& # Ideja o gospodarskem in politiènem po- vezovanju Evrope, ta je bila v razliènih ob- likah navzoèa `e veè stoletij, je pravo prilo`- nost za uresnièenje dobila šele po drugi sve- tovni vojni. Predvsem jo lahko razumemo kot rezultat dolgotrajne `elje po zdru`eni Evropi, ki je svoj navdih bolj ali manj èrpala pri gos- podarski in politièni uspešnosti Zdru`enih dr`av Amerike, še bolj pa v konkretnih po- trebah tedanjega èasa, pri èemer je temeljni zagon našla v potrebi po obnovi v vojni po- rušene Evrope. V tem pogledu so najveèjo spodbudo dale prav ZDA z Marshallovim na- èrtom, ki naj bi to obnovo omogoèil ter hkra- ti na ta naèin prepreèil prodor komunizma na Zahod. Ustanovljena Evropska organiza- cija za gospodarsko sodelovanje naj bi pome- nila osnovo za razdelitev gospodarske pomoèi ter prek njihovega medsebojnega sodelova- nja zagotovila obnovo dr`av, ki so bile te po- moèi dele`ne. Zahodne dr`ave so sicer to po- moè prejele ter izvedle uspešno obnovo last- nega gospodarstva, toda ne na temelju nekega skupnega projekta, ampak na osnovi naèrtov na nacionalni ravni. Ob narašèajoèi blokovski delitvi, ob nevarnosti, ki jo je po eni strani predstavljal za ponovno vzpostavljene zahod- ne demokracije strah pred prodorom sovjet- skega komunizma, po drugi pa grozeè spo- min na nemško nevarnost, je bilo nekako nuj- no dati izhodišèe, da bi se Zahod povezal. Na ta naèin bi se poèutil moènejšega pred sov- jetsko nevarnostjo, hkrati pa bi se zahodne okupacijske nemške cone oz. Zvezno repub- liko Nemèijo vkljuèilo v zahodni politièni, gospodarski in vojaški prostor. S tem bi se tudi odpravilo strah, zlasti sosednjih dr`av, pred njeno gospodarsko obnovo ter pred nje- no ponovno oboro`itvijo, ki je na temelju te- danjih mednarodnih dogodkov (korejska voj- na) postala nujnost. V tem pogledu je temeljno prelomnico pomenil t. i. Schumanov naèrt1 z dne 9. maja 1950 o postavitvi nemške in francoske pre- mogovne in jeklarske industrije pod skupno Visoko oblast, ki je pripeljal do oblikovanja prve izmed evropskih skupnosti, tj. Evrop- ske skupnosti za premog in jeklo (pogodbo o njeni ustanovitvi so 18. aprila 1951 poleg omenjenih dr`av podpisale še dr`ave Bene- luksa in Italija).2 Tej je 25. marca 1957 sledil podpis pogodb o ustanovitvi Evropske gos- podarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo. V sedemdesetih, osemde- setih in devetdesetih letih 20. stoletja se je šte- vilo èlanic pomembno poveèalo, EGS pa je kljub številnim zunanjim in notranjim te`a- vam postajala vse uspešnejša in pomembnejša svetovna gospodarska sila. Pomembna koraka v zgodovini evropskih povezovanj sta pome- nila podpis Enotne evropske listine 18. fe- bruarja 1986, s katero se je vpeljalo enotni evropski trg, ter 7. februarja 1992 Pogodbe o Evropski uniji (t. i. Pogodbe iz Maastrichta), ki je postavila tristebrno strukturo Unije. Ta se je ohranila tudi po pomembnih modifi- kacijah, ki sta jih prinesli Pogodba iz Amster- dama (podpisana 2. oktobra 1997) in ta iz Nice (podpisana 26. februarja 2001). Konec osemdesetih oz. v zaèetku devet- desetih leta pa je prišlo do vélikih zgodovin- skih prelomnic za slovenski narod. Propad komunistiènega sistema v Srednji in Vzhodni Evropi je zajel tudi Slovenijo, kjer