116 številka. „■DINOIT* iihMjA po trikrat na teden ▼ iettili il-danjih ob tOFkth, Aatrlklh >n aobotah. Zjutranje itdunje ix-hajA ob tt. ari zjutraj, ve^-rno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdan j* stane: » Jeden meiec . f. —.»), liven Avstrije f. 1.40 ■a tri mesec . . , 3.H0 , . | ,— ■a pol leta . . . 5.— . . „8.— M TM leto . . , 10 — . „ — na nsročbe brez prilsisns naročnine m ■■ Jeni]« »sir. Posamično At«vilke se dobivajo t pro-dajalnieah tobaka v Irstu po fl| nvČ., V Gorici po M nvč. Sobotno veSerno lidanje v Jratu M ni., v Gorici 4 n«. V Trstu, v četrtek dne 27. septembra 1894. Tečaj XIX. EDINOST Oglasi ne rakune po tarifu t potitu; ra naildt. t debelimi črkami bo plačuje primtor. kolikor obn, linkornria se r.> •prejjmajo. Rokopisi ho ne vrufajo. Narofnino, reklamacije in ogUne sprejema iipravniHtvo ulica Canerraa 13. Odprto reklamacije so prosto poštnino. OlMilo aloventketfa političnega druitva za Primorsko. „T nJinntll Jt ■••<• t \ Našim naročnikom! 30. septembra poteče vseletna naročnina vsem čestitim našim gg. naročnikom, razun onim, ki plačujejo na mesec. Proiime toraj častite naie gg. naročnike, katerim priloiimo prihodnje dni tirialue listke, da dotično doline naročnino Ukoj dopošljejo, ako nočejo, da se jim list ustavi. Troiki za nai list so veliki in vsakdanji, a do danes imamo prejeti ie le pole-vieo vse naročnine. Apelujemo teraj na rodo-ljubjo naših čestitih gg. naročnikov, da vrie svojo dolineet ter nam s tem olehčajo nai težek peeel. Ako se je v Iztirjalnice urinila kaka pomota, nai se nam to oprosti ter blagovoljno javi. Zajedno se obračamo do vseh naiib čestitih gg. naročnikov e prošnjo, da nam pridobe v krogo prijateljev novih naročnikov. Urednllivo. UpraenlUve. Iz proračunske razprave v naši mestni zbornici, i. NaSe tržaško ozemlje je sares nek* posebnost ▼ okvirju avstrijske države : posebni ao neti javni odnoiaji, poaebna je naie »primorska politika", posebni so nali strankarski boji, posebna je razdelitev moči in oblasti med tu bivajočimi narodnostmi, a nad vse poseben je nai — m e a t n i i b o r. Ta nai mestni »bor vam je rea kar taka specijaliteta, da ne najdete a lepa take! Sicer pa je to tisto naravno: aaj je ta nai mestni abor le aad posebne politike, posebnih javnih odnošsjev, poaebnih strankarskih bojev, in posebne razdelitve oblasti — posebnosti pa morejo poroditi zopet le posebnost, tako veli zakon narave. Vestni zbor trialki je posebnost med občinskimi sestopi čirom naiih pokrajin, to je gola istina. In to istino je naglaial te dni kaj primerno nai vrli zastopnik vitez N a ■ h e r g o j v generalni razpravi o mestnem proračunu: označil je jako dobro ta nai mestni zbor o najprimernejii priliki. Po vseh večjih zborih je generalna proračunska razprava zrcalo, iz katerega odaevata smćr in kakovost gospodarstva onih, ki imajo obtaat v rokah; povsod drugod je razprava o proračuna najživabnejša in najzanimivejša v vsej upravni dobi vsega leta. V tej razpravi oglašajo se vsi oni, ki hočejo braniti in sagovarjati to gospodarstvo in tudi oni, kije hočejo grajati; proračunska razprava je veliki dvoboj med večino in opozicijo, a javnosti se nudi prilika, da more soditi, kdo imo prav: ali oni, ki hvalijo in odobrujojo, aH oni, ki grajajo. V ta govorni dvoboj poiiljajo stranke avoje najbolje sile, avoje najbolje PODLISTEK. " Kmetski upor. Mgodovintkm ft«Ml ie»tnqjitrgm veka. — Spini Avgust Sen oa. Ptelolil 1, P. Planinski. — — Kje je Ilija, vaš poveljnik P vpraša. Poved6 ga pred glavarja. — Kdo si F vpraia Ilija. — Poveljnik Skomin, človek za staro pravdo. — Kaj prinašaš P — Slabe glasove. Ako verujete v Boga, navalite na Planino. No tratite niti trenotka I Bog ubij vašega poslanoa. Pregovoril je narod. Da ste izdajalci in da prodajate to zemljo Turčinu. — Hi P plane Ilija divje na noge. — Ali