Štev. 15. V Ljubljani, 12. julija 1918. Leto LVIII. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10 — K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h. Za oznaniia je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h . , . dvakrat. . 14 „ , . , trikrat . . 12 , za n,idaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine, Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 26. julija 1918. Razglas. Po sklepu vodstva Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva z dne 7. ju-I lija t. 1. se vrši delegacijsko zborovanje dne 3. in 4. septembra 1918 v Ljubljani, in i sicer dne 3. septembra seja upravnega od-j bora in posvetovanj« v vseh petih odse-! kih, dne 4. septembra pa delegacijsko zbu-j rovanje. Vzpored priobčimo v eni prihodnjih številk. VODSTVO ZAVEZE. T| O vi« II» v v j Relorma učiteljišč. Vlada je predložila državni zbornici načrt reforme »zakona o izobrazbi učitelj-I stva in učnem usposobljenju za splošne ljudske in meščanske šole«. Dolžnost učiteljstva je, da zavzame svoje stališče o tem vprašanju in k temu načrtu. Okrajna učiteljska društva, deželne zveze, in koneono delegacija »Zaveze« se ima nujno pečati s tem vprašanjem. Sestaviti moramo načrt bodoče, reformirane učiteljske izobrazbe, notranje sestave in uredbe istega in vnanje, t. j. zakonitih določb o tem. Zavzeti moramo svoje stališče tudii napram zakonskemu načrtu, ki ga je predložila vlada zbornici poslancev. Dolžnost vseh onih tovarišev in tova-rišic, ki so se /e pečali s tem vprašanjem ali imajo podatke za isto, je, da podaje svoje referate pri okrajnih društvih ali pošljejo snov šolsko-politiškemu odseku, ki določi glavnega referenta za delegacijo »Zaveze«, oziroma se sami prijavijo odseku kot take ter predlože svoj referat. Posebni pozivi za to menda niso potrebni in je sodelovanje obsebi umevno! Načrt zakona, ki ga je predložila vlada zbornici, govori samo o zgoraj navedenem delu .elotnega državnega ljudsko-iolskega zakona, torej satno o enem delu celote. Načrta ne prinašamo še za danes, ker sodi spe», ialna debata o njem vsekakor pred okrajna društva, zveze in delegacijo »Zaveze«, in po obravnavi in s popolno kritiko pred naše ljudske zastopnike in v javnost; ni tudi naš namen, da bi načrt zakona kritikovali podrobno. Zavzeti hočemo samo svoje priner-Pielno stališče napram celotnemu predloženemu zakonu in s tem poseči le v glavno debato. Reforma šolskih vprašanj se mora vedno izvajati v celoti, in se ne sme nikdar reiormirati samo en del, brez ozira na drugo šolstvo. Vsa šolska vprašanja so en sistem, ki se razteza od ljudskega šolstva do najvišjega — vseučiliščnega in mora biti vezan ves sistem v harmonično oa'cio. Najbolj pereče vprašanje pri reformi učiteljišč je danes prehod iz srednje šole v lčiteljtišče, od enotne srednje šole, ki mora dati človeku temeljno, splošno izobrazoo, v strokovno šolo, ki mora biti zopet harmonično vezana in tako urejena, da omo-U očuje še vedno vstop do visokega strokovnega šolstva. Reševanje vprašanja re-foi me učiteljišč brez ozira na srednjo šolo, ki naj se preustroji tako, da bo izhodišče k vsemu-strokovnemu šolstvu, je enostransko in nepopolno. Predloženi zakoniki načrt je obravnavan kot nekaka celota, in sam sebi namen, ter je z razširjenjem učne dobe pri strokovnem šolstvu v pet letnikov izvršena reforma pri vrhu namesto pri korenini. Namesto da bi pridejali učni čas spodaj, pri spošni izobrazbi, na ka:er:o naj potem zidamo, pred vstopom v učiteljišče, da bi postala predizobrazba enotna in s tem nadaljevanje sigurnejše, je bilo zopet pridejano pri vrhu, tako da ostaja zopet učiteljišču naloga i>odajati šele si>lošno in temeljno izobrazbo, ki pripada pravzaprav srednji šoli. Statistično bi mogli dokazati, kako 'neenotna je predizobrazba učiteljskega naraščaja ob vstopu na učiteljišče in iz tega izvajati posledice, kako kvarno je to za sestavo učnega načrta, vsega sistema in uspehov. Je pa še drugo zlo pri tem, to namreč, da je že mlademu človeku zgodaj zapečatena in odločena usoda za poklic, do katerega — ko pride do zavesti — morda nima veselja. V nasprotnem slučaju bi po enotni, Višji in temeljiti splošni izobrazbi ovrgli ves sistem in bi lahko spremenili ves učni načrt učiteljišča; postal b> temeljito moderniziran, in učna doba lahko krajša brez škode za stroko, ker bi bil čas, ki se sedaj uporablja za splošno izobrazbo, izključno strokovni izobrazbi na razpolago. Izguba časa pri p red i zob raz bi bi bila nadomeščena s hitrejšim absolviranjem strokovne šole. Temeljitejša bi bila tudi strokovna izobrazba, ker bi preostalo ■mnogo časa samo strokovni in praktični izobrazbi. Lahko bi pa tudi izobrazbo zvišali na podlagi moderniziranega učnega načrta, da bi priklopih relativno obligatno moderne i>redmete, ki jih potrebuje učitelj tudi izven šole kot socialni član družbe, svojega naroda in svoje države ter mu omogočili s tem, da razvije svoje zmožnosti iin vstopi po tem tudi lahko v visoke šole. Učiteljska izobrazba bi imela temeljiti 1 na principih, svobode vede, ki ji mora biti prideljena svoboda vzgoje in mora imeti vse garancije narodne ravnopravno«ti ali svoboao narodnosti. Vsega tega dosedanja državna zakonodaja ne daje, in novi zakonski načrt tudi ne vsebuje ter je iz vseh navedenih ozirov kcnservaiivnejši od starega ter nesprejemljiv. ker pridejo pri obravnavi istega fe drugi momenti v poštev. S statistiko lahko dokažemo, da pada število moških učnih moči na ljudskih šolah; statistika jasno govori o protipostav-'iem razmerju moških in ženskih učnih moči na posameznih zakonito moškim določe-aih učnih mestih; statistika bi nam pokazala, koliko absolventov in absolventinj učiteljišč se res posveti učiteljskemu stanu, koliko jih vstopi v druge poklice in koliko jih ostale doma. Jasno bi nam bila s tem predočena slika nazadovanja in propadanja stanu kot takega. Državi ni resno do poivzdige stanu, to je že ix>kazala pri prvotnem zakonu, ker je prepustila vse breme šolst\ a in učnih moči občinam in deželam, medtem ko si je na drugi strani pridržan. skoro povsod vrhovne pravice in oblast. Vzrok vsemu je, da ni jasnega določila, ki bi zasiguralo uoiteljstyu zadostni gmotni položaj; pri finančnih vprašanjih je pač pustita država avtonomno pravico občinam in deželam, pustila jim je breme, namesto da bi jim dala pravice in vzela breme nase, kar bi bilo gotovo v prospeh šolstva, in hi šoski zakoni ne naleteli na toliko nasprotstva pri ljudstvu, kakor so prav zaradi lepa. Če bi si pravice delili narodi sami in bi breme nosila država, bi bile piavičneje razdeljene jiravice in breme in to ne samo z ozirom na ljudsko, temveč tudi na drugo šolstvo! Ves vzrok nazadovanja učiteljskega stanu ima izvir edinule v slabem, popolnoma neprimernem gmotnem položaju in upravičeno lahko trdimo danes, da se bliža zaradi zanemarjenosti od strani države to vprašanje že kritičnemu stadiju in ga bo kmalo šteti že med socialna vprašanja, ker bo imelo to zle posledice na vzgojo in izobrazbo narodov. Kako nai se naraščaj posveča učiteljskemu stanu, ko mu pa celo stanovi z razmeroma manjšo izobrazbo in manj odgovornega in napornega truda prinašajo boljši zaslužek, boljšo eksistenco in boljšo bodočnost. Zato je brezuspešno reševanje vprašanja dvigniti učiteljsko izobrazbo brez hkratne rešitve gmotnega vprašanja. Ta zakon je brez zakona o regulaciji plač nesmisel, ker sta obe vprašanji v neverjetno tesni zvezi. Toliko časa, dokler ni rešeno gmotno vprašanje učiteljstva, toliko časa ni misliti, da bi se narod iz pokrea po- LISTEK. V spomin ucitelju-poročniku Jankotu Muhi. (+11. sept. 1917.) Grob zeva globok, globok in širok sred mladih livad. — Ah, koliko sanj pokopljejo vanj in koliko nad! . . . Bojna črta! Vidim te pred seboj v duhu. Solnce seva na zemljo iin ona žari, razgreta nele od tvojih žarkov, marveč od divjega ognja topovskih moči. Večkrat sem vas gledala, o gore raz-rite, in dozdevalo se mi je, da zrem v od-P''ta žrela vulkanov, ki bruhajo iz sebe smrt In pekel. Velikanski stebri dima so se dvigali iz vaših pobočij proti sinjemu nebu. Le za kratek hip je včasih ponehaj šum — a nato zbesnel še siloviteje, še po-gubonosneje. — In v dolinicah vaših so molčale vasice, molčali ljudje kot zakleti, topovdani v svojo žalostno usodo. Zado-nela je v mehkih večerih ubrana pesem čez poljane, sredi vasi je zaigrala krasna godba. — A ti zvoki nas niso navdajali z sladkostjo, marveč trgali so nam srca, da smo hoteli glasno plakati — a ni nam bilo mogoče. Grobovi za vasjo so se širili. Dan za dnevom so se množili v nepreglednih vrstah. In ko je bil jorvi pokopan, so plakali, krčevito in neutešljivo starčki in dekleta. Pozneje smo se privadili temu in hodili brezbrižni mimo teh gomil. Umirali so — a na njih mesta so stoipali drugi, krepki in