je na pr- vih demokratiènih volitvah aprila 1990 zma- gala Demokratièna opozicija Slovenije. Te-         '       ( meljne naloge pa tedanje politiène sile niso videle le v demokratizaciji politiènega pro- stora in v uvedbi tr`nega gospodarstva, ampak po neuspešnih poskusih preureditve tedanje jugoslovanske federacije v ustanovitvi samo- stojne in neodvisne slovenske dr`ave. To voljo so na plebiscitu za samostojno dr`avo Slove- nijo 23. decembra 1990 z veliko veèino po- trdili tudi slovenski dr`avljani. Nadaljnjo stopnjo v tem procesu je pomenilo — s stra- ni Skupšèine Republike Slovenije 25. junija 1991 — sprejetje ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Deklaracije o neodvisnosti ter sve`nja zakonov, s katerimi je ta prevzela pristojnosti federacije na svo- jem ozemlju. Tako je pravzaprav dejansko raz- glasila in formalno uvedla dr`avno samostoj- nost. Slovenska osamosvojitev je bila nacio- nalni projekt, v katerem so sodelovale vse po- litiène stranke. Kljub razlikam v videnju tega procesa je ob koncesijah Demosove vlade opozicijskim strankam do tega lahko prišlo.3 Tako mora biti tudi vkljuèitev v Evropsko unijo nacionalni projekt, konkretno projekt vseh parlamentarnih strank (razen seveda ti- stih, ki vkljuèitvi nasprotujejo, tj. Slovenske nacionalne stranke, saj so ostale opozicijske stranke vkljuèitvi naklonjene). Kot v ostalih nekdanjih komunistiènih dr- `avah je postala tudi v Sloveniji po uveljavitvi veèstrankarstva in politiènega pluralizma eno izmed temeljnih programskih vodil novou- stanovljenih strank vrnitev k Evropi. Po raz- padu komunizma sta bila namreè odprava to- talitarnega politiènega sistema in proces de- mokratizacije povezana z vrnitvijo k Evropi, ki se jo je predvsem razumelo oz. se razume kot `eljo po vkljuèitvi v EGS oz. v EU, ka- tere osnovo predstavljajo demokratiène vred- note na politièni ravni in tr`no gospodars- tvo. Dr`ave EU so Slovenijo kot samostoj- no dr`avo veèinoma priznale 15. januarja 1992, diplomatske odnose z njo pa so vzpostavile 13. aprila istega leta. Pravna osnova za razmer- je med EU in Slovenijo je bila postavljena 10. junija 1996 s podpisom Evropskega sporazu- ma o pridru`itvi med Slovenijo ter Evropski- mi skupnostmi in njihovi èlanicami, ki de- lujejo v okviru EU, oz. t. i. pridru`itvenega sporazuma (v veljavo je stopil 1. februarja 1999); ob podpisu je Slovenija tudi zaprosila za èlanstvo v EU. Uradna pristopna pogajanja so se zaèela 31. marca 1998.4 Pomemben korak v razmerju med dr`a- vami EU ter nekdanjimi komunistiènimi dr`avami oz. t. i. novimi demokracijami je pomenila doloèitev kriterijev, katerih izpol- njevanje naj bi pomenilo pogoj za njihovo èlanstvo v Uniji. Tako je bilo na zasedanju Evropskega sveta v Köbenhavnu 21.-22. ju- nija 1993 sklenjeno, da srednje- in vzhodnoe- vropske dr`ave s statusom pridru`enih èla- nic lahko zaprosijo, èe to `elijo, za èlanstvo v EU. Polnopravne èlanice bodo lahko po- stale, ko bodo zmo`ne sprejeti obveznosti, po- vezane s èlanstvom, torej ko bodo izpolnjevale t. i. köbenhavnske kriterije.5 Ti vkljuèujejo politièna merila (demokracija, pravna dr`ava, èlovekove pravice, varstvo manjšin), gospo- darska merila (obstoj delujoèega tr`nega gospodarstva in zmo`nost sooèiti se s kon- kurenènimi pritiski in tr`nimi silami znotraj EU) ter zmo`nost prevzema obveznosti èlans- tva (usposobljenost za izvajanje evropskega pravnega reda). Kot vemo, je bilo na zaseda- nju Evropskega sveta v Köbenhavnu 12.