnili do zadnjega kotička. Navzočnost župana in svetovalcev vseh šestih političnih strank je pomenila, da se je dejansko vse prebivalstvo občine solidarnostno zgrnilo okrog uslužbencev tega najpomembnejšega proizvodnega obra- Deželni upravitelji o zaposlovanju in mobilnosti delavcev Potrebe in aspekti zaposlovanja na raznih področjih Furlanije-Julij-ske krajine, usposabljanje in mobilnost delovne sile ter procedure o koncesiji, podaljšanju in zapadlosM redne in izredne dopolnilne blagajne so bila osrednja vprašanja, o katerih so na skupnem sestanku razpravljali deželni odborniki za industrijo Rinaldi, za delo Tome ter za poklicno izobraževanje Carpene-do, predstavniki deželnega urada za delo ter trije predstavniki deželnega sveta — Vigini, Zorze non in Štoka — v deželni komisiji z? za poslovanje n za mobilnost delavcev. Posebna pozornost je bila posve čena zakonskemu dekretu štev 624 (dekret ministra Scottija), ki obravnava vprašanje zaposlitve in mobilnosti delavcev. Z njim so bile uvedene važne novosti pred v st m kar se tiče odslovitve osebja, krize v podjetju ter previsokega števila osebja. Na osnovi Scottijevega dekreta je za gornja vprašanja pristojen deželni urad za delo, ki bo O vlogi partizanskega zdravstva na Primorskem f Čestitke V organizaciji odbora Zveze vojnih invalidov in Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem je bilo sinoči na sedežu Združenja aktivistov predavanje o Razvoju in pomenu partizanskega zdravstva na Primorskem. Številnim prisotnim je spregovoril Dušan Furlan, predsednik odbora ZVI NOV. Furlan je v svojem nujno shematičnem predavanju podal prikaz zdravstva med partizansko borbo, oziroma podal sliko, koliko bolnišnic, barak itd. je bilo za časa vojne v tej regiji. Ob tem ni mogel seveda niti mimo imen prizadevnih zdravnikov, ki so s tolikšno požrtvovalnostjo zdravili ranjence, ob tem pa je Dušan Furlan posredoval še vrsto zanimivih podatkov. Ob koncu predavanja se je razvila diskusija, med katero so prisotni podčrtali nujnost, da bi bilo treba vse spomine, dogodke in takratno stvar- nost sploh zbrati ter jih potem posredovati mlajšim rodovom. V imenu organizatorja se je predavatelju zahvalila Neva Lukeš. Ustanovljen konzorcij podvodnih operaterjev Sinoči so na sedežu časnikarskega krožka predstavili novoustanovljeni Konzorcij podvodnih operaterjev. Konzorcij združuje šest obrtniških družb iz naše dežele, ki se _ udejstvujejo na področju podvodnih j breme. Županovo misel je izpopol-del. Lastniki družb so vsi vpisani nil svetovalec KPI Gastone Millo: ta ne le na Miljskem, ampak v tržaški pokrajini sploh, kot je izrecno naglasil Bordon. Le ta je o-stro obsodil parazitstvo in dobička-željnost zasebnega podjentištva, ki kljub lani sprejetim obveznostim noče dati od sebe niti lire za uspešen zagon ladjedelnice, ampak denar išče v javni blagajni. Po županovi sodbi se tako ravnanje u-sk'aja s splošnejšim napadom na pristaniške industrijske dejavnosti, kar dokazuje že samo kriza v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku. Predstavnik tovarniškega sveta Gianni Menegazzi je nato podal krajše poročilo o dramatičnem položaju v ladjedelnici in očitno pribil predsednika družbe Alto Adriatico in njegove družabnike k njihovim težkim odgovornostim: niti ___________________, ene'id obvez, ki so jih sprejeti 'Š' strica Federika. podpisom novembrskega načelnega „ sporazuma o novih naročilih, pove-J Čanju likvidnosti in preustroju proizvodnje, niso doslej še uresničili. To dokazuje, da gre za pretkan pro-tidelavski načrt in celo za izsiljevanje: s tem, da delavcem še do včerajšnjega dne ni bila izplačana decembrska plača, naj bi vodstvo ladjedelnice skušalo prisiliti finančno družbo Friulia in deželno upravo, da mu odpreta mošnjiček. Po seji občinskega sveta je delavstvo končno le prejelo zaostanek. Po solidarnostnih izjavah zastopnikov vseh svetovalskih skupin je župan prečital soglasno odobreno resolucijo občinskega sveta, ki zahteva od zasebnikov, da brž vložijo svoj kapital v ladjedelnico in uresničijo vse točke novembrskega sporazuma, doseženega na deželni ravni. V poštev pride celo možnost, da v primeru poslabšanja položaja preide obrad pod deželno upravljanje, predvsem pa, da si javne ustanove zagotovijo večinski delež družbi-nega delniškega paketa. Zupan je mimo tega opozoril, da bodo zastopniki političnih strank skupaj z delavci in drugim prebivalstvom miljske občine uprizorili množično javno manifestacijo, če se kriza v ladjedelnici v kratkem ne reši. Kajti delavci so siti obljub, je pripomnil Bordon, in stavkanje jim ni nobena igra, ampak samo bor, ki ga bodo sestavljal: po en predstavnik pokrajine, organizacije CONI, športnih društev in šolskega skrbništva. Odgovornost za poravnavo morebitne škode v telovadnicah in na napravah bo prevzel CONI. Na daljši rok pa namerava pokrajinska uprava rešiti vprašanje tako, da bo povečala število pomožnega osebja na šolah. To osebje naj bi izrecno skrbelo za telovadnice v času, ko na zavodih ni pouka. Preden bo lahko karkoli u-krenila v tem smislu, pa si mora pokrajina zagotoviti pristanek Nadzornega odbora in Centralne komisije za finančno poslovanje krajevnih uprav. OD TORKA PRI MIRAMARU Konferenca o fiziki težkih ionov V torek, 22. januarja se bo v Mednarodnem centru za teoretsko fiziko pri Miramaru začela konferenca o fiziki težkih ionov. Konference, ki jo bodo vodili profesorji R. Bro-glia in Kjobenhavna, G. Ripka iz Francije in A. Winther, tudi iz Kjobenhavna, se bo udeležilo okrog 80 slušateljev iz vsega sveta. Konferenca bo trajala do 28. marca in bo obsegala predavanja o uporabni jedrski teoriji in o fiziki reaktorjev. Delo bo koordiniral prof. L. Fonda s tržaške univerze. V ponedeljek brez openskega tramvaja Ravnateljstvo Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT obvešča, da openski tramvaj v ponedeljek, 2L januarja, ne bo vozil ves dan, ker bodo na progi in na napravah o-pravili običajna vzdrževalna dela. Namesto tramvaja bodo po istem urniku v obeh smereh vozili avtobusi. Danes praznuje 74. rojstni dan naša mama SABINA POČKAR. Vse najboljše ji želijo hčerke Rosetta, Sabina in Anamarija. Danes praznuje svoj 4. rojstni dan MARTINA SANCIN. Vse najboljše ji želijo papa, mama in se- Podpis sporazuma na sedežu podjetja Safaimpex v uradni seznam potapljačev tržaškega luškega poveljstva, ter so v preteklosti med drugim pripomogli tudi k odstranitvi nevarnega tovora ladje «Cavtat» in ureditvi sirskega pristanišča Latakije. «že 35 let traja boj miljskih delavcev, kaj res še ni napočil trenutek, da krivci enkrat za vselej plačajo svoj davek? Muzika je zmerom ena in ista, le godci so si nadeli druge krinke*. (dg) Za MARTINO, ki danes.pnaznuje svoj rojstni dan, koš poljubčkov od none Zofije in nonota Danilota. Danes praznuje svoj rojstni dan MARTINA BUBOLA. Da bi bila še naprej tako pridna in vesela ji želijo vsi, ki jo imajo radi. MHIMHIIHIItHIHIHHIHIIH HIHIHHIII Hill lili Hilli IIHIHIIHIIIIHIMMIIHIIIIIIl III Hilli HIIIIIHHI1IHIHM1HIIHIMI MLADOLETNI TAT IN NJEGOV PAJDAŠ Padla v policijsko past zaradi navadnega prekrška V poldrugem dnevu ukradla pet avtomobilov vrste mini minor Marešalo Giuseppe Dellia in agent j podrobnejšem spraševanju priznala, Giuseppe Turcio sta včeraj popoldne da sta ukradla še štiri druge mini patruljirala po mestnih ulicah, ko sta j minor. na Korzu Cavour zagledala mini mi- i Agenta sta se odpravila po me-nor, ki je obračal čez cesto na ne- j stu, da bi preverila, če je res. V dovoljenem mestu. Spustila sta se I Drevoredu XX. septembra sta v viza avtomobilom in ga ustavila šele I šini gledališča RosseUi našla mini na Trgu Vittorio Veneto, kjer sta ‘ nato izvedla dolžnostno kontrolo. Za volanom je sedel 16-letni Sergio F., ob njem pa stari znanec policije in koronejskih zaporov, 22-letni Lucia-no Cappello. Pri njiju so agenti našli še odpirač za konzerve, s katerim je F. vlamljal v avtomobile, in rumeno škatlo z orodjem, ki sta jo ukradla v nekem dostavnem vozilu. Zlikovca sta takoj priznala, da je avto, v katerem se vozita, ukraden. Ob natančnem pregledu, sta policista ugotovila, da v avtu sploh ni ustreznih dokumentov. Mladeniča sta pospremila na kvesturo, kjer sta pri MII Hilli HHIIHHHIH IH IIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHHIHIIIIIIHIIIIIItlllllllllllllllltllllllllllllllllllllllll V DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE V UUBUANI Uspešen debut S. Kureta za dirigentskim pultom V veliki dvorani Slovenske filharmonije se je pred dnevi na koncertu Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo predstavil ljub Ijanskemu občinstvu kot dirigent Stojan Kuret, slušatelj III. letnika oddelka za dirigiranje. Dokaj zrelo, z zanesljivo kretnjo, ki kaže na solidno tehnično pripravo, je lepo oblikoval Mozartov klavirski koncert v A duru, katerega solistični part je izvedla Irena Vremšak (klavirski razred doc. A-cija Bertonclja). V vrvem delu koncerta je s simfoničnim orkestrom nastopil Anton Nanut, ki vodi oddelek za dirigiranje na Akademiji. Slišali smo o-dlično interpretacijo J. K. Dolarja Balletti a ž ter klavirski koncert J. S. Bacha v f-molu s solistko I-vono Šojat (klavirski razred red. prof. Zdenke Novak). Poleg Stojana Kureta sta iz dirigentskega razreda prof. Nanuta nastopila še Marko Gašperšič (III. letnik), ki je smiselno oblikoval Mer-kuievo Ali sijaj, sijaj, sonce ter Višnja Kajgana (I. letnik), ki je zanesljivo predstavila Handnovo Londonsko simfonijo št. 2 v D-duru. Če odštejemo slabo, ihtonirana in mestoma dokaj nedisciplinirana pihala in trobila, zlasti pri Mozartu, je bil koncertni nastop na visoki kvalitetni ravni, kar je prvenstveno zasluga Antona Nanuta, mentorja mladega dirigentskega rodu. •iiiiiiiiitiiimiiiiiilimiiiiiiiiiiiii.......■■■■■•lili...................................... HLADEN SPREJEM NAČRTA O PARKIRIŠČU POP TRGOM UNITA Tržačani brez navdušenja za podzemsko garažo Tržačani so sprejeli vest o mo rebitni izgradnji podzemskega parkirišča pod Trgom Unitč zelo ne prizadeto, kot da jih stvar ne bi posebej zanimala. Vsaj tak je bil naš vtis po včerajšnjem sprehodu po trgu prea občinsk>i palačo, med katerim smo skušali zvedeti za mnenja nekaterih meščanov o ve liki trinadstropni podzemski gara ži, kjer naj bi bilo prostora za 1.300 avtomobilov. Trg je bil včeraj popoldne sko raj popolnoma pust. Po me m se je le gruča otrok . podila za žogo pred občinsko palačo pa je roge-vilila skupina ljudi, ki so zah!e vali od občinskih mož ureditev tržnega področja v mestu. Vhod pred občinsko palačo je nadzorovalo več mestnih redarjev. Prav mestne redarje smo na• prej vprašali, kar menijo o par kirišču pod Trgom V nit a «To bi morali vprašati nase nad rejene». je bil njihov odgovor, po našem prigovarjanju pa so le pri šli na dan z besedo. «Načrt c par kirišču so pripravili tehniki, prt tem pa se niso kdove kaj > ozani-mali pri nas, kako bo potem po tekal promet po Nabrežju. Neka ko tako je bilo tudi, ko mo tehniki pripravili načrt o ureditvi prome ta po mestu. Res se je nato pro met začet hitreje odvijati, tako. da se da sedaj privoziti od Sv. Ane do Barkoveh v 15 minutah, a kaj, če te med tem časom zgra bijo fiziološke potrebe? Kje se boš ustavil? Kje boš našel prostor za parkiranje? Predno ga dobiš, ti gotovo uide! Tehniki so pomislili na pospešitev prometa, ne pa na vse drugo, kar spada k pp-metu.s K prometu spadajo tudi parkirišča, zato je pozitivno, da dobi središče primeren parkirni prostor... «Da, ker v središču takeaa prostora sploh ni. Sedaj se govori c maiigaraži pod Trgom Unitč. ven dar ne smemo pozabiti, da so j takih in podobnih rešitvah bese dičili že pred leti. So od takrat kaj storili? Ne. Tu v Trstu le govorijo in govorijo, napravijo pa nič.* Povrnili smo se na trg in začeli povpraševati mimoidoče. 