silni. Tako so se vrstili tedni, meseci, leta. Nekaterim je smrt prizanašala dolgo, dolgo, V groznih nočeh jih je poljubljala mimogrede rahlo in komaj slišno — a umorila jih ni. — Pustila jih je živeti. Zakaj? Zato, da so verovali, da so upali v življenje, bolj živo kot kedaj prej. Dajala jim je pokušati svojo kupo težav, polagoma in vztrajno — a pustila jih je živeti, mučiti se, trpeti. Do konca? Do zmage? Do ustajenja? — O, ne! Pokončala jih je bliskoma, ko si ji je zdelo dovolj. Pahnila jih je zavratno v žrelo pogube. Le težek vzdih, zamolkel klic — v ropotajočo noč — in ni bilo več junakov... In lopate so kopale nove grobove in vanje so polagali strte nade ljubečih src, uničene sanje — o pravljici življenja. — Zorka. sveča! učiteljskemu sumi, in bi prihajal boljši material na učiteljišča. Vsak načrt reforme je zaman! To nam vlada indi-rektno prizna, ker de zaradi slabejšega mate: al a je primoratia razšir»; učno dobo na pet let, in ne da bi s tem reformirala kaj učni načrt. Navzlic petim letnikom bi ostala izobrazba ista, ker bo material vedno slabejši, število učiteljstva bi pa celo s tem zakonom padlo, ker se podaljša učna doba in se pri drugih poklicih z manjšo izgubo časa pride prej in do boljšega kruna. Gotovo je torej, da je ta zakonska predloga brez hkratnega zakonskega načrta o ureditvi učiteljskih plač — zgrešena: je pa še tretji tehten razlog proti temu zakonskemu načrtu. Država si je prisvojila pravico usta-novljanja učiteljišč in si je pridržala tudi vrhovno pravico in oblast nad vsem šolstvom. Posebno si je pa pri učiteljiščih prisvojila privilegije in vpliv tudi na učni jezik. Krivična je bila država našemu narodu in upravičen je bi boj državnih poslancev (Cehov, Jugoslovanov, Poljakov in Italijanov) leta 1869. v državni zbornici, ki so pobijali ljudskošolski zakon z avtono-mističnega stališča, posebno so nastopali proti § 6, ki ne daje pravzaprav nikakih pravih garancij narodnim manjšinam in zatiranim narodnostim, in so pobijali oddelke 111., IV., V. ličočs se ravno učiteljske izobrazbe in pravnega razmerja učiteljstva. Krivice bi nam pokazala primerjalna statistika nemškega šolstva in njega napredka odtedaj, proti razvoju našega šolstva in onega prizadetih narodov. Izkazuje nam pa tudi to potreba, s katero moramo graditi svoje narodno šolstvo ob mejah, ki ima obrambni značaj, in ono nemško šolstvo ob naših mejah, ki ima napadalni značaj, a ga močno podpira država. Boj proti germanizujočemu državnemu centralizmu je popolnoma upravičen! Razvoj nemškega šolstva vseh tipov je v teh letih mnogo večji nego oni drugih narodov, to pa zato, ker je država povsod ščitila in ¡.rotežirala nemške manjšine napram večini, nasprotno pa pomagala zatirati drugo-narodne manjšine v krajih nemških večin. Upravičeno zahtevamo, da se centralistični državi vzame vrhovno vodstvo iz rok in se isto izroči narodom samim, ker država je bila zaščitnica nemških raznarodu-jočih in imperialističnih stremljenj! Vlade so izrabljale državno avtoriteto v prid nemškemu narodu. Kakor je bil šolski zakon oznanjevalec konfeslonalne ravno-pravnosti, tako ne daie nobenih garancij za narodno r a vn op ravno-st, posebno pa v sedaj zopet predloženih oddelkih. Zato je udeležba pri obravnavi tega zakona brez te temeljne preosnove absolutno nemogoča. Prvi pogoj za garantirano pravičnost in ravnopravmost je edino preosnova člena XIX. državnega osnovnega zakona, da se res vsem narodnostim v državi da avtonomijo in ravnopravnost v vseh narodnih azilih in na podlagi te šele, da se izdela zakone, ki nas vežejo vse iin so res od države predloženi le v občo socialno korist vseli narodov. Prvo je, da se preustroji Avstro-Ogr-ska država v federativno državo, da bodo narodi avtonomni in bodo sami gospodarji tudi nad svojim šolstvom. Edino to nam daje garancijo za našo narodno svobodo! Temu načelu je pa posebno predloženi oddelek ljudskošolskega zakona nasproten! To bodi naše principialno stališče. Do podrobne obravnave zakona in stališča pride v delegaciji »Zaveze!« Onim, ki se bavijio z vprašanjem šolske reforme, je neobhodno potrebno, da čitaio brošuro: »O ŠOLSKI REFORMI.« Spisati dr. Dragotia Loračair, c. kr. proiesor. Naroča se v »Učiteljski tiskarni«. — Cena: 50 h — po pošti 60 h. Aii smo res posvečeni poginu? i. Glavno glaisilo nemške socialne demokracije na Dunaju »Arbeiter Zeitung« razpravlja že delj čas o vprašanju, ali more živeti delavec z družino na Dunaju s tedensko plačo 110 K. Navaja n. pr. zgled: r delavec z ženo 'in štirimi otroki potrebuje dnevno za ena usta — jedo namreč vsi v takozvani vojni kuhinji — 1 K 80 h ali tedensko znašajo njegovi stroški fro-le: vojna kuhinja šest ust 64.80 K stanarina..... 12.— « bolniška blagajna . . 2.50 « stopaj . . 79.30 K Tedensko mu tedaj še -ostaja 30 K 70 h ¡in s to vsoto naj krije še sledeče izdatke: vsakdanji zajutrk in vsakdanjo večerjo kakor tudi še nedeljsko kosilo; dalje razsvetljavo, kurjavo, tramvajsko vožnjo, šolske potrebščine za otroke, časopise, društvene prispevke. Seveda popraviti in kupiti je tudi še treba kak par čevljev, obleko, perilo itd. In kako naj vse to pokrije s tedenskim zneskom 30 K?! — V članku posebno pov udarja dostavno navedeno t-o-le: Der Staat darf seine Arbeiter nicht in Verhältnissen leben lassen, die es verschulden, dass Hunderte graubärtiger Männer, die ihr Leben lang brave, ehrliche Familienväter gewesen sind, in ihrem Alter der Versuchung erliegen, sich an fremdem Eigentum zu vergreifen. — In ker je sedaj zaradi vzornega Seiidlerjevega gospodar sva in zaradi neprimerne velikodušnosti naše zaveznice Nemčije nastala na Dunaju takozvana krušna nevarnost, ker so morali dosedanji delež kruha za polovico zmanjšati — je »Arbeiter Zeitung« vsa v ognju in zahteva zdatnega poviška vseh delavskih plač. In ta zahteva je kategoristična! — In mi? — Kot najpopolnejši lin najideainejši Zemljani lahko shajamo z onimi plačami, z onimi dohodki, ki stno jih imeli v mirnih časi» pravijo, da je oni človek najpopolnejši, ki najmanj potrebuje. In po tem se menda ravnajo naše deželne in c. kr. oblasti. — Vzemimo le Kranjsko za zgled. Pofovioo kranjskega učiteljstva je danes v III. in II. plač. razredu in to smo oni učitelji, ki imamo s svojo družino-, s svojimi 'otroki največ stroškov. Vzemimo tudi zgled očeta učitelja z ženo in štirimi otroki. Povprečna mesečna plača 140 do 165 K. In stroški? Kie hočemo pričeti? Vzemimo živ zgled: imam 2 otroka v Ljubljani v šolah, plačujem mesečno po 110 K, to je 220 kron. poleg tega plačujem še posebej za svečavo, šolske potrebščine in drugo mesečno 8 do 10 K. Dorna .smo še štirji in tu plačujem sedaj v gotovini: stanovanje mesečno 10 K, zavarovalnino za se in otroke mesečno — 25 K — imam namreč zavarovane vse štiri otroke in sebe za življenje in smrt kot skrben oče. Cena živil je pa tu sledeča: 1 kg fižola 12 K, 1 kg kaše 7 K„ 1 kg krompirja 3 K — če ga sploh dobiš — 1 kg pšenične moke 16 do 18 K, 1 kg ješprenja 10 K, 1 kg masti 50 do 70 K, 1 jajce 1 K, 1 1 mleka 1 K, 1 kg surovega masla 30 K, 1 kg mesa vsako soboto 10 K, 1 kg kuh. masla 40 K, 1 kg ajdove moke 12 K, 1 kg koruzne moke 5 K. — Ako pa hočeš dobiti pri trgovcu 1 kg cu-kra, in imajo ga nekateri še precej, plačaj 16 K. — 1 par čevljev z gumijevimi podplati 80 K, o obleki pa še ne govorimo — ker tu so sploh take cene, da je joj. — In sedaj naj pride najslavnejši računar in naj izračuna, kako hočemo živeti s svojo sijajno plačo. — Resnično, da nam je dal naš deželni odbor trikratno dobavni prispeves okrog 1 (,00 K, toda to je iz državnih prispevkov in kaj naj si nabavimo s to- vsoto? V pokritje tega nabavnega prispevka pa nismo za-to dobili nikake vojne podpore niti za mesece januar do konca junija, to je ravno šest mesecev in teh šest mesecev je pela svojo vzvišeno pesem prekrasna plača 160 K. Resnično je udi, da nam je priskočil deželni .odbor meseca maja z velikanskim zneskom 250 K tudi za 6 mesecev a-li za mesec 41.66 K poviška, tedaj mesečno 160 + 44.66 K - 241.66 K. — Aprovizacijo imamo pač tudi tu, a deluje -tako izborilo, da ne dobimo po dva, do tri mesece nič cukra, moke -in sicer edino le koruzno — po 2Vi kg na osebo — tudi mesečno. Sedaj pa prihajajo naša slavna c. kr. oblastva od prve do zadnje taštance in zahtevajo od tebe, da delaj pri vseh -mogočih dobrodelnih podjetjih, da daruj za vse ¡mo-goče dobrodelne naprave, in slednjič ti jUie še kak posebno »brihtem« nadzornik, ki pri nadzorovanju kar po % z-računa,* koliko otrok zrna, koliko ne. — In če ni uspeh tak, da jih zna vsaj 70 %, ti naprti disciplinarno preiskavo, dobiš v najmilaj-šem slučaju ukor, ki ti vsaj za tri leta požre petletnico ix) 80 K — drugače te pa še predlaga v kazensko preiskavo. Seveda, mož ne premisli, da so vojne razmere in da ima mogoče tvoj razred 60 do 80 otrok. In pri teh razmerah bodi še klealen?! (V prihodnjih razmetavanjih se hočemo ozirati tudi na druge kronov%ie.) (Sledi še.) * Siccr smešno, a resnično! Da nalogo, vpraša, kdo zna, prešeteje otroke, koliko se jih je oglasilo, in uspeh je tu. Op. poroč. Osnujmo si lastno aprovizacijo !