soc A L I S T I Č N E REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 41 Ljubljana, petek 13. decembra 1985 _____ Cena 100 dinarjev Leto XLII 1665. Na podlagi 2. člena odloka o odstopu posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1985 (Uradni Ust SRS, št. 40-2164 84) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembi odloka o spremenjenih deležih odstopljenega dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 19S5 1. člen 1. člen odloka o spremenjenih deležih odstopljenega dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 28-1489/35) se spremeni tako, da se glasi: "Deleži odstopljenega dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1985, ki so določeni v 1. členu odloka o odstopu posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 40-2164/84), se spremenijo tako, da se posamezni občini odstopajo po naslednjih stopnjah: 1. Ajdovščina 5,15 2. Celje 1,50 3. Cerknica 6,00 4. Črnomelj 6,00 5. Dravograd 6.00 6. Gornja Radgona 4.45 7. Hrastnik 6.00 8. Idrija 6.00 9. Ilirska Bistrica 6,00 10. Izola 0,95 11. Kamnik 0,25 12. Kočevje 1,05 ' 13. Koper 2.00 14. Kranj 0.25 15. Krško 5,10 16. Laško 6.00 17. Lenart 6,00 18. Lendava 6,00 19. Litija 5,80 20. Ljubljana Bežigrad 0,50 21. Ljubljana Center 0,50 22. Ljubljana Moste-Polje 0,50 23. Ljubljana Šiška 0,50 24. Ljubljana Vič-Rudnlk 0,50 25. Ljutomer 0,95 26. Logatec 3,35 27. Maribor Pesnica 4,00 28. Maribor Pobrežje 4,00 29. Maribor Rotovž 4,00 30 Maribor Ruše 4,00 31. Maribor Tabor 4.00 32. Maribor Tezno 4,00 „ 33. Metlika 6,00 34. Mozirje 5,60 35. Murska Sobota 0,90 36. Nova Gorica 3.60 37. Novo mesto 1,80 38 Ormož 6.00 39. Postojna 3.20 40- Ptuj 2,60 41. Radlje ob Dravi 6,00 42. Ravne na Koroškem 2,40 43. Ribnica , 3,60 44. Sevnica 6,00 45. Sežana 2,60 46. Slovenj Gradec 1.90 47. Slovenska Bistrica 3,00 48. Slovenske Konjice 2,20 49,-Sentjur pri Celju 6.00 50. Škofja Loka 0,30 51. Šmarje pri Jelšah .6,00 52. Tol mm 6,00 53. Trbovlje 2,70 54. Trebnje 6,00 55. Tržič 0,10 56. Titovo Velenje 1,30 57. Vrhnika 2,20 58. Zagorje ob Savi 6,00 59. Žalec 2,30 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-01/82-4/15 Ljubljana, dne 4. decembra 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1666. Na podlagi drugega odstavka 46. člena družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20/79 in 5/81) je odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji na 11. seji dne 7. novembra 1985 sprejel P C>S LOVNIK % odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora e uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji I. UVODNA DOLOČBA 1. Sen S tem poslovnikom se v skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor) urejajo naloge, sestava in način dela odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: odbor) in njegovega predsedstva ter način dela in uresničevanja pravic in dolžnosti predsednika odbora, namestnika predsednika odbora in tajnika odbora; s tem poslovnikom se,urejajo tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo odbora. II. NALOGE ODBORA 2. člen Odbor spremlja in usklajuje opravljanje nalog, ki jih udeležencem nalaga družbeni dogovor, zlasti pa: — letno obravnava in sprejema poročilo o uresničevanju kadrovske politike na določenih področjih, vsakih nekaj let pa obravnava in sprejema poročilo o izvajanju celotnega družbenega dogovora; — obravnava in sprejema poročilo o delu odbora v preteklem letu in po potrebi poročilo o delu odbora v daljšem časovnem obdobju; — na podlagi predlogov udeležencev družbenega dogovora sprejema letni program dela odbora, v katerem so določene posamezne naloge, nosilci nalog in roki za njihovo uresničitev; hkrati z letnim programom dela odbor sprejme tudi letni program zagotavljanja finančnih sredstev, potrebnih ra izvedbo programa delaj — pred začetkom srednjeročnega obdobja sprejme svoj srednjeročni program delg; — udeležencem družbenega dogovora predlaga medsebojno sodelovanje in usklajevanje pri vključevanju nalog iz družbenega dogovora v njihove letne in srednjeročne programe dela; — udeležencem družbenega dogovora predlaga ukrepe za uresničevanje prevzetih nalog; — sodeluje in usklajuje delo z organi za spremljanje izvajanja družbenih dogovorov o uresničevanju kadrovske politike v občinah in posebnih družbeno-političnih skupnostih; — sodeluje tudi z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi organizacijami in skupnostmi, ki niso udeleženke 'družbenega dogovora; — na pobudo enega ali več udeležencev ali na lastno pobudo začne in vodi postopek za sklenitev sprememb ih dopolnitev družbenega dogovora; v skladu s predlogi udeležencev družbenega dogovora določi končni predlog sprememb in dopolnitev in jih posreduje udeležencem: po končanem postopku ugotavlja njihpvp sklenitev; — sprejema poslovnih odbora za spremljanje izvajanja družbenega (jogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: poslovniki ih drugp samoupravne splošne akte odbora; — daje uradno razlago posameznih določil družbenega dogovora, poslovnika in drugih samoupravnih splošnih aktov odbora; — voli predsedstvo odbora ra spremljanje Izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: predsedstvo), predsednika odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: predsednik odbora) In namestnika predsednika odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: namestnik predsednika odbora); — imenuje tajnika odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: tajnika odbora); — ustanavlja delovna telesa; — o izpolnjevanju nalog udeležencev iz družbenega dogovora sproti obvešča udeležence, o najpomembnejših zadevah pa tudi javnost; — ob morebitnih kršitvah ali neizpolnjevanju obveznosti iz družbenega dogovora ravna v skladu s 47. členom družbenega dogovora; — opravlja druge naloge y skladu z družbenim dogovorom. III. SESTAVA ODBORA TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV 3. člen Odbor sestavljajo delegati vseh udeležencev družbenega dogovora. Vsak udeleženec .imenuje v odbor enega delegata in njegovega namestnika. Svojo funkcijo v odboru lahko opravljata dve leti. Po izteku dveh let sta lahko delegat in njegov namestnik še enkrat imenovana na isto funkcijo. O imenovanju novega delegata oziroma njegovega namestnika udeleženci družbenega dogovora obvestijo tajnika odbora v petnajstih dneh po imenovanju. 4. člen Delegat ima pravico in dolžnost, da sodeluje pri delu odbora ter delu predsedstva in delovnih telesih, v katere je bil izvoljen oziroma imenovan Odboru, predsedstvu in delovnim telesom lahko delegat predlaga, da v skladu s svojo pristojnostjo obravnavajo določena vprašanja oziroma sprejmejo določen ukrep. Ti so delegata v primernem roku dolžni obvestiti o stališču", ki so ga zavzeli oziroma o ukrepu, ki so ga sprejeli. 5. člen Ce je delegat odsoten, uresničuje vse njegove pravice in dolžnosti namestnik delegata. IV. NAČIN DELA ODBORA 6. člen Odbor opravlja svoje delo na sej th in na razširjenih sejah. Seje se sklicujejo po potrebi. Odbor mora na seji obravnavati in sprejeti poročilo o izvajanju družbenega dogovora v preteklem letu, poročilo o delu odbora v preteklem letu, program delg odbora za prihodnje leto in letni program zagotavljanja finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo progrgm^ dela. Seje odbora sklicuje predsednik odbora na lastno pobudo, na pobudo predsedstva, na pismeno in obrazloženo pobudo skupine dejegatov ter na pismeno in obrazložepp pobudo epega ali več udeležencev družbenega dogovora. 7. člen Seja odbora mora bitii sklicana s pismenim vabilom najmanj 30 dni pred predviden'm datumom- V vabilu morajo biti navedeni dan. ura m kraj seje. predlog dnevnega reda in imena poročevalcev h glavnim točkam dnevnega reda. Vabilu mora biti priloženo gradivo o zadevah, ki bodo obravnavane na seji. V izjemnih primerih se lahko delovno gradivo pošlje udeležencem in njihovim delegatom naknadno, manj pomembno gradivo pa se lahko tudi razdeli delegatom pred samo sejo odbora. Samo v izjempih primerih je lahko sklicana seja tudi v krajšem roitu, če to terja narava vprašanj, ki se bodo obravnavala. 8. -člen Glede ni vprašanja, ki so na dnevnem' redu, še lahko skače razširjena seja odbora in se nanjo povabijo tudi predstavniki drugih organov, organizacij in skupnosti kakor tudi posamezni javni in znanstveni delavci. Ti imajo pravico sodelovati pri delu na seji, vendar nimajo pravice glasovanja. 9. člen Odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot Polovica vseh delegatov. Sklepčnost se obvezno ugotavlja pred sejo odbora. . 10. člen Na vsaki seji se najprej pregleda uresničevanje sklepov in potrdi zapisnik prejšnje seje. " d uvod k posamezni točki dnevnega reda popraviloma obrazloži problematiko in pred-iboru sprejem ustreznih sklepov, stališč, ocen in Ljsmeritev. 11. člen Sklep, stališče, ocena in usmeritev so sprejeti če zanje glasuje več kot polovica prisotnih delegatov. Glasovi več kot dveh tretjih prisotnih delegatov so potrebni za: — določitev končnega predloga sprememb ih dopolnitev družbenega dogovora; — sprejem letnega in srednjeročnega poročila d izvajanju družbenega dogtiVorti; — sprejem letnega in srednjeročnega potočila o dolu odbora; — sbreiem letnega In sFedhiefbčnega htnefama dela odbora; — šiireietfi leffifega programe zagotavljanja finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo prngrhiha dela: — sprejem poslovnika in drugih samoupravnih splbšnih aktoV odbora; — izvolitev predsedstva, predsednika odbora in namestnika predsednika odbora; — sprejem ukrepov iz 47. člena družbenega do-govot-a: — sprejem drugih sklepov, stališč, ocen ali usfhe-ri,ev. za katere se predhodno z dvotretjinsko V661H6 Prisotnih tako odločijo delegati. 12. člen Glasovanje je javno. Glasuje se z dviganletn rok. Relegati tahko z večino prisotnih odločijo, da bo Slasovanip o določeni zadevi tajno. Predsednik ndhora vodi glasovanje in ugotavlja izid glasovanja. Izid glasovanja se Vhese v žiipish.k. 13. člen O seji odbora se piše zapisnik. Uvodni del zapisnika obsega številko seje, čas in kraj seje, poimenski seznam prisotnih delegatov oziroma njihovih namestnikov, poimenski seznam odsotnih delegatov, seznam drugih prisotnih na seji, podatke o tem, kdo je, vodil sejo, sprejet dnevni red in podatke o sklepčnosti seje. O vsaki točki dnevnega reda je treba zabeležiti povzetek navedb poročevalca in glavno vsebino razprave ter vnesti natančno oblikovane sklepe, stališča, ocene, ali usmeritve s podatki o izidu glasovanja. Zapisnik piše tajnik odbora. Podpišeta ga tisti, ki je vodil sejo, in tajnik odbora. 14. člen Določene strokovne naloge, za katere je pristojen odbor, lahko pripravijo ustrezna delovna telesa in jih predložijo odboru v obravnavo. Delovna telesa ustanavlja odbor š sklepi, s ka-terifm določi tudi njihovo sestavo, delovno področje in drugo. V. NALOGE, SESTAVA IN NAClN DELA PREDSEDSTVA 15. čleh Predsedstvo izvršuje oziroma sprejema ukrepe za izvrševanje sklepov, stališč, ocen in usmeritev odbora, zlasti pa: — skrbi za nemoteno IzVajahje progt-arha dela odbora in za pravočasno uresničevanje programa za- . gola vi jan ia finančnih sredstev, potrebnih Za Izvedbo programa dela; — do vprašanj, ki jih bo obravnaval odbor, zavzema stališča in jih predlaga odboru v sprejem; — odboru predlaga obravnavo pomembnih oziroma perečih vprašanj, ki niso zajeta v programu dela odbora; — skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela odbora z organi za spremljanje izvajanja družbenih dogovorov o uresničevanju kadrovske politike v občinah in posebnih družbenopolitičnih skupnostih ter za sodelovanje odbora z organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi, ki niso udeleženke družbenega dogovora; — dajti pdbude za spremembe in dopolnitve druž-bertfe&a dbgbvbfa, pbšlbvhika ih drugih samoupravnih splošnih aktov odbora; — predlaga sestavo delovnih teles odbora; — nadzoruje in usklajuje delo delovnih teles odbora; — določa predlog dnevnega reda ter krhj in datum posamezne seje odbora; — enkrat letno pbčdča odboni d svojem delu; — opravlja druge zadeve, ki jih določajo poslovnik in drugi samoupravni splošni akti odbora, ter zadeve, za katere ga pooblasti odbor. Id. člen Predsedstvo za svoje delo odgovarja odboru. 17. člen Predsedstvo šteje 9 članov. Poleg predsednika odbora in namestnika predsednika odbora, ki sta člana predsedstva po položaju, izvoli odbor izmed delegatov v predsedstvo še 7 članov. Pri tem izvoli 4 člane predsedstva izmed delegatov skupščin občin in skupščin posebnih družbenopolitičnih skupnosti, 3 člane predsedstva pa izvoli izmed delegatov drugih udeležencev družbenega dogovora. 18. člen Mandatna doba članov predsedstva traja dve leti. Po njenem izteku je lahko isti delegat še enkrat izvoljen na to funkcijo. 19. člen Predsedstvo dela na sejah. Seje se sklicujejo po potrebi, najmanj pa pred vsako sejo odbora. O nujnih zadevah lahko člani predsedstva dajo svoje mnenje v obliki korespondenčne seje. 20. člen Določbe tega poslovnika o načinu dela odbora se smiselno uporabljajo tudi za način dela predsedstva. VI. PREDSEDNIK ODBORA IN NAMESTNIK PREDSEDNIKA ODBORA 21. člen • Predsednik odbora vodi delo odbora in delo predsedstva, zlasti pa: — predstavlja in zastopa odbor in predsedstvo; — sklicuje in vodi sejo odbora ter seje predsedstva; — podpisuje dokumente, ki jih sprejmeta odbor in predsedstvo; — opravlja druge naloge, ki jih določajo ta poslovnik in drugi samoupravni splošni akti, ter naloge, ki mu jih poverita odbor in predsedstvo. 22. člen Za svoje delo je predsednik odbora odgovoren odbora. 23. člen Če je odsoten predsednik odbora, njegove pravice in dolžnosti opravlja namestnik predsednika odbora. 