'Čakale*, 'futurizem:-, tmonade*, so biti naj-pogostejši odgovori. Na četrtkovi tiskovni konferenci, na kateri je konzorcij tržaškili gradbenikov predstavil študijo o možnosti izgradnje parkirišča pod Trgom Unitč, so prireditelji orne j zadela gradnja podzemske garaže na nilr, da bodo Tržačani po vsej ver Trgu Unitč. Dela na trgu bi jim jetnosti sprejeli zelo hladno idejo | namreč poleti onemogočala brezskrb- o garaži pod 'njihovim» trgom češ da so po miselnosti se zelo konservativni in skeptični do vsakršne novosti. Ne bomo sedaj iskali vzrokov konservativnosti Tržačanov, iz odgovorov, ki smo jih včeraj slišali, pa se nam re zazdelo, da sprejema «Tržačan* idejo o novem projektu — v tem primeru parkirišču — neprizadeto ne zato, ker bi a prion nasprotoval inovacijam, ampak enostavno zato. ker ne verjame, da bo ideja tudi v praksi izpeljana. Vse kaže, da je po tolikih letih postal 'Tržačan* Imun na obljube in jih ne jemlje več resno. Potem ko smo slišali za nekatera mnenja, smo se šli ogret v bližnjo kavarno, v kateri se že dolga desetletja, dosledno, dan za dnem .reali tržaška buržoazija. Verjetno bi prav njih, cugledne» meščane, najbolj pri- /‘ris/ii-mjlv zn DIJAŠKO MA 11(0 no srkanje kavice na prostem. Če bi za nekaj poletij zdržali brez običajnega posedanja pod senčniki, pa bi se jim ta žrtev obrestovala z lepim pogledom na morje, ki ga ne bi več zastirali na Nabrežju parkirni avtomobili jugoslovanskih kupcev. Po načrtu naj bi bil namreč del Nabrežja pred trgom namenjen izključno pešcem, to pa naj bi bilo mogoče z izgradnjo podvoza na Nabrežju. Gradnja parkirišča na Trgu Unitč pa bi povzročila preglavice tudi drugim. Kje bi odtlej potekale demonstracije proti občinski upravi? In še: Kje se bodo igrali otroci tega predela mesta? Vprašali smo tudi njih. Približali smo se gruči, ki se je podila za žogo, povedali otrokom, da bodo morda’ pod trgom kmalu zgradili ga ražo ter želeli zvedeti, kaj o tem mislijo. tja, naj jo zgradijo.» se je glasil odgovor. 'In kje se boste medtem igrali?» smo vztrajali. 'A, takrat bom že velik,* je pristavil eden od njih. minor, katerega lastnik je Leonardo Vitrani iz Ul. Romagna 70; v Ul. Ponzianino so našli mini minor, ki je last Gianfranca Coina, v Ul. del Pozzo avtomobil enake znamke, katerega lastnica je Claudia Sugan por. Florea iz Ul. Ponticello 52/2 in v Vicolo Ospedale Militare sta agenta našla spet mini minor, last Silvane Ruggero por. Ursini iz Ul. San Giacomo 5. Agenta sta F. obtožila kraje v obtežilnih okoliščinah in vožnje avtomobila brez ustreznega dovoljenja, Cappella pa sodelovanja. Oba nepridiprava sta. aretirala in ju prijavila sodišču, (ris) Mladi dirigent Stojan Kuret Vsi trije slušatelji so pokazali solidno tehnično pripravljenost, ki jim bo omogočila, da bodo v nadaljevanju svoiega študija še v večji meri uspeli poglobiti tudi muzikalno vsebino. Bil je prijeten koncertni večer, ki mu je prisostvovalo zlasti veliko število mladine. dg Z vespo v potok 48-letni zidar Fabio 'Samec od Domja je včeraj zvečer vozil s svojo vespo 50 cc od Lakotišča pro ti tovarni Grandi Motori. Nenadoma je iz neznanih vzrokov zgubil nadzorstvo nad vozilom in zgrmel v bližnji potok. Pri padcu se je pobil po glavi, po čelu in obrazu, morebiti si je tudi zlomil nos no kost, porezal pa se je po des nem stegnu. Z avtom Rdečega križa so ga odpeljali v tržaško glav no bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pro gnozo okrevanja v dvajsetih dneh. Spet nezgoda na delu Včeraj predpoldne so na nevrokirurškem oddelku sprejeli pristaniškega delavca, 38-letnega Rodolfa Bressana iz Ul. Pecenco 14. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim vozilom Ente Porto. Bressan se je poškodoval na delovišču v starem pristanišču, ko je za podjetje Por-tuale a Terra razkladal cevi. Nenadoma se je kup cevi izmuznil iz vezajev in je delavca ranil po nogah. Ozdravel bo v osmih dneh. Trčenje na križišču Na križišču med Ul. Svevo In Strada di Fiume je 59-letni Livio Tommasi iz Trevisa trčil s svojim avtom fiat 128 v fiat 500, ki ga je upravljala Maria Luiza Trevisan, iz Ul Foscolo 20. Na kraj trčenja so prihiteli tržaški gasilci, ki so najprej poskrbeli, da so poškodovano Mario Luizo prepeljali na ortopedski oddelek glavne bolnišnice. Zaradi močnega udarca v desno koleno, z morebitnim zlomom, se bo morala zdraviti dvajset dni. V prostorih ravnateljstva podj^-tja Safaimpex v žaveljski industrijski coni je bila včeraj dopoldne manjša slovesnost, na kateri so lastnik podjetja J. Dobrinja, ravnatelj inštituta Loške tovarne hladilnikov (LTH) iz škofje Loke ing-Obersnu in direktor ljubljanskega podjetja Elektrotehna ing. Hajšek podpisali sporazum o medsebojne® tehnično - industrijskem sodelovanju v proizvodnji toplotnih črpalk. Podpisu ustreznih listin so prisostvovali tudi nekateri predstavniki tukajšnjega javnega življenja, med njimi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj. Podjetje Safaimpex, ki je pred kratkim povišalo svojo glavnico 1 900 milijonov na 2,1 milijarde l'r-bo na podlagi nove pogodbe začelo s serijsko proizvodnjo toplotnih črpalk za ogrevanje stanovanjskih in drugih prostorov z izkoriščanje® sončne energije. Potrebno tehnologijo in nekatere dele črpalk bo prispevalo oziroma dobavljalo podjetje LTH, v tržaškem obratu pa bodo črpalke izpopolnjevali in month rali. Safaimpex bo poskrbela tudi za prodajo izdelkov na italijanske® tržišču in v tujini, Elektrotehna F* bo prodajala črpalke v Jugoslaviji, kamor je namenjena polovica bodoče proizvodnje. Črpalke, ki j® bodo proizvajali za italijansko tržišče, kjer bo ta izdelek skoraj povsem nov, bodo prilagojene krajevnim klimatskim razmeram ® strokovnjaki zagotavljajo, da bo njihova poraba za ogrevanje stanovanjskih prostorov omogočila pr*' hranek., do 80 odst. tradicionalnih energetskih virov. Po podpisu pogodbe je J. Dobrinja poudaril, da se dogovor uvršča med nove oblike industrijsko - tehničnega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji, ki jih predvidevajo osimski sporazumi. Za novo proizvodnjo bo Safa-impex sprejela v službo 20 novih delavcev, ko bo serijska proizvodnja črpalk stekla v predvidene® maksimalnem obsegu, pa se bo število delavcev dvignilo na 200. Pobudo je s kratkim nagovoro® pozdravil tudi generalni konzul Cigoj, nakar so si prisotni skupno Giulia Mininel, Viviana Ste-•. Eraneesca Vetrano, I larco liki’ f:>au' Bossi, Antonio Luigi Martir Jarc, Oliver Bel- i^HLl SO: 77 leti i Pietro Bar l > 55-letni Calvino Sartori, 80 jQv Angelo Degiovanni, 75-letna utrinna Wilfinger, 94-letna Emma “dann, 87-letna Erminia Viola vd. Brumat, 63-letna Emilia Coda-rin por. Furlan, 60-letna Laura Rel-li, 78-letna Maria Gherlani, 16-let-na Maria Rosa Carli, 77-letna Maria Manzutto vd. Monticolo, 85-let-ni Costantino Paleologo, 73-letna Caterina Santin por. Dapiran, 80-letna Alina Roth. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Cqm-bi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovanec 1NAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; MU je: tel. 271-121 telefon (040) 79 4672 MODE VALENTINA pri Domju sporoča, da ima veliko razprodajo vsakovrstnih oblačil. ŽELITE fotografije vaše poroke. . . Oglasite se pravočasno pri fotografskem ateljeju Egon Razvijanje filmov, tudi barvnih, za fotoamaterje. Fotografski atelje Egon, Ul. Oriani 2 (pri Stari Mitnici), tel. 793295. SAMOSTOJNEGA korespondenta/ko s popolnim znaniem srbohrvatske-ga jezika,. možnosti ftanujoče-ga v centru mesta Trsta, sprejme v službo tržaško trgovsko podjetje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega d mika, UL Montecchi 6, pod šifro «Korespondent». USLUŽBENKA vzame v najem manjše stanovanje, opremljeno a-li prazno, za dobo 18 mesecev. Telefonirati na tel. št. 211343. KUPIML rabljeno harmoniko znamke Dallape - klavirsko (Tasterre) 120 -140 basov. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro Dallape. SONČNO ogrevanje sanitarne vode in stanovanj vam po ugodnih cenah hudi tvrdka Bogdan Butko-vič, So-mdnje, Ul. Impero 64 — tel. ,(0481) 882123 IŠČEM družinsko pomočnico za slovensko družino. Telefonirati na številko 568-464, Trst. PRODAM eno leto starega psa ovčarja. Telefonirati na številko (0481) 391-257 PRODAM FIAT 128 letnik 72, v dobrem stanju, 'elefonirati ob večernih urah nr telef. številko 200-173. KUPIM 80-basovsko harmoniko v dobrem stanju. Telefonirati na številko 200-528. OSEBA, ki pozna poljsk: in po mož nosti tudi nemški jezik, naj se javi za morebitno sodelovanje Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. pod šifro Poljski. UGODNO prodam dvometrske smučke Elan PU 727 Polyurethan, brez vezi, v dobrem stanju. Telefonirati na št. 825-247 v popoldanskih urah. PRODAM sedmero rabljenih lesenih vrat za notranjost stan- vanj v dobrem stanju. Telefon 825155. DR. BORUT SPACAL sporoča, da je začel opravljati službo splošne ga zdravnika v Doberdobu. Ob čani tudi iz Jamelj in Dola, zavarovani pri kateremkoli zavodu (INAM, INADEL, ENPAS itd.), ki bi ga hoteli izbrati, lahki to storijo na uradu SAUB v Tržiču. BAl^CA Dl CREDITO,QI TRIESTE T R 2 A 5 KAK RED ITN A BANKA S. P. A. TRST.- ULICA F. FILZI lO • ’ 61-AzJB SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 18. 1. 1980 Ameriški dolar 801.— Funt šterling 1800,— Irski funt šterling 1660.— Švicarski frank 501.— Francoski frank 196.— Belgijski frank 26.— Nemška marka 464.— Avstrijski šiling 64.— Kanadski dolar 670.— Holandski florint 418.— Danska krona 145.—* Švedska kron' 185.— Norveška krona 157.— Drahma 15.— Mali dinar 35,25 Veliki dinar 35,75 MENJALNICA vseh tujih valut KORISTEN SESTANEK DOMAČINOV V JAMLJAH Z denarjem od jusarskih zemljišč bodo zgradili občinsko poslopje Znesek 35 milijonov lir se bo povečeval z denarjem, ki ga bodo za odkupljena jusarska zemljišča plačevali domačini V neki domači gostilni so se prejšnji večer sestali številni Ja-meljci, da bi se pogovorili, kako uporabiti denar, ki ga je družba Autovie Venete izplačala občinski upravi za razlaščeno jusarsko zemljo. Sejo je sklical občinski odbornik Dario Legiša, ki je navzoče podrobno seznanil s tem vprašanjem. Povedal je, da je družba izplačala občinski upravi 35 mili jonov lir za tisto razlaščeno zemljo, ki je bila jusarska last. Po zakonu tega denarja občina ne more uporabiti za katerokoli svojo potrebo, ampak ga mora potrošiti v vasi, kjer so se ta zemljišča razprostirala, torej v Jamljah. Okoli tega vprašanja se je tudi že v preteklosti pojavilo več predlogov. Nekateri so celo sodili, da bi ta sredstva uporabili za popravilo županstva, se pravi zgradbe, ki služi vsem občanom. Potem pa, ko so zakon dodobra preučili, so ugotovili, da ni mogoče ravnati drugače, kot da denar potrošijo v vasi. V skladu z največjim številom predlogov bo občinska uprava začela postopek, da v Jamljah zgradi občinski prostor, ki bi lahko služil za različne javne potrebe. Zgradili bi ga na občinskem zemljišču, ki se razprostira med karabinjersko vojašnico ter ljudsko hišo. Doslej zbrana sredstva ne bi zadostovala. Občinska uprava bo o vprašanju še razpravljala ter se bo po vsej verjetnosti zelo hitro odločila izdelati načrt takšnega večnamenskega objekta, ki bi bil finančno «dosegljiv» in ki bi hkrati zadoščal osnovnim potrebam prebivalstva. Občina bi lahko objekt zgradila z razmeroma majhnimi sredstvi, če bi gradnjo dobro organizirala, predvsem pa se odločila za montažni objekt. Znesek 35 milijonov lir pa ni končni znesek. V naslednjih letih se bo povečeval s prihodom sredstev, ki jih bodo dajali za odkup jusarskih zemljišč domačini sami. če bi k temu občina primaknila še kakšen proračunski znesek, tedaj bi bila zadeva rešena. , Vsekakor bodo v kratkem razpravljali o načrtu in se za delo čimprej odločili, zakaj