* Pomagaj si sam, in Bog ti pomaga. Na obrnem zboru »Slovenskega deželnega učiteljskega društva v Ljubljani« 0 vel. -noči sem stavil -predlog, da vloži to društvo na c. kr. deželno vlado prošnjo, da naj le-ta sprejme tudi učiteljstvo v ravnokar se smujočo c, kr. drž. uradniško aprovizacijo. »Učit. Tov.« je prinesel v svoji 10. štev. na tozadevno vlogo »dež. učiteljskega društva« negativni odgovor c. kr. vlade, s kategoričnim »ne«, niste c. kr. uradniki. Tedaj so nas tudi tu vrgli na cesto! Na razpotju smo! C. kr. vlada nas noče priznati enakovrednim svojim uslužbencem, dežela nam tudi noče podeliti tistih udobnosti, kakor jiih uživajo deželni uradniki, pomagajmo si pa sami. — Tok časa zahteva čim trdnejše za-slom.be ta opore drug na drugega. In sedanji čas je pač že neštetokrat pokazal, da je ravno v osamosvojitvi spas ne le posameznih narodov, temveč tudi posameznih človeških stanov. V tem oziru so nam začrra-11 -prav jasno pot nekake take samoosvojit-ve baš delavci v svoji premogočni socialno demokratiški stranki, kjer so se postavili v vseh živijenskih zahtevah na lastne noge. Ta, do skrajnosti izvedena lastna organizacija, jim daje ravno v sedanjem težkem boju za življenski obstanek dovolj garancije, da lahko in prav uspešno prenašajo vso mizerijo vsakdanjega preživljanja. Vsak večji obrat, vsaka tovarna iina svojo lastno aprovizacijo, ki se po dosedanjih skušnjah dobro rentira. Nihče ne more zanikati, da si ne skuša slovensko učiteljstvo, organzirano v »Zavezi«, osamosvojiti in da si svojega gospodarskega programa ne želi spopolnje-vati do skrajnosti. In kar moramo s ponosom poudarjati, naši gospodarski načrti nam prav dobro in srečno vspevajo. Pač najboljši dokaz, da imajo zdravo in reelno podlago. Na zadnjem delagacijskein zborovanju v veliki noči je bil sprejet tudi širši gospodarski program, ki naj še bolj poglobi in raztegne naš gospodarski program. In mislim, da lahko kot nekako prvo točko tega novega programa postavimo zahtevo 1 po osnovi lastne aprovizacije, kii naj nam pomaga vsaj deloma iz te nepopisne bera-čije, iz tega neznosnega, počasnega umiranja. Naša aprov-izacija imej svoj glavni sedež v Ljubljani, a podružnice si osnuj v vseh večjih mestih, kakor v Trstu, Gorici, Celju, Mariboru itd. Le te podružnice bi dobivale iz glavne aiprovizacije za svoje člane neobhodno potrebne zaloge, oziroma bi nakupovale po dotičnih deželah živila za centralo, ki jih v tej ali oni deželi ni dobiti. — Umevno, da bi centrala, oziroma posamezna podružnica ne mogla dobaviti posa-neznikom pripadajoča živila, temveč le — tem bi morali iti na roke posamezni okrajni, v to -pooblaščeni zaupniki, ki bi dobivali mesečno za tisti okraj namenjena živila. Seveda, posamezniki bi morali iskati njim namenjeni delaž sami pri dotionih okrajnih zaupnikih. Aprovizacija bi slonela financieino na deležih a podjetje naj početkoma denarno podpre naša, tako lepo se razvijajoča hranilnica. — Mogoče, -da mi bo kdo tu ugovarjal, da ie pri takem podjetju treba izvežbanih tr- * Ljubljansko učiteljstvo je ustanovilo aprovi-zacijski odbor, ki sestoji iz 20 članov. V tem odboru so združeni zastopniki Zaveze, Slomškove zveze, nemškega Landesiehrervereina in vpokojene-ga učiteljstva. S pohvalo moramo priznati, da je odbor jako marljiv in da je dosegel že marsikaj v korist ljubljanskemu učiteljstvu. govskih moči itd. Ne tajim, da ne, a pomislimo, da preskrbimo ravno tu lahko enemu ali drugemu tovarišu, ki ga je žalostno poglavje denunciatsiva ali pa po nedolžnem dobljenega »p. v.« vrglo na cesto — vsakdanji kruh. In koliko učiteljskih hčera, ki so dovršile trgovsko šota, bi ravno tu lahko dobile svojo službo. — Grem še dalje! — Ta ali oni mi bo ugovarjal, da bo ta posel trajal le ob času vojne. — Nikakor ne! Iz te začasne aprovizacije naj se ustanovi pozneje učiteljsko komsuimno društvo, ki naj vzame v svojo oskrb vse ono učiteljstvo, ki je sedaj organizirano v naši »Zavezi«. In to, na najširši podlagi osnovano konsumno društvo nas osamosvoji v marsikaterem oziru, nam prinese mnog preostani vinar kot podporo k naši organizaciji in slednjič dobi ta aii oni preganjani tovariš lahko varno zavetje. Povidarjam pa, da si mislim to aprovizacijo edino le osnovano pod okriljem naše »Zaveze Tovariši, razmišljajte zadevo in poročajte! Iv. Šega. Perspektiva mladih. (Konec.). Javnost. — Šola. — Narodnost. — Sto-vanstvo. — Jugoslovanstvo. — Saino-izobrazba. — Gospodarstvo. — Prosveta in kultura. — Politika. — Izvenstrankar-stvo. — Socialno vprašanje. — Demokra-tizem. — Svetovno naziranje. — Sokolska ideja. — Stan in organizacije. — Vzajemnost in solidarnost DEMOKRATIZEM. Socialno vprašanje je teorija našega ideala bodoče družbe -in svetovnega nazora; demokratizem 4e praksa in gesto, po katerem naj se izvaja, to je: Praktično jedro in temelji vsemu našemu delu in stremljenju bodli demokratizem, naše demokratsko naziranje in prepričane! Demokratizem mora uničiti vse privilegije, kli temelje -samo na tradicijah in zgodovinskem pravu, ter ima zasnovati novo družbo, ki bo osnovana na temelju osebnih zmožnosti. Demokratizem mora odpreti svetovni trg za vse, poedincem in vsem narodom, da se bodo smeli in mogli udeleževati na svetovnem -trgu svobodno vsi, napredujoč in upoštevajoč po zmožnostih, ne pa, da bodo deležni bodočnosti samo privilegirani poedinci in privilegirani narodi. Oblast v politiki izroča demokratizem vsamu narodu ter negira vsekakrš-ne -predpravice posameznikov, stanov in narodov, ki -niso pridobljene in -ohranjene z defam m individualnimi zmožnostmi. Individuallizam, kli ¡temelji na kapitalizmu in varstvo njegove -svobode se mora umakniti socializmu, ki bazira na upoštevanju individualnosti le na temelju dela in osebnih zmožnosti; priviligirana aristokracija mora oddati svojo nadvlado demo-kratizmu, da pridejo pri soodiiočevanju na vladi vsi v poštev in zahteva, da postane aristokracija ravnopravna z drugimi člani družbe. Demokratizem je rodil boj proti -nadvladi, izkoriščanju in zatiranju; odpravlja nadvlado narodov in avtonomijo. Demokratizem se 'bojuje za obče socialno -pravo, in ker je boj za nadvlado med narodi le tekmovanje med kapitalisti, je boj za avtonomijo in uroti izkoriščanju tudi boj proti kapitalizmu in hkrati boj za obče socialno pravo. Demckratizevn postavlja temelje nacionalni avtonomiji in postavlja pravita pouka v materinščini proti umetno zasnovani premoči in raznarodovanju. Demokratizem zahteva odpravo vladajočih slojev in odpravo vladajočih narodov. Samo zgodovinskega prava demokratizem ne -priznava, ker se drži razvojnega načela: * nič ni stalnega, vse se razvija in je dobro le toliko časa, dokler se ne preživi. potem je novo dobro toliko časa, da v razvoju ne propade. Dosedanja družba se -mora razbiti, ker je krivična načelom demokratizma. — Bodočnost mora biti zasnovama ma ravno-pravnosti vseh članov družbe in r-avno-pravnosti in sporazumu narodov. Dejstvo torej, da so ravno takozvani »nižji« sloji najbolj potrebni pomoči, da je socialni duh, ki preveva naša srca, ravno njim v korist in da nam je mogoče govoriti -o napredku raioda le tedaj, če so napredovali vsi sloji; da je narod v resnici izobražen šele tedaj, ako so izobraženi vsi sloji tega naroda; to spoznanje je temelj demokratizma. Razredni boj je potreba dobojevati! In narodu, ljudstvu, vsem zatiranim in zapostavljenim slojem pomagati in od-pom-oči — saj sodi učiteljstvo samo tudi med nje! — ni le naloga učiteljstva, tem- j več je tudi sveta dolžnost vse naše inteligence! Princip demokratizma se kaže v tem, da se me -odtujuje zatiranim slojem, temveč mora odsevati v tem, da se duševno in gmotno dvigne, vse zatirane in zapostavljene im družbo izenači v duševnem in moralnem -oziru. Zato je poniževalno detli -tev po stopnjevalaih kastah popoinoma zavreči, saj smo vsi ljudje in vsi potrebni člani družbe. Demokratizem zahteva, da nohen del naroda ne živi od miloščine; ne vršimo socialnega dela, kakor bi delili in izkazovali milosti, temveč utrdimo v ljudeh vero, da jim dajemo le njihovih pravic, ki jim jih je družba dolžna dati. Wilson pravi, ko govori za pravice ljudstva: »Nočem živeti na račun ljudo, milosti, humanitete. Nočem, da bi vlada za meine skrbela naravnost ali po svojih organih. Hočem samo, da odločuje pravo in pravičnost. Dajte ml pravo in pravičnost, in jaz vzamem ikrb za sebe na sebe samega. — Nočem živeti pod nobenim Gospodom, pa naj bi bil ta še tako blagohoten. Rajši bi gladoval kot svoboden mož, nego da bi bil krmljen po razpoloženju drugih. Pravičnosti hočemo, ne pa naklonjenosti in prizanesljivosti in pomoči Lz usmiljenja. — Blagohotnost ni nikoli razvila niti človeka niti naroda! Vsi veliki načrti socialnega dviganja so osnovani na pravičnosti, ne pa blagohotnosti.