vidii avojega angelja, Ilija P na-tmeje ae Guietid. — Pridite, Hrvatje, roti jih Skomin, narod se nam je razkropil. Pavla Šteroa so izročili naši kmetje Nemcem v roke 1 — Pavla t zaječi Ilija, naprej, možje! V Planino 1 Da reiimo Pavla. Drugače amo propali 1 Oh prokleta kača, ki sem te grel I Hipoma ae vzdigne vojaka. Temna noč je še, ko ae blizu Planine zasliii ium. Narod ae prestraši. Od daleč vidiš, kako ae talente * ali da hvalijo ali da kritikujejo vladajoči ziatem gospodarstva. Tako je pov-sodi drugod, a kako je pri nas v Trstu P Čujrno le, kaj je rekel gosp. Nabergoj takoj v uvodu avojega govora! »Naravnost neverojetno jn, da se o proračunu mestne občine — kateri proračun znaša ogromne svote 2 847.000 gld. dohodkov in 2,802.000 rednih atroikov ter 143.200 gld. primanjkljaja — nikao ne oglasi za besedo, da bi pretehtal te ogromne številke, odnosno, da bi odobraval ali grajal občinsko gospodarstvo.* S tem svojim vskli-kom označil je gosp. Ivan Nabergoj naš mostni zbor — kakor smo ie rekli — najprimernejše in o najprimernejii priliki. Povedal je, da se veČina tega abora niti ne zaveda svojo dolžnosti, ker molči tedaj, ko bi jej bila avota dolžnost — govoriti. Tega vendar ne bodo hoteli trditi gospdds, da je naša uprava brez vsaoaga nedostatka. — To niti ni mogoče in krivično bi bilo, ako bi kdo zahteval, da b6di brez nedostatka tako rassežna in komplkovana uprava. A ravno zato, ker so nedostatki neizogibni tu pa tam, je tem večja dolžnost vaaceinu mestnemu zastopniku, da se oglasi se svojimi opazkami in nasveti tedaj, ko zbornica razpravlja o proračunu za bodoče leto. Ta dolžnost je tesno spojena z mandatom občinskega svetovalca; in svetovalec, ki ne vrii te svoje dolžnosti, ali no razume svoje naloge, ali jo pa noč« razumeti. Zato pa menimo, da je bila popolnoma opravičena in utemeljena graja, ki jo je gosp. Nabergoj podkadil pod nos vsej abornioi. Žalostno, prežaloBtno, zajedno pa tudi preznačilno za naie razmere je res, da seje v naii mestni zbornici o tako važni priliki : o priliki generalne razpravo o proračunu, oglasil le jeden aam govornik in ie t a j e b i 1 iz elovenake opozicije. To dejstvo označuje prejasno duh, ki vejo v naši zbornici, duh strankarskih ozirov. DA, to je žalostno — in ako bi hotela slavna gospdda is večino trezno misliti o tem, obliti bi jo morala rudečtca sram«. Oni, ki imajo vedno polna usta tiste avita eolture, oni, ki se bahajo, da su jedini kulturni element v po* krajini, oni, ki ao vzeli w zakup vso inteligencijo in ves kapital: ona in ista gospoda podpisali so sebi spričovalo duševnega ubožtva a tem, da so se strahopetno izognili vsakej polemiki, boječ ae gotovo zaresne kritiko o njih lastnem gospodarstvu, o njih lastnem sistemu. spuščajo po belih brdih navzdol oela krdela Hrvatov in se primikajo trgu, noseč za luč goreče smrečje veje. Dan napoka, Pod trdni grad zdirja Ilija s Štiridesetimi konjiki. Upravitelj Siebenreicher nt.j izroči zasužnjenega Pavla. Ali izza trdnih aidov ae nasmeje Nemec: — ličite avojega Pavla na celjskem gradu, kamor aem ga ainoči a stražo poslal. — Prokletstvo ! Nemoi ao ugrabili Pavla, iztrgali narodu srce! Ni več reiitve! Mračno jih gledajo itajerski kmetje. — Naprej, bratje ! vzklikne obupno solznih očij Ilija, na Pilštajn, na Klanec, na Hrvatsko, da nas Nemci ne odtrgajo od Gube«. Naprej, zakaj od Celja gro gosposka vojska. — A kar je gospčsko, palite 1 zakliče jim Gušetič. * * * Zublji gorel Niso to smrečje veje. Go-spflake pristave, žitnice, gosposke kleti gorč s živim plamenom in svetijo hrvatski vojski od Planine do Kozjega, od Kozjega do Pil-štajna in naprej ob Sotli proti avetemu Petru. Glejte Sotlo mej snogom, glejte hrvatsko gore. — Naprej, možje ! veleva Ilija, dirjajoč na konji, Gubec nas čaka, tu v tujem kraji nam ni rešitve. Glejte hrvatsko