samo tako se bodo inflaciji uspešno postavili po robu ter denar koristno obrnili. Sporazum za najemnine v ljudski hišah V prejšnjih dneh so se zaključili pogovori med upravnim svetom zavoda za ljudske hiše IACP in sindikati najemnikov $ICET in SUNIA GLASBENA MATICA SPZ - ZSKP priredijo v torek, 22. januarja 1980, v palači Attems, abonmajski koncert violinista ŽARKA HRVATIČA in pianista ALEKSANDRA ROJCA Izvajala bosta dela T. Vita-lija, W. A. Mozarta, M. Kogoja, C. Debussija in B. Bartoka. • Sedež sekcije ANPI v Ronkah je v januarju odprt, ob torkih od 17. do 19. in ob sobotah od 10. do 12. ure zaradi včlanjevanja v organizacijo. • Jutri zjutraj ob 9. uri bo skupščina članov tržiške sekcije PSI. Počastili bodo spomin Pietra Nenni-ja, pokrajinski tajnik Trombetta bo * v podal poročilo o poteku seje centralnega komiteja stranke, ki je bila v teh dneh v Rimu. # Člani krožkov ARCI iz vse pokrajine se bodo sestali jutri ob 10.30 na sedežu ARCI v Turjaku. Doslej so v goriški pokrajinski upravi dajali priznanja vsem tistim študentom, ki so bili napravili diplomsko tezo o kakem krajevnem vprašanju, šlo je pravzaprav za odkup diplomskih tez in te so shranjene v pokrajinski knjižnici v palači Attems. Teh tez je škoro dvesto. Odslej pa bodo dajali večje nagrade študentom, ki bodo v svojih tezah preučevali to krajevno problematiko. Razpisali so zaenkrat natečaj za teze diplomirancev, ki so jih ti na univerzah zagovarjali v letu 1978 in v letu 1979. Prva nagrada ima vrednost 1 milijona lir, šest nagrad bo v višini 700.000 lir vsaka, zatem bodo imeli na razpo lago še 800.000 lir za odkup drugih tez. Pri prvi nagradi bodo upoštevali izredno posebnost predloženega dela. Prošnje je treba poslati na kol-kovanem papirju za 2.000 lir pokrajinski upravi do 29. februarja 1980. Prošnji je treba priložiti en izvod teze, ki mora ustrezati izvodu, ki ga hrani univerza in potrdilo univerze o uspešno opravljeni diplomi. Prednost pri nagrajevanju bodo iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM>iniiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,liiiiiliiiiiiUiiii,iiiiiiiiiiiiiii1iiit PRIPRAVE ZA LETNO POČITNIŠKO SEZONO Upoštevajoč določila deželnega zakona, ki določa višino najemnin so se domenili o višini novih najemnin. Sindikalni predstavniki so bili mnenja, da mora s pospešenim tempom IACP popravljati stare hiše. Prav tako naj bi skupno preučevali tiste primere stanovalcev, ki bi izgubili pravico do stanovanja zaradi izboljšanih družinskih razmer. Sicer pa bosta omenjena sindikata izrekla zadnjo besedo, ko bodo stanovalci dobili nove obračune s strani zavoda. Predsedniki prosvetnih društev tovarišu Titu Predsedniki prosvetnih društev na Goriškem, včlanjeni v Slovensko prosvetno zvezo, so se sestali v četrtek zvečer na redni posvet. Pridružili so se željam vse miroljubne svetovne javnosti in željam SKGZ ter SPZ, da bi jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito kmalu ozdravel in še vnaprej ustvarjalno prispeval k bolj humani podobi sveta. SKLEP POKRAJINSKE UPRAVE Povečane nagrade za teze z domačo tematiko Za najboljše diplomsko delo o krajev, ni tematiki kar milijon lir nagrade imeli tisti, ki imajo stalno bivališče v goriški pokrajini. Podobni natečaj je že razpisan za diplomske teze, ki jih bodo kandidati zagovarjali v letih 1980 in 1981. Zainteresirani dobijo potrebne informacije na šolskem uradu pokrajinske uprave. Dvajsetodstotni povišek vseh storitev v italijanskih obmorskih turističnih krajih V Gratfežu bodo cene hotelskih storitev povprečno za dvajset odstotkov višje od lanskih - Porast najmanj prizadel prvorazredne hotele, kjer so bile cene že prej precej visoke - Tujim turistom se bo letovanje v Italiji spet izplačalo Kdor bo šel letos na počitnice, bo moral za vse usluge plačati približno dvajset odstotkov več kot la-,ni. To je nekako v skladu z naraščajočo draginjo, čeprav. je do poletnih počitnic še precej časa in so obmorske plaže v vsej Južni Evropi in marsikje tudi v Severni Afriki prazne, se turistični delavci že več časa ukvarjajo z oblikovanjem cen v prihodnji sezoni. Pravzaprav so te cene oblikovali že jeseni. V Italiji velja namreč pravilo, da morajo hotelirji javiti svoje cenike za naslednje leto pokrajinskim turističnim ustanovam do srede oktobra. Te cenike tudi odobrijo. Cene hotelskih storitev, tj. prenočevanja in pen-zipnov, šo namreč podvržene najd-zcff^tvu že omenjenih turističnih.. u-stappv. Drugače, je, s ceno tane,. ki je odvisna od trenutnega položaja na trgu. Že v novembru so bile torej cene odobrene, sedaj je že v tisku katalog vseh hotelov v deželi Furlanija - Julijska krajina. V tem katalogu so tudi letošnje cene hotelskih storitev v vseh omenjenih hotelih. Imajo pa po zakonu hotelirji pravico spremeniti cene do 31. marca, če so medtem druge cene poskočile. Vendarle pa bodo v skoro vseh primerih obveljale cene, ki so bile najavljene v oktobru, kajti hoteli so že takrat stopili v stik z raznimi agencijami, zlasti z onimi na tujem, in te nočejo sprememb med letom tudi zato ker v severnoevropskih državah prodajajo turistom poletne počitnice že pozimi. Povprečni Nemec, Anglež ali Šved že sedaj ve kje in kdaj bo letoval, koliko ga bo to stalo in je tudi že plačal akontacijo svoji turistični agenciji. Cene v hotelih v naši deželi bodo torej za približno dvajset odstotkov višje od lanskih. To bo zelo obre- menilo italijanske državljane, po sebno one s številnimi družinami. Razne draginjske doklade ne zmorejo dohitevati cen raznih usluž-nostnih storitev. Povprečno so cene dvajset odstotkov višje od lanskih. V nekaterih primerih so zabeležili kar petdesetodstotni povišek, v drugih pa samo petodstotni povišek. Celodnevni penzion v hotelu prve kategorije v Gra-dežu bo v juliju in avgustu veljal kar 46.000 lir v hotelu «Villa Bernt», 40.000 lir v hotelu «Astoria» in 35.000 lir v novem hotelu «Erica». Za eno osebo. Tu so že lani bile cene per-cej visoke, povišek je samo desetodstotni. Večji razkorak z lanskimi cenami beležimd .ijbrSradetu' v' hote-lih druge kategorije, saj je tu povišek povprečno-kaf..25-©dstaten. O-krog 18 odstotkom ■povprečnega- povL ška beležimo v hotelih tretje kategorije v Gradežu. Teh je največ. Za celodnevni penzion v hotelih te kategorije bo treba odšteti za osebo v glavni sezoni od '18.000 lir (v sobi brez kopalnice) do 25.000 lir v dvoposteljni sobi s kopalnico. Omenimo še hotele četrte kategorije, kjer bodo penzionske cene v glavni sezoni med 14.000 in 18.000 lirami. Vsestranska podražitev torej. Če gremo v Gradež pa ni prenočišče s hrano v hotelu dovolj. Treba je plačati tudi vstopnino na kopališko plažo, poleg tega je treba tu plačati tudi kabino, sončnik itd. Prav pred nekaj dnevi je upravni svet turistične ustanove v Gradežu, ki u-pravlja plažo 'n vse druge turistične naprave, sklenil povišati letos za polnih dvajset odstotkov cene vseh storitev. Počitnice bodo letos precej dražje od lanskih. Kljub temu pa so v Gradežu in tudi v Lignanu prepričani, da ne bo težav, ker bo k njim vetem letu. ie -zmagala kanadski ' čGrtmd"PWxL.-'N*a'graile'- je dobila tudi v kasnejših letih. Mlada pianistka nastopi danes, v soboto, v Glasbeni šob v Šempetru, v torek pa v goriškem avditoriju. Izvajala bo dela Chopina, Schumanna in Beethovna. niltllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiliiiiiiriiiiiiuuillllllliiiIlllliilliMMiilluillHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIllltlllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllliiiilliiiiiiiiiiii) KAKO POSTATI NEODVISNI OD NAFTE na letovanje prišlo zelo veliko ljudi iz držav s tujo valuto, kjer ni tako velike inflacije kot v Italiji. Njihova valuta je torej precej trdna, vrednost te valute se je v primerjavi z italijansko liro povečala. Kljub podražitvam bodo torej Nemci, Avstrijci, Skandinavci letovali letos v Italiji... še ceneje kot lani. Koncert mlade kanadske pianistke V teh dneh se mudi v naših krajih mlada', komaj 22-letna, a zelo Umrla je Jožefa Gradnik V krminski bolnišnici je povsem nepričakovano umrla 82-letna Jožefa Gradnik, rojena Jasnič. Pokojnica je s svojim možem živela v Medani in je prišla na obisk k svojemu sinu Gradimiru. Zaradi nenadne slabosti so jo odpeljali v bolnišnico, kjer pa ji niso mogli več pomagati. Rodila se je v Vipolžah ter je veliko potrpela zaradi fašistov, ki so preganjali njenega moža kot toliko drugih zavednih primorskih Slovencev. Njenemu sinu Gradimiru, zavednemu Slovencu ter družbenopolitičnemu delavcu, izrekamo naše sožalje. Danes v Štandrežu koncert zbora «Ciril Silič» iz Vrtojbe Danes zvečer ob 20. uri bo v Domu Andreja Budala v štandrežu gostovanji moškega zbora «Ciril Silič» iz Vrtojbe, ki ga vodi Alenka Saksidova. Zbor bo imel celovečerni koncert, še prej pa bo nekaj pesmi zapel tudi ženski zbor domačega prosvetnega društva «Oton Župančič» pod vodstvom Stanka Benka. Med standreškimi in vrtojbenski-mi pevci obstajajo že več let prijateljske vezi, še .posebej so bile te tesne v letih ko je Ciril Silič vodil oba zbora. Po njegovi smrti so urtotbenski pevci svoj zbor poimenovali po tem zaslužnem pevovodji. štandreški prosvetni delavci vabijo vse ljubitelje petja na ta koncert. Razstave V dvorani avditorija ja vsak dan od 17. do 19. ure, odprta razstava fotografij Petra Kocjančiča. Predavanja Ženski odsek prosvetnega društva «Danica» na Vrhu priredi danes ob 20. uri predavanje dr. Branka Uršiča iz Nove Gorice o temi «Rak dihali. Izleti Slovensko planinsko drnštvo priredi v nedeljo, 27. januarja, avtobusni smučarski izlet v Cima Sap-pada. Vpisovanje na sedežu UJ. Malta 2, tel. 24-95, do srede, 23. januarja, ali do razpoložljivosti mest v avtobusu. Kino Gorica VERDI 16.30—22.00 «La patata bol-lente»,J/(R, Pozzetto, E. Fenech, M. Ratoeri. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17,30-22.00 «Meteor». S. Connery in H. Fonda. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «Uccelli d’a-more». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30—22.00 «Alien». PRINCIPE 17.30-22.00 «Assassinio sul Tevere*. Nova Gorica in oko licu SOČA 18.00—22.00 «V klancu kondorja* Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Taxi girl». Italijanski film. DESKLE 19.30 «Resnične zgodbe*. Nemški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. Tovarno pri Pordenonu delno ogrevajo s pomočjo sonca Usmerila se je v proizvodnjo sončnih koiektorjev ■ Nagrada ministra za pionirsko delo na tem področju človeškega, ter uvedlo skupinsko delo, po novejšem vzgledu obratov , avtomobilske tovarne Volvo. Vsaka skupina delavcev proizvaja na o-brtniški način. Opravlja vsa dela od začetnih pa do oblikovanja konč nega izdelka. Na takšen način je vsaka skupina seznanjena s celotnim proizvodnim procesor:, z vse mi vprašanji, ki se pojavljajo v proizvodnji, s tehnološkimi spozna nji, vsemi informacijami, načrtovanjem itd. V takšnih delovnih pogojih je odtujenost delavca na delovnem mestu manjša, kar ima za po- ; sledico njegovo večjo uravnovešenost, v končni fazi večje zadoščenje pri delu. Ta obrat je ministrstvo nagradilo za najboljši industrijski objekt na sončno ogrevanje v Italiji, nagra dilo pa ga je tudi zaradi ustrezne arhitekture in vseh v objekt vgraje nih naprav. Tovarna je s svojimi prvimi plahimi poskusi v izkoriščanju sončne energije pričela pred petimi leti. V zadnjih letih se je u-veljavila v proizvodnji in nameščanju naprav za toplo sanitarno vodo, sedaj pa se loteva zahtevnejših nalog pri ogrevanju stanovanj in drujih prostorov. Tudi na Goriškem se na strehah pojavljajo sončni kolektorji. Kakšnih deset jih imajo v Sovodnjah. Povečini za ogrevanje sanitarne vode. Gre za prve začetne korake, ki nas lahko pripeljejo k vse večji neodvisnosti od nafte, tegk tako dragega kuriva, ki ga bo vedno