« Z demokrat iziran je m je napovedan boj vsakemu nasilju, privilegijem in tiraniji, proti katerim se bojujemo, to je boj proti vplivu, M ga imajo na zakonodajo in v.so javno upravo organizacije, ki ne predstav- ! ijajo ljudstva. Vlada je odgovorna za vsa svoja dela ljudstvu in ima pravioo -opravljati svoje , posle samo toliko časa, dokler ima zaupa- i nje ljudstva; dem/okraski princip zahteva 1 odpravo vseh tajnih pogodb, ki se tičejo javnih vprašanj ter odpravo tajnosti v upravi. Wilson pravi o tem, primerno nam-: »Naša politika se očisti, ko si ustanovimo odgovorno vodstvo. Doslej nas v-odijo neodgovorne osebe, ki stoje izven zakomodajstva, osebe, ki so politični stroji... Zastopam mnenje, da napram Ijud-stv u ne sme imeti -nobena vlada nobene tajnosti in da je dolžnost vsakega javnega uradnika, kadarkoli ima priliko, svojim sodržavljanom podrobno razložiti, kai se godi notri, v njegovi pisarni«. Prvo se ima pa princip demokratizma izvajati pri nas samih, v naši organizaciji, ako ga hočemo uveljaviti in izvesti drugje. Podlaga naši organizaciji naj bo naš stanovski demokratizem. V organizaciji smo vsi enaki in ni razlike med učiteljem in učiteljico, nadučiteljem in pomožnim učiteljem, oba uživata iste pravice; ne starost, ne služba, niti spol nas ,ne loči in predpostavlja v eiganizaciji. Demokratski princip organizacije se zrcal' v tem, da se dajo vsi sklepi in vse postopanje vodst va vsam na znanje in da se pri načelnih vprašanjih ¡da svobodo in priliko besede vsemi, da vsakdo po svojem mišjenju in prepričanju izrazi svoje mnenje in se da priliko vsakomur za sodelovanje. Vodstvu se prepusti začasno tajnost le pri taktičnih vprašanjih tam, kjer jo lahko tehtno utemelji in opraviči. Oblika demokratizma ta njega vlada je težja od absolutistične, ker je odgovornost večja! V demokratični organizaciji je vsem članom zasiguram dostop do vseh mest, in tudi pri delu zunaj nje, če so se izkazali za to sposobne; vsa -podjetja, bodisi gospodarska ali ikakova druga, so vsem dostopna in imajo služiti v občo stanovsko korist. Zdamokratiziranju stanovskih gospodarskih podjetij j-e najti primerne oblike, da postanejo last vsega organiziranega stanu, ter da ima soudeležbo mnenja in vpliv do njih vsakdo potom okr. organizacij. Na ta ¡način, da ¡pristopijo -te ko-t delničarji in te dajejo direktive in Iniciative na posamezna gosp. -podjetja potom gospodarskega odseka v centralni stanovski organizaciji (centralizacija gospodarskih podjetij!) direktno pa imajo vpliv na upravo, da njih zastopniki volijo odbornike po>-! samezrtih gosp. podjetij. Vsako novo sta-' :lovsko gospodarsko podjetje se ima za-- snovati in ustanoviti na taki zadružni pod- jagi. Vendar je upravo gosp. podjetij puščati na podlagi principa delitve dela samostojnemu odboru. Princip demokratizma zahteva, da se ne centralizira personalno gosp. podj., temveč stvarno, z ustanovitvijo centralnih org. (bank) in organizacijsko, za iniciativo iin direktivo, le z gosp. odsekom v centralni organizaciji. Demokratski princip priznava avtoriteto večine, ki jo postavlja manjšini v obliki discipline za predpogoj uspešnega dela, pač pa ne sme nikdar s silo zatirati -mnenja manjšine, ki ga je uvaževati vsekdar. Pojma discipline se nima načelu demokratoma avtoritativno predpostavljati, temveč se ima celoti da/ti priliko odločevati v takih slučajih, da se obdrži načelo demokratizma. V stanovskih, šolskih in drugih z as topih in korporacijah se uveljavlja princip demokratizma v tem, da učiteljstvo voli svoje zastopnike tja samo ter jih ne pušča imenovati in ne potrgati od drugih oblasti ter zahteva ou teh zastopnikov, da se drže vedno načel organizacije in zastopajo mnenje večine ter njih interese: isti princip velja glede nadzornikov, če hočemo biti dosledni demokraškemu načelu. Demokraiški princip pa hočemo razširiti in uveljaviti tudi dalje, in sicer v šolstvu, s tem, da zahtevamo, da se v prvi vrsti šolska uprava in ustroji šolstva na znotraj zdemokratizira in z zahtevo, da se šola v vseh ozirih odipre vsem slojem, da se vsem nudi enako izobrazbo in vzgojo, če so dani predpogoji zmožnosti in se poskrbi tudi za možnost pripomočkov, s tem da damo sredstva na razpolago. Jasno lahko obrazimo našo demokra-ško zahtevo v šolstvu s stavkom, ki ga je v to svrho definiral erfuntski kongres socialne demokracije kot programno točko sedimo, namreč: »Šola bodi posvetna. Javne šole mora vsak obiskovati. Pouk je brezplačen, tako tudi učna sredstva in vzdrževanje v javnih ljudskih šalah in višjih učiliščih za iste učence in učenke, ki so po svojih zmožnostih sposobni za nadaljno izobrazbo«. Dostavili bi samo še času primerno: Narodu je dalti vseli šol, ki jih je potreben in ki jih sam zahteva, da more na podlagi njih razviti svoje zmožnosti in sile. SVETOVNO NAZIRANJE. Oblika svetovnega naziranja bodoče družbe se nagiblje k socializmu in derno-kratizimu, ki jemljeta in izvajata temelje etičnih načel in stremljenj iz krščanstva in krščanskega svetovnega naziranja, opuščaje njega filozofsko-teološko naziranje o svetu in o človeku ter ustvarjajoč itrdeu temelj družbi tudi z gospodarsko preured-bo družbe v praksi in sedanjosti. Etičnega smisla 'in pomena verstva ne moremo negirati, temveč je vsega uvaže-vainja vreden. Priznavati je pa razvoj vede, prirodoznanstva in filozofije ter ¡izku-sati odpraviti nasprotja, ki nastajajo. Versko vprašanje je enako potrebno znanstvenega proučevanja in razimotrivanja kakoi vsako drugo vprašanje ter je nujno potrebno skladne in sporazumne rešitve z drugimi socialnimi vprašanji. Nar. radikalna struja se je svojedobno povečini izrekla, da se smatra vero za privatno istvar posameznika in je v tem smislu definirala tudi svoje stališče. — Mlada narodna socialno demokratka struja se pa postavlja na tozadevno sitališče (Demokracija št. 1.) v sledeči definiciji: »Vsled našega naziranja o družbi tie moremo prezreti dejstva, da tvori versko čuvstvovamje bistveni del duševnega življenja pri pretežni večini naših ljudi, in tla pomeni vsled tega važno kulturno gibalo. Versko čuivstvovanje ¡je prepojilo narodovo dušo tako, da je postalo bistveni del njegove osebnosti. Ker smo prepričani, da se čuvstvovanje ne da nikomur vsiliti, stojimo na stališču verske strpnosti in medsebojnega spoštovanja tako med verskimi družbami kakor med posamezniki. Da morajo verske družbe izvrševati svoje kulturno poslanstvo in da more i država zadostiti svojim nalogam, ie popolna in vsestranska medsebojna neodvisnost obeh neobhodno potrebna; zato stojimo na stališču ločitve cerkve od države«. Skupno z vsem vprašanjem negirati tudi etična ¡in moralna načela krščanstva, je napačno; širjenje in pospeševanja verskega indiierentizma kot nacnrotno sredstvo proti fanatizmu je tudi nasprotno pozitivnemu delu in pozitivni kritiki. Negacija ni kritika; zato je sa/ma negacija in enostavno uničevanje etičnega in moralnega temelja verstva tudi škodljiv pojav, ker ima etika in morala v novi obliki biti podloga tudi novi socialni družbi in svetovnemu nazoru. Vzgajati v duhu ¡modernega časa, da nam bo ¡mogoče delovati, ustrezajoč zahtevam in napredku današnjega časa, to je naš namen. Enotna naobrazba, ki jo naš eas zahteva, skrbi, da iitnevamo vse kul- turno življenje, javljajoče se nam v raznih oblikah. In kot glavni taki zastopnici svetovnih naziranj, del vsega kulturnega življenja, imaimo spoznavati filozofijo ¡in religijo. Skupni smoter, ki ga imata, izkušaj-mo spoznavati: da spoznamo smisel in smoter življenja in razjasnimo svoje razmerje k poslednjim vprašanjem, je umeva-ti poleg strokovnih ved in umetnosti ¡tudi pomen filozofije in religije. Potrebujemo razjasnitve o razvoju in bistvu raznih religij, da razvijemo pri sebi in pri drugih plemenito porazumevanje za strpnost in spoštovanje nasproti drugemu verskemu prepričanju in da razvijemo čut tolerantnosti. Poleg tega moramo zase in za druge zahtevati največje kritičnosti, odkritosti in v prvi vrsti svobodo besede v vseh življenjskih vprašanjih, kakor za znanost, tako za vse drago. Dosedanje neskladje med ¡posameznimi predmeti v šoli in nasprotujoča si razvijanja in naziranja je potreba nujno odpraviti, da se nesoglasje odstrani in to v interesu etike in morale, da se ohranita, ker sta vsakemu družabnemu redu nujno potrebni in v interesu poedinca, da se mu ohrani notranje sile, ki jih sicer izrablja za razjasnitev tega neskladja v prid .njegovemu razvoju in zmožnosti njegovih notranjih sil. Zato je že šolo tako preurediti, da to odpade in se zasigura svobodnejši razvoj poedinca in njegovih zmožnosti v njej. Temeljne točke in zahteve za to so: * 1. S voboda otroka, t. j. šola omogočuje, da razvije ¡otrok svobodno svoje z/možnosti in sile, ki spe v njem. To izkušamo doseči: a) s poučevanjem v materinskem jeziku, b) z. znižanjem števila ¡otrok v enem razredu, c) s tem, da ustanavljamo pomožne šole za slaboumne, malo nadarjene, telesno ¡in duševno zanemarjene otroke, d) s tem, da odstranimo olajšave šolskega obiska, e) da preprečimo izrabljanje otrok pri delu, f) da odpravimo šolnino in takse ter dajemo otrokom šolske potrebščine zastonj. 