-13. decembra 2002 v EU sprejeto 10 novih dr- `av, med njimi tudi Slovenija. Polnopravne èlanice bodo postale s 1. majem 2004 ter tako na volitvah tega leta izvolile tudi svoje pred- stavnike v Evropski parlament.6 In kakšno pot je Slovenija prehodila v èasu od razglasitve in priznanja njene samostoj- nosti do njenega sprejetja v t. i. “novo Evro- po”? Kar zadeva vprašanje demokratizacije po- litiènega `ivljenja, na temelju analiz v tem po- gledu Slovenija zaostaja za Poljsko, Èeško in         # Mad`arsko. Pri tem gre naglasiti predvsem problematiènost `e veè kot desetletje dolgega mandata LDS (z nekajmeseèno izjemo sre- di leta 2000), kar povzroèa zastajanje procesa demokratizacije. Pravzaprav bi bil v tem pro- cesu problematièen tako dolg mandat kate- rekoli politiène opcije, saj je v obdobju, ko se šele razvija in uveljavlja demokratiènost v politièni in ostali javnosti, potrebno stalno menjavanje strank na oblasti. S tem je namreè omogoèena kar najveèja kontrola, kar je za veèjo stopnjo demokratiènosti oz. njeno na- predovanje le produktivno in konstruktivno. Pri LDS pa je takšen politièni monopol še “spornejši”, ker gre za stranko, ki jo v veli- ki meri sestavljajo nekdanji komunistièni ka- dri ter ima zašèito in podporo v gospodar- skem kapitalu (prav tako v rokah veèinoma pristašev nekdanjega sistema), ta namreè ob- vladuje Slovenijo.7 K temu je treba dodati še neobstoj resniène civilne dru`be (èe odšte- jemo redke izjeme), saj so njihovo vlogo prev- zele nekdanje (od Zveze komunistov Slovenije odvisne) dru`benopolitiène organizacije, ki tako predvsem delujejo kot podaljški strank, ki so se razvile iz ZKS in njenih “podorga- nizacij”. Treba pa je dodati, da je na tem po- droèju vendarle iskati “krivdo” v veliki meri tudi v neanga`iranosti slovenskih dr`avljanov. Podobno je za takšno stanje politiène demo- kracije, bolje za (ne)omogoèanje prave demo- kratiène javnosti razloge treba iskati v neob- stoju resniène medijske pluralnosti oz. v od- visnosti vodilnih medijev od strank vladajoèe koalicije, zlasti LDS in ZLSD. Ti namreè ne opravljajo vloge kritiènega opazovalca, kot je to navada v razvitih demokracijah. Mor- da bi se to dalo delno razumeti za tiste izmed njih, pri katerih so novinarji pri delu odvi- sni od lastnikov kapitala. Vendarle pa se po procesu njihove privatizacije pogosto namer- no pozablja na to, da ti v osnovi vendarle te- meljijo na nekdanjem dru`benem premo`e- nju oz. “vlaganju” denarja davkoplaèevalcev v èasu totalitarnega re`ima, marsikateri pa tudi na premo`enju, ki je bilo nacionalizirano po koncu 2. svetovne vojne in po izvedeni re- voluciji. Ob višini v njih vlo`enega kapita- la je vsaka ustanovitev novih konkurenènih medijev pravzaprav nemo`na. Vseeno pa je kljub odvisnosti od kapitala presenetljivo ne- razumevanje resniène vloge novinarstva ter nekakšna slepa, nekritièna zagledanost mno- gih novinarjev v vladajoèo politièno elito. Pravzaprav ni mo`no trditi, da ti te vloge ne poznajo, saj so jo “dobro” opravljali