zemljo 1 O ta molk ! To molčanje govori jasno, to molčanje nam priča, kako nezdravi so naši odnoiaji, to molčanje num pravi, da gospoda rajie molče tudi tedaj, ko bi zahteval blagor vse občine, da govore, — molče, ker se boje, da no bi temeljita razprava o sistemu gospodarstva škodovala stranki, ki ima slučajuo vajeti v rokah. Is ozirov na korist svoje stranke izogib* ljejo ae gospo Ja iz večine dolžnostim, spojenim s mostnim mandatom, iz ozirov na korist svoje stranke molčali so tudi letos o generalni razpravi o proračunu. Ali ne pro-mislijo gospoda, da s takim postopanjem skoro zlezejo pod nivo vsake male občine gori na sivom Krasu? V vsaki mali občini po deželi postavljajo izbrani mošjo v službo za blagor občine vso svojo zgovornost, vse svoje skušnje in vso svoje dobre naivete; pri naB pa molčč prosvitljoni gospodje ravno ob onom važnem trenotku, ko bi morali dati eltsekutivi svarila, napotke in dobre nasvete za prihodnje loto. Molčć, kakor da je pri nas pravi Eldorado, kjer ne občutijo ob-činarji nikacih križev in težav, kakor da so preoeja zgolj mleko in med po ulicih tržaških in po klancih okoličanskih 1 Gospoda molčč, ker nečejo grajati, hvaliti pa nimajo česa! Ne, bodimo pravični in povejmo, da se je v podrobni razpravi dosedaj oglasil tudi j e d o n govornik iz večine. Ali kako P Tako, da so Bogu usmili! Ob gostobosednosti tega gospoda nam jo tem živejŠe stopil pred oči molk o geueralni razpravi. V soji s dne 27. t. m. togotil se je svetovalec S p a d o n i ob aamih malenkostih : zakaj ao je jedna učiteljica premestila iz jedneg* kraja v drugi, zakaj sta so naročila dva globa aslovonskim tekstom, zakaj da ao se naročili zemljovidi b hrvatskim tekstom itd., torej zgolj ob stvareh, ki nimajo nikako važnosti glede na g o-spodaratvo občine, a kojim je bil lo ta natnon, da pokužo govornik svoje naaprotstvo do Blovenske narodnosti. Ob takih malenko-atih — malenkostih namreč se staliiča mestnega gospodarstva — razburjal se jo ono-rovole Spadoni; tedaj pa, ko jo trebalo stopiti v razpravo v velikem stilu, ko je trebalo kritično promotriti z i s t e m tega gospodarstva, tedaj je molčal gosp. Spadoni, kakor ao molčali vsi drugi njugovi somišljeniki. In zato menimo, da je goapod Spadoni se svojo gostobosednostjo popolnoma opravičil vsklik gospoda Naborgoja o brezbrižnosti večine za materijalni prospeh občino in je tudi opra- Povoljnik dirja, bodri, sokoli in komaj bi»pe tava vojaka jto visokem snegu. Od utru-jnnoBti padajo Ijudjo. Nihčo ne praSa po njih. Ubijo jih zima, pokoljejo jih Nemoi, pojedo krokarji. Zaostali so veliki topovi zaradi str-mino, zaradi snoga. Naprej, glojte Hrvatsko 1 kliče poveljnik, kliče njega tovarii Guftetić. Sedaj bo nedaleč od svetega Petra blizu meje. Tu je dolina mej hribovjem, vanjo se spusti otrpla vojska. Nema je, nejevoljna, ropota in mrmra. Ali Ilija bodri, blaži, tolaži. Samo malo Še, pa smo v Hrvatski. Samo ie ono brdo, kjer je konec dolini. Vojska krene navkreber. Ali glej, nokaj ao jo zasvetilo ondu v gorskem klanci. Mar so niso zasvetili meči P Ali no pojo trobenta P Da, da t Strela jih ubij. To je vojska zapovednika Jurija Schrattonbacha, to so celjski oklopniki. Kmetje osupnejo, zatrepetajo. Prekasno. Mej trobeo-tanjem in strahovitim vriščtim bo zažene železna sila navzdol proti gladnim, jadnim kmetom iu potolčo vbo kot grom. In glej ondu za hrbtom drugih zlodejov. Grof Ditrichrftein vodi silno plačano četo na konji nad iznemogli narod. Plačoniki upuite kopja in železno krdelo zabada kričoč ražnje v kmetska srca. Od povsod vragi. Narod je potolčen. Nima konj, nima topov, gladou je, žejen jo, moč ga ostavlja. vičil naSo trditev, da gospoJa podroj.»jo blagor občine svojim strankarskim koristim. Fakt, da jo bil zastopnik N a b e r g o j jedini, ki bo jo v velikom mestnom zboru o priliki generalne