manj. smm Korak v bodočnost: prva tovarna v Italiji, ki jo delno ogrevajo s pomočjo sonca. Zgradili so jo Furlani Po jutru se dan pozna. Ta izrek ima v ljudski govorici svoj točen pomen. Odkar pa se obračamo soncu kot viru toplote, ki naj nam pomaga pregnati energetske skrbi, pa so ga začeli uporabljati tudi izdelovalci senčnih koiektorjev. Če na mreč dan začenjamo s soncem, pa čeprav je hladno, nas vseeno lahko ogreje. Prihodnji mesec bodo v Cordenon-su pri Pordenonu, ob navzočnosti ministra za industrijo, odprli prvi industrijski obrat, ki ga bodo skoraj v celoti ogrevali s pomočjo sonca. To hoče biti najboljša reklama za sončne kolektorje, ki jih v tem obratu izdelujejo. Objekt se navzven od drugih dosti ne razlikuje, razen na južni strani, kjer je cela poševna stena, okoli 320 kv. m, pre- krita s kolektorji. Predvidevajo, da bodo z njo ogrevali urade ter sanitarno vodo V naslednjih letih bodo toploto uporabljali tudi za poletno hlajenje prostorov, s tako imenovano toplotne črpalko. Centralna kurjava na nafto bo imela pomožno nalogo. Za ogrevanje se bodo posluževali toplega zraka, ki ga bodo vpihavali z ventilatorji. Celotna napeljava je elektronsko upravljana, pridobljene podatke pa bodo pošiljali znanstvenim inštitucijam, da se bodo o-koriščale z njimi pri iskanju novih tehnologij. Zanimiva je tudi organizacija proizvodnje. Tudi na tem področju hoče podjetje prednjačiti. Odpravilo je star sistem proizvodnje na tekočem traku, ki se je izkazal za ne- Vsem sorodnikom in prijateljem sporočamo žalostno vest, da JOŽEFE GRADNIK ni več med nami. Pogreb izpred domače hiše v Medani v Brdih bo jutri, v nedeljo, ob 15. uri. Globoko žalujoči: mož Pepi, hčerka Dragica, sinova Boris in Gradimir g z družinama in drugi sorodniki Medana, Vrhnika, Milan, Krmin, Nova Gorica, 19. 1. 1980 Dne 17. januarja 1980 je v go-“® riški bolnišnici umrl v 76. letu starosti ŠTEFAN BAG0N Pogreb dragega pokojnika bo danes, v soboto, 19. 1. 1980, ob 14. uri v Jamljah. Odhod iz mrtvašnice go-riške bolnišnice ob 13.30. Žalnjoči Vanda z družino, sestre, svakinje in vnuki Jamlje, 19. januarja 1980 Otrok od rojstva do mladostništva Specifične težave pri učenju Vzroki specifičnih otrokovih težav - Razvoj prizadetega otroka pogojujeta okolje in pomoč, ki mu jo to nudi Današnja tema je nadaljevanje vsebine zadnjega članka. Kakor sva že omenili, bo danes govor o vzrokih specifičnih učnih težav, o tem kaj običajno doživlja otrok, ki ima te težave in priporočilo staršem. kako ravnati s takšnim otrokom. Koristijo pa lahko tudi učiteljem osnovnih šol, da se bolje spoznajo z značilnostmi in prijemi pri omenjenih težavah. Vsebina današnjega prispevka je iz zapisa dr. A-nice Kos Mikuš, vodje Svetovalne ga centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. (z.s. _ s.b.) II. del Pri mnogih otrocih s specifičnimi učnimi težavami — kar pri 40 odst. — zvemo od staršev, da so tudi sami imeli v otroštvu podobne težave. To pomeni, da ima dednost pomembno vlogo pri specifičnih učnih težavah. Pri mnogih otrocih s specifičnimi učnimi težavami gre za posebnosti zorenja. Zorenje posameznih umskih področij poteka neenkratno. Otrok ima le posamezne razvojne odklone. Največkrat gre za zaostanek v sposobnostih branja in pisanja. Govorimo o bralno - napisovalnih motnjah ali legasteniji. Mnogokrat pa ne vemo, kaj je vzrok specifičnih učnih težav. KAJ SE ZGODI Z OTROKOM, KI IMA SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE V razvoju večina otrok «prera-ste* specifične učne težave. Pri večini težave do pubertete povsem izginejo pri drugih st bolj ali manj omilijo. Naravni potek stvari je torej ugoden. Toda zaradi neuspehov v šoli, očitkov in kazni, doživlja otrok s specifičnimi učnimi težavami mnoge neugodne izkušnje v zvezi z učenjem in šolo. Kot posledice težav v šoli, šolskega neuspeha, pritiskov in kazni v zvezi s šolskim delom, se pri mnogih otrocih s specifičnimi učnimi težavami razvijejo: — zavest o lastni nezmožnosti in nesposobnosti. — občutja manjvrednosti, — odpor do šole in izguba volje za učenje, — strah pred šolo, odpor do šole, poskusi izogibanja šoli, izostajanje iz šole — psihosomatske težav,, '(telesne težave, ki izvirajo iz slauega duševnega počutja). — poskusi uveljavljanja z nezaželenimi oblikami vedenja. Zaradi tega so mnogi otroci s specifičnimi učnimi težavami, ki z leti «prerastejo» svoje osnovne težave in jih te ne ovirajo več pri učenju, še vedno slabi učenci. A takrat ne več zaradi specifičnih učnih težav, temveč zaradi drugotnih odporov do šole in učenja. Pot otroka s specifičnimi učnimi težavami je torej . predvsem odvisna od tega, kako okolje ravna z otrokom in v kolikšni meri mu pomaga premestiti njegove razyojno pogojene težave. NEKAJ PRIPOROČIL STARŠEM Mnogo otrok ima takšne ali drugačne težave. Vaš otrok ima specifične učne težave. Specifične učne težave -3 v teku razvoja močno omilijo ali povsem izginejo. Če se z otrokom ustrezno ravna, bo sčasoma premostil svoje težave. Potrebna sta potrpežljivo in razumevajoče ravnanje staršev in učiteljev ter ustrezna pedagoška pomoč. Na to se spomnite, ko ste zaradi otroka zaskrbljeni, utrujeni, izčrpani, ko pričnete izgubljati potrpljenje. Vaš otrok ni bolnik, vaš otrok ni «ubogi». je povsem normalen o-trok, ki ima nekatere sposobnost-ne okrnjenosti in se zato težje pri- ■ llltlf Hilli ttllllll MIMI III It HI Hill IIII lil tl Hilli llltttf III* BERITE REVIJO lagaja na učne zahteve šole. Podobne težave, kot jih ima vaš o-trok, ima vsaj 10 odst. vseh normalno umsko razvitih otrok, ki o-biskujejo osnovno šolo. Mnogi učeni in za človeštvo posebno pomembni ljudje so imeli podobne težave — npr. Einstein, Edison. To povejte vašemu otroku tedaj, ko bo izgubljal voljo do učenja, ko bo postajal malodušen. Otrok ne piše slabo, ne bere slabo, ni raztresen, ni pozabljiv, ni površen, ni nereden, ni nemiren, zato, ker bi bil malomaren, len, zanikrn, «žleht», ampak zaradi nekaterih posebnosti razvoja živčnega delovanja. Poskusite se spor .iti, ali niste tudi vi imeli v otroštvu podobne težave. Če ste jih imeli, se poskusite spomniti, kako ste jih doživljali, kako ste se počutili. To vam bo pomagalo razumeti vašega otroka. Otroka s specifičnimi učnimi težavami prizadevajo zlasti posledice tega, da je neuspešen ter nerazumevanja in neustreznega ravnanja staršev in učiteljev. Upoštevajte otrokove dobre in slabe dneve. Otrokove delovne in prilagoditvene zmogljivosti so ob dobrih dnevih povsem drugačne kot ob slabih dnevih. Ob dobrih dnevih lahko od njega več zahtevate, ob slabih dnevih manj, Prosite učitelja, naj otroka sprašuje ob dobrih dnevih. Ne izražajte svojega nezadovoljstva ali graje nad vsem, česar otrok ne naredi prav. Pomislite, katere stvari so pomembne in katere niso pomembne in ga opozarjajte na tiste napake, ki so zares pomembne, nepomembne napake in zmote pa mu spreglejte. Ker otrok s specifičnimi učnimi težavami pogosto sam slabo ureja in razporeja svoj čas, prostor, energijo, mu pri tem pomagajte. Obenem pa ga navajajte, naj za majhne časovne presledke sam razporeja svoj čas in svojo e-nergijo. Otrok g žavami pottSbUfe. P> k.uteoAi. vgfc pomoči starsev kot otrok Drei teh težav. Presodite, katerlf/slvarfo-trok ne zmore sam narediti, pri katerih potrebuje vašo pomoč. Ne govorite otroku «Lahko boš naredil. če se boš le potrudil*, če ne kaže, da bi lahko sam dobro opravil delo. V takem primeru mu raje recite »Bova skupaj naredila, tako gre lažje.* Včasih otroku pomaga že to, da ste ob njem, ko dela naloge, tudi če mu ne pomagate pri učenju. Če pa vidite, da mu gre pri učenju, ^ustite, naj naredi nalogo samostojno. Za samostojno dobro opravljene naloge otroka še posebej pohvalite. Ne naredite dela namesto otroka. Pomagajte mu toliko, kolikor je nujno. Če si ne želi in- ne potrebuje vaše pomoči, mu ne pomagajte. Pazite, da ne razvijete pri otroku odvisnosti in nesamostojnosti pri učenju. Vsak otrok s specifičnimi učnimi težavami ima tudi svoja dobra in močna področja. Vzpodbujajte otroka, ’a deluje na področjih, na katerih je uspešen, četudi se vam ta področja zdijo nepomembna. Poudarjajte otroko uspeh na teh področjih in pokažite otroku, da ste veseli zaradi njego-ega u-speha. Poskusite ustvariti take okoliščine, da otrok, ka se da pogosto doživlja uspeh. Pri tem je pomembno, da delo zares uspešno opravi, ne pa, da mu tako govorite, čeprav to ni res. Otrok naj tekmuje s samim seboj in ne z drugimi. Opozarjajte ga na njegov napredek. Večkrat mu povejte, da mnogo bolje bere, kot je bral lansko leto. Spomnite ga na težave, ki jih je imel v preteklosti. Ne obremenjujte otroka s tem, da od njega zahtevate lepo pisavo. Ne zahtevajte od njega, da mora znova in znova prepisovati nalogo, toliko časa, dokler ni lepo napisana. Ne govorite mu, da je pomembno, da ima lepo pisavo. če ima težave pri pisanju in je zaradi tega prizadet, mu povejte, da bo ko odraste lahko pisal na pisalni stroj. Če ima o-trok hude težave pri pisanju in če imate možnost, mu kupite pisalni stroj. Če ima otrok težave pri branju, mu na glas berite. Če je berilo predolgo, povzemajte besedilo. Otrok z bralnimi motnjami nerad bere. Zato mu veliko berite na glas. Berite mu knjigo, ki ga zanimajo, ki so. mu všeč. Z branjem obogatite njegov besedni besedni zaklad, širite njegovo znanje. S tem, da mu berete, lahko dosežete, da otrok kljub svojim težavam pri branju zadobi željo pr branju, spozna, da se je vredno potruditi. Zato še enkrat, veliko mu berite. Videli boste, da bo tudi vas zanimalo tisto, kar berete otroku. Ne silite otroka, da bi pisal ali bral hitro. Pustite mu, naj sledi svojemu lastnemu ritmu. POTREBA PO SPROSTITVI Otrok lahko dela učinkovito le v krajšem časovnem presledku, kakih dvajset minut. Nato naj ima odmor in možnost za razgibavanje in sprostitev. Zelo pomembno je menjavanje opravil — učenja, pisanja, risanja in igre, sprostitve. Pestrost pri delu zmanjšuje otrokovo naveličanost in utrujenost. Marsikateri otrok s specifičnimi učnimi težavami je pozabljiv. Ne jezite se nanj, če kaj pozabi. Skupaj z otrokom iz-najdite pomagala, da si bo stvari zapomnil. Če je otrok s specifičnimi učnimi težavami nemiren, potrebuje veliko gibanja in veliko prostora. Omogočite mu. da se med dnevom večkrat razgiba in sprosti. /.a marsikaterega otroka s specifičnimi učnimi težavami je že redni šolski delavnik prenaporen. V podaljšanem bivanju ali v drugih oblikah popoldanskega šol-«kega-ata. Britanski funt se je nekoliko okrepil in sicer za slab odstotek, ker kažejo zadnji podatki na zmanjšanje inflacije v V. Britaniji. Italijanska lira se je ta teden kar dobro obdržala na prejšnjih položajih, čeprav se vztrajno širijo novice o 10-odstotnem razvrednotenju. švicarske ter avstrijske banke so že potlačile liro za prir kF*---------------------- ■“bližno 4 odstotke (srs) NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec Ziirich Beograd 18.1. 17.1. 17.1. 18.1. Ameriški dolar 795.— 12,10 1,63 18.99 Kanadski dolar 670.— 10,30 1,50 16,16 Nemška marka 460,— 708,- 93.- 1104.18 Holandski florint 416.— 640,- 84,50 996,72 Belgijski frank 27.— 42,10 5,65 66.42 Danska krona 146.— 224,50 30,50 353,34 Švedska krona 190.— 291,50 39.- 458,51 Norveška krona 160.— 245,50 33.- 387.15 Francoski frank 196.— 300,- 40 50 469,89 Italijanska lira — 1,46 1,950 2,37 Angleški funt 1800.— 27,60 3,70 43.32 Irski funt 1650.— — . Švicarski frank 498.— 771,50 — 1193,77 Avstrijski šiling 64,- — 12.95 153,72 Japonski jen 3.— 5- — — Avstralski dolar 845,— — 1,90 20.72 španska jieseta 11.25 17,60 2,45 — Portugalski eskudo 15,- 20,— 2.05 — Jug. dinar - Mali 35,- 53.- 7,50 — - Veliki 35,- 53,- 7,50 . Grška drahma 18,— 27,- — — DRAGOCENE KOVINE 18.1.1980 Nakup Predaja ZLATO Milan (gr) ZLATO 19.900 20.100 London (unča) SREBRO 750 dol. 760 Milan (kg) PLATINA 1.310.000 1.330.000 Milan (gr) 23.400 23.800 VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 17. 