v èasu vlad Alojza Peterleta in Andreja Bajuka.8 Po- dobno so celo humoristiène strani in oddaje usmerjene proti opoziciji in njihovim vodi- teljem, nekritièno pa pristopajo do èlanov koalicije, kar predstavlja nekakšen slovenski (bolje srednje- in vzhodnoevropski) unikum. Seveda se ne dá trditi, da demokracije v Slo- veniji ni. V tem pogledu je Slovenija dose- gla veè kot veèina nekdanjih komunistiènih dr`av (z izjemo omenjenih treh), vseeno pa je smiselno opozoriti na nekatere hibe, ki še veèjo stopnjo njene demokratiènosti zavirajo. Splošno gledano pa vendarle lahko reèe- mo, da je prehojena pot Slovenije od osamos- vojitve uspešna, še posebej to velja za gos- podarsko podroèje. Kljub številnim propad- lim podjetjem (z ustreznimi negativnimi so- cialnimi posledicami za zaposlene) je veèi- noma slovenskim podjetjem po izgubi ju- goslovanskega vendarle uspelo najti nove trge, predvsem v dr`avah EU. Primerjava z ostalimi bodoèimi novimi èlanicami na gos- podarskem podroèju zagotovo ka`e na to, da so dotièni gospodarski kazalci Sloveni- je vidno boljši od teh ostalih èlanic. Nekak- šen negativni saldo v tem pogledu obstaja le v primeru tujih, tj. zunanjih investicij, saj so v Sloveniji bistveno manjše. Kljub nagla- ševanju njihovega pomena pa še ni povsem jasno, ali te res imajo pozitivni pomen za do- loèeno nacionalno gospodarstvo. Tako se ob tem zastavljata vprašanji, ali je bil tuj kapi-          tal vlo`en le zaradi izrabe cenejše delovne sile in/ali je hkrati zares prispeval k razcvetu do- loèene regije/dr`ave v smislu investiranja v njeno industrijo ter v raziskovalno in znans- tveno dejavnost tega obmoèja. Ne nazadnje pa je Slovenija postala prepoznavna tudi na številnih podroèjih, naj omenimo le šport- nega in filmskega. V slovenski zgodovini je vrhunec pome- nila ustanovitev samostojne in neodvisne slo- venske dr`ave. To je bil pravzaprav dogodek, ki je v slovenskem prostoru nekako zamujal, saj je bila veèina nacionalnih dr`av ustanov- ljenih po 1. svetovni vojni. Sicer se je tedaj slovenska dr`avnost deloma uresnièila v ju- goslovanskih dr`avah, v polnosti pa je ponov- no aktualna postala po razpadu komunizma. Res pa je bil trend v zahodnih demokracijah, katerim so se po letu 1989 hotele pridru`iti nekdanje komunistiène dr`ave, tako tudi Slo- venija, usmerjen k oblikovanju nadnacional- nih struktur. Tako kot osamosvojitev in neod- visnost pa bo Sloveniji zagotovo poseben pe- èat dal vstop v EU, zato ta dva dogodka lahko nekako primerjamo med seboj. Evropske skupnosti so igrale pomembno vlogo pri de- nacifikaciji Nemèije in defašizaciji Italije po 2. svetovni vojni ter umestitvi teh dr`av v za- hodnoevropski demokratièni politièni pro- stor. Tudi v primeru Grèije, Španije in Por- tugalske je vkljuèitev pomenila pospešitev de- mokratizacije dru`b teh dr`av na vseh rav- neh po letih diktature. Morda bo imela pri- dru`itev enak pomen tudi za Slovenijo in dru- ge nekdanje komunistiène dr`ave. Zanesljivo pa bo va`en vpliv z vidika evropeizacije slo- venskega politiènega sistema, tj. v smislu pri- lagoditve nacionalnih struktur in institucij ter njihovh praks in metod nadnacionalni po- litiki.9 Èlanstvo v EU pomeni namreè pre- nos delne suverenosti na posameznih