razpravo o proračunu ogla. sil zarosno in razložno kritiko, ta fakt troba zabeležiti v trajon spimin, Politiške vesti. In zopet gimnazij v Celji G>voreč prod par dnevi o brošuri, k<»j > jo nnpiaal posl. Foroggor o tem perečem vpraSanju, odnosno o zatrdilu tega poslanca, da namreč nije len nemški ponlanec no moro glasovati za slovensk gimnazij v Celju, izjavili smo svojo uverjonje, da tako, kakor misli Foreg-gor, mislijo tudi vsi drugi noniiko-lib-ralni poslanci, da torej mora priti do npora med ukupno koalicijo in našimi slovenskimi koti-lirauci, ako ti poslednji re» ostanejo moŽ-be-seda, to jo, ako res tako mislijo kakor govore. Nismo ae motili. To nam jo potrdil to dni noti»ški poslanec Pergolt, knteri je rekel v svojem poročilu do voliloev, da je njegova stranka z ozirom na to vprašanjo takoj odločno rekla: Ne ! A gosp d Porgelt nam jo povedal šo več, namreč: du bi osnova alo-venskega gimnazija v Colju značila kršonjo ibožjoga miru* I— Ta izjava nemško-liberalnega poslanca kažo nam v bengališlcui svitu vso našo položenje. Ako zahtevamo političnih pravic, smo p u n t a r j i, nko zahtevamo kulturnih sredstev, pa pravijo da kršimo— „ho ž j! mir*. „Božji mir" jo torej to, ako imajo jedni vbo," drugi pa nič; ,bn#ji mir* je torej to, ako so mirodu, vrfiečomu uprav uzorno vse svojo državljanko dolžnosti, odrekajo sredetva za izobrazbo in napredek, „božji mir* naj bi bil to, nko no nadarjenemu a po golobjo pohlevnemu ntl-rodu nasilno vežejo roko in nogo, du bo no moro povsproti tja gori, kamor hrepeni: da zastonj koprni po onom po čemer hrepeni vso človeštvo : po nnpredku, po svobodi, po osiguranju eksistonoijo svoji lastni indi-viduvalnosti P ! Dii, miren je narod naš, I er jo preko mejo krotka vsa njegova nrav in kor ga spošeovanjo do postave nili, da jo miron. Toda mir, kakoršnega Bi želtf nemAko-liberalni arditeži, zunčil bi za nas biezpogojno kapitulac jo, to bi bil mir — po smrti, mir na grobovih f Mi pa si želimo zorna božjega miru, onega miru, ki more nastati Ao le potom, ko bodemo zadovoljni — vsi! Do — V božjem imeni, glejte hrvatsko gore, razlega bo na dalič Ilijin glas in ŠenUlič visoko dvigno zastavo križa. Obupno bc upre narod, obupno bo vzdignejo še enkrat iznemogle roko in puška strelja, nabija seka, ko«a kosi plaČJtno vojsko. Jtopot, tresk, stok, zveket pretresa zrak. Ha ! glej prva četa je pri', bita, Ilijina četa, sedaj bo druga — naskoči, odjenja in zopet naskoči ~ ah ne more, no moro naprej. Stisnem so v kolobar. Schraiten« bacli soka in bije, Ditrichstein bodo iu nn-tika. Visoko bo vzdigajo na konjih železni možjo, z višino tolčejo pnšce, golo in gladne. Volkovi, volkou koljojo čredo, zakaj kratka jo aablja, sluha ko.o poiteni stvari do image — potenj io lo bodemo govorili o miru ! Cerkveno-polit iS Va preosnova na Ogerskera. Dne 25. t. m. no razpravljali združeni odseki magnatske zbornice v Budim-peiti o ćetero še ne reieoih načrtih cerkvenih predlog. Ti načrti so : o svobodnem izvrševanju veroizpovedanja, o recpciji Židov, o veri otrok in o podržavljenju kritnih matic. Prvi ■o je oglasil k besedi nudikof Samaaaa. Med drugim je rekel: Kar se je popred »mahalo (neodvisnost v verskih nazorih) kot nepokor-»čina nasproti zakonu, d A, kot zločinstvo, po* stalo je sedaj postavna določba. Kar je značilo popred nesrečo, postalo je sedaj načelo, kar je bilo v minolosti le sredstvo, postavilo ho je sedaj kot cilj. Velika je razlika med nauki, ki se iirijo po knjig«h in jonimi, ki »o izraženi v postavah. Kar ju bilo v knjigah včeraj resnično, danes morda ni vefi resnično, drugačo je s postavami, Ko se postave enkrat ukoreninijo med ljudstvo, je tudi vpliv istih trajen. Potem jo lahko presoditi pomisleke onih, ki se boro proti cerkveno-poli-tiftkim predlogam, Nuiostatok na verskem čutstvovanju ni vselej identičan z