24. člen Predsednika odbora in namestnika predsednika odbora voli odbor izmed delegatov za dve leti. Po njenem izteku je lahko isti delegat še enkrat izvoljen na isto funkcijo. VIL TAJNIK ODBORA 35. Sen Tajnik odbora organizira in opravlja strokovna In administrativno-tehnična opravila, potrebna za nemoteno delo odbora, predsedstva in delovnih teles, zlasti pa: — v sodelovanju a predsednikom odbora pripravlja predloge dnevnih redov za seje odbora n seje predsedstva; — sodeluje pri delu odbora in delu predsedstva orez pravice glasovanja in je odgovoren za pripravo zapisnikov; — vodi evidenco o sklepih odbora m predsedstva, spremlja izvajanje sklepov ter na vsaki seji odbora oziroma predsedstva poroča o njihovem uresničevanju; e — skrbi za pripravo poročila o izvajanju družbenega dogovora, poročila o delu odbora, programa dela odbora in programa zagotavljanja finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo programa dela; — skrbi za plačevanje prispevkov udeležencev za uresničevanje sprejetega programa dela in vodi ustrezno evidenco; — opravlja naloge, ki jih določajo poslovnik, drugi samoupravni splošni akti, ter zadeve, ki mu jih poverijo odbor, predsedstvo ali predsednik odbora. 26. člen Za svoje delo je tajnik odbora odgovoren odboru, predsedstvu in predsedniku odbora. 27. člen Tajnika odbora imenuje odbor na predlog sekretarja Sekretariata za kadrovska vprašanja v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije izmed strokovnih delavcev tega sekretariata. Tajnik odbora se imenuje za 4 leta. Po izteku te dobe je ista oseba lahko ponovno imenovana na to funkcijo. VIII. JAVNOST DELA ODBORA, PREDSEDSTV.A IN DELOVNIH TELES 28. člen Delo odbora, predsedstva in delovnih teles je javno. Javnost dela zagotavlja odbor z obveščanjem prek sredstev javnega obveščanja, z vabljenjem novinarjev na seje, z izdajanjem publikacij in na druge načine, ki omogočajo, da se javnost lahko seznani z delom odbora, predsedstva in delovnih teles. Za obveščanje javnosti skrbita predsednik odbora ta tajnik odbora. IX. ZAGOTAVLJANJE FINANČNIH SREDSTEV ZA DELO ODBORA 29. člen Za uresničevanje sprejetega letnega programa dela odbora zagotavljajo finančna sredstva udeleženci družbenega dogovora v sorazmerju s svojimi možnostmi. Predlog letnega programa zagotavljanja finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo programa dela, pripravi predsedstvo, in sicer tako, da udeležence družbenega dogovora razvrsti v skupine, za katere določi različne deteže. 30. člen Vsak udeleženec družbenega dogovora zagotovi v dveh mesecih po sprejetju letnega programa zagotavljanja finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo pro- grama dela, poravnavo svojega dela obveznosti do odbora. X. STROKOVNO IN ADMINISTRATIVNO- TEHNlCNO delo za odbor 31. člen Strokovno in administrativno-tehnično delo za odbor opravlja Sekretariat za kadrovska vprašanja v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. Posamezna strokovna ali administrativno-tehnič-na opravila lahko odbor poveri strokovnim službam drugih udeležencev družbenega dogovora. XI. PEČAT odbora 32. člen Odbor in predsedstvo uporabljata pečat Sekretariata za kadrovska vprašanja v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, s katerim potrjuje izvirnost svojih splošnih aktov, odločb, dopisov in drugih- listin. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 3.3. člen Udeleženci družbenega dogovora na ravni občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti bodo v 30 dneh po uveljavitvi tega poslovnika imenovali v odbor svoje delegate in njihove namestnike. Mandatna doba bo tem delegatom In njihovim namestnikom pričela teči z dnem volitev v letu 1986. Dosedanjim delegatom jn namestnikom delegatov udeležencev družbenega dogovora na ravni republike se mandatna doba podaljša • do dneva volitev v letu 1986. 34. člen Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati poslovnik o delu odbora za spremljanje izva-' jan j a družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske Politike v SR Sloveniji z dne 10. oktobra 1979. 35. člen Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 117-05/85-5 Ljubljana, dne 7. novembra 1985. Odbor za spremljanje Izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji predsednik odbora Inin Godec L r. * 1667. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list STRJ, št. 47/TO, prečiščeno besedilo) drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE. PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 8/85, 10'85, 13/85, 14/85, 15/85, 16/85, 17 85. 18 35, 19-35, 21 85, 23/85, 24/85, 25/85, 26/85, 27/85, 29/85, 31/85, 32,85, 33,85, 31/85, 35/85, 37/85, 38,85, 39 85) I. V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se 1. Pri zaporedni številki 11 občina Idrija: — v 1,70 stolpcu 9 stopnja 1,82 nadomesti S stopnjo — v 0,50 stolpcu 10 stopnja 1,04 nadomesti s stopnjo — v 6,60 stolpcu 11 stopnja 5,85 nadomesti s stopnjo — v 0,80 stolpcu 13 stopnja 0,93 nadomesti s stopnjo — v 0,50 . stolpcu 14 stopnja 0,56 nadomesti -S stopnjo — v 1,30 — v stolpcu stolpcu 15 16 stopnja se vnese 1,45 nadomesti stopnja 0.25, s stopnjo — V 13.70 stolpcu 18 stopnja 13,41 nadomesti s stopnjo — v 14,39 stolpcu 19 stopnja 14,68 nadomesti s stopnjo — v 13,35. stolpcu 20 stopnja 13,06 nadomesti s stopnjo II. V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevki iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 11 občina Idrija: — v stolpcu 3 stopnja 12,09 nadomesti s stopnjo 12,21 — v stolpcu 4 stopnja 0,44 nadomesti s stopnjo 0,32. III. V tabeli pod B c) »Stopnje prispevkov iz dohodka od osnove dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 4 občina Cerknica: — v stolpcu 5 stopnja 0,02 nadomesti s stopnjo 0,03 — v stolpcu 6 stopnja 0,75 nadomesti s stopnje 6,76. 2. Pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobote: — v stolpcu 5 stopnja 0,04 nadomesti s stopnje 6,66 — v stolpca 6 stopnja 6,17 naAoflneeti s stopalo 0,79. 3. Pri zaporedni številki 47 občina SBereaet) Gradec: — v stolpcu 5 stopnja 0,06 nadomesti s stopnje 0,04 — v stolpcu 6 stopnja 0,79 nadomesti s stopnjo 0,77. IV. Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. SL 420-13/84 Ljubljana, dne 6. decembra 1985. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r 1668. Na podlagi določbe tretjega odstavka 2 člena in določbe 7 člena družbenega dogovora o pospeševanju razvoja kmečkega turizma ' SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 34181) ]e upravni odbor Zadružne zveze Slovenije po predhodni obravnavi v organizacijah združenih kmetov in drugih organizacijah oziroma snupnostih — udeleženkah družbenega dogovora, na svoji 11. seji dne 25 novembra 1985 sprejel P R 4 V 1 L N 1 I o podeljevanju In uporabi zaščitnega znaka za kmečki turizem 1. Namen, oblika in opis zaščitnega znaka za kmečki turizem 1. člen Zaradi hitrejšega in usklajenega razvoja kmečkega turizma na vseh območjih, kjer za to, obstajajo naravne in druge možnosti ter interes kmetov, zaradi zagotavljanja ustrezne kvalitete storitev kmečkega turizma in uspešnejšega vključevanja njegovih zmogljivosti j celovito turistično propagando ter ponudbo SR Slovenije, ta pravilnik določa: — zaščitni znak za kmečki turizem (v nadaljnjem besedilu: zaščitni znak), — osebe, ki lahko uporabljajo zaščitni znak, m pogoje za pridobitev te" pravice, — postopek za podelitev zaščitnega znaka, — obveznosti in odgovornosti uporabnikov zaščitnega znaka v primeru, ko so kršene določbe tega pravilnika oziroma je kršena pravica do uporabe zaščitnega znaka, — pravice in obveznosti Zadružne zveze Slovenile v zvezi z zavarovanjem zaščitnega znaka kot kolektivne znamke ter vzdrževanjem njegove veljavnosti tako, da se upravičencem po tem pravilniku zagotovi trajna in izključna pravica do uporabe zaščitnega znaka. 2. člen Zaščitni znak je dvodimenzionalni stiliziran element (podoba) prerezanega jabolka s srčasto oblikovano srčico v poljubni velikosti in na katerikoli primerni materialni podlagi (npr. les, papir, kamen ipd.). Grafični prikaz (kliše oziroma njegov odtis) ter podrobnejši opis zaščitnega znaka z navedbo njegovih značilnosti delov in barvne kombinacije vsebuje priloga, ki je sestavni del tega pravilnika. 3. člen Z zaščitnim znakom se v gospodarskem prometu označujejo naslednje storitve, ki jih opravljajo kmetje v oblito dopolnilne dejavnosti na kmetijsko in turistično urejenih kmetijah: — sprejemanje gostov na prenočevanje ter njihova postrežba s hrano in pijačo (stacionarni kmečki turizem), — nudenje hrane in pijače izletnikom (izletniški kmečki turizem). 2. Osebe, ki imaj‘o pravico uporabljati zaščitni znak 2.1. Kmetje 4. člen Pod pogoji in po postopku, ki jih določa ta pravilnik, pridobijo pravico do uporabe zaščitnega' znaka kmetje ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom kot svojo dopolnilno dejavnostjo, 'n imajo i organizacijo združenih kmetov sklenjeno pogodbo o trajnejšem sodelovanju v kmetijski oziroma gozdarski proizvodnji :n turistični dejavnosti (združeni kmetje). Kmetje, ki so pridobili pravico do uporabe zaščitnega znaka so tudj dolžni uporabljati ta znak neprekinjeno ves čas, v katerem se ukvarjajo s kmečkim turizmom in izpolnjujejo = tem pravilnikom določen- pogoje. Praviloma se zaščitni znak uporablja v oblik) ustrezne zunanje označbe na sami turistični kmetiji, kolikor n-i ob podelitvi drugače določeni Označba iz prejšnjega odstavka poieg zaščitnega znaka vsebuje še osebno ime in naslov kmeta — nosilca turistične dejavnosti in navedbo, da gre za kmečki turizem. 2.2. Organizaciju, ki se ukvarjajo s pospeševanjem kinečkega turizma 5. člen Poleg kmetov, to jim je bil podeljen zaščitni <.oak, uporabljajo ta znak tudi organizacije združenih kmetov, turistične agencije, Zadružna zveza Slovenije, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije ter Center za turistično ekonomsko propagando, kadar na podlagi medsebojno sklenjenega samoupravnega sporazuma: — nastopajo v turistični propagandi na domačem in tujem trgu (npr. katalogi, prospekti, filmski in televizijski reklamni zapisi), — sklepajo oziroma izvršujejo posamezne posle, s Katerimi se angažirajo turistične zmogliivostl pri kmetih, katerim je bil podeljen zaščitni znak (npr. korespondenca, fakture" itd). 3 Pogoji za podelitev zaščitnega znaka 6. člen Za podelitev zaščitnega znaka morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: 1. kmet — nosilec turistične delavnosti mora imeti potrdilo o priglasitvi oziroma drug Ustrezen akt pristojnega občinskega upravnega organa o tem. da se lahko ukvarja s kmečkim turizmom. 2. kmetija, na kateri se opravlja dejavnost kmečkega turizma, mora biti kmetijsko in turistično urejen*. 3. kmet — nosilec turistične dejavnosti mora biti ustrezno usposobljen. 7. člen S potrdilom o priglasitvi oziroma drugim aktom pristojnega občinskega upravnega organa mora biti izkazano, da so za opravljanje kmečkega turizma izpolnjeni pogoji, ki jih določajo zakonski in drugi predpisi. 8. člen Storitve kmečkega turizma se lahko opravljajo samo na kmetijsko in turistično urejeni kmetiji. Izjemoma, lahko upravičenec uporablja zaščitni znak, kadar nudi hrano in pijačo gostom izven svojega kmečkega gospodarstva (npr. na sejmih ali drugih prireditvah), vendar samo, če je za nudenje storitev izven kmetije izdano dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa in gre za celovito predstavitev kmetijstva, gozdarstva, dopolnilnih dejavnosti kmetov ali turistične ponudbe na določenem območju. 9. člen Kmetija mora po svoji zunanji in notranji ureditvi odražati pristnost kmečkega okolja. Stanovanjska hiša oziroma prostori za bivanje gostov morajo ustrezati zahtevam, opredeljenim v pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih za sprejemanje gostov na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijač na kmečkih gospodarstvih. Ustrežho morajo biti urejena tudi gospodarska poslopja, dvorišče, vrt in bližnja Okolica. Poskrbljeno mora biti tildi za varnost gostov (npr. balkonske ograje, zavarovani jaški, jame, silosi ipd.). 10. člen Kmetija, ki se ukvarja s stacionarnim turizmcih, mora zagotavljati naslednje storitve: — sprejemanje gostov na prenočevanje z zajtrkom, — poldnevni penzion, — celodnevni penzion, — počitniško stanovanje. Dejavnost .izletniškega kmečkega turizma v smislu tega pravilnika pa obsega: — postrežbo organiziranih izletniških skupin s hrano in pijačo, ki se predhodno najavijo organizatorju kmečkega turizma — postrežbo tudi drugih izletnikov, Id prihajajo na turistično kmetijo brez posredovanja organizatorja kmečkega turizma, vendar samo, ob koncu tedna (Petek popoldan, sobota, nedelja) in sicer z doma pridelano hrano in pijačo. 11. člen . Šteje se, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje dejavnosti kmečkega turizma, če izpolnjuje najmanj enega od naslednjih pogojev: — da je pridobil strokovno izobrazbo po progra-nui srednjega izobraževanja: z usmeritvijo kmetovalec oziroma kmetovalka za vodenje kmečkega turizma, ali gostinsko usmeritvijo, — da je uspešno opravil turfstično-gospodinjski tečaj po programu, ki ga izdela Zadružna zveza Slovenije. 4. Postopek za podelitev zaščitnega znaka 12. člen Zaščitni znak podeljuje posebna komisija, ki se ustanovi za območje posamezne medobčinske gospodarske zbornice oziroma medzadružnega sveta. Komisija šteje tri člane in se oblikuje tako, da po enega člana imenujejo: — organizacije združenih kmetov na območju medzadružnega sveta, — Zadružna zveza Slovenije, — medobčinska gospodarska zbornica. Člani komisije morajo biti strokovnjaki, ki se ukvarjajo s pospeševanjem kmečkega turizma oziroma opravljajo dela in naloge rta področju turistične dejavnosti ter imajo Ustrezne dsiovne izkušnje. Sedež komisije je pri Zadružni zveži Slovenije v Ljubljani, Miklošičeva 4. 13. člen Postopek za dodelitev zaščitnega znaka se začne na pismeni predlog, ki ga kmet — nosilec turistične dejavnosti poda komisiji preko organizacije združenih kmetov ali neposredno. Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati predvsem ime in naslov predlagatelja, lahko pa tudi druge podatke, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev za podelitev zaščitnega znaka. 14. člen Najkasneje v roku 2 mesecev po prejemu predloga komisija z neposiednim ogledom oceni, aii' so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ta pravilnik za po-delilev zaščitnega znaka. Predlagatelj mora omogočiti komisiji pregled prostorov, namenjenih ža bivanje gostov ter za pripravo hrane in pijače, pa tudi ogled kmetije kot celote in njene bližnje okolice, kolikor je to potrebno, da se ocenijo kmetijska ih turistična Urejenost ter ukrepi za zagotovitev varnosti gostov. 1 15. čieh Ce ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ta pravilnik, komisija .v obliki posebne listine izda sklep o podelitvi zaščitnega znaka. Sklep o podelitvi zaščitnega znaka se lahko izda tudi na ime dveh ali več oseb, kolikor Se te osebe Ukvarjajo s kmečkim turizmom, izpolnjujejo pogoje iz tega pravilnika in želijo, da se sklep izda na tak način. 10. člen Sklep s katerim se predlog za podelitev zaščitnega znaka zavrne,' mora biti posebej obrazložen. Iz obrazložitve mora biti razvidno, kateri pogoj iz tega pravilnika n! bil Izpolnjen, oziroma iz katerih razlogov je komisija zavrnila predlog. 17. člen Zoper sklep iz prejšnjega člena lahko predlagatelj v roku 30 dni potem, ko mu je bil Vrdčeh, vloži ugovor .na odbor podpisnikov družbenega dogovora o pospeševanju razvoja kmečkega turizma v SR Sloveniji, Ljubljana, Miklošičeva 4. Odbor podpisnikov mora o ugovoru odločiti naj-kasneie v dveh mesecih od njegovega prejema. določitev o ugovoru je dokončna. 13. člen Podelitev zaščitnega znaka se vpiše v register turističnih kmetij, ki ga vodi Zadružna zveza Slovenije. Register turističnih kmetij mora vsebovati predvsem'naslednje podatke:' — podatke o nosilcu turistične dejavnosti, ki mu je bil podeljen zaščitni znak (ime in priimek, prebivališče, datum rojstva in podatki o doseženi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti za opravljanje kmečkega turizma), — ime in priimek lastnika turistične kmetije, če to ni nosilec turistične dejavnosti, temveč druga oseba, kakor tudi podatek o razmerju med lastnikom in nosilcem turistične dejavnosti (npr.: zakonska zve-za, sorodstvo, delovno razmerje ipd.), — število ležišč in podatke o drugih turističnih zmogljivostih na kmetiji, — datum podelitve zaščitnega znaka, — datum in razlog prenehanja pravice do uporabe zaščitnega znaka. 19. člen O podelitvi oziroma odvzemu zaščitnega znaka se pošlje en izvod pristojnemu občinskemu organu in Medobčinski gospodarski zbornici. 22. člen Ce bivši upravičenec ne ravna v skladu z dokončno odločitvijo o odvzemu zaščitnega znaka, se šteje, da ga neupravičeno uporablja. 6. Kršitev pravice do uporabe zaščitnega znaka 23. člen V primeru neupravičene uporabe zaščitnega znaka lahko vsakdo, ki. ima na podlagi tega pravilnika pravico uporabljati zaščitni znak, s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva: — prepoved dejanja, loi povzroča kršitev, — odškodnino in — javno objavo pravnomočne sodbe na toženče-ve stroške. 7. Zavarovanje zaščitnega znaka 24. člen Prijavo za zavarovanje zaščitnega znaka kot kolektivne znamke pri pristojni zvezni organizaciji vloži Zadružna zveza Slovenije, ki jo predstavlja predsednik upravnega odbora. Stroške v zvezi s prijavo zaščitnega znaka in vzdrževanja njegove veljavnosti nosi Zadružna zveza Slovenije. 8. Prehodne in končne določbe 5. Obveznosti in odgovornosti uporabnikov zaščitnega znaka v zvezi s kršitvijo določb tega pravilnika 20. člen Kmetu, ki je pridobil pravico do uporabe zaščitnega znaka, ne izpolnjuje pa več pogojev iz tega pravilnika, ali ki na drug način krši določbe tega pravilnika, zlasti še o obvezni uporabi zaščitnega znaka, se ta pravica odvzame. Postopek za odvzem zaščitnega znaka prične pristojna komisija iz 12 člena *a lastno pobudo ali pa na predlog, ki ga lahko poda organizacija združenih kmetov, inšpekcijski organ, turistična organizacija oziroma katerakoli fizična ali pravna oseba. 21. člen 25. člen Uresničevanje tega pravilnika spremljata odbor podpisnikov družbenega dogovora o pospeševanju razvoja kmečkega turizma in odbor za kmečki turizem Zadružne zveze Slovenije. 26. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo po enakem postopku, kot je bil sprejet. 27 člen Pravilnik se objavi v Uradnem listu SRS 'in začne veljati osmi dan po objavi. St. 1642 Ljubljana, dne 25. novembra'1985. Za postopek komisije pri odvzemu zaščitnega znaka se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 14. člena ter določbe 16. in 17. člena tega pravilnika. Predsednik upravnega odbora Leo Frelih 1. r. ORGANI iN ORGANIZACIJE V OBČINI 1669. Na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80. 45/82) sklenemo delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v Občinski zdravstveni skupnosti Ljubljana Center SAMOUPRAVNI SPORAZUM e spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva 1. člen V 8. členu samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 36/83, 31/83, 29/85; v nadaljnjem besedilu: sporazum) se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »►Poleg primerov iz prejšnjih odstavkov se za poškodbe pri delu šteje tudi poškodba delavca, povzročena na način iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena: — na poti od stanovanja oziroma organizacije, kjer je zaposlen, do kraja zdravniškega pregleda ali ob vrnitvi, med prebivanjem v kraju, kjer je pregled, če je delavca poklical ali napotil na pregled pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov ali invalidska komisija skupnosti, če pa ni bil napoten, ko je iskal nujno zdravniško pomoč; — na poti od stanovanja oziroma organizacije, kjer je zaposlen do zdravstvene organizacije kamor je bil napoten na zdravljenje, ali pri vrnitvi in med prebivanjem v zdravstveni organizaciji, v kateri se zdravi; — na poti od stanovanja oziroma organizacije, v kateri je zaposlen, do kraja pregleda ati zdravljenja in pri vrnitvi, ko je pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov ali invalidska komisija skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja določila^ delavca, naj spremlja bolnika, ki ga je poslala na zdravniški pregled ali na zdravljenje v drug kraj, ali pa med prebivanjem v tistem kraju, če pride do poškodbe pri spremljanju bolnika; — na poti od stanovanja oziroma organizacije, v kateri je zaposlen, ali od kraja, v katerem je bil delavec na pregledu ali zdravljenju, do zavoda ali organizacije, kjer naj bi dobil ortopedske pripomočke, ki mu jih je predpisal pristojni zdravnik, ali ob vrnitvi pa tudi tisti čas, ko prebiva v teh zavodih ali organizacijah.« 2. člen Druga in tretja alinea drugega odstavka 22. člena sporazuma se spremenita in glasita: »— med nego obolelega otroka do starosti 7 let največ do petnajst delovnih dni za posamezno obolenje, — v drugih primerih nege ožjega družinskega člana (zakonca, otroka od 7 let dalje) največ do sedem delovnih dni za posamezno obolenje;«. 3 člen V prvem odstavku 45. člena sporazuma se v 6. točki črta zadnja alinea. 4. člen Ta sporazum začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 januarja 1986 dalje. St. 022-11/82 i Ljubljana, dne 4 decembra 1985. Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center Stanka Burnik 1. r. 1670. Na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80, 45/82) sklenemo delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v Občinski zdravstveni skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik SAMOUPRAVNL SPORAZUM o spremembah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva 1. člen Druga in tretja alinea drugega odstavka 22. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/83, 31/83, 29/85) se spremenita in glasita: »— med nego obolelega otroka do starosti 7 let največ do petnajst delovnih dni za posamezno obolenje, — v drugih primerih nege ožjega družinskega člana (zakonca, otroka od 7 let dalje) največ do sedem delovnih dni za posamezno obolenje;«. 2. člen V prvem odstavku 45. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva se v 6. točki črta zadnja alinea. 3. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. St. 022-11/82 Ljubljana, dne 4. decembra 1985. Predsednik skupščine 1 Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad Janez Škrk 1. r. , Podpredsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Moste-Polje Ferdo Majdič 1. r. Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Šiška Ada Sok I. r. Predsednica skupščine Obč nske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik Antonija Rožič 1. r. 1671. Na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 9/85) in določb samoupravnih sporazumov o temeljih plana Občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, -Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981— 1985 so skupščine na sejah obeh zborov v času od 3. decembra 1985 do 4. decembra 1985 sprejele SKLEP o spremembi sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 10/85) se spremeni tako, da se 6. člen sklepa črta, 7. člen sklepa pa se spremeni in glasi: »►Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnove za obračunavanje in plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 2. člen Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS. St 010-1/85 Ljubljana, dne 4. decembra 1985. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Beti grad Janez Škrk L r. Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center Stanka Burnik 1. r. Podpredsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Moste-Polje Ferde Majdič L r. Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Šiška Ada Sok L r. Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik Antonija Rožič L r- BREŽICE 1672. Skupščina občine Brežice je na podlagi 70. in 151. člena zveznega zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82) ter 73., 81. in 226. člena republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) in 219. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78), na seji družbenopolitičnega zbora, dne 25. novembra '1985 in na seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti, dne 26. novembra 1985 sprejela ODLOK o ustanovitvi in organizaciji štabov in enot civilne zaščite v občini Brežice I. USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ŠTABOV CIVILNE ZAŠČITE 1. člen Za operativno strokovno vodenje štabov in enot civilne zaščite in v skladu z osnovami načrtov za organizacijo, pripravljanje in delovanje civilne zaščite se ustanovi v občini Brežice naslednje štabe za civilno zaščito: 1. občinski štab za civilno zaščito, 2. štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih, 3. štabi za civilno zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih. 2. člen Štab za civilno zaščito je operativni strokovni organ, ki je odgovoren za organizacijo, pripravljanje in ustanavljanje štabov in enot civilne zaščite na svojem območju. 3. člen Občinski štab za civilno zaščite je operativni organ občinskega izvršnega sveta, za organizacijo, pripravljanje in vodenje civilne zaščite v vojni in ob naravnih bi drugih hudih nesrečah ter izrednih razmerah. Za svoje delo je odgovoren izvršnemu svetu skupščine občine, občinskemu komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter republiškemu štabu za civilne zaščito. Štab opravlja zlasti naslednje naloge: 1. proučuje vprašanja civilne zaščite, ocenjuje ogroženost ozemlja občine pred vojnimi učinki in drugimi nesrečami ter daje ustrezne predloge občinskemu izvršnemu svetu, občinski skupščini io svetu za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine, 2. Izdela občinski načrt ukrepov za civilno zaščito in ga predlaga v sprejem izvršnemu svetu občinske skupščine, 3. spremlja uresničevanje občinskega načrta civilne zaščite, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela ter zagotavlja celotnost sistema civilne zaščite v občini, 4. določa organizacijo, opremljanje, urejanje in naloge civilne zaščite, ki so pod njegovim vodstvom ter vpliva na razvoj in organizacijo drugih enot civilne zaščite v občini, 5. usklajuje delo organov in organizacij civilne zaščite na območju občine, ki izvajajo varstvo ob hodih nesrečah In pred vojnimi učinki, 6. organizira tn neposredno vodi akcije za zaščito in reševanja ob vojnih dejstvovanjih, naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah, 7. skrbi za pouk in usposabljanje štabov in enot civilne zaščite ter prebivalstva, organizira in vodi praktične vaje in preizkuša usposobljenost vseh struktur v občini za zaščito in reševanje, 8. podeljuje priznanja posameznikom, organom in organizacijam za uspehe pri razvoju in uresničevanju civilne zaščite, 9. skrbi za pripravljanje in usposabljanje prebivalstva za osebno in vzajemno zaščito (samozaščito), 10. obvešča prebivalstvo o nevarnosti, o obsegu hudih nesreč in vojnih učinkov ter daje preko sredstev javnega obveščanja uradna obvestila o tem, 11. organizira in vodi kontrolo graditve in vzdrževanja zaklonišč, 12. sodeluje z občinskim centrom za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter občinskim štabom teritorialne obrambe in JLA pri skupnih nalogah v okviru občinskega načrta, 13. sodeluje s štabi za civilno zaščito krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela na območju občine, 14. sodeluje s štabi civilne zaščite sosednjih občin, 15. poroča republiškemu sekretariatu za ljudsko obrambo oziroma republiškemu štabu za civilno zaščito v izrednih akcijah in ukrepih, 16. usmerja in usklajuje izvajanje preventivnih ukrepov in aktivnosti za zaščito in reševanje, 17. organizira in usklajuje izvajanje ukrepov civilne zaščite ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah v občini. Strokovne in administrativne zadeve za občinski štab za civilno zaščito opravlja upravni organ za ljudsko obrambo skupščine občine. Občinski štab za civilno zaščito sestavljajo: poveljnik in načelnik štaba za civilno zaščito ter člani štaba, katerih število se določa ob njegovem imenovanju na podlagi ogroženosti občine. 