podroè- jih na skupne evropske institucije, hkrati pa pridobitev mo`nosti slovenskega vplivanja na oblikovanje evropskih politik. Drugo vpra- šanje pa je, èe bo temu sledila tudi “evropei- zacija” mentalitete slovenskega èloveka ter ko- liko bo ta zaznamovala vsa prizadevanja nje- govega prizadevanja in ustvarjanja.10 Pri tem gre soèasno tudi za vprašanje, ali je èlanstvo v EU le projekt slovenske (strankarske) po- litike ali tudi slovenskih dr`avljanov. Tako re- cimo ob podpisu Pristopne pogodbe na za- sedanju Evropskega sveta 16. aprila v Atenah ni bilo v širši javnosti zaslediti nekega poseb- nega navdušenja, èe odštejemo izjave politiè- nih strank in dr`avnih voditeljev. Kot da bi bili Slovenci do vkljuèitve brezbri`ni oz. navelièani ob dolgotrajnem procesu pogajanj! Delo Konvencije o prihodnosti Evrope je predvsem usmerjeno na doloèitev temeljev in naèel nove pogodbe, ki naj bi jo sprejela bodoèa medvladna konferenca. Tako zaen- krat še ni povsem jasno, kateri princip bo v Uniji prevladal: komunitarni (nadnacionalni) ali medvladni? Ali bo EU v prihodnosti še vedno zveza dr`av, ki temelji na naèelu nad- nacionalnosti, kot so si ga zamislili t. i. us- tanovni oèetje? Ali pa bo postala v gospodar- skem pogledu nekakšna prostotrgovinska cona, v politiènem pa skupnost z doloèenimi skupnimi politiènimi vrednotami, kot so de- mokracija, pravna dr`ava, zašèita manjšin, spoštovanje èlovekovih pravic idr., omenjeno naèelo nadnacionalnosti pa se bo izgubilo? Pa tudi kljub ohranitvi dosedanjega naèela ni mo`no z gotovostjo trditi, da bo dejansko razvoj res potekal v tej smeri. In ne nazadnje, kakšno vlogo bo ob nav- zoèi globalizaciji na vseh podroèjih Slove- nija v prihodnosti igrala na mednarodni rav- ni? Danes so namreè celo dr`ave, kot sta Ve- lika Britanija in Francija, pravzaprav “pre- majhne”, da bi lahko samostojno uspešno nastopale in konkurirale v tem procesu. Kak- šno mesto bo torej Sloveniji pripadlo v EU? Pogosto slišimo, da obrobno! Verjetno pa je to odvisno tudi od pozicij in politiènih spo- sobnosti ter taktike slovenske politike. Pri         # tem bo imelo seveda velik pomen sklepanje pravih politiènih zavezništev pri sprejemanju odloèitev. Kar zadeva oblikovanje polov v Svetu EU, v katerem bo Slovenija? Splošno gledano pri teh pravzaprav ne gre za nekak- šna stalna zavezništva, ampak so ta bolj od- visna od konkretnega vprašanja, povezanega z zašèito oz. uveljavitvijo nacionalnih inte- resov posamezne dr`ave. Pa vendarle, ali se bo vezala na Nemèijo, ki je osrednja gospo- darska sila v Uniji, politièno najpomembnej- ša v srednji Evropi ter ne nazadnje zaradi de- mografske klavzule v Pogodbi iz Nice v ce- lotni Uniji? Ali pa bo v skupini malih dr- `av, ki bodo zagovarjale svoje interese in te Unije v razmerju do velikih èlanic? Bo v blo- ku slovanskih dr`av (poleg Slovenije so to le Poljska, Èeška republika in Slovaška) ali tem t. i. novih demokracij, torej novih sred- nje- in vzhodnoevropskih èlanic (poleg na- štetih še baltske dr`ave in Mad`arska)? Mo`- no bi bilo tudi sodelovanju v okviru dr`av z ozemlja nekdanje habsburške monarhije (t. i. srednje Evrope), pri katerem bi vodilno vlogo zaradi številènosti verjetno morala imela Poljska. Ali pa se bo kot morebitna