nedostatkom na mot&iuem čustvovanju. Pri mnogih ljudeh delujejo razum, iiobružba in navada mišljenja, da no aaidejo v sliusnjavo, Škodljive nravnosti. Pri takih ljudeh je 4e vedno mogoče moralno življenje. Toda pri navadnih ljudeh znači pomanjkanje verskega čustvovanja p r o-palost d u a p. Ako vidimo pri pametnem človeku, da mu nedostaje verskega čustvovanja, ne smemo še soditi, da mora biti to slab človek ; ali nesrečen jo oni narod, pri katerem po.roAaino tako čustvovanje, oropan je najdragocenejšega svojstva. In ker je govornik prepričan, da ti zakoni bodo manje gojili ona verska čutila naroda, ki ao ljudstvu v tolažbo v pozemeljski bedi, iio bi mogel istih vsprejeti brez bistvenih sprememb, — Mininister za bogočastje baron Eiitvoi je odgovoril, da so načela, izražena v teh predlogah, prešla v javno zavest vsled napredka človečanstva. — Refirmovani ftknf Karol S z a s z so jo iijavil proti onim §§., ki se tičejo brezverstva. — Konečno ao sdru-ženi odseki vsprejoli nespremenjeno predlogo o svobodnem izvrševanju veroiipovodanja. Za obče volilno pravo! Po noči med 25. in 26. so raztrosili na Dunaju ogromno itevilo listkov, a katerimi se tirja aploina in jednaka volilna pravica. Policija je zaprla 77 oseb. — Tudi v Gradcu ao t isti ooči prilepili na hiSe, vrata in table na tisoče rn-dečih listkov z napisom : „Ven se splošnim, jednakim volilnim pravom !* Cinikov o bolgarskih volitvah. Can-kov je vendar izvoljen v volilnem okraju Hela Se ti na in sicer z 1313 glasovi proti 200. Cankov biva sodaj v Belemgradu, kjer ga jo obiskal dopisnik lista „Neue Freie Presae*. Cankov je povedal časnikarju, da ju prejel mnogo brzojavk od svojih političkih prijateljev, v katerih mu isti čeatitajo na izvolitvi tor izrekajo nado, da se kmalo povrne na liolgarako. Cankov izjavlja, da to ni mogoče, da bi bilo izvoljenih samo osem njegovih houj sljenikov, saj je bilo izvoljenih samo v okrožju Vrača 8 Cankovcev. Cankov jo prepričan, da jo med 162 člani sobranja gotovo 150 tacih, ki žele spravo z Rusijo Cankov je izjavil slednjič, da hoče čakati mirno v Belemgradu, dokler ne potrdil njegovo volitve in ga pozovejo normalnim potem, da zasede svoj sedež v zbornici. Prestolonaslednik italijanski ne pojde v Palermo, kakor je bilo določeno, ampak prevzame poveljstvo divizije v Florenci. To novo določbo spravljajo v zvezo z vestjo, da se prestolonaslednik skoro zaroči i jedno angleško princozinjo. Govoreč o namerovanem pouiiloščrnju obsojencev, pravi namreč ofici-j'j/.n n .Reforma11: Upajmo, da vesel dogodek v k ruljo v t rodbini skoro ponudi glavarju državo prilik«, da k svojemu veselju pridruži tudi veselje mnogih obitelji obsojenih". V Odesi ho bnje zHprlo rusko oblasti te dni mnogo oseb, med temi tudi dva poljska dijaka. Policiju je baje zasledila juko razširjeno rovolticijtko gibanje, koj e povspe-šujn posebno poljska mladina. Zajedno zatrjujejo, du ima to gibanjo svoj izvor — v Galiciji. — tn potem so čudijo naši ljubi Poljaki, da ji« make vlada ni posebno prijazna. Vaaka država skrbi in mora skrbeti za svojo lastno varnost in mi menimo — da ruska tudi. Vojna med Kitajem in Japonsko. Iz Tokija javljajo včeraj v London ; Dno 25. pričelo je ukrcavanje 2. vdja japonske vojske. Ta voj šteje 30.000 dj6ž, poveljnik mu je sam vojni minister, marSal Oyama. Ne ena hp, kam je namenjena ta vojska. — Kitajski agentje v Buenos-Ayre«u so sporočili v Peking, da so vkupili dve vojni ladiji. — Japonske vojne ladije ao ostavile svoja pristanišča ; njih poveljniki so baje dobili aapeča-tene ukaae, katere morajo odpreti ie-le na širokem morju. V raznih kitajskih pristaniščih je ljudstvo zelo vznemirjeno, ker nihče n« zna, kam je namenjeno japonsko brodovje. — Službeni listi preklicujojo veat, po kateri sti ruska in angleška vlaia posredovali pri japonski vladi, da naj dovoli