P« pošti prejemati:
za
rjelo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , •— , četrt „ , 6 , 50 , mesec , 2,20,
V upravnlitvu prejemati:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , ietrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za"po Siljan je na dom 20 b na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnin« in inserate sprejema upravnlitoM) v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve nlice it. 2.
Rokopisi se De vračajo,
uefrankovana pisma ne
vsprejemajo
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzemai
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 68.
V Ljubljani, v soboto 2'3. marca 1901.
Letnik XXIX.
t
Skrite nakane — uniatskih -—Agitatorjev.
»Edinost« nadaljuje agitacijo za uniatstvo. Pod8mešljivo piše o »c. kr. modernih latinskih škofih«, o njih »c. kr. cerkvenih časteh«, o »konfuznih latincih«, o »s krivo vero oskrunjenih latinskih rokah«, o »latinski konfuzni zmoti« .... Kakor v Ricmanjih, tako napoveduje, bode šlo tudi v Trstu, Gorici in v Ljubljani!
»C. kr. latinski škofje, konfuzni latinci« .... poznamo te fraze! »Slovanski Svet« jih je bil vrgel med svet tedaj, ko je pripravljal v Slovencih — kakor so splošno govorili, z ruskimi rublji — tla za pravoslavje, za razkol! In dejstvo je, da se je sedaj prvi javno oglasil isti Po d gor-n i k , nekdaj urednik »Slovanskega Sveta«, sedaj »Slovanskega Veka«, za — uniatstvo! To dejstvo kliče v svet neizprosno in neutajno resnico, da je agitacija za »sveto uniatsko cerkev« le humbug, le videz, le pretveza, le fraza, ki naj malomi-selnim ljudem zakriva tajne namere in prikrite nakane mož, ki slone za kulisami in po plačanih režiserjih vodijo kome dijo na odru.
Zadnji namen te agitacije je^—_________
TaU vsaj — odpad od Rima, a po-
raz
v.
Ker pa tega namena ni mogoče naenkrat doseči — prevelik je namreč odpor cerkve in države in narodovega konserva-tizma! — skušajo ga doseči po etapah, stopn jema, počasi! Svoj čas je »Slovanski Svet« menil, da bode šlo hitreje, a kruto se je ukanil, in zato je sedaj »Slovanski Vek« previdneje začel isto delo. Glavno ulogo tudi sedaj igra ista fraza o »latinizatorstvu« — proč od latinstva, nazaj k Cirilu-Metodu! A tedaj je ta fraza pomenila naravnost: proč od Rima v pravoslavje! danes so ji podložili milejši površni pomen: proč od Rima v uniatstvo! Tedaj: proč od Rima po obredu in veroizpovedanju, sedaj proč od Rima po
obredu! A za kar se gre, je: p r o č o d iima!
»Slovanski Vek« je to zadnjo namero celo jako slabo zakril!
V znanem članku »Slovanskega Veka«, ti sta ga verno ponatisnila »Edinost« in »Soča« — vodilne misli je označil tudi »Slovenec« — v tistem članku torej prozorno proseva ena misel: proč od Rima! Ko bi bilo mogoče, v pravoslavje! A ker tov »dejanjskih razmerah vsaj dandanes« še ni mogoče, v uniatstvo. Ko bi pa niti tega ne bilo mogoče doseči, v protestanti-zem ali sta r okatolicizem, in končno, če ni možno doseči »boljšega«, ostane kot zadnje »palijativno sredstvo« — glagolsko bogosluženje!