neto plaènica v evropsko blagajno povezo- vala z Nemèijo, Avstrijo in drugimi dr`ava- mi, ki so oz. bodo v podobnem finanènem polo`aju? Verjetno bo vendarle šlo bolj za vprašanje trenutnih interesov in zato ne bo neke stalnosti teh povezav. Podobno vprašanje se zastavlja o poveza- vah slovenskih poslancev v Evropskem par- lamentu. V njem je (razen pri izjemnih gla- sovanjih) v ospredju pripadnost doloèeni po- litièni skupini, in ne oblikovanje nacional- nih skupin, ki bi si prizadevale za uveljavljanje le svojih interesov. V slovenskem primeru to pomeni, upoštevajoè izide zadnjih dr`avnoz- borskih volitev (iz leta 2000) — kar seveda ne pomeni, da bodo tudi izidi volitev v Evropski parlament leta 2004 njim enaki — da bo ve- èina slovenskih poslancev v skupini Evrop-         Bojan Gorenec: Opna na mre`i, olje, pigment in pastel na platnu, 1994, zasebna zbirka.  skih liberalcev, demokratov in reformistov (ELDR), ki v parlamentu ne igra osrednje vlo- ge; to imata Evropska ljudska stranka-Evrop- ski demokrati (EPP-ED) in Stranka evrop- skih socialnih demokratov (socialistov) (PES).11 Nekako “nepravièno”, èeprav po svoje logièno, pa je vseeno to, da se je mesto opa- zovalcev novih èlanic od volitev leta 2004 dalo izvoljenim predstavnikom nacionalnih par- lamentov. Sicer je bila to vse do junija 1979, torej do prvih neposrednih volitev v Evropski parlament, praksa evropskih skupnosti. “Nepravièno” se zdi zato, ker je s tem pred volitvami leta 2004 tem opazovalcem dana boljša startna pozicija pred ostalimi morebit- nimi kandidati. Èe se bodo prvi namreè od- loèili kandidirati v Evropski parlament, se bodo lahko v volilni kampanji sklicevali na izkušnje ter na `e prej ustvarjene lobistiène povezave. Evropski parlament je torej izbral preprostejšo rešitev, a `al precej manj demo- kratièno. To pa ima vendarle nekako nega- tiven prizvok ob stalnem naglašanju demo- kratiènega primanjkljaja v EU, saj so `e ta- koj v zaèetku oz. še pred vstopom vanj “za- padle” nove èlanice. Izhajajoè iz sorazmerno pragmatiènega po eni in ustvarjalnega znaèaja Slovencev po dru- gi strani pravzaprav ni treba dvomiti o tem, da bi ti v EU ne bili uspešni. Vseeno pa se bo treba v prihodnosti zamisliti ob vpraša- nju, koliko se bodo njihova prièakovanja ure- snièila. Ali je bila v èasu pogajanj in pred re- ferendumom seznanjenost o vseh posledicah pridru`itve res zadostna? Ali bo tudi v slo- venskem primeru vstopu po krajšem obdobju èlanstva sledil pri doloèenemu delu prebivals- tva nek šok oz. razoèaranje nad tem, da slo- venska prièakovanja niso bila izpolnjena, kot je bilo to v nekaterih drugih èlanicah po nji- hovem vstopu? Se bo tudi pri nas pojavil ne- kakšen trend proti EU? Po vkljuèitvi v EU pa bo vendarle ostalo aktualno vprašanje uspešnosti implementacije oz. aplikacije evropske zakonodaje v slovenskem prostoru. In ne nazadnje, treba bo tudi odgovoriti na vprašanje, kakšna bo vizija slovenskih strank ter Slovencev in slovenskih dr`avljanov sploh o lastni dr`avi po njenem vstopu v EU. 1. Ta se glasi: “Svetovnega miru se ne bo moglo ohraniti brez ustvarjalnih naporov po meri nevarnosti, ki mu pretijo. Prispevek, ki ga organizirana in `iva Evropa lahko doprinese k civilizaciji, je nujen za ohranitev