Kitaju premirje. Napredovanje japonske vojske daje mnogo misliti tudi ruski vladi in razni veljavni ruski listi autrjujejo odločno, da Rusija »o dopusti nikdar, da bi Japonska za-sela Korejo, Samostojnost Koreje je za Rusijo velikanske važnosti. Iz teh iijav mogli bi sklepati, da Rusija aktivno poseže v spor tnod Kitajern in Japonsko. Različne vosti. šolski pouk V okolici, prične zopet s 1. oktobrom. Vpisovanja se bodo vršilo dnč 28., 29. in 30. t. m. od 9. ure dop. do po-ludnč. Novovstopivši otroci se morajo izkazati s krstnim listom, spričevalom o cepljenih k6zah in a zdravničkim spričevalom o zdravih očesih. Dohodki trlaiko občine. Mestna davka-jija je vsprejela tekom meseca julija t. I. vplačanih 183.189 gld. 46>/i nč., od katerih spada 30.112 gld. 19'/, nč. na občino aamo, ostalo so pa vplačila državnih Jdavkov. Meseca avgusta je bilo vplačanih 185.924 gld., od katerih spada na občino 45*386 gld. 05 oč., — C. kr. financa je nabrala tekom julija moseoa 88 006 gld 26'/, nv. doklade na užit-ninski davek in tekom meoeoa avgusta gld. 96.558 nč. 77. Klavne takse pa meseca julija 5512 gld. 30 nč., in meseca avgusta 5349 gld. 53 nč. Iz Trata nam piše .popotnik* : Vsako leto me svabi poletje ven iz zaduhlega mestnega vzduha na deželo uživat sveži srak. Tako je bilo tudi letos aa mali Šmaren. Ubral aem jo prSko Opčin na kameniti Kraa in od tod v rajsko Vipavako dolino. Prvi praznik bil sem v Logu pri Materi Bošji, kjer je letos pri slovesni alužbi božji peval močan pevski zbor toli krasno, da sem se kar divil. Tu v Logu mi je bila prilika pozdraviti mnogo starih znanoev. Ii Loga sem se napotil po bližnjih vaseh. Dospem v Šmarje. Tu praznujejo žegnanjo na ime Marije in topiči ao naznanjali, da alavć v Šmarjah poseben dan. Pritrkavanje avonov me zvabi v hišo božjo, kjer sem pričakoval lepega cerkvenega petja. Varal aem se. Petja nočem sicer kritikovati, ali neprijetno me jo dirnulo, da ao pevci peli le latinsko in še colć .Slavo Marijo" ao peli latinski, kar ao jo vršilo prejšnja leta vedno le alovenBki. V rokah neke gospodičino pa sem opazil cel6 — nemško molitveno knjigo. O uboge Šmarje — vskliknil sem —, . edaj ste se nalezle nemškega duha P! Po Bvetem opravilu sem poizvedoval o tumošnjih odnoAaj'h in izvedel sem v svoje veliko začudjonje, ds so se na Veliki petek vršili vsi obrodi v latinščini, ne pa slovenski, kakor je bila navada vedno do »edaj. Ljudstvo da je bilo jako nevoljno, Čuti sem moral še druge neprijetne utvari. Ko sem lansko leto potoval po teh krajih tožili so mi nekateri Šmarijski mladeniči, da bi radi kaj čitali in da bi želeli da so v ta namen zasnuje bralno društvo. Rds da se jo zbralo potem kakih 20 oseb, ali preprečili so to lepo nakano veleposestniki in odličojaki. Jaz ubogi popotnik sem seveda živo obžaloval tako postopanje, toda vspod-bujat sem dotične mladeniče, da ae sami poprimejo dela, ter osnujejo prepotrebno .Bralno društvo", da bom mogel prihodnje leto, ko zopet piidem v te kraje, stopiti v — bralno sobo. In ua tem mestu jim kličem zopet: pogumno na delo za plemenito stvar t Popotnik. Odbor delavskega izobraževalnega in prav&varstvenega društva bode imel od 7. oktobra t. 1. naprej vaako nedeljo ob 6. uri zvečer redne seje, Naprošeni ao vsi gg. odborniki in njih nnmestniki, da ae spj vde-ležujejo redno. Naj blagovoljno pomislijo na važne dolžnosti, katere so vsprejeti z odbor-niško čaatjo t Iz poglavja .konfiskacije". Nedavno je državno pravdniltvo v Tridentu konfnkovalo konservativni list .Famiglia Christiana", ker je ponatisnil neki govor poslanca Salvadorija. Na uloženo pritožbo je okrožno sodišče v Tridentu rasveljavilo konfiskacijo s utemeljenjem, da poaatla govora, isuatenegapred voliloiin vpričo vladnega zastopnika, nemore sna-č i t i s a 1 i a t kaanjivega dejanja, ako ni vladni zastopnik oporekal