4. Sen Člane občinskega štaba za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine iz vrst delovnih ljudi in občanov, ki glede na svojo dejavnost in strokovnost lahko uspešno upravljajo dolžnost v štabu. 5. člen Štab civilne zaščite v organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah je operativni organ civilne zaščite, ki organizira samozaščito, pripravlja in vodi zaščito in reševanje ljudi, materialnih dobrin v organizacijah združenega dela. Slab za civilno zaščito v organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah in drugih organizacijah opravlja zlasti naslednje naloge: 1. na podlagi občinskega načrta civilne zaščite Izdela svoj načrt za zaščito in reševanje delavcev in materialnih dobrin, 2. vodi pripravljanje in izvajanje ukrepov civilne zaščite ter pouk enot civilne zaščite svoje organizacije, . 3. seznanja delavce z odloki in navodili, ki se nanašajo na civilno zaščito in ravnanje ob nevarnosti, 4. sodeluje s štabi za civilno zaščito drugih organizacij in štabi chdlne zaščite v krajevnih skupnosti. 5. organizira in neposredno vodi akcije za zaščito in reševanje ob vojnih dejstvovanjih naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah v svoji, delovni organizaciji, 6. ocenjuje posledice vojnih akcij v svoj! organizaciji, ugotavlja najbolj ogrožene objekte in določi mesta za zaščito delavcev, 7. usmerja in usklajuje izvajanje preventivnih ukrepov in aktivnosti za zaščito in reševanje v svoji delovni organizaciji, 8. o svojih ukrepih in akcijah obvešča štab CZ KS ln občinski štab za civilno zaščito. 6. člen Štab za civilno zaščito v organizaciji združenega dela, temeljni organizaciji in drugih organizacijah '■ma poveljnika .štaba, načelnika štaba ter člane štaba, katerih število se določi ob njihovem imenovanju. Slede na ogroženost, specifičnost in število zaposlenih v delovni organizaciji Manjše delovne organizacije, ki imajo samo splošno enoto civilne zaščite, lahko določijo, da dolžnost štaba opravlja poveljnik — komandir te enote. 7. člen Delovanie, organiziranost in vodenje civilne zaščite mora biti določeno v statutih delovnih orsani-7'’tii oziroma organizacijah združenega dela. temelj-n'ih organizacijah in drugih organizacij. Štabe za civilno zaščito temeljne oziroma druge organizacije združenega dela imenuje njen delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja. Za svoje delo je štab za civilno zaščito temeljne oziroma druge organizacije združenega dela odgovoren delavskemu svetu oziroma drugemu ustreznemu organu upravljanja te organizacije in odboru — komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter štabu CZ KS. 8. člen Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti je operativni organ civilne zaščite, ki organizira, pripravlja samozaščito, vodi zaščito in reševanje ljudi ter materialnih dobrin na svojem območju. Štab za civilno zaščito v krajevnih skupnostih opravlja zlasti naslednje naloge: 1. na podlagi občinskega načrta civilne zaščite izdela načrt civilne zaščite in reševanja v krajevni skupnosti, ter ga usklajuje z načrti CZ organizacij združenega dela ter z ostalimi organizacijami na svojem območju in s sosednjimi krajevnimi skupnostmi. 2. organizira in vodi nadzor graditev, prilagajanje in vzdrževanje zaklonišč za osnovno in dopolnilno zaščito in zaklonilniki ter seznanjanje prebivalstva o tem, kako se mora ravnati ob zračni nevarnosti ter kako zasedati in koristiti zaklonišče in zaklonilnik, 3. vodi evakuacijo oziroma sprejem in nastanitev evakuiranega prebivalstva iz ogroženih območij kakor tudi nastanitev tistih, ki so ostali brez stanovanj in materialnih sredstev ter še druge zaščitne In reševalne ukrepe (zatemnitev, prva pomoč, zaščita živali, odstranjevanje posledic, itd.), 4. neposredno vodi pouk prebivalstva in svojih enot ckvilne zaščite in skrbi, da je prebivalstvo popolnoma seznanjeno z vsemi odloki in dogodki, ki se nanašajo na civilno zaščito, 5. skrbi in pripravlja kadrovsko dopolnjevanje enot civilne zaščite in jo predloži v potrditev svetom • krajevne skupnosti, 6. skrbi za samozaščito prebivalstva, 7. organizira in neposredno vodi reševalne akcije in pomoč ob hudih nesrečah, vojnih akcijah in izrednih razmerah, 8.. sodeluje s štabi civilne zaščite sosednjih krajevnih skupnosti, organizacijami združenega dela, temeljnimi ^organizacijami in drugimi organizacijami na svojem območju ter z občinskim štabom za civilno zaščito in s centrom za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, v reševalnih pripravah in akcijah, ti. usmerja in usklajuje izvajanje preventivnih ukrepov in aktivnosti za zaščito in reševanje v KS, 10. skrbi za pripravljanje in usposabljanje prebivalstva za osebno in vzajemno zaščito, 11. o svojih ukrepih in akcijah obvešča občinski štab za CZ, 12. štab za. civilno zaščito KS je za svoje deh» odgovoren svetu KS, komiteju za SLO in DSZ KS ter občinskemu štabu CZ. 9. člen Štab za civilno zaščito v krajevnih skuonosfcTh eestavtjajo: e Poveljnik in načelnik štaba za civilno zaščito, zaščito KS ter članov štaba, katerih število se določi ob njihovem imenovanju na osnovi ogroženosti KS. 10. člen Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti. Manjše krajevne skupnosti lahko število članov štaba določijo po oceni ogroženosti svoje krajevne skupnosti oziroma lormirajo splošno enoto civilne zaščite. H. USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ENOT CIVILNE ZAŠČITE 11. člen Za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami in pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami ter izrednimi razmerami se ustanovijo enote civilne zaščite v občini Brežice in to: — občinske specializirane enote civilne zaščite, — specializirane enote civilne zaščite v KS in DO, — splošne enote civilne zaščite v KS in DO 12. člen Občina Brežice na podlagi ogroženon 13. člen se spremeni tako, da se glasi: ; Višina lastne udeležbe se določi tako: Skupni poprečni mesečni dohodek na družinskega člana izražen v •/• na povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v SRS v preteklem letu za samske delavce — občane za delavce — občane z dvema ali več družinskimi člani ssifg!“V ŠKS sf >.S~-SU «s«tc|Jd!s Liocfiiš”. »M Za popolno ali delno oprostitev plačila lastne udeležbe se uporabljajo določila poglavja VI. Lastna udeležba kot pogoj za pridobitev solidarnostnega stanovanja iz pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti. 3 Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 02/F.1/82 Idrija, dne 15. novembra 1085. Predsednik skupščine Frane Kenda 1. r. 1679. do 55 do 50 brez udeležbe nad 55 do 60 nad 50 do 55 i nad 60 do 65 nad 55 do 60 2 nad 65 do 70 nad 60 do 65 3 nad 70 do 75 nad 65 do 70 4 nad 75 do 80 nad 70 do 75 5 nad 80 do 85 nad 75 do 80 6 nad 85 do 90 nad 80 do 85 7 nad 90 do 95 nad 85 do 90 8 nad 95 do 100 nad 90 do 95 9 nad 100 do 105 nad 95 do 100 10 nad 105 do 110 nad 100 do 105 11 nad 110 do 115 nad 105 do 110 12 nad 115 do 120 nad 110 do 115 14 nad 120 do 125 nad 115 do 120 16 nad 125 do 130 nad 120 do 125 18 nad 130 nad 125 20 Na podlagi 18., 37. in 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3'81), tretje alinee 58. člen družbenega dogovora o skupnih osnovah za urejanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81), na podlagi 56. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija za obdobje 1981 do 1985, na podlagi 22. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija je zbor uporabnikov skupščine SSS občine Idrija na seji dne 15. novembra 1685 sprejel 4 Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 02/A-8/81 Idrija, dne 15. novembra 1985. Predsednik skupščine Franc Kenda 1. r. KA (MNIK SKLEP o spremembi in dopolnitvi pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti 1680. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73, 17/83), 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 25/85) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. novembra 1985 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. novembra 1985, sprejela ODLOK e spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi samoprispevka sa sofinanciranje programov razvoja krajevnih skupnosti, gradnje zdravstvenega doma in šolskih prostorov v občini Kamnik 1. Sen V odloku o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programov razvoja krajevnih skupnosti, gradnje zdravstvenega doma in šolskih prostorov v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 13/81) se 7. člen spremeni tako, da se glasi: »Samoprispevek se ne more uvesti: — od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči; — od priznavalnin, invalidnin in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne; — od denarnega nadomestila za telesno okvaro; — od dodatka za pomoč in postrežbo; — od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo; — od starostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov; — od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi; — od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega » zakonom; — občani, ki imajo dohodek iz kmetijstva, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 1.700 din. Zavezanci samoprispevka v delu ne morejo biti noseče žene in matere, ki imajo otroke do 7 let, občani, ki so. zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo, otroci do 15. leta starosti ter moški nad 60 let in ženske nad 55 let starosti.« 2. člen V 8. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Znesek obračunskega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od OD delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo oziroma med akontacijo OD in zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca.« Dosedanji dr.ugi odstavek postane tretji odstavek. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-80/85-4 Kamnik, dne 25. novembra 1985. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 1681. Na podlagi 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni Ust SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/83 in 18/85) ter 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na skupinami zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. novembra 1985 sprejela ODLOK e spremembi otSaka e »banskih upravnih taksah na območju občine Kamnik L tiča Dru$ odstavek 1. Sena odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 23/77) se spremeni tako, da se glasi: »Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja se glede taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št.7-77/72, 23-1470/77, 11-539/79, 23-1154/82 in 18-1065/85).« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-78/85 Kamnik, dne 25. novembra 1985. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. LITIJA 1682. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 37. člena statuta krajevne skupnosti Sava je skupščina 'krajevne skupnosti Savu na seji skupščine dne 2. novembra 1885 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Sava 1. člen Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za celotno območje krajevne skupnosti Sava, ki obsega naselja: Sava, Leše, Pono-viče in Sp. Log. 2. člen Referendum bo v nedeljo dne 22. 12. 1985 od 6. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti. 3. člen S sredstvi zbranimi s samoprispevkom se bo financiralo izgradnjo in modernizacijo komunalnih objektov in naprav v soseskah Sava, Ponoviče, Loče in Sp. Log ter izgradnja večnamenskega igrišča na Savi po naslednjem programu ovrednotenem po cenah v novembru 1985: 1. izgradnja pokopališča in mrttitke žice 2. modernizacija cesto na Sp. Log 3. modernizacija ceste Sava—Loše 4. ureditev javne razsvetljave na Sp. Logu, Savi, Panovičah in Lešah 6.290.000 5.400.000 4.206.000 4.300.000 5. izgradnja vodovodnih zajetij na Sati ^ in Sp. Logu ter v Lesah in Panovičah 2,100.000 6. izgradnja, večnamenskega igrišča na Sati 1,86(MX)0 Otipaj 23,200.000 Vrednost celotnega programa znaša 52,000.000 din, s samoprispevkom pa bo zbrano 23,200.000 din. Način zagotovitve manjkajočih sredstev je razviden iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti Sava za obdobje 1986—1990. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje od L L 1388 do 38. 6. 1990. 5. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ka imajo stalno bivališče na območju krajormc skupnosti Sava v višini 2*/o od naslednjih osnov: — osebnih dohodkov delavcev in drugih delovnih ljudi, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka, — drugih dohodkov občanov po zakonu o davkih občanov, razen dohodkov od premoženja In premoženjskih pravic — pokojnin. 6. člen Krajevni samoprispevek se nq plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega meška najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. 7. člen Za zbiranje sredstev in izvajanje del je odgovoren svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih letno poroča skupščini krajevne skupnosti, ki opravlja nadzor nad uporabo sredstev. Pravilnost obračunavanja In odvajanja samoprispevka kontrolirata služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke občine Litija. 8. člen Na referendumu se glasuje z glasovnico na kateri je naslednje besedilo: »Krajevna skupnost Sava GLASOVNICA za referendum dne 22. 12. 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za Območje krajevne skupnosti Sava za financiranje izgradnje pokopališča in mrliške vežice na Savi, modernizacijo ceste Sp. Log, modernizacijo ceste Sava—Lese, ureditev javne razsvetljave na Sp. Logu, Savi, Panovičah in v Lesah, izgradnjo vodovodnih zajetij na Savi, Leše, v Spodnjem Logu in Panovičah; izgradnjo večnamenskega igrišča na Savi za Obdobje od 1. 