miroljubnih odnosov. Franciji, ki je `e veè kot dvajset let zagovornica zdru`ene Evrope, je vedno bil glavni cilj slu`iti miru. Evropa se ni oblikovala, imeli smo vojno. Evropa ne bo nastala naenkrat, niti ne na temelju nekega preprostega naèrta: zgradili jo bodo konkretni dose`ki, s katerimi se bo najprej ustvarilo pravo solidarnost. Povezovanje evropskih narodov zahteva, da za vselej preneha stoletno nasprotje med Francijo in Nemèijo. Zaèeto delo mora v prvi vrsti zadevati Francijo in Nemèijo. V ta namen francoska vlada predlaga takojšnji prehod k dejanjem na omejenem, a odloèilnem podroèju. Francoska vlada predlaga postavitev celotne francosko-nemške proizvodnje premoga in jekla pod skupno Visoko oblast, v okviru organizacije, ki je odprta za soudele`bo drugih evropskih dr`av. Zdru`itev proizvodnje premoga in jekla bo zagotovila takojšnjo vzpostavitev skupnih osnov za gospodarski razvoj, kot prve faze evropske federacije, in bo spremenila usodo regij, ki so se dolgo èasa posveèale proizvodnji oro`ja, katerega najbolj stalne `rtve so bile. Tako oblikovana solidarnost proizvodnje bo izprièevala, da vojna med Francijo in Nemèijo ni le nepojmljiva, ampak da ta niti materialno ni mo`na. Vzpostavitev te moène proizvodne skupnosti — ta bo odprta vsem dr`avam, ki bi v njej hotele sodelovati — dosegajoè dobavitev vsem dr`avam, ki jih povezuje, osnovnih sestavin za industrijsko proizvodnjo pod enakimi pogoji, bo postavila realne temelje za njihovo gospodarsko zedinjenje. To proizvodnjo se bo, brez razlike ali izkljuèevanja, ponudilo vsemu svetu z namenom prispevati k dvigu `ivljenjske ravni in k napredku dela za mir. Evropa bo lahko s poveèanimi sredstvi nadaljevala uresnièevanje ene od svojih bistvenih nalog: razvoj afriškega kontinenta. Tako se bo enostavno in hitro udejanjila spojitev interesov, ki je nujna za vzpostavitev gospodarske          # skupnosti in ki bo lahko pomenila kvas za neko še obse`nejšo in globljo skupnost dr`av, katere so dolgo loèevale krvave delitve. Prek zdru`itve osnovne proizvodnje in vzpostavitve nove Visoke oblasti, katere odloèitve bodo obvezovale Francijo, Nemèijo in dr`ave pristopnice, bo ta predlog udejanjil prve konkretne temelje evropske federacije, ki je nujno potrebna za ohranitev miru. V `elji, da bi se tako doloèene cilje udejanjilo, je francoska vlada pripravljena zaèeti pogajanja na sledeèih temeljih. Skupni Visoki oblasti se bo dodelilo nalogo, da ta v najkrajšem roku zagotovi: modernizacijo proizvodnje in izboljšanje njene kakovosti, oskrbo francoskega in nemškega trga ter teh dr`av pristopnic s premogom in jeklom pod istimi pogoji, razvoj skupnega izvoza v druge dr`ave, izenaèenje ob izboljšanju `ivljenjskih pogojev za delovno silo v teh industrijah. Da bi se — izhajajoè iz zelo neskladnih pogojev, v katerih se trenutno nahaja proizvodnja v dr`avah pristopnicah — doseglo te cilje, bo treba vpeljati doloèene prehodne doloèbe, ki bodo obsegale aplikacijo naèrta proizvodnje in vlaganja, uvedbo mehanizmov za izenaèenje cen, oblikovanje fondov rekonverzije, ki bodo olajšali racionalizacijo proizvodnje. Promet premoga in jekla med dr`avami pristopnicami bo takoj oprošèen vseh carinskih dajatev in ne bo podvr`en razliènim transportnim