ali celo vtel besedo govorniku. Ta odlok okrožnega sodišč« v Tridentu je selo važen in prosili bi slavno c. kr. državno pravdništvo, da ga blagohotno vsame na znanjo, kajti nam samim ne je dogodilo svoječasno, da smo bili zaplenjeni, kor smo ponatisnili govor nekega državnega poslanca, i/.usten pri nekem mnogoštevilno obiskovano«! zborovanju, proti kateremu govoru navzoči vladni zastopnik ni ugovarjal niti z jedno samo bosedico ! Italija Trstu. Italijansko ministarstvo nauka podarilo je tržaški občini IV. zvezi-k Galileo-Galiloijevih dol. Mestna delegacija je sklenila zahvaliti se. — Kako pravijo že Nemci o takih stvareh ? „Kleino Geschenke erhalten die Freundscbaft". Ali po naše: Prijatelji ne glodajo na visoko cono darila. Novi naboml kraji na Kranjekem. ,81. N." poroča, da so bodo prihodnje leto vršili nabori vojaških novincev sa sodnijske okraje Kostanjevioa, Mokronog in Radeče v vsakem poaamičnem omenjenih okrajev. Vojaškim novincem torej ne bode več treba hoditi k naboru v Krško kakor doslej in a tem ai prihranijo pot in atroike. Umor In eamomor v Zagrebu Predvčerajšnjem je ustrelil v Zagrebu 21 letni uradnik hipotekar.ie banke Gradimir Šviglin avojo 171etno ljubico Slavo Jerneje, hčer svojega hišnega gospodarja. Dekleta je bil ustrelil na žetališču v Zelengaju, sebe pa na svojem domu. Morilec in samomorilec jo oatavil piamo, v katerem pravi, da je hotel ustreliti sebe poleg trupla avojo isvoljene, toda 5 hitoev je odteklo, sato je šel na dom uamrtit ae. — Vsrok tomu krvavemu Činu je ta ta, kor se je dekletin oče ustavljal svezi ljubeče so dvojice, ki bi bila isvestno lahko počakala še par let, da dosori sa sakonski stan. Samomor. 46letai težak Karol Sandri se je včeraj zastrupil a karboluo kislino v gostilni „Al buon macellaio" v ulici dolle Beo* cherie hšt. 5. Gostilničar in nekateri gostje, zaslutivii ostri duh, priskočili ao k nosreč-nežu, toda ta jih je odganjal, kričeč, da naj ga pusto umreti u miru, kajti sit je življenja. Poklicali ao Trevesa, ki je nesrečneža odpeljal v avojo lekarno in mu ponujal pro-tistrupa, toda vse je bilo samtln: Sandri ni hotel drugega nego smrt. Trevea jn odpeljal nesrečneža v bolnišnico, kjer ao mu po aili izprali želodec, toda bilo je preposno. Ob 3. uri zjutraj je umrl. Sandri je bil udovec; ostavil je dvoje nedoraslih otrok in avojo mater. Vzrok samomoru je menda neoidravljiva bolezen na prsib. Policijsko. Včeraj zjutraj so zaprli 28 letno deklo Nežo H., iz Gorice, ker je ukradla svoji gospodnji slato zapono, vredno 12 gld. — Včeraj zjutraj so prijoli stražarji v Škednju 22lotnoga voznika Josipa G. it Litije in ga odvedli v zapor, ker je bil kradel sadje. — 35letnega težaka Jakob G. is Labinja so zaprli, ker je ponujal srebrno, bržkone ukraden žepno uro na prodaj. Najnovejše vesti. Budimpeita 27. Službeni list objavlja imenovanje Szlavyja predsednikom sbornioe magnatov. Budimpešta 27. Proračunski odsek avstrijske delegacije jn odobril danes soglasno (izvzemši jeden glas) poročilo delegata Dumbo o proračunu za zunanje stvari, ki iaraža nepogojno zaupanje grofu Kalnokyju. — Pričela je ruzprava o proračunu za vojsko. Budimpeita 27. Na vprašanje poroče-valoa grofa Badenija je izjavil vojni minister, da se popolnoma strinja s Hvojim prednikom glodč razvijanja vojsko: najumest-nnjše jo razdeliti »trosko na več let, kajti dobro urejeno finance so glavni pogoj za čvrsto vojsko. Zato se hočo ozirati na to. Dol. Pučuk je odklonil proračun iz političkih, gospodarskih in narodnih vzrokov, ne saradi nenaklonjenosti proti vojski. Saja na- daljnje. Sredec 27. Ministeraki predsednik Btoi-lov je isjavil, da bi sa bolgarska vlada ne bi bila nikdar upirala vrnitvi Cankova, da ne bi bili želeli tega nekateri sastopniki velesil, med katerimi je bil v prvi vrsti angleški ■«-atopnik. Beligrad 27. Kralj