2. S1 o b ¡o d o učitelja, t. j. skrbeti za to, da dobimo kar najpopolnejše vzgojevalce. To dosežemo: a) z višjo, akademično izobrazbo učiteljstva, b) s tem, da postanejo učitelji pedagoško neodvisni, c) s tem, da ¡postanejo neodvisni, svobodni državljani, d) s tem, da jim se zagotovi brezskrbno gospodarsko, gmotno stanje. 3. Svobodo š o i s k e o r g a n i z a-c i j e, t. j. .svobodo staršev, ki pošiljajo otroke v šolo. To dosežemo: a) z uvedbo splošne in enake volilne pravice v vse zakonodajne in avtonomne zastope, b) z dlemokraltizacijo in avtonomijo šolstva, c) z 'ločitvijo šole od cerkve č) in v to z ločitvijo države od cerkve. Te oblike in izvedba teh načel je edina možnost, ki nam zasigura zopeten razvoj zaostalega šolstva, odpravo birokra-tizima v njem in odgovarjajočega bodočemu socialnemu redu in družbi, da bo šola vzporedno korakala z razvojem in napredkom življenja samega, da bo zasledovala tudi vsak napredek takoj ter odgovarjala bodočemu svetovnemu naziranju, socialni iin demokratični uredbi družbe, kar edino bo človeštvo sprejemalo kot neko zadoščenje za vse prebito zlo v seda-njasti. Šola ima služiti novemu svetovnemu naziranju, dokler soodgovarja napredku časa. S0K0LSKA IDEJA. Ne samo duševna, čuvstvema in moralna vzgoja je naš namen, tudi telesna vzgoja in izobrazba nam umora biti sveta, ker le v zdravem telesu biva zdrava duša. Harmoničen razvoj in duševna, čuvstvema, moralna ter hkrati telesna povzdi-ga naroda ter z njim socialne družbe je namen popolne vzgoje. Roditi in vzgojiti čimvečo odporno silo človeštva: dvigniti narod in človeštvo v telesnem oziru kot podlagi duševnega in nravnega zdravja! Sdkolstvo je dostopno vsem dosedaj razvitim načelom, in ta načela tvorijo že sedaj bistvo soikolski ideji in ji dajejo ono vzvišenost, ki ji ohranja ono nezlomljivo moč in silo, s katero obvladuje nepristra-nost v narodu. Sokolsko gibanje je slovansko gibanje! Zato >je napačno, če so izkušali izrabiti tudi to v politiško strankarske namene! * Dr. Lončar : .Reforma šole". Tyrš pravi: * »Sokolska stvar, kakor se 'Obrača k vsem stanovom in vsem slojem, pomenja zaradi tega toliko, kakor telesno in tudi nravno vzgojo in popleineni-tenje vsega naroda slovanskega, odgojo njegovo k vzvišeni sili kreposti, plemenitosti >:n odpornosti in mora tudi stremiti za tem, da bi se končno ves ¡narod združil v enem krogu — bistveno sredstvo in namen — vzgoje ostaja pa telovadba.« Geslo društev je: «poseči med najširše kroge naroda, med ljudstvo; po načelih ¡mora biti ostro začrtana naloga demokratizma: da poseže brez razlike v vsak stan, vsak sloj in zadnjo kmetiško kočo; zabava in z njo vzbuja naroda k pridobitvi za svoje namene bodi le sredstvo in ne namen; v telovadnem oziru pa: skrbeti je, ■Ju bo našel v sokoJskih vrstah vsakdo brez ozira na spol, starost in telesne /.možnosti sebi primerno telovadbo — edino te tri stvari so za uvrstitev posameznika merodajne, na vse druge razlike, kakor recimo stan, družabno stališče, izobrazba, se ne smemo ozirati, ker bi s tem zagrešili najgrši greh zoper skupnost, demokratizem in bratstvo, ki smo jih zapisali na svoj prapor. Demokratizem in družabna vzajemnost sta dve krepki potezi sokolske ideje, katerih danes ne sme prezreti noben izobražen človek; enakost se prične tu uveljavljati in če nikdar prej, te prešine de-mokraški duh v onem trenutku, ko stojiš ob boku obrtnika ali delavca, ko dan na dian občuješ s svojim sobojevnikom za isto idejo — po mislih buaržoazije — z nižjimi sloji. Nezaupnost izgine, na njeno mesto pa mora stopiti na eni strani spoštovanje, zaupnost, r a drugi strani pa tem večje prijateljstvo, tem večja ljubezen do istih članov človeške družbe, ki jih je le-ta zanemarjala in često zaničevala, a jim hlini-la svojo neresnično naklonjenost, kadar jih je potrebovala. Vnemati se bodo pričele v tebi iskre bodočega plamena, prešinjati te prične nravi sociani duh! In kdo boli, nego učitelj, je poklican biti med apostoli te ideje sile in jakosti, da stoji kot načelnik in vaditelj v prvih vr->iaii sokolskih borcev! Izobraziti se mora tudi za izvenšolsko telesno vzgojo naroda. Kakor vsem drugim vprašanjem, tako mora tudi temu vprašanju tvoriti teorija podlago vsemu premišljenemu in smotre-nemu delu in je teorija predpogoj za ornega, ki hoče stati v prvih vrstah med vaditelji. Zato se nam je tudi za to delo zgodaj pričeti izobraževati in vzgajati za telesno vzgojo in povzdigo naroda in človeštva. Izvir in izhajališče učiteljskega stanu naj bo tudi okrepljajoči studenec naroda im izvir Sokolstva. Kar ie bilo pred deklaracijo pri nas ustanovljeno in-zasnovano zgolj iz strankarskih nagibov in kar se je tedaj v škodo dobri stvari pričelo izrabljati za strankarske namene, to naj se vzvišenemu namenu izroči nazaj — samo njemu! * ln nihče ne bo odrekal Sokol s t vu, da ni najpopularnejša ideja vseh slovanskih narodov, ki veže vse narode brez razlike in vse stanove v njih brez razlike, da ni najlepša cvetka Slovanstva! Telovadba je sestavno gibanje mišic z namenom ohraniti telesno moč in zvečati odporno silo — a koliko kreposti je pridruženih temu! Kakor dober telovadec še ni Sokol, tako dober telovadec še ni dober vaditelj; dober vaditelj mora ¡imeti vse najboljše lastnosti: vsa načela in teoretično znanje Sokolstva mu mora biti znano, mora imeti dar glasnega in razločnega povelja, dar energije in strogosti v izvrševanju povelja ter hkrati dar prikupljivosti in vljudnosti ter bratskega vedenja do podrejenih telovadcev, globoko zavest demokratizma in enakosti, ki jo ¡mora imeti sam in jo mora umeti znati vcepljati v druge. Znati mora pridobivati in navduševati druge za sokolsko misel, poudarjajoč vedno nje pomen in nalogo. i ' fe Zato nam je potreba šole tudi za to, potreba je prirejati vaditeljske tečaje za učiteljski naraščaj, potreba jih je, s posebnim povdarkom povedano, prirejati za učiteljsko dijaštvo v njega centrih. Tu naj se seznani s sokolsko idejo z bistvom in temeljnimi načeli Sokolstva, pouči o organizaciji, o zgodovini telovadbe in Sokolstva, o sokolskem telovadnem sestavu, o ustroju človeškega telesa in higieni o Sokolstvn na Slovenskem, Češkem itd., posebe o organizaciji slovenskega Sokolstva, o Tyr-ševem sestavu i. dr., o sokolski literaturi, o terminologiji im metodiki itd., itd. Tu naj prouči vse moderne panoge telesne vzgoje m izobrazbe, ki se imajo pridružiti temu načrtu in sestavu, športe in igre, na- * Prim. list vad teč. T. S Z pri pos. odi. in def. ** V Belgiji trpi javna telesna vzgoja naroda zaradi razkosanosti po pol stranki; drugje napreduje, ker ni strankarska. menjene telesnemu napredku človeštva: turistiko in izlete, plavanje, sankanje, drsanje, nogometno igro i. dr., i. dr., kar je kiaju pi interno, da se krepi telo in volja. Ce hočemo doseči kak celoten napredek. se je potreba tudi v tej stroki izobraziti, je potreba delati smotremo, po gotovem načrtu. Tudi preprost telovadec naj opaža, da se pri Sokolstvu ne vadi kakor slučaj nanese, ampak po. načrtu. Naša naloga je še višja; izobraževati in vzgajati nam je samim vaditelje za društva, zakaj geslo za društva je: Kjer vaditeljev mi, naj se napnejo vse sile in naj s3 žrtvuje vse, da se taki izobrazijo; od njih je v prvi vrsti ¡odvisen napredek in uspešen razvoj društva. Ne kličite pomoči od zunaj; to je vedno ie začasno, in kadar odpove, ste na istem stališču, kjer ste bili prej. Sami iz sebe morate razviti svoje sile! Javna telesna vzgoja v našem narodu kakor v vseh slovanskih narodih je jako napredovala in je jako razvita. Ne koraka pa z njo vzporedno šola — niti ljudska, niti učiteljišča — iin je zaostala za njo ter ne odgovarja več napredku telesne vzgoje v javnosti — niti v sestavu, niti v terminologiji, rniiti v smislu. Ce hoče danes šola od-govar jati napredku telesne vzgoje v javnosti, tedaj se mora preustrojtci v smislu javne itelesne vzgoje v našem narodu, ima dobiti iste oblike, kakor jih ¡ima naša javna telesna vzgoja in izobrazba, se mora otresti nemškega sistema, terminologije in se mora modernizirati s tem, da se ne samo teoretično razširi na vse panoge telesne vzgoje, temveč tudi v praksi ter