1. 1988 do 30. 6. 1990. glasujem za Glasujete tako, da obkrožite beseda ZA, če se strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkrožite besedo PROTI, če se ž uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinjate.« 9. člen Pravico glasovanja na referendumu'imajo občani s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti Sava, ki so vpisani v splošni volilni imenik in Zaposleni krajani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku. 10. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Sava Roman Berdajs 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1683. Na podlagi 53. člena in devete alinee 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št 35-1626/81), 1., 16. točke 4^ 9. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 35-1453/85) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih ’ skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 3. decembra 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. decembra 1985 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Ljubljana Bežigrad se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometne vrednosti kmetijskega zemljišča ter nezazidanega stavbnega in drugega zemljišča, od prometne vrednosti gradbenega objekta in razlike med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta, po naslednjih davčnih stopnjah: a) za kmetijska zemljišča od prometne vrednosti po stopnji 15 %; b) za nezazidana stavbna zemljišča in za druga zemljišča, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene od prometne vrednosti kvadratnega metra: Nad din za m1 Do din za m* Znaša davek din din 4- 72 15 72 215 10,80 + .20 od presežka nad 72 215 358 39,40 + 25 od presežka nad 215 358 429 75,15 + 30 od presežka nad 356 429 500 96,45 + 36 od presežka nad 429 5C0 572 122,01 + 42 od presežka nad 500 572 644 152,25 4- 48 od presežka nad 572 644 715 186,81 + '54 od presežka nad 644 715 223,15 + 60 od presežka nad 715 c) za gradbene objekte od prometne vrednosti po stopnji 25 %, proti in za razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od kvadratnega metra: Nad din Do din Znaša davek din sa m* za m* din + 1.430 '1.430 4.290 214,50 + 15 20 od presežka nad 1.430 4.290 7.805 786,50 + 25 od presežka nad 4.290 7.865 12.155 1.680,25 -k 30 od presežka nad 7.865 12.155 16.445 2.967,25 + 40 od presežka nad 12.155 16.445 4.683,25 + 50 od presežka nad 16.445 3. člen - Če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, odtuji pred pretekom petih let od pridobitve, se davek, odmerjen po stopnjah, določenih v 2. členu tega odloka poveča za 30 7o. 4. člen Davek na promet nepremičnin se ne plača, če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanu, ki bo v njem opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic. Oprostitev je možno, uveljaviti v roku enega leta po izvršeni prodaji. Oprostitev je možno uveljaviti že ob prodaji poslovnega prostora, če zavezanec izkaže, da bo kupec v takem prostoru opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost. V tem primeru se zavezancu izda odločba o začasni oprostitvi plačila davka. Ce v roku enega leta po izvršeni prodaji kupec ne prične opravljati gospodarske ali poklicne dejavnosti, se odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri davka. Davek na promet nepremičnin se zavezancu naknadno odmeri, če kupec V poslovnem prostoru preneha opravljati gospodarsko ali poklicno dejavnost, ali če odtuji poslovni prostor, pred pretekom peiih let od pričetka opravljanja dejavnosti. 5. čltih Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 10-538/81). 6. člen Tn odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa še od 1, jahuarjri IHUfi dalje. St. 010-9/81-5 Ljubljana, dne 3. decembra 1305. Pred ednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Vlado Reznilt 1. r. 1684. No podlagi 53. člena in devete alinee 206. člena statuta oh."ire Ljubi:ahn Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35-1626 01), L člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni Ust SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28,73. 36/75. 58/75, 7/77. 61-78, 26/79, 5/80, 63/80, 3'81, 23/82, !5 ')0 43-544'83. (<«-.777/83, 71-812/84 in 39-5n3-85) in 2. člena r-ikona o financiranju splošnih d-užbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št) 39-461'74 in 4-190'78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora zdru- ženega dela dne 3. decembra 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. decembra 1935 sprejela ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku, o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil Za 'storitve (Uradni list SRS, št. 20-991/76, 23-1495/77, 2-195/79, 7-517/80, 10-539/81, 11-624/82, 2-139/83, 42-1725/83, 9-460/85 in 10/85), se v opombi tanine številke 2, v kateri je predpisana obdavčitev prodaje motornih vozil v roku do dveh let, doda novi četrti odstavek, ki se glasi: -Posebni • občinski davek Od rabljenih motornih vozil in motornih koles, ki so stara nad deset let, se ne plačuje. Cas desetletne starosti vozila se šteje od dneva prve registracije dalje«. 2. člen V'tarifni številki, 3, s katero je predpisana obdavčitev alkoholnih pijač, se v prvi alinei, ki določa obdavčitev naravnega vina, penečega vina. in vinsko sadnih pijač po stopnji 6 °/o, za besedo -pijač« dodata še besedi -ter medice«. V drugi alinei, ki predpisuje obdavčitev medice po stopnji 15 °/o se besede -od medice 15 "/o« črtajo. 3. člen Za tar. št. 5 se doda nov. naslov in nova tarifna številka 5 a, ki se glasi: -B 1 — PROIZVODNE STORITVE Tar. št. 5 a Od proizvodnih storitev se plačuje posebni občinski davek od plačil za storitve po stopnji 10 %>. Opombe: 1. Posebni občinski davek od plačil za proizvodne storitve se plačuje od plačil za proizvodne storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnopravnim osebam teč občanom. 2. Proizvodna storitev je takrat, kadar proizvajalec 'zdeluje izdelke po naročilu iz naročnikovega materiala v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj lev o načinu vodenja evidence o obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev. 3. Davčna osnova za posebni občinski davek od plačil za proizvodnjo storitev je opredeljena v 19. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu.« 4. člen Statutarno pravna komisija Skupščine občine Ljubljana Bežigrad je pooblaščena za določitev prečiščenega besedila odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listv SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St. 010-1/82-5 Ljubljana, dne 3. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Vlado Beznik L r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1685. Na podlagi IG., 23., 26. in 31. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4.-78) ter 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v L trimesečju 1986 1. člen Do sprejema proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986 se bodo začasno, vendar najdlje do 31. .marca 1936, financirale splošne proračunske potrebe in naloge občine na podlagi finančnega načrta prihodkov in njihove razporeditve, v skladu z določili odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 13/85). 2. člen Razporeditev prihodkov proračuna po načrtu iz 1. člena tega odloka ne sme presegati 25 0/e vseh sredstev, razporejenih z odlokom o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985. 3. člen Določila tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje za delo upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. »Upravljalec spomeniškega kompleksa Urh je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki sklene s skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi pravnimi osebami samoupravni sporazum o združevanju sredstev za upravljanje spomeniškega kompleksa Urh. Izvršni svet v imenu skupščine sklepa pogodbe v zvezii z upravljanjem Urha in zastopa skupščino v pravnem prometu. Za planiranje in spremljanje programa upravljanja ustanovijo podpisniki največ 11-članski odbor, ki ga sestavljajo: predsednik izvršnega sveta, Mestnega muzeja Ljubljana in drugih podpisnikov sporazuma,- 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-11/84-01 Ljubljana, dne 2. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. , LJUBLJANA SISKA 1687. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostili (Uradni list SRS. št. 39/74 in 4/78) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 3V81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Siska na 42. seji zbora združenega dela in 40. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1985* sprejela 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste- * Polje je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna najame posojilo iz sredstev rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje 5. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 januarja 1986 dalje. St. 400-6/85-01 Ljubljana, dne 2. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje <■ , Niko Lukež 1. r. ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Šiška za I. trimesečje 1986 1. člen Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1986 se bodo v prvem trimesečju 1986 potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, začasno financirale v višini četrtine sredstev, določenih v odloku o proračunu občine Ljubljana Siska za leto 1985. 2. člen Prihodki proračuna, ki bodo doseženi in razporejeni na podlagi 1. člena tega odloka so sestavni del občinskega proračuna za leto 1986. 1686. Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni Ust SRS, št. 16/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. novembra 1S35 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, NOV in socialističue graditve za knl- 1. člen Za 3. členom odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne In socialistične graditve (Uradni Kst SRS, št. 34/84) se doda nov 3. a član, ki se glasi: 3. člen Določila odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1985 se bodo smiselno uporabljala tudi v prvem trimesečju leta 1986. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška lahko v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov začasno uporabi sredstva rezerv občinskega proračuna. Sredstva se morajo vrniti do 30. septembra 198«. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St. 1-400-08/85 Ljubljana, dne 26. novembra 1985. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1 r 1683. Na podlagi tretjega odstavka 73. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) m 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št.'2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 42. seji zbora združenega dela, dne 26. novembra 1985 in 40. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 26. novembra 1985 sprejela SKLEP o soglasju k statutu občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana Siska I Skupščina občine Ljubljana Šiška daje soglasje k statutu občinske raziskovalce skupnosti Ljubljana Šiška. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-30-028/85 Ljubljana, dne 26. novembra 1985. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. 1689. Na podlagi drugega odstavka 155 člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 42. seji zbora združenega dela, dne 26. novembra 1985; in 40. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 26. novembra 1985 sprejela SKLEP o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta delovne organizacije Železniški srednješolski center, temeljne organizacije združenega dela Železniška srednja šola Ljubljana I Skupščina občine Ljubljana Šiška daje soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta Delovne organizacije Železniški srednješolski center, temeljne organizacije združenega dela Železniška srednja šola Ljubljana. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-30-031/85 Ljubljana, dne 26. novembra 1985. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. 1690. Na podlagi drugega odstavka 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) in 190. člena statuta občine Ljubljana Siska (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Siska na 42. seji zbora združenega dela, dne 26. novembra 1935 in 40. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 26. novembra 1985 sprejela SKLEP o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta Železniškega srednješolskega centra Ljubljana I Skupščina občine Ljubljana Šiška daje soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta Železniškega srednješolskega centra Ljubljana. n Ta sklep začne veljati osmi dan po objavt v Uradnem listu SRS. St. 1-30-030/85 Ljubljana, dne 26. novembra 1985. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDN1K 1691. Na podlagi 25. in 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22'31), 174. člena statuta občine Ljubljana Vič- ,Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), ter na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnjk na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. novembra 1985 sprejela SKLEP o imenovanju občinske volilne komisije Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik I V občinsko voHlno komisijo Ljubljana Vlč-Rudnfk se imenujejo: — predsednik — Darinka Kalan, Ljubljana, Cesta na Brdo 46 — namestnik predsednika — Juraj Srhoj, Ljubljana, Crtomirova 9 — tajnik komisije — Jelka Surbek, Ljubljana, Rimska 25 — namestnik tajnika — Majda Marinček, Ljubljana, Pokljukarjeva 6 — član — Danica Vnkadinovič, Ljubljana, Clevelandska 45 — namestnik — Franc Mole, Ljubljana, Tržaška c. 121 — član — Boris Bačar, Ljubljana, Roma dolina, c. IZ/23 — namestnik — Anton Golob, Ljubljana, Na griču 11 — član — Ro 9,3 ha na dva dela 8.400 2.2. Za vsak nadaljnji 0,3 ha 2.475 Z3. Za vsako dodatno novo parcelacijo 2.100 2.4. Paeelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 •/• 2. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziro- ma ureditvenih načrtov 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.875 2. Parcelacija za obod 2.1. Za vsak lom meje oboda 1.725 2.2. Za vsako novo -nastalo parček) 2.100 3. Ekspropriacija dolžinskih objektov 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.875 2. Hektometer (100 m) ekspropriacije 12.150 4.'Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.875 2. Določitev meje 2.1. Za grafično izmero za 2 mejni točki 6.450 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 2.100 2.3. Za numerično izmero za 2 mejni točki 3.600 2.4. Za vsako nadaljnjo točko 1.425 5. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.875 2. Ugotovitev meje 2.1. Za 2 mejni točki 4.S50 2.2. Za vsako, nadaljnjo mejno točko 1.425 6. Posnetki za lokacijsko dokumentacijo in posnetki novozgrajenih stavb in objektov 1. Do 0,5 ha ’ • 6.375 2. Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha 2.100 7. Zakoličbe stavb in objektov 1. Stanovanjska stavba ali garaža 3.600 2. Industrij-ka zgradba — po dejansko porabljenem času Zaračunavanje storitev po 4. členu izključuje zaračunavanje storitev po 3. členu tega odloka. 5. člen Materi*! in drogi stroški se zaračunavajo po dejanska porabi v skladu z veljavnimi predpisi. 6. člen Dohodki, M jih ustvarjajo iz 2. člena tega odloka delavci na sedežu uprave, se zbirajo na poseben račun uprave občine Velenje, dohodki, Id jih ustvarjajo delavci eeolc Mozirje pa se zbirajo na poseben račun občine Mmirje. 7. člen Ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve fUradni vestnik občine Velenje, št. 7/84; Uradni list SRS, št. 31/84). 8. člen Ze občino Velenje prične veljati ta odtok osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Velenje, za občino Mozirje pa osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 610-18/85 Mozirje, dne 27. novembra 1985. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik L r. Št. 38-11/85-1 Velenje, dne 25. novembra 1985. Predsednik Skupščine občine Velenje Janez Basle 1. r. 1694. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 51., 62., 79. in 81. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni, list SRS, št. 18-931/84), 6. člena navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27-1222/85) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79, 30/80 in 8/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. novembra 1985 sprejela ODLOK o določitsi objektov oziroma posegov v prostor, pomožnih objektov, drugih objektov in naprav ter del, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ki se lahko postavijo, gradijo in izvajajo na podlagi pridobljenega urbanističnega potrdila 1. člen Za objekte oziroma posege v prostor, pomožne objekte, druge objekte in naprave ter dela, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje, marveč le pridobljeno lokacijsko potrdilo se štejejo: — tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah; — adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminja zunanjost, zmogljivost, velikost in namen obstoječih objektov; — začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno; — drvarnice, čebelnjaki, vrtne ute, sadne kleti in drugi pritlični objekti, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev stanovanjske hiše ali kmetijskega gospo-• darstva — vse le do površine 20 m-; — svinjaki, kokošnjaki, steljniki, ovčjaki, seniki in drugi pritlični pomožni ohjekti za kmetijsko proizvodnjo, ki služijo osnovni* dejavnosti obstoječih kmetijskih gospodarstev in posameznih občanov — vse le do površine 30 m3; — enojni kozolci in enojni kozolci z nadstrešnico; — odprti in zaprti bazeni za vodo do 30 m3 prostornine, kapnice, požarni zajemi, greznice in gnoj-nične jame ter gnojišča za kmetijska gospodarstva posameznih občanov; — stolpni silosi za krmo do višine 8,00 m nad terenom ter koritasti silosi za kmetijska gospodarstva posameznih občanov; — tople grede in zaprti cvetličnjaki do 30 m2 površine; — postavitev medposestnih ograj do višine 0,70 m; — jaški za cisterne do 5 m2 prostornine ,ob obstoječih objektih; — oporni in podporni zidovi do višine 1,00 m, ki niso ob javnih prometnih površinah; — komunalne naprave in objekti, ki niso primarnega in sekundarnega značaja; — preureditev notranjosti objektov - brez spremembe namembnosti; — nadstrešnice na avtobusnih postajališčih; — za postavitev turističnih opozorilnih tabel, panojev in reklam; — spominska obelčžja in skulpture, ki ne zahtevajo dodatne zunanje ureditve okolja s soglasjem pristojnega zavoda za spomeniško varstvo; — postavitev naprav za izkoriščanje sončne energije; — ureditev manjših vlak, ki se gradijo strojno in gravitacijskih žičnic, ki imajo dolgoročni značaj gospodarjenja v gozdovih s posebnimi soglasji; — manjša popravila obstoječih gozdnih, krajevnih in lokalnih cest ter objektov na njih; — odstranitev obstoječih objektov in naprav do površine 3» m*. 2. člen Objekti oziroma posegi v prostor iz prejšnjega člena morajo biti v skladu z namensko rabo zemljišč v planskih aktih ter v skladu z zahtevami v zvezi z varstvom okolja, sanitarnimi, požarnovarstvenimi, vodnogospodarskimi, obrambno-zaščitnimi zahtevami ter zahtevami v zvezi z varovanjem naravne in kulturne dediščine. Objekti oziroma posegi v prostor iz prejšnjega člena ne smejo biti v nasprotju z rešitvami v prostorsko Izvedbenih aktih in z njimi ne smejo biti prizadete pravice ali zakonski interesi drugih oseb. 3. člen Za takšna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, za adaptacije, za začasne objekte in naprave ter za pomožne objekte se izdajajo urbanistična potrdila v skladu' z določili 3., 4., 5. in 6. člena navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje ali kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni. potrebno lokacijsko dovoljenje ali kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85). 4. člen Priglasitev po tem odloku je obvezna za celotno območje občine Mozirje. 5. člen Investitor, ki namerava postaviti ali zgraditi objekte po 1. členu tega odloka mora postavitev oziroma graditev priglasiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za urejanje prostora na podlagi 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. 8. člen Vlogi za priglasitev je treba priložiti: — zemljiškoknjižni izpisek; — kopijo katastrskega načrta z vrisom lokacije objekta; — opis zemljišča na katererii namerava postaviti ali zgraditi objekt; — opis objekta, ki ga investitor namerava postaviti ali zgraditi; , — v posameznih primerih je potrebno soglasje sosedov — mejašev, pristojnih organov in organizacij; — za objekte, Id se uporabljajo za potrebe kme- tijstva je potrebno pridobiti potrdilo upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo Skupščine občine Mozirje, da ima investitor status kmetijskega proizvajalca; f — za gradnjo čebelnjaka je potrebno vlogi priložiti potrdilo, da je investitor član čebelarske družine in veterinarsko soglasje; — idejni projekt v merilu 1 :100. 7. člen Na podlagi pismenega zahtevka iz prejšnjega člena mora občinski upravni organ pristojen za urejanje prostora v roku 30 dni izdati urbanistično potrdilo ali odločbo o zavrnitvi zahtevka. Investitor ne sme pričeti priglašenih del brez potrdila iz prejšnjega odstavka. Potrdilo izgubi svojo veljavnost, če investitor ne začne priglašenih del v enem letu po prejemu potrdila. 8. člen Kazenske določbe se smiselno uporabljajo iz 79. ia 81. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. 9. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje urbanistična inšpekcija občine Mozirje. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-26/85 Mozirje, dne 27. novembra 1985. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. 1695. Na podlagi 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82), zakona o cestah (Uradni list SRS', št. 38/81). 3. in 6. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79. 38/80 in 36/83) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora krajevnih skupnosti in seji zbora združenega dela dne 27. novembra 1985 sprejela ODLOK o ureditvi cestnega prometa v občini Mozirje I. SPLOŠNE DOLOCBB 1. člen S tem odlokom se določijo ukrepi za ureditev cestnega prometa in prometne varnosti na javnih prometnih površinah in naseljih občine Mozirje. 2. člen Javne prometne površine po tem odloku so: vse kategorizirane ceste, javne poti (dovozne poti, vaške in poljske poti ter druge krajevne poti), ulice, trgi, kolesarske steze, hodniki za pešce, parkirni in dostavni prostori ter priključki k javnim stanovanjskim in poslovnim prostorom. II. POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH ZNAKOV 3. člen Organizacija združenega dela ter druge organizacije in organi, ki skrbijo za javne ceste in jih vzdržujejo, morajo organizirati in stalno opravljati nadžor nad stanjem ter vzdrževanjem javnih cest in objektov na njih, za postavljanje prometnih znakov in nad zagotavljanjem pogojev za varen in neoviran promet na javnih cestah. Postavitev nove ali namestitev- manjkajoče, o%-nove obstoječe cestno prometne signalizacije financira upravljalec prometnih površin, postavitev cestnoprometne signalizacije po novih cestah pa financira investitor. ' 4. člen Prometni znaki in označbe na javnih cestah se lahko postavijo, spremenijo ali odstranijo le z odločbo občinskega upravnega organa pristojnega za komunalne zadeve in sicer na predlog zainteresirane krajevne skupnosti, izvršnega sveta SO, organizacije združenega dela, organov javne varnosti, komisije za tehnično urejanje prometa, upravnih organov, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ali drugih zainteresiranih organizacij in skupnosti. 5. člen O postavljenih prometnih znakih vodi organizacija združenega dela, ki opravlja cestne storitve register prometnih znakov. Register prometnih znakov mora vsebovati naslednje podatke: 1. zaporedno številko 2. datum postavitve prometnega znaka 3. ime in številko prometnega znaka 4. kraj in cesto, kjer prometni znak stoji 5. naslov organa, ki je odločil o postavitvi prometnega znaka. 6. člen Zaradi nemotenega in varnega prometa v naseljih na področju občine Mozirje določi izvršni svet občinske skupščine v soglasju z upravljalcem ceste: — prednostne in stranske ceste — enosmerne ceste — omeji hitrost vožnje skozi naselja — uredi promet pešcev in promet s kolesi, kolesi z motorjem in vprežnimi vozili ter kmetijskimi traktorji in delovnimi stroji — uredi gonjenje in vodenje živine - — ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa v naseljih. Občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve lahko zaradi nemotenega in vamega poteka prometa v soglasju z upravljalcem cest: — določi parkirne prostore, način parkiranja in prepoved ustavljanja ali parkiranja na cestah in ob trgovskih ter gostinskih objektih — odredi postavitev in vzdrževanje varnostnih ograj na nevarnih krajih, kjer so ogroženi pešci. — odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok na prehodih čez vozišče v bližini šol in vzgojno varstvenih zavodov. Za strokovno obdelavo prej navedenih ukrepov ter za strokovno urejanje zadev po določbah tega odloka skrbi komisija za tehnično urejanje prometa pri izvršnem svetu skupščine občine. III. OMEJITEV V PROMETU 7. člen Največja dovoljena hitrost vožnje v vseh strnjenih naseljih občine Mozirje je 60 km/h. Na predlog krajevne skupnosti, ob soglasju komisije za tehnično urejanje prometa, lahko Izvršni svet Skupščine občine Mozirje omeji hitrost na posameznih- območjih oziroma naseljih na manj kot 60 km/h. IV. POSEBNA UPORABA JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN 8. člen Za dela na javnih cestah, razen za rodna vzdrževalna dela, mora imeti investitor ali izvajalec del dovoljenje pristojnega občinskega organa upravnega organa za komunalne zadeve, ki pred izdajo tega dovoljenja pridobi obvezno mnenje upravljalna ceste. 9. člen Zahtevek za dovoljenje vloži investitor ali izvajalec del najmanj 15 dni pred nameravanim pričetkom del. Zahtevek mora vsebovati navedbo začetka in trajanja' del, vrsto del, načrt oziroma skico postavitve prometnih znakov, način zavarovanja in organizacijo prometa ter'1 obvozne smeri, če dela zahtevajo začasno zaporo prometa. 10. člen V dovoljenju določi občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve rok za izvedbo del, čas zapore prometa, če je to potrebno, obvozne smeri in način zavarovanja del. V dovoljenju lahko upravni organ določi-tudi, da se smejo oziroma morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v noč-nem času, ter določi $e druge ukrepe, pomembne za varnost prometa. Ureditev obvoza z namestitvijo ustreznih prometnih znakov in zavarovanje ter druge z dovoljenjem določene ukrepe, ki so za varnost prometa potrebni, zagotovi investitor ali izvajalec, če v dovoljenju pristojnega organa ni drugače določeno. O zapori prometa na določeni cesti ali delu ceste mora investitor ali Izvajalec del. obvestiti javnost. 11. člen ,, V primeru nastanka večje okvare aU poškodbe n* javni prometni površini, aM na prometnem objektu, ki kakorkoli vpliva na varnost udeležencev v prometu je upravljalec ceste dolžan, da takoj ukrene vse potrebno, da se nastala situacija predpisano zavaruje, ovira pa Cim prej odpravi. 12. čim Delo na javni prometni površini mora biti vidno označeno in zavarovano s predpisanimi znaki. Ponoči in kadar je vidljivost bistveno zmanjšana, mora biti ovira zavarovana še s svetlobnimi znaki. 13. člen V primeru popravila stavb in drugih objektov, Iti mejijo na javno prometno površino, je izvajalec dolžan ukreniti vse potrebno, da se zagotovi Varnost udeležencev V prometu. V ta namen je tudi potrebno z vidnimi označbami in opozorilnimi tablami opozarjati na vrsto nevarnosti (delo na strehi in podobno). , 14. čim Kdor prekoplje vozišče, stezo ali pločnik, ga mora v roku, določenem z odločbo spraviti v prejšnje stanjg, do takrat pa redno vzdrževati. 