1. 1980 Sovjetski rubelj 175,- Poljski zlot 5,80 Češka krona 29,- Madžarski forint 25,- Romunski lej 27,- Bolgarski lev 325.- Turška lira 12,50 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Chek . up 13.30 DNEVNIK 14.00 Wengen (Avstrija) — Svetovni pokal v spustu za moške 14.40 Turin: Ženska košarka 15.30 Evrovizija: Rugby: Turnir petih držav Galles — Francija 17.00 Risanka 17.10 Gospod Rossi išče srečo 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Iz parlamenta 19.20 Happy Days «Ur: attimo di debolezza*. TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 «Giochiamo al variete* Glasbeni program z Carlom Giuffrejem. Lauro D’Angelo in Patrizio Garganese. 21.55 Vsakdanje življenje. .. Publija Ostorija, giadatorja iz Pompeja Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12 30 Deček Dominic 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13 uri 13.30 Iz našega žepa 14.00 Dnevi Evrope 14.30 Odprta šola 17.00 Program za mladino: Tajni vrt, TV film 17.25 «Le avventure di un maxi-cane», risanke 17.40 Ugodja 18.15 Sereno variabile 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 DNEVNIK 2 - Dribbling Posebna oddaja o polemikah v zvezi z bojkotom olimpijskih iger Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Soba št. 13 21.40 «D?!itto di coscienzas, film Režija: Basil Deardon Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal Nocoj govorimo o... 18.30 «11 pollice* 19 00 DNEVNIK 3 19.30 Malo gledališče 19 35 «Tuttinscena» Nocoj govorimo o. . . 20.05 V poklon R. Rosselliniju: «Atti degli apostoli*. 5. in zadnji del TV nadaljevanke 21.05 Romanska civilizacija v Toskani 22.00 DNEVNIK 3 22.30 Malo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubijana 8.00 Poročila 8.05 Jakec in čarobna lučka ' 8.20 Minigodci v glasbeni deže !i, TV nanizanka 8.35 Kurir goče delčeva, TV nadaljevanka 9.05 Pustolovščina, TV nadalj 9.35 VVilliam Shakespeare, TV nadaljevanka 10.25 Človekove telo: Slušne zasnave 10.55 Pleterčani, dokum. oddaja 11.35 625 12.10 Poročila 12.55 Smuk za moške 15.55 Poročila 15.30 Gospod predsednik na obi sku, film 17.00 Košarka: Cibona — Crvena zvezda 18.35 Naš kraj 18.45 Robinovo gnezdo, humoristična serija 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. Dietel: Župan našega mesta, TV nadlj. 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Bob, Carol, Ted in Aliče, film 22.45 čudovita predstava 23.30 TV kažipot. 23.50 Poročila Koper 17.00 Košarka: Jugoslovansko prvenstvo 18.30 Smuk za moške 19.30 Otroški kotiček 19.50 Stičišče 20.00 2 minuti 20.03 Risanke 20.30 TV DNEVNIK 20.40 Brez njih je pekel prazen, film Režija: John Ainsworth 22.15 Dokumentarna oddaja 22.55 Pregled programov za na slednji teden Zagreb 12.55 Smuk moški 15.40 Poročila 15.45 TV koledar 15.55 Otroška oddaja 17.00 Košarka: Cibona — Crvena zvezda 18.45 Zgcdbe 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Celovečerni film 21.30 TV DNEVNIK 21.55 Za konec tedna TRSTA 7.C0, 8.00, 10,00, 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutT«rpo naše; .7.45 Pravljica j za dobro jutro: 8.10 Jutranji al- ■ manah;.,9.1,0 l4,3rbiva;„9,40 Ete i ni orkester RTV Ljubljana; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Sodobni sound; 12.00 «Nas anu zutrii — da- RADIO TRST A DANES, SOBOTA, OB 17.10 Ptsem v prijateljstvu V današnji oddaji «Mi in glasba* je na vrsti izbor z revije «Pe-sem v prijateljstvu*, ki je bila prejšnjo soboto v Kulturnem do mu. Revijo je priredila Slovenska prosvetna zveza. Pojejo moški zbor «Valentin Vodnik* iz Doline, «Coro polifonico triestino*, zbor «1 minipolifonici* iz Tridem; in Akademski pevski zbor «Boris Kraigher* iz Maribora. nes in jutri; 12.30 Pesem poje o...; 13.20 Glasba po željah; 14.10 O-troško okence; 14.30 «Vse lepo, vaš Peter!*; 16.30 Poslušali boste; 17.10 Mi in glasba; 17.10 «Od-ločitev*, drama; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-fi maga zine; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Chuck Mangione; 10.32 Glasbeni trenu tek: 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet nVadih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 LP plo- šče; 14.33 V prijetni družbi s slo venskimi pevci; 15.00 Poslušam, poslušam; 15.45 Orkester Borghe-si; fjTOft Istrski akvareli; 16.10 Dva glasoVd in en orkester; 16.3? Crash; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Po-šlh.šajrho"jiW skupaj; 17.32 Glasbeni vveek-end. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Zapojmo in zaigrajmo; 14.00 Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Pogovor o je ziku; 16.10 Jugoton: 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glas ba. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00, 15.00, 17.00. 19.00, 22.00, 23.00, 24 00 Poročila; 7.30 Iz na ših sporedov; 8.08 Pionirski ted nik; 9.05 10.00 Z radiom na potil 9.45 Turistični napotki za naše go ste iz tujine; 10.05 Sobotna mati neja; 11.05 Zapojmo pesem; 11.20 Svetovna reportaža: 11.40 Zapojte z nami; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ve seli domači napevi; 13.00 Danes do 13 00; 13.20 Zabavna glasba! 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Kulturna panorama; 14.55 Minute za EP; 1530 Zabavna glasba: 16.00 «Vrtiljak*; 17.05 Spoznavj-mo svet in domovino; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije: 18.55 Minute za EP; 19.25 Za bavna glasba; *9.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Minute z ansam blom Nika Zajca: 20.00 Sobotni za bavni večer; 21.30 - 214.00 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Portreti jugoslovan skih ustvarjalcev in poustvarjal cev zabavne glasbe Bob Woodward I Carl Bernstein g: I 81. | NIX0N0V PADEC Prevedel Dušan Dolinar *:*w: Naslednjega večera, 21. maja, je Nixon povabil Haiga. Claira in Buzhardta, naj se mu pridružijo pri večerji na krovu Seauoie. Malo po šesti uri so se z limuzino pripeljali v pristan vojaške mornarice in se po stopnicah povzpeli na zgornji krov Sequois. Predsednik je natakarjem naročil, naj prinesejo pijačo. Buzhardt, ki mu je Nixon rekel »baptist«, je prosil za ingverjevo pivo. Jahta je zavila na trideset morskih milj dolgi izlet po Potomcu do Mount Vernona, oni pa so sedeli očitno sproščeni na njej in uživali v vetriču. Toda pogovarjali so se o poslovnih rečeh — o odpoklicu, Sirici, Javvcr-skem, trakovih. VVatergateu ni bilo mogoče ubežati riti v minutah, ki so bile načrtno namenjene sprostitvi, Ce-neral in ’ pravnika so se tudi zavedali, da so njihova kariera, ugled in prihodnost v mnogočem odvisni od tega, kako se bo iztekla Nixonova vladavina. Pravnika sta delovala vsaj skladno z običaji svojega poklica; branilca si pač lahko najame vsakdo. Vojaki so seveda tudi že služili predsednikom, vendar pa še nikoli v natanko takšnih okoliščinah. Haig je čutil, da je požgal za seboj vse mostove. Čedalje bolj se je zanašal na to, da ga bo Buzhardt popeljal skozi goščavo in jih obvaroval pred nevarnostjo, da prekoračijo meje zakonitosti — meje, ki jih je prekoračil že marsikdo, kdor je služil temu predsedniku. Predsednik je omenil, da se bo za trakove bojeval povsod, kjer bo treba, tudi pred vrhovnim sodiščem. Njegovo mnenje je bilo podobno St. Clairovemu in Buzhard-tovemu: da gre namreč pri vsej zadevi bolj za trakove, o čemer odločajo sodišča, kakor pa za sojenje in odpoklic predsednika, o čemer se odloča na Capitol Hiilu. Nixon je tudi potem, ko je spil dva kozarca viskija ballantine, zbujal vtis, da je nenavadno napet. St. Ciair ga sicer ni dobro poznal, bil pa je presenečen, ko je videl, kako se ta skrajno disciplinirani človek ne more prisiliti, da bi se sprostil. Kazalo je, da bi se Nixon rad bolje seznanil s St. Clairom. St. Clairu se je zdelo, da je predsednik nekam ganljivo neroden. Bilo mu ga je žal. Dve leti je dobival slabe pravne nasvete. To je tisto, kar ga je spravilo v vse te težave z Watergateom. Približno čez dve uri so pripluli do Mount Vernona, kjer je nekoč živel George VVashington; tudi pokopan je tam. Bil je že mrak. Vsi štirje so se odpravili na kljun Sequoie k obredu, ki ga predpisujejo pravila vojne mornarice. Stali so na vetru, ladijski zvonci pa so zazvonili osemkrat s petsekundnimi presledki. Oglasil se ie tudi magnetofonski, posnetek z udarjanjem vojaških bobnov, nato je zazvenela državna himna. Predsednik se je obrnil k St. Clairu in mu rekel: »Človeka plačujejo z bankovci in kovanci, a samo to je tisto, zaradi česar se vse skupaj zares splača.* Njegov glas je zvenel zelo razločno. Haig, pravnika in člani posadke so v zadregi odvrnili poglede. Ladja je čez nekaj minut pristala, predsednik in njegovo spremstvo pa so odšli dvesto metrov daleč k helikopterju, ki je že čakal, da jih odpelje nazaj v Belo hišo. St. Ciair je sedel k predsedniku nasproti Haiga in Buzhardta. Med poletom je Buzhardt omenil, da bi bilo nemara razsodno zaprositi Charlesa Alana VVrighta, da bi se vrnil in se lotil dela pri pripravi pravnih utemeljitev za vrhovno sodišče. Po Buzhardtovem mnenju je VVright pripravil sijajne utemeljitve ob prvih postopkih v zvezi s trakovi! St Ciair je samo najet strelec in nič več; zadeve se je lotil tako pozno, da je ni utegnil niti obvladati. Poleg tega St j Ciair nima pravega občutka za državne zadeve, za politično areno, tisk, washingtonsko mesto in Richarda Nixona. Vsaj to je mogoče reči; mož ni vajen, da bi bile njegove stranke tiste, ki odločajo, ne pa on sam. VVright je odšel, ko se je predsednik prejšnjo jezen odločil, da spora o trakovih ne bo spravil pred vrhovno sodišče. Morali bi ga pregovoriti, da bi se vrnil. Res je, pritiskom se VVright ne zna upirati posebno dobro to je res. Pisma, iz katerih se cedi sovraštvo, ga spravljajo iz ravnotežja; nekoč je prejel pismo z besedami- »Šestkrat na dan molim, da bi vas doletela smrt.* Je pa učenjak in pravno utemeljevanje pred vrhovnim sodiščem je naloga za učenjaka. Buzhardt predsednika ni mogel pripraviti k obljubi, da bo pripeljal VVrighta nazaj. Javvorski je bil prepričan, da bi se predsednik rad izognil preizkušnji pred vrhovnim sodiščem. Odpus!itev Coxa, Haigovi kompromisi, s katerimi je posebnemu tožilcu omogočil poslušati nekatere trakove, novembrska izročitev sedmih trakov, vse to je kazalo, da si predsednik prav nič ne želi spraviti svoj primer pred najviS)6 sodišče v državi. Jaworski pa je želel izsiliti prav to. Posebni tožil®0 po vsej verjetnosti ne bo mogel doseči, da bi vrhovni sodišče razpravljalo o zadevi s trakovi, preden odide)0 sodniki na poletne počitnice. Bela hiša se bo prav gotovo pritožila zoper Siricov sklep pri prizivnem sodišči’-Tam bo zadeva trajala nekaj tednov, nemaia nekaj ir®' secev. Jaworski je bil prepričan, da bo tam zmagal. 