da ne bo telesna vzgoja v šolah samo na papirju ¡izvedena, temveč tudi dejanjsko. Spraviti je v sklad našo javno telesno vzgojo ¡in izobrazbo s šolsko, ker šola ima izključno biti predpriprava za nadaljno javno telesno vzgojo in je tudi njena naloga služiti njej in se vedno ozirati in ravnati po njej. Sedanje nesoglasje in neskladnost v metodi, sistemu in nazivoslovju kaže samo zastarelost im potrebo reforme šolske telesne vzgoje in izobrazbe. In tu leži zopet obširno poije nove naloge. Natančno je zasledovati napredek sokolske literature in ves sistem prenesti v šolo ter delovati tudi nadalje za napredek in povzdigo telesne vzgoje s tem, da množimo literaturo telesne vzgoje v našem jeziku ter povzdigaimo špecialno sokolsko literaturo in teoretiko. Kadar bomo svoji gospodarji v svoji hiši, tedaj nam bo tudi ¡po svoje urediti telesno vzgojo in izobrazbo ¡in tedaj bo .ona za nas imela neizmeren pomen in važnost, ker bomo iz nje črpali silo im moč za vse drugo delo. Narodno-obrambno delo, da se ne širi renegatstvo, vrši že danes Sokolstvo; poleg .družabnosti in telesne vzgoje, ki je nikdar dovolj ni mogoče poudariti, ima sokolska ideja tudi to, dia nas na/aja k delavnosti, nam krepi duha in mam s pomočjo fizične krepkosti podeljuje tudi moč idej. Sistematično dedovanje in navajanje k njemu s pomočjo pozitivnega drobnega narodnega dela, ki se uveljavlja v_širjenju demo-kraške ideje, vzajemnosti, narodnosti, ideje smisla za telesno vzgojo, abstinence, oziroma zmernosti, antinikotinizma; s pomočjo predavanj, knjižnic, neposrednega pouka, poučnih ¡izletov itd; to bo dvigalo sokolsko idejo in ji dajailo ono večno moč in silo tudi v samostojnem narodu. Ta je te ideje vzvišeni smisel. Obsebi je umevno, ako si krepimo živce ter skrbimo za sistematično telesno vzgojo, da ne bomo toliko nekonsekventni, da bi si to, kar si pridobimo z naporom, zopet uničevali z nezmernim življenjem, z nezmernim uživanjem alkohola in nikotina. Alkohol in nikotin nam često uniču-r teta to, kar nam pribori skrbna telesna vzgoja. Tudi denar pridobljen v narodne namene s pijančevanjem, ni naroden dobiček, temveč izguba. Zato moramo nastopati proti temu do gotovih mej in širiti tudi ta vpliv med maso, ker je tu tudi težišče uničujočega elementa sokolski ideji. Sokolska ideja hoče priboriti narodu krepkih delavcev in se trudi za tem, da bo narod telesno kakor duševno napredoval od generacije do generacije, se s tem ohranjal in povzdigoval. Velik ¡narodno gospodarski imoment Sokolstva je v tem, da nam jači odporno silo, podaljšuje dobo delazmožmosti, zmanjšuje ¡umrljivost v tej ¡dobi in racionalno razvija telo; nuditi rokodelcu ali sploh delavcu, ki si pri svojem poklicu razvija samo enostransko svoje telo, racionalni razvoj telesa in izuriti tudi zanemarjene dele telesa, to'je namen sistematičnega sokolske-ga telovadnega sestava. Naš smoter mora biti, uvesti in širita opvsod sokolsko odejo, posebe pa uvesti v naše šole sokolski telovadni sestav in si za to pridobiti ¡dovod jne naobrazbe. Zdi se nam, da bosta narod in človeštvo v resnici šele tedaj prerojena, kadar bo ves narod in vse človeštvo prekorakaio z dušo in telesom sokolsko telovadnico! STAN IN ORGANIZACIJE. Bodi nam naloga, seznaniti se s stanovskimi interesi, organizacijami, smotri in njih načeli, njih poedimimi deli in ustrojem in sredstvih, ki se jih poslužujejo pri svojem delovanju. Plodonosno postane naše delovanje šele tedaj, ko vsa načela in ideje, ki smo si jih s pomočjo samo izobr azbe in vzgoje pridobil;, uveljavljamo, jih ponesemo v svojo stanovsko-strokovno organizacijo in v stik s šolo in našim drugim stanovskimi delom iin vprašanji. Tedaj šele se pokaže njih moč, .in sicer v napredku šolstva, v napredku učitejstva samega (z oziram na njega liste in duševni nivo sam) in v napredku naroda. Uvidevati bomo čedalje bolj pričeli, da je naših skupnih interesov več, nego smo si to diosedaj predstavljali, im da nam je zaradi tega tudi bolj Toirebno skupnega delovanja vsega učiteJjstva. Da pa nismo aprioristi in si hočemo tudi stanovske organizacije ogledati s kritičnim očesom In premoti it! njih dobre kakor slabe strani, zato zavračamo vseka-kršno oboževanje stanovskih avtoritet a priori, ker hočemo pri vstopu v organizacijsko delovanje prinesti tudi kaj novih idej, krepke moči in hočemo s tem pripomoči njih napredku ter se ne kratkornalo akomodirati njih dobrimi in slabim stranem. Tudi na sebi moramo grajati, kar je slabega, ker s tem ne škodujemo stvari prav nič, ampak ji le koristimo, ker ji od-pomoremo. Potreba je kritike in revizije programa! In ta se ima jasno izkristalizirati na vse panoge. Glavni smoter nam pa ostaja šola, odgovarjajoča socialnemu razvijanju človeštva, in potom nje preustroj družbe v socialistiškeim duhu na podlagi modernih nazorov vede. Naš boj pa ostaja za odgovarjajoče zadostno «motno stanje, ki nam ga da nova družba. To, kar nam ni mogla dati in nam ni pripoznalla na dosedanjih političnih temeljih zasnovana ta in druga družba, nam naj prizna nova družba na podlagi načela socialne pravičnosti in eksistenčnega prava, odgovarjajočega važnosti socialnega dela in socialni stopnji uči-teljstva. — Duševno delo učiteljstva in telesno delo mezdnega delavca delodajalcu in kmetovalcu se združujeta v pojmu — proletariat, v kateri pojim sodi že po tej svoji naravi tudi učiteljstvo. Evolucijski preobrat družbe potom šole od strani učiteljstva, ki vodi do revolucije nazorov, in revolucijski preobrat družbe potom razrednega boja za obstanek od strani delavstva proti izkoriščajočemu kapitalizmu, to so le ¡različna pota k istim smotrom! Predvsem moramo.skrbeti, da gre s to smerjo svetovnega gibanja tudi naš boj. Natančno moramo presmiotriti in poznati načela organizacij, ker se moramo dobro zavedati, če se strinjamo z njih kulturno, narodno in stanovsko smerjo. Poznati pa moramo tudi tehniški ustroj naših organizacij in študirati, kako bi ga bilo bolj pre-ustrojiti, da bi društva tem uspešnejše delovala in napredovala. Predvsem se nam je v to svrho seznaniti z glavnimi propagaitor-jem naših idej, z našim tiskom, kako ga razširiti na potrebne panoge, z glavnimi načeli žurnalistike, z obrtnim, tiskovnim in društvenim zakonom, z organizacijo v ten-miškem oziru, pravili, ustrojem, gospodarskimi podjetij i. dr. Niajradikalnejšim im najoibjetotivnejšiim nami je potreba biti pri teh vprašanjih, da tako sebe res privedemo do boljšega im se tu pokaže naša moč in napredek. Tu naj se pokaže moč, v delu naj se realizujejo naše ideje. Študij naše organizacije se med učiteljstvo m premalo goji in ni nikdar preveč, če se še tolikrat obravnavajo na zborovanjih naša stanovsko - organizaci jska vprašanja. Naša organizacija mora imeti namen slovensko in jugoslovansko učiteljstvo dvigniti narodno, stanovsko, gospodarsko, socialno in politično, ga socialno in politično vzgajati do te višine, da ne bo zaostajalo za drugimi stanovi naroda in bo enako ter nad nivojem učiteljstva drugih narodov. Zato mora biti tudi taiko urejena, da bo zmožna zadostiti tej nalogi in bo odgovarjala vsem modernim načelom. VZAJEMNOST IN SOLIDARNOST. Dani so nam pogoji življenja in gibanja. Skupne točke in smotri nam kažejo nujnost našega vzajemnega dela in potrebo solidarnosti za to delo, da se kot močna socialna skupina uveljavimo v narodu in z narodom. Stan, ki mu služimo, daje vse pogoje za izvršitev in popolno uveljavljemje vseh obravnovanih načel, daje nam pa zaradi stanovske razdeljenosti po vseh delih naše zemlje še posebno ugodnost naravne in popolne organizacije za to. Uveljaviti se v narodu kot njega del in socialna skupina, od katere zavisi napredek in s temi močen del obstoja tega naroda, ter uveljaviti se z narodom, t. j. drugimi stanovi tega naroda skupno v človeštvu, enakovredno med drugimi narodi, to je smoter naši vzajemnosti iin solidarnosti. Zavedati se imamo, da je delo, ki ga imamo vršiti v iuiodu s poklicem eno najvažnejših : da imamo v rokah vzgojo in izobrazbo r ar oda in z njimi ene skupine vse socialne družbe — človeštva. Zato nam mora biti izhodišče vedno celotna socialna družba ; skupina, v kateri uveljavljamo splošne zahteve in stremljenja, ima biti vedno narod, oziraje se na njega individualnosti. Pot, po kateri imamo hoditi, je evolucija in z njo prerojenje učiteljstva in naroda; nočemo zgolj revolucionarnega priznanja idejam, temveč tudi dejanja in ravnanja po teh idejah, hočemo notranje, duševne preobrazbe v nazorih in načelih naše stanovske družbe in naroda. Zato naše delo pred desetimi leti ni bilo započeto med organiziranim stanom saimitm, temveč po-prijeli ¡smo pri izviru, pri naraščaju na učiteljiščih. In tedanji naši ideali, ki smo jih podali tu, so se izkristalizirali z današnjim položajem našega naroda do oblike s trdimi konturami. Meglene naše sanje so se pričele uresničevati, zato smo nekatere oddelke, ki smo jim pred desetimi leti samo slutili smer, sedaj že jasno označili in začrtali ter v toliko izpremenili poročilo in ga prikrojili času. Ne pozabimo, da smo imeli na čelu teh sestavkov napisano pred desetimi leti naslov »Program, na katerem se vzgojuj slovenski učiteljski naraščaj!