15. člen Vsa dela, ki se opravljajo na javnih prometnih površinah in predstavljajo določeno oviro, je treba opraviti v čim krajšem času, opozorilne znake in druge označbe ter ovire pa odstraniti takoj, ko za to mine upravičeni razlog. 16. člen Športne in druge prireditve na javni prometni površini se smejo opravljati samo z dovoljenjem občinskega upravnega organa za notranje . zadeve. Upravni organ si pred izdajo dovoljenja pridobi mnenje občinskega upravnega organa pristojnega za komunalne zadeve in upravljalca ceste, če gre za prireditev, pri kateri je potrebna začasna zapora prometa. Ta določila veljajo tudi za hitrostne ali druge športne prireditve. Upravni organ v dovoljenju odredi zaporo in preusmeritev prometa ter druge varnostne ukrepe, lil so potrebni za varnost tekmovalcev, gledalcev in drugih udeležencev prireditve. Stroški preusmeritve prometa in drugih varnostnih ukrepov bremenijo organizatorja prireditve. V. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI 17. člen Če najde pooblaščena uradna oseba, ki nadzoruje promet, vozilo parkirano tako, da pomeni to neposredno nevarnost ali oviro za udeležence v prometu, odredi, da se odstrani s ceste ali druge prometne površine (npr. vozilo parkirano na kolesarski stezi, pločniku, hidrantu, pred vrati gasilskega doma, na vhodih k zgradbam itd.). Organizacija, ki odstranjuje tako napačno parkirana vozila mora storiti vse, da se vozila pri odstranjevanju rte bi poškodovala. Odstranjevanje napačno parkiranih vozil ' planu skupnosti za ceste, mora izvajalec imeti soglasje upravljalca ceste Stroške graditve takega avtobusnega postajališča nosi naročnik 27 člen Avtobusne postaje in postajališči morajo biti locirana na preelednih krajih in izven vozišča, tako. da se avtobus’ inhkp varno vključujejo In izključil jejo iz prometa Označena morajo biti s predpisanimi prometnim-' znaki in označbami na cestišču. Označbe avtobusnega postajališča ali avtobusna postajališča gradi In vzdržuje naročnik gradnje oziroma upravljaJec ceste. 28. člen V krajih kjer v neposredni bližini in na isti . strani kot le avtobusna postaja oziroma postajališče ni pokritega prostora za potnike, je krajevna skupnost dolžna zgraditi zavetišče. Zavetišče mora biti pokrito in zaprto vsaj s treh strani ter ne sme kvariti zunanjega videza naselja 29. člen V strokovnih komisijah, ki obravnavajo lokacije cest in cestnih objektov ali urejalo prometni režim, sodelujejo predstavniki organov javne varnosti, da se pri rešitvah zagotovi varnost cestnega prometa. VII. KAZENSKE DOLOČBE 30. člen "j Z denarno kaznijo od 10.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posamezniki, ki store prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti: . ■ 1 če ovstiivl. spremeni ali odstrani prometni znak ali označbo brez dovoljenja (4, člen); 2. če. ne vodi ali pomanjkljivo vodi register prometnih znakov (5. člen); 3. če opravlja dela na javni prometni površini brez dovoljenja pristojnega upravnega organa (8. člen); 4. če ne obvesti javnosti o zapori prometa na določeni cesti ali njenega dela (10. člen), 5. če ne ukrepa kot je predpisano v 11. členu; 6. če ne označi del na javni prometni površini aii jih nepravilno označi (12. člen); 7. če pred pričetkom izvajanja del na stavbah ali drugih objektih kraja ustrezno ne zavaruje in ozna/u (13. člen); 8 če redno ne vzdržuje ali po končanih delih ne spravi v prejšnje stanje javne prometne površine (14. čien); 9. če brez opravičenega razloga (višja sila) zavlačuje dela na javnih prometnih površinah ali takoj po končanem delu ne odstrani ovir in označb, ko za to mine opravičeni razlog (15 člen); 10. če prireja javne športne prireditve brez dovoljenja pristojnega upravnega organa ali ne upošteva v dovoljenju naloženih ukrepov (16. člen); 1! če ne poskrbi za preglednost križišča oziroma 'e ne odstrani ali zniža ograj "ivih mej ali drugih ovir (18. in 19 člen) 12 če ne 'očisti -estišča ’ ga čisti tako, da ovira a|- ogroža promet ali če pn tem poškoduje cestišče ah prometno signalizacijo (20 člen), 13. če ne namesti na poslovni tli stanovanjski zgradbi ustreznega snegobrana (21 člen): 14 če ne upošteva znakov pionirjev prometnikov (23. člen). 15 če ne uredi avtobusnih postajališč v skladu z 27 členom tega odloka. Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori katero od dejanj iz prvega odstavka "lega člena. 31. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din se kaznuje fizična oseba, če stori prekršek iz 30 člena tega odloka. Vlil PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 32 člen Pooblaščena organizacija združenega dela iz 5. člena tega odloka mora nalkasneje v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka opraviti popis ter nastavitev registra prometnih znakov in ga dostaviti organu pristojnemu /.a komunalne zadeve. 33 člen Nadzor nad Izvajanjem določb tega odloka opravljajo- prometni inšpektor organi postaje milice in pristojna ipravnn irgana ckur>8čjni- -bAipa Muzi; 34 člen Z dnem, ko začne veljati la odlok, preneha veljati odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 30/80). 35. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-21/85 Mozirje, dne 27. novembra 19!!5 Predsednik « Skupščine občine Mozirje Aleji Plasnik L r. ŠENTJUR PRI CELJU 1696. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 1. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni Ust SRS, št-. 35/85) in 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82), na seji zbora združenega dela„in zbora krajevnih skupnosti dne 4. decembra 1985 sprejela .ODLOK o davku na promet nepremičnin v občini Šentjur pri Celju 1. člen Davek na promet nepremičnin se na območju občine Šentjur pri Celju odmerja, plačuje in terja po določbah zakona o davku na promet nepremičnin, po tem odloku in po predpisih izdanih na njuni podlagi. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje: 1. za kmetijska zemljišča po stopnji 15 % od prometne vrednosti; 2. za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene od prometne vrednosti in v naslednji višini: Od vrednosti m’ din Znaša davek din do 72 — 15 nad 72 do 215 10,80 + 20 nad 72 din nad 215 do 358 39,40 4- 25 nad 215 din nad 358 do 429 75,15 + 30 nad 358 din nad 429 do 500 96,45 + 36 nad 429 din nad 500 do 572 122,01 + 42 nad 500 din nad 572 do 644 152,25 + 43 nad 572 din nad 644 do 715 186,81 + 54 nad 644 din nad 715 225,15 + 60 nad 715 din 3. Za gradbene objekte od prometne vrednosti gradbenega objekta v višini 25 %. — od 'razlike med prometno in gradbeno vrednostjo od m? površine in po naslednjih stopnjah: Davčna osnova din Znaša davek din do 1.430 — 15 "/t nad 1.430 do 4.290 214,50 + 20 •/» nad 1.430 din nad 4.290 do 7.865 786,50 + 25 «/o nad 4.290 din nad 7.885 do 12.155 1.680,25 + 30.% nad 7.865 din nad 12.155 do 16.445 ’ 2.967,25 + 40 % nad 12.155 din nad 16.445 4.683,25 + 50 % nad 16.445 din 3. člen Lestvice davčnih osnov Iz drage In tretje točke prejšnjega člena se valorizirajo v skladu z 10. členom zakona o davku na promet nepremičnin. 4. Baa Če lastnik nepremičnine, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom odtuji pred potekam peta let ed pridobitve, »e ctcpoje pe L, X tu 3. točki 2. člena povečajo za 36 */t. 5. čtea Dervtk nat peomet nepromiSnj* * ne, plačuje ob pogojih določenih v zakon« o davku na promet nepremičnin mz 1. pri prenosu pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču, če ga odda stanovanjska zadruga; 2. če gre, za prodajo poslovnega prostora zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanom za opravljanje gospodarskih dejavnosti 3. če proda kmetijsko zemljišče zemljiška skupnost občanu, ki je pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi dohodkov iz kmetijstva. Če zavezanec nepremičnino iz prvega odstavka tega člena odtuji pred potekom petih let, se mu davek naknadno odmeri. 6. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 27/75, 24/77 in 42/82). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-341/85-1 Šentjur pri Celju, dne 4. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. 1697. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 23/73, 30/75, 58/75, 7/77, 61/7B, 26/79, 5/80, 63/80, 3/81, 23/82, 15/83, 66/83, 71/84 in 39/85) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 4. decembra 1985 sprejela ODLOK o spremembah m dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 22/85) se v opombi k tarifni številki 1 tarife, ki je sestavni del tega odlpka doda nov drugi odstavek, ki se glasi: "■Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prometa rabljenih motornih vozil in koles, starih nad deset let.-« • Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek. 2. člen V tarifni-številki 2 se v četrti alinei stopnja "15« nadomesti s »A«. 3. člen V tarifni številki 5 se doda nova 9. točka, ki se gtaei: •IVeeboi obOaski davek od opravljanja protsevod-nih storitev občanom in civilno pravnim osebam v smislu 4L člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj tar e *ečtmi vodenja evidence, obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev, se plačuje po stopnji lO*/«. 4. člen V opombi k tarifni številki 8 se doda nov tretji odstavek, ki glasi: »Ta davek se ne plačuje od prejemkov telesnokul-turnih in kulturnih organizacij.- 5. člen c Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St. 421-6/85-1 Šentjur pri Celju, dne 4. decembra 1985. Predsednik ■ . I . Skupščine občine 6_' : . ' ..v Šentjur prt ,Celju v Peter Knez .1. r. Skupščina občine" Sentjdr pri Celju je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. 18,84) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. decembra 1985 sprejela » , ODLOK o lokacijskem načrtu ceste »Jezerski klanec« 1. člen Sprejme se lokacijski načrt ceste »Jezerski klanec« (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelal Razvojni center Celje pod št. 24/85 v novembru 1985, ki je tudi opravil »notranjo kontrolo strokovnih podlag z vidika upoštevanja predpisov s področja urejanja prostora, z vidika popolnosti in verodostojnosti uporabljenih podatkov in z vidika'strokovne kvalitete dela. Lokacijski načrt je bil z odredbo IS SO Šentjur (Uradni list SRS, št. 30/85) javno razgrnjen en mesec v KS Slivnica, Kalobje in Dobje. v , 2. člen Lokacijski načrt vsebuje: — ureditveno situacijo s prikazom trase ceste in njenimi vplivi'ter vključitvijo v okolje, — prikaz vodnogospodarske ureditve v vplivnem območju, ceste, f — prikaz prometnih rešitev s priključki lokalnih cest oziroma javnih poti in prikaz križanj z visoko in nizkonapetostnim električnim omrežjem, — predvidene lokacije nadomestnih objektov, ki jih je potrebno odstraniti — prikaz obodne parcelacije ceste z mejo območja, — soglasja naslednjih organov in organizacij: Elekt.ro Celje, TOZD Elektrodistribuci j a Celje in TOZD Eiektrodistribucija Krško, SIS za gozdarstvo celjskega gozdnogospodarskega območja, Ribiške družine Voglajna Store, Kmetijsko zemljiške skupnosti občine Šentjur, Cestnega podjetja Celje, TOZD vzdrževanje m varstvo cest, Podjetje za urejanje voda »Nivo« Celje, Zavoda za spomeniško varstvo Celje, Komunalno obrtno podjetje Šentjur, sanitarne inšpekcije, požarne inšpekcije in oddelka za ljudsko obrambo občine Šentjur. 3. člen Mejo območja lokacijskega načrta tvori obodna parcelacija' ceste, ki poteka od vznožja jezerskega klanca (od domačije Mravljak) do odcepa za Kalobje na vrhu Jezerc. 4. člen Lokacijski načrt se izvaja v petih etapah, in sicer: 1. etapa: zemeljska dela in spodnji ustroj od profila 153 do profila 174 in ureditev cestnega priključka za Kalobje, 2. etapa: zemeljska dela in spodnji ustroj od profila 1 do profila 1Q z izgradnjo mostu, 3. etapa:Jzgradnja useka in nasipa od profila 120 do profila 158 4 etapa: zemeljska dela in spodnji ustroj od profila 10 do profila 120 5. etapa: zgornji ustroj z asfaltiranjem 5. člen Do pričetka gradnje ceste po posameznih etapah je to zemljišče dovoljeno uporabljati v sedanje namene. 6. člen V času gradnje ceste in po končanih delih sta investitor in izvajalec del dolžna zagotoviti dostop do qbstoječih hiš in kmetijskih zemljišč ter zagotoviti nadomestne vire vode gospodinjstvom in kmečkim gospodarstvom, ki zaradi izgradnje ceste ne bodo mogli več uporabljati dosedanjih virov vode. 7. člen Lokacijski načrt je delovnim ljudem in občanom ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Oddelku za občo upravo občine Šentjur in na sedežu KS Dobje. 8. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinski inšpektorat občine Šentjur pri Celju. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-10/85-1 Šentjur pri Celju, dne 4. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. 1699. Na podlagi 25. in 27. člena zakona o vohtvah ki delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/31), 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji družbenopolitičnega zbora, dne 5. decembra 1985 in seji zbora združenega dela ter seji zbora krajevnih skupnosti, dne 4. decembra 1985 sprejela SKLEP o imenovanju občinske volilne komisije I , Imenuje se občinska volflna komisija v sestavi: Zapušek Terezija — predsednik Moljk Slavko — namestnik Gosar Slavica — tajnik Božič Marjan — namestnik Kop Majda — član Bukovšek Hermina — namestnik Mastnak Slavica — član Vodišek Marija — namestnik Zapušek Mira — član Erjavec Irena — namestnik . II - Sklep začne veljati z dnem sprejema in se Objavi v Uradnem listu SRS. III Z dnem uveljavitve tega sklepa prerieha veljati sklep o razrešitvi in irhenovarijU Občinske vbiilne komisije, ki ga je sprejela Skupščina občine Šentjur pri Celju, dne 16. februarja 1984. St. 013-1/85-1 Šentjur pri Celju, dne 4. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Sentjut pri Celju Peter Knez 1. f. SAi/Utjfc Ptil JELŠAH 1760. Na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) ih 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1985 sprejela O D I, O K o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč I. SPLOŠNE DOLOČBE -1. člen Za zadovoljevanje skupnih potreti in interesov delovnih ljudi in občanov na področju pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, urejanja stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev ter upravljanje z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridoBIltanje in urejanje stavbnih zemljišč, se za območje občine Šmarje pri Jelšah ustanovi sklad stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Sklad je pravna oseba š pravicami in obveznostmi, ki' so določene z zakonom, s tem odlokom ter z njegovim statutom. 3. člen Sklad opravlja naslednje naloge: — financira pridobivanje in urejgnje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih; namenjenih za kompleksno graditev — sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč za območja iz prejšnje alinee — skrbi za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč ter odloča o oddaji Investicijskih del izvajalcem — spremlja izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč — oddaja nezazidana stavbna zemljišča, s katerimi upravlja občina — upravlja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter razpolaga s temi sredstvi s svojim finančnim načrtom — opravlja druge nalogb. ki jih določa Zakon in predpisi občinske skupščine Naloge iz prejšnjega odstavka sklad opravlja po svojih organih in strokovni službi. 4. člen Sredstva sklada so: — denania sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega -zemljišča, — denarna sredstva, pridobljena z Oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem ■ — denarna sredstva, zbrana iz prispevkov investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča » — druga sredstva Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena se vodijo ria računu sklada. 5. člen Podrobnejšo organizacijo in delovanje sklada določa njegov statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada in potrdi občinska skupščina. II. IME IN SEDEŽ SKLADA 6. čleh Sklad nastopa v pravnem prometu iti nasproti tretjim osebam z imenom: Sklad stavbnih zemljišč občine S m trje pri Jelšah. Sedež sklada je v Šmarju pri Jelšah 132. IIL PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE SKLADA 7. člen Sklad upravlja upravni odbor. Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora sklada. Predsednik upfaVnčga odbora sklada sklepa pogodbe ih podpisuje za sklad. V zadevah biSarniškega poslovanja lahko podpisuje za sklad tudi funkcionar občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativna-LelinIčrta in drllga dela. Pogodbe o oddaji del Urejanja stavbnega zemljišča sklepa predsednik UfiraVnega Odbota lahko le na podlagi sklepa upravnega odbora, pogodbe 6 oddaji stavbnega zemljišča pa lahko . Sklepa predsednik upravnega odbora le na pod la si odločitve komisije sklada za oddajo stavbnega zemljišča. 8. člen Listine finančnega z_načaia podpisuje za sklad poleg predsednika upravnega odbora še njegov namestnik ter funkcionar občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad finančna opravila. 9. člen Predsednik upravnega odbora sklada lahko pooblasti v mejah svoje pristojnosti drugo osebo za Zastopanje sklada. IV. ORGANIZACIJA SKLADA 10. člen Otgani sklada so: 1. upravni odbor sklada 2. komisija za oddajanje stavbnega zemljišča 3. stalna ali začasna delovna telesa, Id se ustanovijo skladno s statutom sklada. 11. člen Upravni odbor je najvišji organ upravljanja sklada in odloča na svojih sejah o vseh bistvenih vprašanjih poslovanja in deipvanja sklada. Pristojnosti in način dela upravnega' odbora sklada ureja statut sklada. 12. člen ■ Upravni pdbor sklada ima predsednika in deset članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina izmed svojih delegatov, od katerih je več trot polovica iz vrst delegatov za zbor združenega dela. Imenovanje predsednika in članov upravnega odbora sklada se izvede po postopku in na način, ki ga določa Statut občine oziroma poslovnik občinske skupščine za imenovanje predstavnikov občine v organe upravljanja organizacij združenega dela. Predsednik in člani upravnega odbora so za svoje delo odgovorni občinski skupščini. 13. člen Komisija zp oddajo stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavbnega zemljišča za graditev in jo imenuje upravni odbor sklada. Sestavo, komisije, postopek in način njenega imenovanja ureja statut sklada. 14. člen StrnKbVhd, administratjvnn-tebnična in druga opravila za sklad nnravlia v breme sredstev sklada občinski upravni prgpn pristojen za urejanje prostora, kot njegova Urokovna služba. Finančna 'm računovodska opravila pa opravlja za sklad občinski upravni organ, pristojen za občo upravo. 'Qbvezpo$t! sklada do strokovnih služb, kj opravljajo opravila iz prejšnjega odstavka tega člena za sklad, ureja sporazum, ki ga sklene IS SO ip Sk!9nA 16. člen Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bn izvajal v tpkučgm letu Sklad oblikuje program nalog na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine. 17. člen Na podlogi programa nalog iz prejšnjega člena spre ime sldad finančni načrt, s katerim opredeli po-, trebna sredstvi za izvajanje planiranih nalog in višino sredstev za delovanje organov in njegove strokovne službe. 18. člen Letni program nalog sklada, njegov finančni načrt in zaključni račun sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa občinska skupščina. VI. KONSTITUIRANJE SKLADA 19. člen Sklad stavbnih zemljišč se konstituira z izvolitvijo upravnega odbora sklada in z vzpostavitvijo notranje organizacije upravnega organa v smislu 14. člena tega odloka. Konstituiranje sklada ugotovi IS SO s sklepom- Na podlagi ugotovitvenega sklepa iz prejšnjega odstavka tega člena in tega odloka priglasi vpis sklada v spdrp register lunkcipnpr občinskega upravnega organa iz 14. člena tega odloka. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen Z dnem vpisa sklada v -sodni register preneha z delom enota za upravljanje s stavbnimi zemljišči v sestgvi SCKIS občine Šmarje pri Jelšah. Sredstva, pravice in obveznosti enote za upravljanje s stavbnimi* zemljišči v sestavi SCKIS občine Šmarje pri Jelšah se prenesejo na sklad. Prenos sredstev, pravic in obveznosti po prejšnjem odsjavku tega člena se izvrši na podlagi zaključne bilance na dan prevzema; prenos je treba izvršiti v 60 dneh od dneva konstituiranja sklada, najpozneje pa do 80. 12. 1985. 21. člen Predloge za predsednica in člane upravnega odbora sClgdg ter predlpge zg nptranjp organizacijo upravnega organa iz 14. člena tega odloka pripravijo pristojni organi skupščine občine najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi t.ega odloka. 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-11/85-1 Šmarje pri Jelšah, dne 27. oktobra 1985. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. 1. r. 1701. Na podlagi 54. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, štf 18/84) ter 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SftS, št. 5/75, 10/75, 3/78, 6'88 m 31/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah pa seji zbhrg gflrnfcenggg dela. seli zbprp krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1905 sprejela ODLOK o uskladitvi odloka urbanističnega programa in odlokov P nrhpni^tičpih načrtih s sredniprpčnim družbenim planom občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1981—1985 1. člen S tern odlpjcprn je Skupščina občine Šmarje pri. Jelšah ugotavlja kateri deli urbanističnega programa in urbanističnih načrtov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Šmarje pri Jelšah za ob- dobje 1981—1985 (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan) in se zato ne morejo izvajati. 2. člen Z družbenim planom ni usklajen urbanistični program občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 30-710/72, 9-146/73 in 43-1008/73 — dopolnitev odloka in odlok o spremembi odloka (Uradni list SRS, št. 16/75) in se ga ne rnore izvajati. 3. člen Z družbenim planom pa so delno usklajeni: 1. urbanistični načrt Bistrica ob Sotli (Uradni list SRS, št. 1/79) 2. urbanistični načrt Kozje (Uradni list SRS, št. 3/75) 3. urbanistični načrt Podčetrtek (Uradni list SRS, št. 21/76) 4. urbanistični načrt Rogatec (Uradni list SRS, št. 21/76) 5. urbanistični načrt Rogaška Slatina (Uradni list SRS, št. 8/83) 6. urbanistični načrt Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 30/82) Urbanistični načrti iz prvega odstavka tega člena se še naprej izvajajo na območju in v obsegu, kot je to tekstualno in grafično prikazano v strokovnem gradivu, ki ga je izdelal Razvojni center Celje TOZD Planiranje, št. 12/85 — junij 1985). Strokovno gradivo je sestavni del tega odloka in je na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora in varstvo okolja. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-4/85-1 ‘Šmarje pri Jelšah, dne 27. novembra 1985. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. 1. r. VSEBINA IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Stran 1665. Odlok o spremembi odloka o spremenjenih deležih odstopljenega dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1985 2059 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1666. Poslovnik odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji 2059 1667. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov x iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih m* podr»£)a družbenih dejavnosti sa leto ms 2»o DRU€H REFORMSKI ORGANI IN ORGANIZACIJ E im. PravDnDc • podeljevanju la opombi aagOtno>a ma- k* za Kmetici turfceesa 2064 Stran ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBLINI 1669 Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva 2066 1670. Samoupravni sporazaim o. spremembah samouprav- nega sporazuma o mesnice v anjU zdravstvenega varstvu 2067 1671. Sklep o spremembi sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo 2067 1672. Odlok u ustanovitvi in organizaciji štabov in enot civilne zaščit; v občini Brežice 2068 1673. Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v Zdravstvenem centru Brežice TOZD Zdravstveni dom Brežice 2071 1674. Sklep o spremembi sklepa o začasnih ukrepih druž- benega varstva v delovni organizaciji Obrtna zadruga Grič Brežice * 2072 1675. Sklep o višini prispevne stopnje za ORS za leto 1986 (Celje) 2072 1676. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Grosuplje za letj 1985 2072 1677. Odredba o javni razgrnitvi osnutka Ureditvenega načrta središča Stične (Grosuplje) 2073 1678. Sklep o spremembah In dopolnitvah pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev namenjenih za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV (Idrija) 2073 1679. Sklep o spremembi in dopolnitvi pravilnika o po- gojih .in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti (Idrija) 2074 1680. Odlok o spremembi in dopok-itvi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programov razvoja krajevnih skupnosti, gradnje zdravstvenega doma in šolskih prostorov v občini Kamnik 2074 1681. Odlok u spremembi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Kamnik 2075 1682. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Sava (Lilija) 2075 1683. Odlok o davku' na promet nepremičnin (Ljubljana Bežigrad) 2076 1G84. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Bežigrad) 2077 1685. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1986 2078 1686. Odlok o dopolnitvi odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, NOV in socialistične graditve za kulturno-zgodovinske spomenike (Ljubljana Moste-Polje) 2078 1687. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Šiška za I. trimesečje 1936 2078 1688. Sklep o soglasju k statutu občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana Siska 2079 1689. Sklep o soglasju k spremembam In dopolnitvam statuta delovne organizacije Železniški srednješolski center, temeljne organizacije združenegii dela Železniška Srednja šola Ljubljana (Ljubljana Šiška) 2079 1690. Sklep o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta Železniškega srednješolskega centra Ljubljana (Ljubljana Šiška) 2079 1691. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 2079 1692. Odlok o davku na promet nepremičnin (Mozirje) 2080 1693. Odlok o cenah za geodetske storitve (Mozirje) 2080 1694. Odlok o dolo'čitvi objektov oziroma posegov v pro- stor, pomožnih objektov, drugih objektov in naprav ter del, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. ki se lahko postavijo, gradijo in izvajajo na podlagi pridobljenega urbanističnega potrdila (Mozirje) ~ 2081 1695. Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Mozirje 2082 1696. Odlok o davku na promet nepremičnin v občini Šentjur p i Celju 2086 1697. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Šentjur pri Celju) 2086 1698. Odlok o lokacijskem načrtu ceste »Jezerski klanec« (Šentjur pri Celju) 2087 1639. Sklep o Imenovanju občinske volilne komisije (Šentjur pri Celju) »87 1700. Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč (Šmarje pri Jelšah) 2088 1701. Odlok o uskladitvi odloka urbanističnega programa bi odlokov n urbani ničnih načrtih n srednjeročnim dmžbenim planom občine Šmarje pri Jelkah za obdobje 1981—19S5 2089 Izdaja Časopisni, zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1985 1350 din. inozemstvo 3500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor uredništvo, se kretar, šel računovodstva 2*24 32j". prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 211814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 4Z1-L/72