Če se ne motimo, so se svoj čas mnogi tudi dobri Slovenci in Hrvatje navduševali za glagolsko bogosluženje. Bilo jim je do Btaroslovenskega jezika v cerkvi. Menili so, da bi bila to močna obramba za narodnost, ko bi jim Rim dal ta privileg, ki ga od pamtiveka imajo nekatero jugoslovanske cerkvene občine. Ni tukaj kraj, da bi govorili o teh aspiracijah. A to povejmo! Za glagolsko bogosluženje se »Slovanski Vek« kaj malo briga! Njemu je to le zadaje palijativno sredstvo, le začasno sredstvo, le pretveza, da bi polagoma dosegli, kaj več. »Slovanskemu Veku« je ljubši starokatolicizem, še ljubši protestantizem! In zakaj mu je tako malo mar glagolskega bogosluženja? To je značilno! Zato. ker je »glagolsko bogosluženje bistveno rimski obred s staroslovanskim jezikom« ! Kakor da ni pravoslavno bogosluženje »bistveno« grški obred s staroslovanskim jezikom! In kakor da ni ne rimski ne grški obred »bistveno« slovanski, da, prav za prav celo ne bistveno rimski, ne bistveno grški, ampak bistveno katoliški obred, le nebistveno izpremenjen za razne kraje in čase! Katoliški obred so ponesli Grki v razkol! Dogma, vera, je duša vsemu obredu, božja apostolska izročila so bistvo obredov, a dogma, vera in božje ustanove
niso ne grške, ne rimske, ne slovanske, ampak katoliške. Srcekatoličanstva pa je — Rim!
Zoper Rim je naperjena vsa gonja! Proč od Rima — to je zadnja nakana te gonje ! Uniatstvo naj bi bilo le prehod, le steza, le pot v apostazijo, v Rusijo! Kako se bo ruski »Slovanski Vek« v srcu ogreval za pravo unijo, ko je vendar vsemu svetu znano, kako Rusija črti in preganja unijo! Prava unija ima v sebi centripetalno silo, težnost k središču, k Rimu, in to Rusija črti in sovraži! Unija pa, ki zanjo delajo slovenski agitatorji, je centrifugalna sila: proč od središča, proč od Rima v razkol! Le za tako unijo gori in živi »Slovanski Vek«.
Le za tako unijo, ki je sovražna Rimu, pa delujejo tudi »Edinost« in »soia« in njih pribočniki! Ne bomo sodili posameznih oseb. Mogoče, celo verjetno je, da nekateri ne mislijo nič hudega, saj je tako vedno. Vedno so nekatere »dobre dušicea, ki se vf.amejo za kako geslo, kako idejo, kako frazo, katere zadnjih ciljev v svoji dobrodušnosti ne dozro. Taki dobri ljudje pa so samo najpripravnejše in najljubše orodje, da se širi kaka ideja z vso svojo pogubnostjo in vendar vsi vidijo le njen lepi vide.'., nje pogubnosti pane. Tako je znano, da imajo framasoni med liberalci premnogo hlapcev in rabotarjev, ki vsi delujejo po intencijah framasonstva, a vendar niti sami ne vedo za to !
So dobrodušni, vneti Slovenci, ki g.>re za uniatstvo, a na to ne mislijo, da so jim to navdušenje navdihnili drugi, ki jim je uniatstvo tako malo mar, kakor rimske cerkve, a ki jim to geslo, ta {raza dobro služi, da begajo katoliško ljudstvo, da rujejo zoper škofe in duhovščino, da širijo zamrzo zoper Rim, da pripravljajo tla za apostazijo!
Rim je dovolil Ricmanjem prestop v unijo ! Tako govore tisti dobrodušni Slovenci. Dovolil? Morda! I kaj naj pa stori Rim, če kdo grozi: ali v unijo ali v razkol? In kakor kaže vxe, so vabili skrivni
agitatorji Ricmanje v razkol. Sam uni-atski škof Drohobecki, čigar pastirsko pismo prinaša »Edinost«, pravi, da so Ricmanje prestopile v unijo, »odbivši vse navale razkolniških zapeljivcev« ! Če je torej Rim postavil Ricmanje pod duhovsko oblast uniatskega katoliškega Škota, storil je to, da je iztrgal Ricmanje — šizmi, razkolu!