« Danes prehaja iz teorije že skoro v prakso, zato smo ga izpremenili v »Perspektive mladih«. Nazori stare svobodomiiselno-kapitalistične in fevdalne družbe padajo danes tudi v vrstah učUeljstva, zato bodo stari ostali samo oni še, ki se ne morejo več otresti teh nazorov in se uveljavljati po novih nazorih v narodu. Z ¡nami pa ostanejo mladi vsi oni, ki so v notranjosti preživeli preporod nazorov in priznavajo ter bodo delali po principih tu načelih nove dobe akoprav so že osiveli v borbi in boju za stanovsko stvar: velike njih izkušnje bodo služile vedno tudi novim smerem. Iz ozkega, domačega obzorja stopamo na širše, svetovno; iz domačih malih razmer v svetovne. Cas je prišel, da se pričnemo udejstvovati. Dati je podlago za smer novemu programu! Raztresene duševne sile naj združi geslo vzajemnosti lin solidarnosti zopet v stanovskih vrstah in naj pritegne tudi one in na onih popriščih, ki še do danes niso zastavili svojega peresa, besede in duha v vrstah organizacije in prid zastopanih idej, ter razvijmo delo na vsakem polju. Dane so obem spolom enake pravice in naj vežejo tudi oba spola enake dolžnosti: osam o-s v o j i m o s e! Poudarjali smo, da smo pričeli s to smerjo uveljavljati načela pi i učiteljiščih, ker se mam je" zdelo to delo in taka kritika bolj pozitivna; zato se nam tudi kritika iin delo sedanje opozicije v glavni učit. org. zdi pozitivneja od kritike nekdaj, ko so jo izvajali izven stanovskih vrst — mislimo na »Naše Zapiske« leta 1913. in 1914.* — če bi se takrat približali vsaj glavnemu re-prezentantu duševnega vodstva naših, bi vlideli, da smo si v temeljnih načelih edini in je bilo že tedaj naše s k u p n o delo, da postanejo ta temeljna načela last ne samo vodečih poedincev, temveč skupna last vseh — v kateri smeri korakamo danes. Vse one pa, ki so v nazorih stari, pa najsi bode iz najmlajših vrst, pustimo, naj inrjo s svojimi idejami! Skoro bi se upali trditi, da bi bilo lažje delo in večji uspehi v naši organizaciji, če bi korakali in se iz-kušali uveljavljati z nazori še tako z malim številom duševno krepkih, orientiranih, delavnih in zanesljivih članov, kakor vleči za sabo indiferentno maso, izgubljati čas z razjasnitvijo najosnovnejših pojmov in tako tratiti energijo bolj pozitivnemu delu. Vendar je pretehtati to vprašanje temeljito, preden se odloči za tako ali tako taktiko, zakaj premisliti je, ali je delo s celo-kupnostjo trdnejše ali je delo samo nekaterih poedimcev trdnejše in zanesljivejše za bodočnost. Eno je počasnejše, a širše, drugo hitrejše, a ožje; katero lažje odpove? Pozabiti ne smemo poudarjati, da smatramo eno najvažnejših vprašanj vzgojo stanovskega naraščaja, ki se nikdar ne konča, in da nam je problem vzgoje, položaja in skrbi za naraščaj vedno smatrati kot skupen problem našega stanovskega vprašanja in ga je tudi tako reševati. Potreba se bo vprašati, ali ne bi kazalo tudi * Morda je bila teorija tam podana sedanji praksi '? za ta naraščaj osnovati posebnega glasila ? Želimo, da potom medsebojnih stikov izgine vse slabo in zastarelo ter v prvi vrsti to, kar je krivično in ¡neopravičeno v sedanji socialni družbi ne le pri drugih straneh, ampak da to reformo izvajamo v prvi vrsti v svojih vrstah in to z vso brezobzirnostjo, pri tem pa tudi s prepričau nostjo, ljubeznijo in poštenostjo. Smoter vzajemnosti in solidarnosti je: tesnejša združitev vsega jugoslovanskega učiteljskega dijaštva med seboj, tesnejša združitev tega dijaštva z učiteljstvom in učiteljstva samega med seboj! V tem oziru stojimo na stališču, da ni učiteljskega stanu samo moralna dolžnost, temveč je celo njega lastni interes, da podpira svoj naraščaj, saj s tem ¡pomaga sebi:: V učiteljskem naraščaju je bodočnost učiteljskega stanu. Stojimo pa tudi na stališču, da ni naše nove socialne družbe samo moralna dolžnost, temveč je celo nje lastni interes, da podpira ta stan, zakaj ideal učiteljskega stanu je napredek narodne šele in je sreča in bodočnost naroda. Ne odklanjamo pa z odločnostjo in nelojalnostjo od sebe niti naših načelnih nasprotnikov dotlej, kolikor časa zadoščajo prvi in glavni zahtevi duševnega boja iin organizacijskega tekmovanja: zahtevi stvarne in dostojne diskuzije in poštenosti. Vero in zmago teh idej imamo: Prelita kri hoče zadoščenja, in socialna in nacionalna pravičnost sta edina temelja, ki ¡nam jo zagotovita! I. D. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Iz Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Delegate je prijavilo: IX. Ljubljansko učiteljsko društvo: 17. Jakob Dimnik, nadučitelj, Ljubljana, društveni predsednik; namestnica Vita Zupančičeva, učiteljica na gluhonemnici, Ljubljana; 18. Anton 1 ¡kožar, nadučitelj, Ljubljana; namestnik Josip Tratar, učitelj, Ljubljana. Naknadno je prijavilo Ciornje-g,rajsko učiteljsko društvo namestnike on-dotmih delegatov; in sicer: Jos. Terčak, nadučitelj, in Agneza Pirčeva, učiteljica v Ksaveriju. — Vodstvo Zaveze. Imenik svojih članov je poslalo: 29. Tolminsko učiteljsko društvo — 57 članov. Učiteljsko društvo za Laški okraj je prijavilo še 4 člane (skupaj 61 + 4 = 65 članov). Učiteljsko društvo za Ptujski Okraj je prijavilo nanovo 1 člana (skupaj 45 -f 1 = 46 članov). Sežansko učiteljsko društvo je prijavilo še 1 člana, 2 člana sta pa prijavila svoj izstop (skupaj 48+1 — 2 = 47 članov). V zadnji štev. »Učit. Tov.« smo objavili 1145 članov, danes pa 61, torej skupaj 1206 članov. Štiri društva še niso poslala imenikov svojih članov. — Vodstvo Zaveze. Letnina za Učiteljski konvikt za leto 1918. so plačali ti-ie ljubljanski tovariši: Ambrožič Josip, Bele Ivan, Dimnik Jakob, Furlan Jakob, Gaie Fran, Jelene Luka, Rezek Juraj, Tratar Josip, Kecelj Alojzij, Likar Janko, Skulj Fran in Rape Andrej (skupaj 24 K.) Hvala! Štajersko. Gorujegrajsko učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 21. julija ob 2. uri popoldne v šolskem poslopju v Bočni. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. O načrtu za preustrojitev našega šolstva, predava tov. J. Klemenčič iz Rečice. 4. O naših vžitnih in strupenih gobah bo govoril tov. Fr. Kocbek i/. Gornjega Grada. 5. Predlogi. Napovedano predavanje tov. Otterja se je moralo preložiti na eno poznejših zborovanj. — Pričakuje se polnoštevilne udeležbe. Brežiško-sevniško učiteljsko društvo bo zborovalo v nedeljo, dne 21. julija t. 1., ob 10. uri dopoldne v šoli na Vidmu. Na dnevnem redu je med drugim tudi aprovi-zitoijsko vprašanje in pobiranje članarine za Slovensko šolsko Matico. Gornjegrajsko učiteljsko društvo. V zadnjem poročilu o občnem zboru v Mozirju se je vrinila tiskovna napaka. Glasiti se mora tako-le: Ob sklepu zborovanja ie tov. Kocbek poudarjal pomen in uspehe naše organizacije: pri tej priliki je padla marsikatera trda beseda na račun onih (kakor nam znano, imate samo enega; opomb, tired.), ki stoje brezbrižno izven naših vrst, in tov. Otter je opravičeno imenoval tako obnašanje kot neko-legialno in tudi nemoralno---- Goriške vesli. —g— V sežanskem šolskem okraju je več učiteljskih služb (15 do 18) zasesti. Reflektanti in re-ilektantinje naj se oglasijo na c. kr. okrajnem šolskem svetu v Sežani. Kranjske vesti. —t— V pokoj je stopil Mihael Po-klukar. nadučitelj pri Sv. Jakobu ob Savi. —r— Kdaj dobimo kaj obleke? Ljubljanski učitelji smo že davno predložili izkaze za naj po. trebnejšo obleko. Uradniki so tudi že dobili blago ali na učitelje se je menda zopet pozabilo, kakor da bi bili med vsemi stanovi najbolj in z vsem preskrbljeni. Bliža se zima, ako ne dobimo potrebne obleke in obutve, nam ne bo mogoče hoditi na delo. Ze davno obljubljenih doklad tudi ni, a draginja raste vedno bolj. Od česa naj živimo? Ali smo res že obsojeni na smrt? Zadovoljni bi bili, če bi se za nas vsaj tako skrbelo kakor za begunce, katerim pri nas skoraj nič ne manjka. — Učiteljstvo je med vsemi stanovi največ delovalo v teh hudih časih za domovino. Dan za dnevom se nalagajo skoraj edino učiteljem razne naloge v prid domovine. Naj pa tudi ta ne pozabi svojih zvestih služabnikov! - r— Slovenski dijaki, vstopite in vpišite se v prihodnjem šolskem letu na c. kr. učiteljišče v Ljubljani! Tu se vam odpira rajsko lepa in brezskrbna bodočnost! Poslušajte! Ko dovršiš po petih, oziroma šti-riii letih c. kr. učiteljišče in nastopiš z zrelostnim izpričevalom v žepu svojo službo, boš delal za 2 K 10 h na dan. Ni li to lepa plačil, prav primerna to dostojna za