Aleksander je poaval brzojavnim potom ministra zunanjih poslov, Lozanića, ki ni bil odstopil, k sebi v Niš. Za časa odsotnosti Lozanića vodi zunanje posle Bogičevič. Peterburg 27. .Novoje Vremja" izjavljajo, da so perfidne vse dotične vesti, katere so Širili nekateri listi o tem, da se oesarjevič ne poroči a princesinjo Alico in da ao popolnoma izmišljeni vzroki, katere ao navajali v potrdilo teh izmišljenih vestij. Cesarjevič se poroči dnć 2. januvarja (drugi praznik pravoslavnega Božiča), ali pa najpozneje zadnje dni predpusta. Princesinja Alioe prestopi k pravoslavju v simski caraki palači v prisotnosti vsega dvora. Variava 27. Zaradi sumnje, da ščuvajo narod v guberniji Visle, saprli so mnogo oaeb. — V Odesi ao zaprli 160 Poljakov. London 27. .Bureau Router* javlja is Shangaja, da je dne 21. t. m. neka kitajska vojna Indija zaplenila angleškiparnik „Pathan", ker se miali, da je naložen a streljivom. Zaplenjeni parnik so odvedli v Kelung, da ga preiščejo. Trgovinske bvaajavka. Budimpešta. Pšenic« za joson 6 22-683, ca spomlitd 6 67 0 69 Kornza za sept.-okt. 6-10 do 6-20. Oves /h josen 5 04-5 (iG Iti za jesen 6 20-6-23. PftHnio« nnvn od 78 kil. f. 6'25—630, od 79 kil. f. 6 80- « 35. od 80 kil. f. « 35—8-40, od 81 kil. f. 6 40-6 45, od 82 kil. for. 6 45—6 50. lečmon « 25 8 40; proso 5'70—5.90 PScnica. Silno ponudbe, kupci jako reservirani. Trg zel6 mlačon, 5 n<5. ceneje. Prodalo seje 10.000 met. stot. Vreme lepo. Praga. Nerafinirani sladkor za september f. 18*80 docember f. 13 77, mirn >. Praga. Centrifugi nori, postavljon v Trst in s car.no vred, odpo&iljatev konec t. m. f. 31 25 do —. Oktobor f. Si.—31.25. Novembor-maro f-80.12-80,25. — ConcasNP za novembor-marc 3075 do 81« . Cotvorni za oktober 3250. V glavah (»o-dih) za, polovico oktobra 33, na koncu oktobra 82. Ham. Kava gnntos Ifood avoruge za september 99'fi0. za januvar 84 50, mlačno. Hamburg. Bariton ffood average za september 77 25, deeembet 69-—, maro ««•—, mlačno. Dunajska borza 37. saptambr« 1>94> včeraj danes Državni dolg v papirju .... 08 70 98-85 • „ v srebru .... »8 70 98-85 Avstrijska renta r slatu . . . 124 50 124-60 . „ v kronah . . . 97 90 97-80 Kreditne akcije....... 873 — 373-— London 10 Lst....... 124 — 124- - Napoleoni.........9-86«/, 988 100 mark......... 60 95 60-92 MO italj. lir........45 80 45*15 Z Bogom! Vsem čč. gg. znancem in prijateljom, od katerih se prod odhodom is Trsta nisem mogel osebno posloviti, kličem srčni: s Bogom I Škrbina, dno 24. sept. 1894. I. Kiferle, učitelj. Razpis službe, „Tržaška posojilnica in hranil- nieau (registrovnna zadruga z omejenim poroštvom) liče zanesljivega in veščega tajnika ob enem spretnega knjigovodjo. Začasna mesečna plača znaSa 35 do 40 gld. — Prosilci, kateri poznajo Trst in okolico, imajo prednost. Nastop službe je takoj, ali vsaj do 1. oktobra t. 1. Zahteva .se primerna kavcija, odnosno poroštvo. — Prošnje pošiljati je najdalje do 25 t. m. pod ravnatelj u g. dr. M. Protnerju v Trstu. Via delle Poste štev. 6. Gostilna „AIVAntieo MoroM ulica Solitario 13, (po domače pri BVfvačkoveu*) priporoča pravi kratki teran tg Komna I. vrste l>o 4Ut II. po .TJ t/1 belo vipavsko po 36 nč. liter. Izbor en „ Ilira/Ing* v steklenicah. — Dobra kuhinja in po ceni je vedno na razpolago. — Držeč se ff**Ut: K Rojak k rojaku", priporoča se podpisani za nbil obisk. Anton VotlopiveeI gostilničar. Žrebanje 2e danes zvečer! Glavni dobitki 60.000 gl. 10.000 gl. 5.000 gl. v gotovini le po odbitku I0°|0 Lvovske srečko h 1 gld. priporočata: Girolamo Morpurgo, Ign, Meumann. Zaloga piva« pivovarno bratov Reininghaus v Steinfeldu — Gradec in 156 pri A. DEJAKU, junior, v Trstu, via degli Artisti št. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Levant Lastuik politično druAtvo »Edinost« — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.