0 to bi pomenilo, da vsa stvar ne bi prišla pred vrhovn0 sodišče pred jesenjo. Proces zaradi zarote pa ho mor®* biti odložen na še poznejši čas, v pomlad leta 1975. Pa celo če Jaworski zmaga in trakove dobi, bo tr®' jalo nekaj tednov, dokler jih ne bodo preposlušali prepisali. Priče v obravnavi zaradi zarote se že kisajoče bo prišlo do tolikšnega odloga, utegne obveljati tud* grožnja odličnega strokovnjaka za procesno pravo Tennesseeja Jamesa Neala, da pri procesu zaradi zarot® ne bo sodeloval kot tožilec. Vse skupaj je bilo neskončno zapleteno. Jawor.sk! )° sodil, da mora kot pravnik storiti vse, kar moi-e, da pospešil zasliševanje, ki naj vodi k sojenju predsednik® in k odpoklicu. Dežela ima za predsednika hudodelci®-Sleherno odlagat- e gre v prid Nixonu. Sodišča oa že P° naravi svojega o :la napeljujejo vodo na Nixonov mli’1. SMUČANJE SMUK ZA SP V WENGNU Izredna vožnja Kanadčana Reada Velik ekipni uspeh pa so dosegli avstrijski smučarji WENGEN — Individualni uspeh it^nade in ekipni uspeh Avstrije je označeval včerajšnji smuk za svetov® pokal v Wengnu. Zmagovalec je bil namreč Kanadčan ttead, drugo in tretje mesto pa je Pripadlo Avstrijcem, ki so poleg te-Sa imeli v prvi sedmerici kar štiri syoje smučarje. Italijan Plank je vozil dokaj sla-o° na zgornjem delu proge in se Je moral zadovoljiti šele s petnastim •Pestom. Na več kot štiri km dolgi jPPfP (najdaljši v svetovnem pokajo)! na kateri je zmagovalec dosegi poprečno hitrost 102,070 km na se slabo odrezali tudi ostali lt*njanski tekmovalci. Med tekmovanjem je prišlo tudi 9° nesrečnega padca Kanadčana Jerina. Poškodoval si je nekoliko riatna vretenca, vendar njegovo *“jvstveno stanje k sreči ni zapeljujoče, čeprav je bil njegov Padec izredno «slikovits> in je že ka-ffl«> na hudo nesrečo. Lestvica smuka je bila taka: L Read (Kan.) 2’31”31 Walcher (Av.) 2'31”34 “• Wirnsberger (Av.) 2'31”58 l Muller (švi.) 2'31”61 "• Stock (Av.) 2’31”62 $• J«»i (švi.) 2’31”91 <• Weirather (Av.) 2’31”99 *• Podborsky (Kan.) 2'32”20 .*• Haaker (Norv.) 2'32"23 }?■ Veith (ZRN) 2'32”29 fL Grissmann (Av.) 2'32"30 J2. Burgler (švi.) 2'32”72 {*■ Katagiri (Jap.) 2’32”81 ‘L Spiess (Av.) 2’33"03 }*• Plank (It.) 2’33”08 Ciganov (SZ) 2’33”14 J7. Klammer (Av) „ in Ferstl (ZRN) 2’33”48 Giardini (It.) 2’34”29 “*• Smalzl (It.) 2’35”19 Sbardellotto (It.) 2'36”58 ,b- Happacher (It.) 2’37”73 Po tem tekmovanju je lestvica za svetovni pokal naslednja: *• Wenzel (Liech.) 110 “■ Stenmark (Šved.) 93 “• Križaj (Jug.) 75 Muller (Švi.) 71 “• Plank (It.) 67 *• Mahre (ZDA) 66 "• Haker (Norv.) OBVESTILA SPDT Prireja v nedeljo, 3. februarja, Priliki smučarskega tekmova-®J* za drugi «Pokal Skdanc* avtobusni izlet v Forni di Sopra. »Pisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. ^Frančiška 20/2) o. V zadnjih nastopih se je najbolj izkazal Catalan. PREDVIDEVANJE: borovci morajo nujno zmagati to tekmo, če se hočejo izogniti repu lestvice. To jim bo predvidoma tudi uspelo. Marko rovce, ki pa so povsem zadovoljili (kljub nekaterim naivnim napakam). Srečanje je bilo zelo koristno za obe ekipi, ki se pripravljata za drugi del prvenstva dečkov oz. naraščajnikov. Med posameznimi bi omenili le napredek Busana ter o-bičajnega Ušaja pri Sokolu, dvoji; co Struna - Kozlovič ter Sika pri Boru. m-juju- Marko ATLETIKA NA MLADINSKIH IGRAH Gregori na enajstem mestu v Tarčentu lonjerske Adrie David Gregori, ki je tekmoval v A kategoriji dečkov. Na izredno naporni progi, kjer ni manjkalo blata, ledu in snega, je Gregori zelo lepo startal, saj je bil do sredine proge na odličnem četrtem .mestu, nakar si je na nekem delu, kjer je bil sam led, nerodno zvil nogo, zaradi česar je moral precej .zmanjšati ritem in je seveda izgubil nekaj pozicij. Vseeno pa mu-je na koncu uspelo nekoliko pospešiti in je - tako spet dchitel vodečo skupino, ni pa imel dovolj moči za končni sprint in je tako končal tek na vsekakor zelo dobrem 11. mestu. Omeniti moramo, da je prvih 15 tekmovalcev prispelo na cilj skupaj, kar pomeni, da bi brez poškodbe imel Gregori lepe možnosti za presenečenje. Vsekakor je fant dokazal, da bo v letošnji sezoni dosegel s primernim treningom še marsikak lep u-speh. R.F. NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI V Bazovici Zarja-Vesna Bazovci so v zadnjem času v dobri formi, Križani pa v slabi, zato je (glede na položaj obeh ekip na lestvici) izid težko napovedati V 2. amaterski nogometni ligi bodo jutri odigrali drugo povratno kolo, v katerem bo v središču pozornosti dvoboj Libertas - Costalunga. Veliko zanimanje pa vlada za derbi v Bazovici med Zarjo in Vesno, izid katerega pride v poštev za pokal Primorskega dnevnika. Zarja — Vesna »V zadnjih dveh1 'nastopih' je bila usoda enajsteric popolnoma različna. Zarjani so po dolgi krizi slavili zaporedni zmagi, ki sta ji pfečdj dvignili moralo. Vesna pa je po odličnem startu prav v zadnjih dveh nastopih razočarala svoje navijače. Z ene strani imamo torej Zarjo, ki je, kot kaže, prebolela krizo in hoče to izkoristiti, da se čimprej reši spodnjega dela lestvice, z druge p? Vesno, ki si nikakor ne sme dovoliti nadaljnjih spodrsljajev. Torej vsi pogoji za lep in napet derbi. Navijači si seveda tega želijo. Vsako predvidevanje je seveda SMUČANJE V FORNI DI SOPRA POKAL SKDANC Organizatorji bodo sprejemali prijave do srede PRIJATELJSKA TEKMA (NARAŠČAJNIKI) p f — Sokol 66:96 (28:38) SOKOL: P. Busan 21 (9:19), Devetak 12, Niko Pertot 10 (2:9), D. Busan. Nevenko Rertot, Bandelj 8, Ušaj 43 (5:11). Pahor, Kojanec 2, BOR: Struna 17 (1:3). Kozlovič 22 (4:8). Furlan, Šik 10 (0:6), Križ-mančič 13 (1:2), žerjul 4. Gombač, Lukan. SODNTKA: Pavel in Volk in Štefan Pegan. V prijateljski tekmi je Sokol zasluženo premagal manj izkušene bo- David Gregori (Adria) V četrtek je bila v Tarčentu deželna faza mladinskih iger v krosu, na .ateri so nastopili vsi najbolje uvrščeni iz raznih pokrajinskih tekmovanj. Tokrat je prvič nastopil na podobnem tekmovanju tudi slovenski atlet in sicer član ŠD Mladina iz Križa organizira v nedeljo, 3. februarja 1980 tekmovanje v smučanju (veleslalom) 2. pokal Skdanc, Tekmovanje bo na dveh progah v Forni di Sopra, V primeru pomanjkanja snega bo tekmovanje na Varmostu. Na to tekmovanje, ki je pod pokroviteljstvom vaškega glasila Skdanc, so bili povabljeni tudi smučarji iz matične domovine in Koroške. Pokal Skdanc spad v serijo tekmovanj, ki jih organizirajo zamejska športna društva in pri tem je upoštevano posebno tekmovanje od Ta teden igra za vas Aldo Maldera | l Napol! J Fiorentina — Lazlo X Inter - Udinese 1 Juventus — Catanzaro 1 Perugia — Bologna 1 Roma — Pescara 1 Lecce — Plstoiese X Palermo — Bari X Plsa — Genoa 1 Triestina — Piacenza 1 Regglna — Empoll I l. do 10. mesta. To vrsto tekmovanja je sestavila smučarska komisija ZSŠDI, da bi ob koncu izbrali ekipo, ki bi nastopala na važnejših tekmovanjih. Zato bosta ob koncu pokala Skdan-ca dve končni lestvici. Ena bo splošna, druga pa samo za zamejske športnike. Vpisovanje je že v teku in se bo zaključilo v sredo, 23. januarja 1980. Pole in informacije za vpisovanje se dobijo na uradu ZSŠDI ali pri Stojanu Sosiču, Križ 220, tel. 22023. Smučarski odsek ŠD Mladine je letos še kar aktiven, saj je organiziral uspelo ziniovanje v Kranjski gori, s smučarskim tečajem, ki so ga vodili smučarski učitelji SK Snežinka iz Ljubljane. V programu je poleg organizacijsko zahtevnega pokala, še več izletov, tudi ob priliki tekmovanj. M. in A.S. ATLETIKA Italijanski atleti spet doma RIM — V Rim se je včeraj vrnila skupina italijanskih atletov, (med katerimi je bil tudi Pietro Mennea), ki so v okviru priprav na prihodnje olimpijske igre tri tedne trenirali v Los Angelesu. TENIS Pokal švedskega kralja MILAN — V tekmovanju za po kal švedskega kralja je Italija pre magala Španijo s 3:0 in si s tem zagotovila napredovanje v druge, kolo, v katerem se bo srečala z reprezentanco Monaka. Drugi izidi: Danska - Norveška 2:1. ČSSR -Vel. Britanija 2:1, ZRN - Šved ska 2:0, Finska - Holandska 2:1 Bolgarija . Romunija 2:1 in SZ -Francija 3:0. Ocleppo zmagal v Braziliji GUARUJA (Brazilija) - Na turnirju «Hollywood» je Italijan Gianni Ocleppo premagal Kolumbijca Jaira Velasca (6:4, 7:5) ter se uvrstil v drugo kolo. tvegano, kot se to običajno dogaja za derbije. Enajsterici sta morda bili doslej nekoliko pomanjkljivi v obrambi. Zarja je sicer to težavo prav v zadnjih nastopih v glavnem rešila z vključitvijo trenerja - nogometaša Vojka Križmančiča. Vesna, ki jo je pestila vrsta poškodb posameznih igralcev, ima končno na razpolago vse nogometaše in prav v tem trenutku,-tavtii morala ' zaigrati bolje in bolj sproščeno, so prišle na dan pomankljivosti, katere bo trener rrFlorotto za ta derbi seveda skušal odpraviti. Baxter — Primorec štiri tekme, štirje porazi, v katerih so dali le en gol, prejeli pa osem: to je obračun zadnjih nastopov Primorca. Ni potrebno poudariti, da so navijači trebenske enajsterice precej zaskrbljeni, saj je njihovo moštvo z devetimi točkami na samem repu lestvice. Očitno je, da letos pri Primorcu nekaj ne gre. Niti zamenjava trenerja ni prinesla zaželenih sadov in to predvsem zaradi odsotnosti nekaterih ključnih nogometašev (Možina, Čuk, Boris in Mauro Kralj I.), ki so bili protagonisti v lanskem prvenstvu. Prav v tem trenutku pa je zelo važno, da ekipa ne popusti, kajti to bi bilo lahko usodno. Pri tem pa imajo seveda pomembno besedo navijači, ki morajo bodriti svoje »brasileros*, kot so jih svojčas imenoval v Trebčah. Zaradi vsega tega je jutrišnja tekma izredne važnosti za Primorec. Z morebitno zmago nad Baxterjem, ki ima tri točke manj na skupni lestvici, bi verjetno Trebenci tudi premostili krizo, ki jih tare. Breg — Zaule Brežani sprejmejo v goste ekipo, ki je prejšnji teden, po seriji neuspešnih nastopov, zamenjala trenerja Pavel Pescatori je bil tako po Notaristefanu (Giarizzole), Per-tiču (Zarja) in Čuku (Primorec) četrta »žrtev* tega prvenstva. Pescato-rija je zamenjala dvojica Budicin -Covacich (ki je tudi kapetan ekipe), ki je že v prvi tekmi imela srečo, saj so Zaule prejšnjo nedeljo pri- ODGODENE TEKME Zaradi mraza in poledenelih igrišč, predvsem na Krasu, je pokrajinski odbor nogometne zveze sklenil preložiti na poznejši datum vse tekme v pokrajinskih prvenstvih naraščajnikov, najmlajših, začetnikov in cicibanov, ki bi morale biti na sporedu danes in jutri. Odbor je obenem potrdil, da se bo prvenstvo v 3. uinator-ski ligi na Tržaškem nadaljevalo v nedeljo, 3. februarja, ko bo na sporedu prvo povratno kolo. silile na remi Sovrano, ki vodi na skupni lestvici. Vse to pa Brežanom ne dela prevelikih skrbi. «Plavi» bodo kot o-bičajno s svojo dinamično in odločno igro skušali spraviti na kolena nasprotnika, čeprav se zavedajo, da jim bo z obrambno igro skušal prekrižati račune. Primorje — Rosandra Samo štiri točke ločijo Primorje od Rosandre, ki je na spodnjem delu lestvice, kar pomeni, da morajo biti »rdeče-rumeni* precej pazljivi v tem nastopu. Ne gre namreč pozabiti, da je Rosandra prav v lanskem prvenstvu z visokim 3:0 zmagala na Proseku. Res je, da je lani Primorje na domačih tleh večkrat razočaralo, vendar tudi letošnji izidi proseške enajsterice niso navdušujoči, še zlasti ne igra v napadu. Primorje je v 16 nastopih dalo Je deset golov, nikoli pa ne več kot enega na tekmo. Hiba ekipe iz dolinske občine pa je obramba, ki je doslej prejela 18 golov. Če se torej jutri napadalci Primorja ne razigrajo, pomeni, da nekaj ne gre in da bo moral trener Marjon nekoliko spremeniti taktiko igranja. MOTOCIKLIZEM G. Rossiju ; ^ gre na bolje PESARO — čeprav se je zdravstveno stanje italijanskega motociklističnega dirkača Grazianija Rossija precej izboljšalo, zdravni ki pravijo, da ni še izven nevar nosti. Mladenič se je poškodoval pri prometni nesreči pri Pesaru, pred hujšim pa ga je rešilo dejstvo, da je bil avtomobil, ki ga je kupil dan prej. prirejen za ral-ly in je imel temu primerno ojačeno streho. ŽENSKA C LIGA Odbojkarice Sokola iz Nabrežine tudi drevi gostujejo v Gorici. Tokrat se bodo spoprijele z Azzur-ro, ki ima, tako kot gostje, dve točki. Domačinke so prvo tekmo izgubile z novincem Libertasom iz Kr-mina, drugič pa so bile uspešne v Pordenonu z Libertasom. Varovanke trenerja Ušaja imajo lepo priložnost za uspeh, ker bo lahko spet nastopila Vida Legiša, ki bo ostalim soigralkam v veliko oporo in pomoč. 1. ŽENSKA DIVIZIJA V prvem letošnjem nastopu so tri slovenske šesterke prijetno presenetile. Vse tri so zmagale v gosteh, kar pomeni, da bi morale ponoviti enak uspeh še pred domačimi gledalci. Slogašice bodo gostile CUS, katerega je v prvem kolu že premagal Breg. Za domačinke ne bi smela biti naloga težka. Breg bo gostil PAV iz Vidma, ki je pred tednom prepričljivo zmagal. Ker pa ta šesterka po tradiciji igra dvakrat boljše v domači športni a-reni, Brežanke niso brez možnosti. Tudi nasprotnik Kontovela, Virtus iz Lauzzacca, je uspešno startal, toda to ni najboljši porok, da bo o-svojil točki tudi na Proseku. 