sedanje čase? Res je sicer, da se tvoji službeni prejemki ne bodo mogli primerjati z onimi ljubljanskih mestnih delavcev, katerim je župan < višal plače, da znašajo sedaj 3 K, 3 K 50 h in 4 K, kvalificirani delavci dobe 7 K na dan. pa nič ne de! Opravljal boš ' iealno delo in ideali so tudi nekaj vredni. Semintja dobiš tudi kako laskavo besedo za kako izvenšolsko delo ali pohvalo za šolsk; pouk, če ne bodo % v uspehih prenizki. Ce hočeš torej, dragi mladenič, brezskrbne in udobno živeti, kar na učiteljišče! ¿¡vel boš kot mali Krez v ljubi kranjski deželi! —r— V Podkraju nad Vipavo se je vršila dne 29. in 30. junija šolska veselica — petje, deklama-cije, igri »Zapeljivec« in »Sneguljčica« ter srečka-nje. Prireditev je krasno uspela. Cisti dobček, 566 kron, se je odposlal častiti sestri Klari v zavod Odilienlieim v Gradcu za naše uboge oslepele slovenske vojake. —r— Ljubljanski občinski svet je imel dne 9. t. m. sejo, na kateri se je vršila proračunska razprava. Pri poglavju »Obrt in trgovina« je izrazil občinski svetnik Engelbert Franchetti (J. D. S.), naj se pre-osnuje obrtne nadaljevalne šole in ustanovi tali potrebna ¡meščanska šola. To je že stara zahteva ljubljanskih obrtnikov in trgovcev, ki se jim pa le noče uresiničiti. Ljubljana je edino deželno stolno mesto v Avstriji, ki nima meščanske šole, kar ji ni v čast med kulturnim svetom. Sicer se/ ni ničesar govorilo o šolstvu v tej debati.' —r— Deželni muzej »Rudolfinum« bo v sled odredbe deželnega odbora vojvodi-ne Kranjske od 14. t. m. dalje splošno pristopen (brezplačno) vsako nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure in vsak četrtek po-poidne oJ 2. do 4. ure. Štajerske vesti. —š— Umrl je junaške smrti v nadebudni mladosti dne 18. junija 1918 na južnem Tirolskem zadet od sovražne granate g. Karel Paulšek, c. in kr. stotnik nekega topnič. polka, petkrat že odlikovan, sin nadučitelja Ivana Paulška v Račjem pri Mariboru. Bil je nada svojcev. Padlemu junaku časten spomin. Blagi žalujoči obitelji naše srčno sočutje. —š— Učitpljstvo na pomoč narodu. Na Štajerskem je mnogo učiteljev prevzelo trudapoino popisovanje setve za državo. Ta prilika mu nudi najlepšo priložnost, nabirati prostovoljne darove za jugoslovanske sirote v proslavo praznika sv. Cirila in Metoda. Polovica nabranih darov naj bi se nakazala »Družbi sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani, polovica pa »Prvi hrvatski štedioniici« v Zagrebu pod označbo »Zbrano z-i sirote povodom narodnega dneva«. Omenjena «štedionica» zbira namreč ta denar po naročilu »Odbora slovenskih, hrvatskih in srbskih žen za sirote«; Na moji pisalni mizi leži nabiralna knjižica. Vsaka stranka rada daruje po ji končanem popisovanju darilce po svojih gmotnih razmerah; dopovem ji, da si pridobi z dobrim delom za te sirote v hudih časih dvojno zasluženje. Tisoče in tisoče naših otrok-sirot čaka na pomoč in rešitev. Kaj nami bo domovina brez otrok? Kdor je zamudil to priložnost, ie zamudil pridobiti si zasluženje za narod in Jugoslavijo, a lahko to nadomesti z nabiranjem tudi po prazniku sv. Cirila in Metoda in vse leto. —š— Izpod nemškega jarma. Pod tvrdfco deželnega šolskega sveta štajerskega so dobila vsa šolska vodstva v zadevi VIII. vojnega posojila in vojnega zavarovanja samonemške tiskovine. V poši-Ijatvi je bil pač priložen listek: »Die slove -nisehen Anmeldungsformulare, Prospekte und Erlagscheine erhalten Sie von unserer Expositur in Marburg. Graz, im Juni 1918. Direktor: Poehlatko.« Ker kot zavedni državljani,slovenske narodnosti ne moremo služiti v posmeh našemu jeziku ter ne moremo slovenskega lica pačiti s pegami, ne ,moremo nemških razglasov razgrinjati po| Jjschitz, Robert Kemda, Vid Mosche, pater stenah naših šol, kjer bi ne dosegli nobenega drugega uspeha, nego javno obsojanje. Zato sino te tiskovine shranili, zaman pa čakamo na obljubljeno pošiljatev iz Ma-rbora. V Gradcu so torej dosegli s svojimi nemškimi tiskovinami na Slovenskem je to, da se v času stiske 7a napir ta roba lahkomiselno Ln brezplodno razmetava, in da čaka nabiranje VIII. vojnega posojili a zaman na slovenske tiskovine, kakor da bi VIH. vojno posojilo služilo nemštvu, ne pa državi. Tudi to dejstvo kaže, naj storimo vse, da izlezemo izpod uprave nemškega iarma pod svojo upravo v Jugoslavijo, —š— »Prava beseda v pravem pomenu, kraju in času« — dosegla svoj namen. Na dopis šolskega vodje na Dob ju, priob-čenega v zadnjem »Uč. Tov.« v zadevi izdaje »Vojnega ailburna« 87. pešpolka v Ce Iju, je uredništvo odgovorilo tako-le: »Besedilo vojnega albuma 87. pešpolka, katerega 1. zvezek -izide koncem tekočega leta, bo nemško-slovensko (vsaka stran lomlje na). Ker smo rak za naročevamje podaljšali dio 1. IX. 1918, pričakujemo s hvaležno stjo uspeh Vašega naim napovedanega nabiranja naročnikov do rečemega roka.« -Iz tega odgovora sicer ni naravnost razvidno, da se je 87. pešpolk odloči baš na zahtevo šolskega vodje v Dobju dati v knjigi slovenskemu jeziku zakonito ravno-I,ravnost. Domneva se pa, da je gotovo tudi več drugih zavednih slov. učiteljev v področju dopolnilnega okraja tega polka stavilo uredništvu enake zahteve, kar j pravzročilo, da se izda knjiga tudi s slovenskim besedilom. S tem svojim utemeljenim ravnanjem je učiteljstvo koristilo innogo naši književnosti in ravnepravnosti slovenskega jezika ter je dalo vojaški obla sti izraza, da hočemo tudi pri vojaštvu svojega dopolnilnega okraja v smislu zakona čuvati in gojiti svojo narodnost in svoj jezik. Ob nabiranju naročnikov za »Vojni albumi« naj gleda učiteljstvo na to, da se zapiše pri vsakem naročniku v naročilnico opombo, da se knjiga naroči le s pogojem, če bo slovensko besedilo v knjigi vobče tiskano v pravilnem jeziku. S topri-poimnjo borno dosegli, da bo uredništvo pazilo, da se naš jezik v knjigi ne bo kvaril in smešil z znanimi vojaškimi pačenjem. V priznanje uredništvu moramo omeniti, da v tej zadevi dosedaj izdane tiskovine ustrezajo docela temu pogoju. Molk škoduje Prava beseda o pravem času, mestu in kraju' koristi. Učiteljstvo je poklicano, obračati kot važen vzgojili činitelj v narodu svojo pozornost na vse, kar je za ali proti narodnosti. Tržaške vesti. —it-— Na c. kr. pripravnici za srednje šot" v Trstu se je zaključilo šolsko leto 1917/18. dne 28. junija. Po slovesni šolski maši so se zbrali učenci in učemke v šolskih prostorih, kjer so se jim razdelila letna šolska izpričevala. Vpisanih je bilo v obeh oddelkih z vzporednicami 196 učencev, med tetini 15 hospitaiitimj. Po narodnosti so bili vsi Slovenci. Obisk je bil vse leto navzlic težavnimi razmeram popolnoma ireden in učni uspehi prav povoljmi. Med klasificira-niimi je bila skoraj tretjina odlični akov. Vpisovanje v I. letnik za šolsko ileto 1918. 1919. se bo vršilo na tej šoli v nedeljo, dne 14. julija 1918. od 9. do 12. dopoldne. Sprejemajo se učenci, ki so dovršili z uspehom II. ali III. razred ljudskih šol. K vpisovanju morajo priti v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov in prinesti s seboj: 1. krstni list, 2. spričevalo o cepljenih kozah, 3. izkaz, da so zdravih oči im 4. zadnje šolsko izpričevalo. Jesensko vpisovanje se bo vršila dne 15. in 16. septembra. —t— Na zaposlovalnem tečaju c. kr. goriških učiteljišč v Trstu se je zaključilo šolsko leto 1917/18. dne 28. junija s slovesno šolsko mašo. Izdala so se državno-veljavna izpričevala. Zavod je obiskovalo 54 gojencev M 73 gojenk. Od teh je biilo odiliono usposobljenih za vstop v višji razred v pripravljalnem tečaju 5, v prvam letniku 7, v drugem 3, v tretjem 0; usposobljenih 18, 21, 20, 11, me usposobljenih 9, 1, 0, 0. Ponavljalmi izipit je dovoljen 5, 6, 2, 0 gojencem oz. go j črnkam. Zaradi bolezni mi bilo izprašanih 2, 2, 0, 0 gojenk. Vsi četrt oietniiki so pripuščenli k zrelostnemu izpitu, ki se je pričel 28. jiunaja popoldne. —t— Sklep šolskega leta na c. kr. slovenski državni gimnaziji goriški. — (Zapo-slovalni tečaji v Trstu.) Dne 28. junja t. 1. se je zaključilo na temi zavodu šolsko leto z zahvalno službo božjo. Uspeh je povo-lje.li. Vseh dijakov' skupaj je bilo vpisanih 218, in sicer: v I. a in I. b razredu 116, v II. 44, v III. 23, v IV. 13, v V. 7, v VI. 9 im v VII. 6. Maturo je napravil 1 ekstermist. Profesorski zbor je bil tako4e sestavljen: Vodja prof. Andrej lpavec, profesorji Martin Mastnak, Fran Povšič, dr. Karel Pirje-vec, dr. Leopold Čermelj, dr. Fram Mi- Oton Kocjan, dr. Andre« Budal in dr. Ječa Lovrenčič. —t— V roke smo dobili letno poročilo dvorazredne slovenske trgovska šole s pravico javnosti v Trstu ob zaključku šolskega leta 1917/18. Na zavodu so pomče-vali: ravnatelj Josip Uilčakar; profesorji in učitelji: dr. Andrej Budal, suplent na c. kr. slovenski goriški gimnaziji, dr. Lavo Čermelj, profesor na c. kr. obrtni šoi.i, dr. xJur.