tarifam. Postopoma se bodo tako izoblikovali pogoji, ki bodo sami od sebe zagotavljali najracionalnejšo porazdelitev produkcije na najvišji ravni storilnosti. V nasprotju z mednarodnim kartelom, ki skuša z omejevalnimi naèini ravnanja in z vzdr`evanjem visokih profitov doseèi porazdelitev in izkorišèanje nacionalnih trgov, bo predvidena organizacija zagotovila spojitev trgov in razširitev proizvodnje. Zgoraj doloèena bistvena naèela in obveznosti bodo predmet pogodbe, podpisane med dr`avami, ki bo njihovim parlamentom predlo`ena v ratifikacijo. Nujno potrebna pogajanja, s katerimi se bo natanèno opredelilo izvedbene doloèbe, bo vodil s soglasjem imenovani sodnik. Ta bo dol`an skrbeti za to, da bodo sporazumi v skladu z naèeli in bo, v primeru nespravljivega nasprotja, doloèil dokonèno rešitev, ki se jo bo nato sprejelo. Skupno Visoko oblast, zadol`eno za upravljanje celotnega sistema, bodo sestavljale neodvisne osebnosti, ki jih bodo vlade imenovale na         paritetni osnovi. Dr`ave pristopnice bodo soglasno izbrale predsednika. Njene odloèitve bodo pravnomoène v Franciji in Nemèiji ter v drugih dr`avah pristopnicah. Ustrezni predpisi bodo zagotavljali mo`nost priziva proti odloèitvam Visoke oblasti. Predstavnik Zdru`enih narodov pri tej Oblasti bo imel dol`nost, da dvakrat letno za OZN pripravi javno poroèilo, v katerem bo predstavil delovanje novega organizma, posebej kar zadeva spoštovanje miroljubnih ciljev. Ustanova Visoke oblasti v nièemer ne prejudicira vprašanja lastnine podjetij. Pri izvajanju svoje naloge bo skupna Visoka oblast upoštevala tako pristojnosti, dane Mednarodni oblasti za Porurje, kot vse vrste obveznosti, ki so bile nalo`ene Nemèiji, dokler bodo te obstajale.” (Prevedel Z. B.) 2. O zgodovini procesa evropskega zdru`evanja prim. Z. Horváth, Handbook on the European Union, Reference Press, Budimpešta 2002, 21-62. 3. Prim. Slovenska osamosvojitev 1991, Prièevanja in analize, Zbornik, Simpozij, Bre`ice, 21. in 22. junij 2001, ur. J. Perovšek, B. Šatej, S. Granda, D. Guštin, T. Teropšiè, Dr`avni zbor Republike Slovenije/Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana 2002. 4. Prim. D. Rupel, B. Trekman, M. Jazbec, I. Golob, Deset let samostojne slovenske zunanje politike, Maj 1990– maj 2000, na: http:// www.gov.si/mzz, Odnosi med Slovenijo in Evropsko unijo, na: http://www.evropska-unija.si/ Evropska_unija/Odnosi.odnosi.htm. 5. Prim. Z. Horváth, n. d., 425-426. 6. Prim. Presidency Conclusions, Copenhagen European Council, 12 and 13 December 2002, na: http://ue.eu.int/pressData/en/ec/73774.pdf. 7. Prim. M. Tomšiè, Politièna stabilnost v novih demokracijah, Znanstveno in publicistièno središèe, Ljubljana 2002, 231-237. 8. Prim. D. Janèar, Brioni, Eseji in drugi zapisi, Mladinska knjiga, Ljubljana 2002, 75-111. 9. S tega vidika je zanimivo delo o evropeizaciji avstrijske politike, ki posredno ka`e tudi na bodoèe spremembe v slovenski. Prim. Europäisierung der österreichischen Politik, Konsequenzen der EU-Mitgliedschaft, ur. Heinrich Neisser, Sonja Puntscher Riekmann, WUV Universitätsverlag, Dunaj 2002. 10. O tem tematski prispevki v tem bloku. 11. Veè o vseh politiènih skupinah v Evropskem parlamentu na: http://www.europarl.eu.int/ groups/default.htm.