1. MOŠKA DIVIZIJA Po prvem domačem spodrsljaju bo 01ympia iz Gorice tokrat gostovala v Tržiču pri novincu v tej ligi. Domači Pallavolo je v prvem nastopu potegnil krajši konec, kar pomeni, da ima pomlajena šesterka 01ympie enkratno možnost za osvojitev prvega para točk. 2. MOŠKA DIVIZIJA Po krstnen domačem nastopu bo goriški Dom drevi gostoval v Trstu. Tako Dom kot tudi Solaris sta v prvem kolu slavila šele po petih setih igre. Srečanje samo bi moralo biti po našem mnenju precej izenačeno. šesterka Juventina, ki je novinec v tej konkurenci bo drevi odigrala prvo tekmo pred domačimi gledalci z dobrim znancem Volleyem iz Gra-deža, ki je prav tako novinec v tej konkurenci. Možnosti za uspeh so toliko večje. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Mlada ekipa Bora bo drugo tekmo igrala z Volleyem iz našega mesta. Sama tekma bo precej izenačena, saj sta bili obe šesterici v prvem ledu uspešni. Tako je težko dati prednost eni ali pa drugi vrsti. «UNDER 15» Tako ■ se sedaj imenuje novoustanovljeno prvenstvo najmlajših odbojkaric, rojenih leta 1965 in kasneje. V preteklosti so bile naraščajnice. Med sedmimi šestericami je kar pet slovenskih ekip (Sokol, Sloga, Breg, Kontovel in Bor). Ostali dve sta OMA in Inter 1904. V prvem kolu se bodo v slovenskih derbijih spoprijeli Bor in Sokol ter Breg in Sloga. Vsaka napoved je tvegana, ker igrajo le na dva dobljena niza. G. F. aiMiMiiuimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinitimiiitiHiiMiiiMinMiutiiitinifiiiiiiiimiiiiiiimtniiititHHiiiiiiiniiiMiiMn DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 19. januarja 1980 ODBOJKA MOŠKA B LIGA 19.00 v Trstu, Monto Cengio Bor JIK Banka - Consorzio 4 Torri Ferrara ŽENSKA B LIGA 20.00 v Cenate Sotto Cenate Sotto - Bor Intereuropa MOŠKA C LIGA 20.30 v Nabrežini Kras - Contin PAV Natisonia ŽENSKA C LIGA 21.00 v Gorici Azzurra Gorica - Sokol 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 pri Banih Sloga - CUS Trst * * • 18.00 na Proseku Kontovel - Virtus « * 4» 20.45 v Dolini Breg - PAV Videm 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Tržiču Pallavolo - 01ympla 2. MOŠKA DIVIZIJA 16.00 v Trstu, tel. Morpurgo Solaris - Dom « « « 20.00 v Gorici Juventina - Volley Trst 2. ŽENSKA DIVIZIJA 15.30 v Trstu tel. Zandonai Volley Trst - Bor «UNDER 15.» 19.00 v Trstu, stadior «1. maj* Bor - Sokol • • • 16.00 v Dolini Breg - Sloga NARAŠČAJNIKI 18.00 v Gorici, na Rojcah Dom - Staranzsno KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 20.15 v Trstu, Ul della Valle Alabarda ■ Kontovel JUTRI NEDELJA, 20 JANUARJA 1980 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovir Zarja - vesna • • • 14.30 v Trstu, Sv. Sergij Baxter - Primorec 14.30 v Dolini Breg - Zaule • • • 14.30 na Proseku Primorje - Rosandra 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Štandrežu Juventina - S. Lorenzo • * • 14.30 v Št. Petru ob Soči Isonzo - Sovodnje • * • 14.30 v Doberdobu Mladost - Audax KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolir. Bor - Edera • • • 11.30 v Gorici, na Rojcah Arte A - Dom MLADINCI 17.00 v Trstu, Ul. della Valle Bor - Inter 1904 KADET. 9.30 na Kontovelu Kontovel - SGT • • • 11.00 na Opčinah Polet - Alabarda • • * 9.00 v Trstu, stadion »1 ,naj» Bor - Stella Azzurra ODBOJKA «UNDER 15» 10.30 v Trstu, licej Petrarca Inter 1904 - Kontovel 1. prvi drugi 2. prvi drugi 3. prvi drugi 4. prvi drugi 5. prvi drugi 6. prvi Hregl ROKOMET 1 1 2 X X X X X 2 X X 1 Ob JU-ietnici roZumela v Sloveniji je v Velenju v jubilejni tekmi reprezentanca Slovenije nepričakovano premagala Jugoslavijo s 20:19. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST Ul Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorico. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00. letno 800,00 din. Poštni tekoči rocun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 19. januarja'1980 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ub!|ana. Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Za SFRJ Oglasi Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. H Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska I j ZTT I Trst član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG (ločitev ske en &&L.1../J- r< * VČERAJ SE JE CENA POVZPELA NA 850 DOLARJEV ZA UNČO Zlata mrzlica zajela tudi ljudi s ceste: v New Yorku hitijo tisoči prodajal nabit Glavni vzrok zaskrbljenost ob zaostritvi mednarodnih političnih odnosov V Italiji se je gram zlata prodajal po 21.620 lir, srebra pa po 1.300 LONDON — Do kod se bo povzpela cena zlata? Na to vprašanje ne zna več odgovoriti nihče, niti zvezdniki svetovne ekonomske vede z u-niverzitetnih stolic niti izvedenci, ki poslujejo na mednarodnem tržišču z žlahtnimi kovinami, še najmanj pa seveda ljudje s ceste, ki sledijo časopisnim vestem o vsakodnevnem padanju novih rekordov. Ob zadnjem skoku, ki je med nočjo in včerajšnjim dnem pripeljal ceno unče zlata krepko čez 800 dolarjev, je «zlata mrzlica* zajela v ZDA tudi najskromnejše sloje prebivalstva. Ob zavesti, da nikakor ne morejo vplivati na igro, ki jo vodijo velike banke in vsemogočni mednarodni finančni krogi so se v preteklih dneh in včeraj tisoči malih lju- di zgrnili v New Yorku v slavno 47. ulico na Manhattanu, kjer i-majo sedež največji zlatarji in draguljarji, ponujat v prodajo prstane. ogrlice, verižice in drug zlati nakit. V strahu, da bodo (kar bi ne bilo prvič) kramarji mednarodnega tržišča z zlatom nenadoma in po mili volji preobrnili smer in povzročili nenaden padec cene. si pač prizadevajo po svojih močeh •»izkoristiti* položaj. Medtem je včeraj cena zlata prebila še naslednjo »streho* v hitrem vzpenjanju od 100 do sto dolarjev. Vrednost unče (ščepca, ki bi ga na dlani komaj opazili) je sunkovito odskočila mejo 800 dolarjev, kljub relativni stabilnosti ameriške valute na mednarodnih tržiščih. V Zue-richu je kotacija dosegla najvišjo •iJiiiiiiiimn ■•■111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 im im, tiiiiinmimtHiHiiiMHmnii KLJUB VELIKEMU PRITISKU CARTERJEVE UPR A VE Deljena mnenja v Ameriki o bojkotu olimpijskih iger Karamanlis spet predlaga, da bi olimpijske igre bile vedno v Grčiji WASHINGTON - Predsednik a-meriškega olimpijskega komiteja Robert Kane in direktor izvršnega odbora tega organa Don Miller sta odpotovala v Washington, kjer se bosta sestala s predstavniki vla de. da bi se posvetovali o vprašanju morebitnega bojkota moskovskih olimpijskih iger. V zadnjih 24 urah se je za bojkot opredelila vrsta športnih delavcev m v ZDA čedalje bolj vztrajno upoštevajo možnost, da bi letošnje igre priredili nekje drugje. Nekateri se ogrevajo za idejo, da bi igre organizirali v eni od držav v razvoju, vendar je objektivno gleda no zelo težko misliti, da bi katerakoli država uspela organizirati kako zahtevno prireditev kot so olimpijske igre v tako kratkem času. Zato govorijo že o odložitvi ali pa o tem. da bi bile igre v Kanadi, se pravi v Montrealu, ali v Mehiki, kjer se bile pred dvanajstimi leti Ugotavljajo tudi, da bi pobuda VVashmgtona za bojkot moskovskih iger resno ogrozila mož nost olimpijskih iger 1984, ki bi morale biti v Los Angelesu. Še več, morebitni bojkot iger v Moskvi bi najbrž pomenil konec olimpijskih iger v današnjem pomenu besede. Postaja nekoliko bolj realna tudi možnost, da bi olimpijske igre organizirali odslej vedno v Grčiji. se pravi tam, kjer so se rodile. To možnost je omenil že predsednik grške vlade Karamanlis leta 1976, ki je sedaj spet predlagal take igre, ki bi ne bile povezane s politiko posameznih dr žav in bi bile v skladu z nekdanjim olimpijskim duhom. Kar zadeva igre leta 1984 Grčija čaka. če jih bo Los Angelesu uspelo organizirati tudi ob upoštevanju dejstva, da bodo igre leta 1984 prav gotovo bojkotirali, če bodo bojkotirali igre v Moskvi. Sicer pa mnogi v Združenih državah trdijo, da bi bil bojkot moskovskih iger zelo nespretna poteza s strani ameriškega predsednika Carterja. Tega mnenja je tudi predsednik ameriškega olimpijskega komiteja Kane. ki pravi, da bi v tem primeru morali igre najbrž odložiti vsaj za eno leto. Kane je vsekakor mnenja, da bi morali proučiti morebiten predlog predsednika Carterja o bojkotu Moskrve 1980 in o njem razprav ljati. Medtem je predstavnik ameriške težkoatletske zveze Peter Ca-va povedal, da je zunanje mini- Oblasti so ugrabitelja z lahkoto prepričale, da je izpustil vse potnike in se končno tudi predal, saj je hotela njegova akcija samo opozoriti javno mnenje na usodo libanonskega šiitskega vodje Mussa Sadra, ki je med obiskom v Libiji neznano kam izginil. LONDON — Medtem ko se stopnjuje boj delavcev obrata British Steel Corporation, ki že tretji teden stavkajo, je uprava sklenila, da bo zaprla železarne v Južnem Walesu in odpustila 15 tisoč delavcev. kar raven, 850 dolarjev za unčo, 120 dolarjev več kot predvčerajšnjim. V Londonu so zlato kovino prodajali sinoči po 840 dolarjev, na italijanskem tržišču po 21.620 lir za gram, podobne cene okrog 830 dolarjev so zabeležili tudi na tržiščih v Frankfurtu in Hongkongu. V mednarodnih finančnih in gospodarskih krogih vlada velika negotovost, ki meji že na zmedo. Nezadržno podražitev zlata (in drugih žlahtnih kovin, saj se je srebro prodajalo včeraj po 1.300 lir gram) pripisujejo sicer predvsem obči zaskrbljenosti zaradi hude zaostritve mednarodnih odnosov (Kampučija, Iran. Afganistan), ki silijo k zamenjavi denarja s stvarno dobrino. Vsi zatrjujejo, da so vzroki zlate mrzlice politični, mnogo bolj kot gospodarski. Na svetovnem tržišču je ob tem povpraševanje po zlatu veliko, ponudba pa zelo omejena, kar sili ceno navzgor. Nov polet podražitvi, ki je v zadnjih dneh presegla 200 dolarjev, so dale vesti, ki so prodrle iz ponedeljkovega sicer strogo zaupnega srečanja v Washingtonu med zastopniki finančnih ministrstev ZDA, Zahodne Nemčije. Francije, Anglije in Japonske, da ne bodo posegle za ublažitev zlate mrzlice, s tem, da bi začele prodajati zlato iz svojih rezerv. Od tedaj so tudi ameriške banke posegle še odločneje na trg z večjimi nakupi. Med kupce, ki najbolj prispevajo k nezadržnemu vzponu cene zlata navajajo izvedenci ravno državne banke, poleg arabskih šejkov, multinacionalnih družb in mednarodnih finančnih krogov. Vedno bolj previdni so pa v napovedih, kje se bo krivulja navzgor ustavila, saj so jih v zadnjih mesecih dejstva že prevečkrat postavila na laž. (Iv) MILAN — Milansko sodišče je včeraj obsodilo na tri mesece zaporne kazni zaradi apologije fašizma Vit-torija Loia, sina bivšega boksarskega prvaka ter Nica Azzija, ki sta takoj po razsodbi o umoru agenta Marina vzklikala nacistična gesla. Oba fašista sta kot znano bila obsojena na omenjenem procesu na visoke zaporne kazni, Azzi pa je bil vpleten tudi v atentat na vlaku Rim - Turin, ki za las leta 1973 ni povzročil pravega pokola. Ladja porušila 500 metrov dolg most BOČEN — Včeraj popoldne se je pri prehodu Tonale sprožil snežni plaz, ki je povzročil smrt ljubljanskega smučarja. Do nesreče je prišlo, ker se je skupina petih smučarjev oddaljila od zaščitenih smučišč; takoj po nesreči so prihiteli na kraj reševalci iz bližnje vojašnice, ki so peterico v kratkem času izkopali izpod plazu. Eden od njih pa je umri med prevozom v bolnišnico. Gre za 48-letnega Matevža Sketelimija iz Ljubljane. „„„„.......................................................................................ni..umni..... GOETEBORG — Petsto metro* dolg most Iz železobetona se i* zrušil včera| ponoči, ko je 27.000-tonska liberijska trgovska lad|a «Star klipper# trčila v enega izmed treh opornih stebrov. Most se I* zrušil hipoma, z njim pa so — kot trdijo očividci — zgrmeli v mori* trije tovornjaki in avtomobil. Prava sreča pa je doletela šofer|a tovornjaka Jana Rosengrena, ki mu je uspelo, da je ustavil svoje vozilo nekaj metrov pred 40 metro* globoko praznino do morske gladine. Potapljači so bili ves dan na delu, da poiščejo morebitne preživele, kar pa jim ni uspelo. Ni še znano, kako je prišlo do trčenja. Vsekakor pa je temu botrovala izredno gosta megla. Mo*t< ki povezuje švedsko obalo z otokom Tjoern kakih 50 kilometrov severno od Goeteborga, so zgradili pred približno 20 leti. Na slikah: levo pogled na zrušeni most; spodaj Rosengrenov tovornjak tik pred prepadom. (Tel«* foto AP) PO IZJAVAH PREDSEDNIKA GISCARDA D’ESTAINGA Francija bo z jedrsko energijo krila 50 odstotkov svojih potreb V Italiji kmalu vsedržavni posvet o jedrski varnosti PARIZ — Že drugič v enem me seču so v jedrski centrali v La Hagueju, v Franciji, kjer recikli rajo radioaktivne odpadke, odkrili radioaktivno uhajanje. Centrala, ki so jo nekateri poimenovali kar «smetnjak Evrope*, je prekinila odplakovanje radioaktivnih ostan kov v morje, ker so strokovnjaki med pregledi ugotovili povišano stopnjo radioaktivnosti pri nekaterih algah, ki se nahajajo na istem morskem področju, kjer so že pred enim mesecem zabeležili radioak tivne sledove. O tem aktualnem m tudi skraj- Dobrodošli v Lake Placid! strstvo zahtevalo od zveze, naj prekliče turnejo svojih boksarjev in rokoborcev po Sovjetski zvezi ter dejal, da je zve/.a to zahtevo zavrnila. V Zvezni republiki Nemčiji pa kljub ameriškemu pritisku menijo, da bi moskovske igre morali potekati tako, kot so bile planirane. Predstavnik nemškega olimpijskega komiteja Daume je s tem v zvezi dejal, da bojkot olimpijskih iger ne bi imel tištega političnega pomena, ki mu ga nekateri pripisujejo Po anketi, ki so jo izvedli Dobrodošli v Lake Placid, piše na veliki tabli pred znanim ameriškim letoviščarskim središčem, kjer se bodo sredi februarja začele zimske olimpijske igre. Resnici na ljubo pa kraj ne izgleda nič kaj zimsko, saj sonce sije, o snegu pa ni ne duha ne sluha. (Telefoto AP) no zaskrbljujočem problemu jedrske varnosti je govori! včeraj francoski predsednik Valery Giscard d’Estaing. Takoj je pobil pretiran strah, ki ga nekateri gojijo do jedrske energije, saj je optimistično izjavil, da «jedrska energija ni še povzročila smrtnih žrtev, nevarnosti za eksplozijo pa pravzaprav ni.» «če ne bi Francija pospešila jedrskega načrta za izgradnjo novih reaktorjev, bi postal problem električne dobave zelo pereč*, je še dodal Giscard d’j2staing v opravičilo jedrske izbire francoske vlade, ki je postavilo Francijo na Četrto mesto v svetovnem merilu po količini elektrigpe energije, k: jo pridobivajo s pomočjo jedrskih reaktorjev. O energetski neodvisnosti Francije je Giscard d’Estaing poudaril. da je zadovoljiva, saj imajo dobre zaloge urana, ki pokrivajo 35 odstotkov državnih potreb, z jedrsko energijo pa bodo do leta 1985 pokrivali kar 50, odstotkov. Tako bodo francoske jedrske centrale, sedaj obsegajo 16 reaktor jev, proizvajale 40.000 megavvatov. kar je ista količina kot jo proizvajata Japonska in ZRN. Franco- žavni organizem, ki bi nadzoroval vse dejavnosti «z visoko stopnjo nevarnosti*, kot kemijska, petrolejska. jedrska in druge. Morali bi tudi okrepiti strukture za hitre posege v izjemnem stanju po naravnih ali industrijskih nesrečah, službe in raziskave na meteorološkem, hidrološkem, geološkem in seizmološkem področju. Vsekakor pa bi morali odgovorni organi nuditi javnemu mnenju dovolj jasnih in stvarnih informacij, da si lahko ustvari objektivno sliko o vladnih izbirah na področju jedrske energije, (nf) ............. ■n iiiiiiiiii iiiiii iiimiiiiiitniiiiiiiiiiiniiiiMiiiMiniiiiHMiuiiiininnuiiiifiiTH*1 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIII* NOVOGORIŠKO SREČANJE MALIH ODROV «0 vojni, o miru, o smrti» V monodrami je Tadič posredoval mozaik iz govorov že preminulih državnikov in politikov NOVA GORICA — S svojim nastopom na 9. novogoriškem srečanju malih odrov je vsekakor v':ki ska energetska uporaba bo znaša- j igralec Ljuba Tadič požlahtnil la v prihodnjih letih okrog 250 mi lijonov ton petroleja na leto, od bo Francija lahko krila 10 ton. Zato je po Giscard samoumevna vladna od-za večjo proizvodnjo jedr-ki je med drugim po petrolejski krizi postala mnogo cenejša od petroleja, saj stane kilovat te energije približno 25 stotink francoskega franka, »jedrski* kilovat pa 14 stotink. Kako pa je z jedrsko energijo v Italiji? Prav v teh dneh je posvetovalna komisija za jedrsko varnost, ki jo je ustanovilo ministrstvo za industrijo, končala obsežno študijo, ki bo nudila izho diščne točke za razpravo na vsedržavnem posvetu o jedrski varnosti, ki bo v .Benetkah 25. in 26. januarja. Študija daje v bistvu ugodne oceno o strukturah in delovanju jedrskih central in varnosti v Italiji, vendar tudi ugotavlja, da bi moral parlament ustanoviti vsedr- red enotedenskih predstav. V nodrami «0 vojni, o miru, o smrti» je na dokaj izviren in nenavaden način sugestivno predstavil in posredoval mozaik iz govorov že preminulih državnikov in politikov Churchilla, de Gaulla, Stalina, Hru-ščova, Nehruja, Kardelja, Martina Luthra Kinga. Mao Ce Tunga, Al-lendeja, Che Guevare in Alda Mora. Izbor iz govorov omenjenih državnikov in politikov so pripravili Dušan Simič, Borka Pavičevič, Dušan Jovanovič, Zoran Simjanovid, Feliks Pašič in Ljuba Tadič. Vsekakor so sestavljavci stali pred nelahko nalogo, kajti gradiva o tem je precej, najti pa je bilo potrebno za umetniško interpretacijo prav tiste odlomke iz tistih govorov, ki so po svoje v najbolj dramatičnih in zgodovinskih trenutkih nekaj pomenili in do dandanašnjega niso izgubili tako na svoji aktualnosti, zgodovinskosti in s tem posredno tudi umetniški vrednosti. Jasno je, da takšen izbor, kakr- Egiptovski podpredsednik Mubarak pri Jimmyju Carterju ZDA in pogajanja o palestinski avtonomiji - Vojaške dobave Egiptu VVASHINGTON - Ameriški predsednik Carter je predvčerajšnjim sprejel egiptovskega podpredsednika Mubaraka, s katerim se je v pogovoru zadržal pol ure. Srečanje sovpada s poskusi Carterjeve administracije, da bi premaknila z mrtve točke pogajanja med Egiptom in Izraelom o avtonomiji za Cisjordanijo h G^zo. S tem v zvezi je predsednik izraelske vlade Menahem Begin včeraj prvič te dni v ZRN kaže, da je samo po campdavidskem sporazumu ome- 28 od sto Nemcev za bojkot iger medtem ko je 52 od sto odločne proti, (if) Srečen konec ugrabitve letala BEJRUT — S tiskovno konferenco ugrabitelja se je včeraj srečno končala ugrabitev »boeinga 727» libanonske letalske družbe MEA. U-grabitelj, 19-letni libanonski šiit Fuad Hamadeh je hotel najprej preusmeriti letalo v Teheran, a je zaradi pomanjkanja goriva pristal n« vrnitev v Bejrut. nil možnost trojnega vrha s pred sednikom Jimmyjem Carterjem in An varom el Sadatom, ki bi kot poslednje sredstvo odpravilo težave pri pogajanjih. Bivši zunanji minister Moše Dajan pa je včeraj kritiziral »pomanjkanje prožnosti* izraelske vlade, ki je glavni vzrok sedanjih težav. Mubarakov obisk pri Carterju pa je že sprožil ostre reakcije v izraelskih vladnih krogih, ki se bojijo, da bi ZDA pritisnile na Tel Aviv. V sedanjem napetem mednarodnem položaju skušajo ZDA rešiti problem palestinske avtonomije, na ta“ način, da bi bil po godu zmernim a-rabskim silam, kar pa ni sprejem- ljivo za izraelske jastrebe. V Tel Avivu pa so zagnali manj hrupa glede ameriške vojaške pomoči Egiptu, sej se zavedajo, da je Egipt postal pomemben člen v a-meriški vojaški strategiji. Egipt bo torej dobil najsodobnejšo vojaško o-premo, to najbolj zgovorno dokazuje pisanje včerajšnjega «A1 Ahra-ma», da je na srečanju Carter -Mubarak prišlo do sporazuma o montaži ameriških reaktivnih lovcev F-5 v Egiptu, (voc) Na sliki: Mubarak in Carter v Beli biši (telefoto AP). HAVANA — Številni kubanski državljani so se predsinočnjim zatekli v perujsko veleposlaništvo v Havani, potem ko jim je uspelo podreti vhodna vrata, pred katerimi so stražili kubanski policisti. V sredo se je podoben primer pred veleposlaništvom Venezuele tragič no končal, saj so policisti ubili eno osebo, dve pa ranili. BEJRUT - Libanon je zaprosil da bi sile Arabske lige podaljšali svoj mandat za nadaljnjih šest me secev. . šnega smo slišali v interpretaciji Ljube Tadiča, še zdaleč ni dokončen, popoln in zaključen, vendar pa le kaže dgločen izsek iz obdobja, ki mu pravimo nedavna zgodovina in je še kako prav zato še prisoten tudi v naši sodobnosti, pa naj gre za znameniti Churchillov govor v britanskem parlamentu, ko je govoril o solzah, trpljenju in težavah, ki bi jih lahko ponudil britanskemu ljudstvu, ; reko Stalinovih besed usodnega 7. novembra 1941. leta, ko so nacistične horde stale pred Moskvo, de Gaullovega poziva podjarmljeni Franciji, naj se u-pre, poročila Hruščova o stalinskih zločinih na XX. kongresu KPSZ, Mao Ce Tungovih besed o kitajski revoluciji, poslednjega govora v slutnji smrti Martina Luthra Kinga, preko poslednjega pisma ženi Alda Mora pred' nasilno smrtjo i? zapora ttdečih brigad», zadnjega pisma Che Guevare Fidelu Castru, ko se je odšel borit in umret v Južno A-meriko, testamenta osvoboditelja Indije in velikega državnika Nehruja, poslednjega Allendejevega govora pred brutalno smrtjo do zgodovinskega govora Edvarda Kardelja 1947, leta na pariški mirovni konferenci, ko je govoril o novih mejah Jugoslavije in Slovenije Jer za hteval vrnitev slovenskega nacionalnega ozemlja pod Italijo k matični deželi. Vsi ti govori, oziroma njihovi odlomki. so nehote pokazali, kakšno nenavadno umetniško mej ima zgodovina v določenih trenutkih, ko spregovori skozi usta državnikov in politikov nekaj, kar bi danes, po določeni časovni oddaljenosti, enakovredno in čisto upravičeno uvrstili v literaturo, oziroma dramatiko. In če k temu dodamo še takšnega interpreta kot je to Ljuba Tadič, potem je zaokroženo zaresno umetniško doživetje te učne ure nedavne zgodovine, ki nam pove in posreduje mnogo več kot pa številne razprave in knjige na tovrstno zgodovinsko lemo in njene posledice. Ljuba Tadič nam je v preprosti, običajni obleki brez kravate, delno z govorniškega odra, delno naravnost z rampe ali pa ob trepetajoči sveči sugestivno interpretiral te odlomke, ki jih v nobenem smislu ni kotel ponazarjati tako, da bi si prevzel bodisi mimiko, bodisi tim-bre ali pa sploh osebnost državnika ali politika, čigar besede, ali bolje misli nam je posredoval. Zares se je v svoji interpretaciji podredil izključno besedi in njenemu pomenu ter tako objektivno pričaral pred nas tako dobo kot usodo in dogodke ter seveda tudi osebnost, ki je takrat na vse to reagirala. Postal je samo posrednik teh misli in čustev med zgodovino in gledalstvom, vse to pa je povedal brez patetike in igralske rutine, temveč nekako govorniško in dostojanstveno v najboljšem, smislu te besede, še več, izrazito se je potrudil, da je vsi besede, stavke, odstavke in misb povedal odrsko in jezikovno neopo rečno, kar je dajalo še poseben blesk njegovi interpretaciji govorca zgodovine in velikih dogodkov. Kajti v besedah, ki smo jih slišali 7 odra. je- bilo toliko pretresljivega in doživetega povedanega tako 0 vojni kot miru in smrti, da je- lahko tudi tisti, ki niso neposredno doživljali druge svetovne vojne in dogodkov po njej in ti s° bili v večini, občutil vso veličbf0 zgodovine in človeka v njej, v nf' govem boju proti fašizmu, kolonializmu, zatiranju, za svobodo, srečo in neodvisnost, v premagovanji smrti in z željo po miru. Tako smo torej v pičli uri preleteli nekaj desetletij zgodovine od začetka druge svetovne vojne Prcl