Mi pač nismo zoper uniatsko cerkev in biti ne smemo. Uniatska cerkev je dol katoliško cerkve, oni del, ki se je vrnil iz razkola k edinstvu z Rimom, srcem krščanstva in katoličanstva, a pridržal z dovoljenjem Rima prejšnji po bistvu katoliški, po obliki iztočni, grški obred. Grška uniatska cerkev je sveta, kakor je sveta armensko uniatska, koptsko-uniatska, saj so vse le deli eno svete katoliške cerkve! A nikakor iz tega ne sledi, tla moramo mi Slovenci težiti po uniatski ccrkvi. Uniatska cerkev je ravno cerkev, ki se jo pridružila Rirnu, a mi smo od početka že zedinjeni z Rimom! Tudi obred ni noben zadostni razlog, da bi si želeli take izpremembe. Naš narod ima od starine svoje bogoslužje, ki je umeva, ki se je zrastlo z njegovim mišljenjem in čuvstvovanjem. Zato ni le nepotrebno menjavati to bogoslužje, ampak bi bilo naravnost nevarno in utegnilo bi biti zelo kvarno in osodno. Še v zares malenkostnih stvareh je narod konservativen, kako ne bi bil v takih stvareh I Kar pa je dandanes odločilno, to je, da tisti, ki vodijo to agitacijo, nočejo unije, ampak razkol! Uniatstvo jim je le paliativno sredstvo, resnična nakana jim je — apostazija!
O pač, mi smo za unijo! Za ono v e -liko sveto unijo, ki jo oznanja Leon XIII.: u t umnes unum sint, dabi bilivsi eno! Mi hrepenimo po sveti uniji, da bi se vsi ločeni bratje zedi nili z eno sveto katoliško cerkvijo. Naš narod vedno moli, da bi se že skoraj skoraj dovršila ta velika sveta unija. Pred oltarjem Srca Jezusovega moli naš narod z Leonom XIII. h Kristusu, »da bodi KristuH tudi kralj
LISTEK.
Meto&iška obravnava „berila" „Najemniki".
(»Učiteljski Tovariš« št. 9 z dne 20. sužca 19010_
Opomba: »Ker »Učiteljski Tovariš« mesto strokovnih razprav priobčuje politiške članke, dopise in vesti, opravičen je politiški dnevnik, ako prinaša razpravice, kakoršna je ta-le metodiška obravnava »berila« — »Najemniki«.
I Pripravljalna stopinja, a) Zgodovinske črtice.
Dne 20. sušca letos bili so po vseh zvezdarnah po konci. Skozi vsa mogoča po-vekšala gledali so zvezdogledi proti kosu neba, ki se razpenja nad malim slovenskim delom zemlje. In zakaj bi tudi ne, vsaj je tam lezla na svitlo nova, do sedaj neznana zvezda. Ali bo prouzročila ta zvezda svetovno katastrofo ? Žc so jo bili zagledali tudi nekateri drugi zemljani, namreč naročniki »Učiteljskega Tovariša«, plačujoči in pa taki, ki ga dobivajo zastonj ali po znižanih cenah, da se podpira »dobra stvar«. Ti so pričakovali brez dvoma katastrofe, nova zvezda je namreč hotela razbiti del slovenskega sveta, »Slomškovo zvezo«. Toda izkušeni zvezdogledi so precej izpoznali, da tista nova luč
na Slovenskem niti zvezda ni, da je samo slabo brleča leščerba, ki so jo nekateri na dolgem lesenem drogu dvigali kvišku.
b)	Smoter.
Dvigali pa so to leščerbo kvišku, ker so bili prepričani, da ima sila jasno in ostro luč, s katero bo pregnala kar na mah vse člane »Slomškove zveze«.
c)	Situacija.
Možje dvigajo in dvigajo leščerbo, svet pa hodi po svojih opravkih in kdor leščerbo zagleda, se smeje.
II Empiriska stopinja.
Videli bodemo še več takih »luči«. Učitelji naj bi si jih natanko ogledali, pa bi takoj spoznali, da jim te vrste »luči« ne bodejo pomagale.
III. Logiška stopinja
Opomba: Ako govorimo pri člankih, kakoršen je članek »Najemniki«, o logiki, jo to seveda lucus a non lucendo.
a) Besedno razjasnjevanje.
»Pohabljeni generalčki«, »plačani gene-ralčki«, »možici manjše sarže«, »poveljnika I. plačilnega razreda in nespremenl jivega značaja je dal odvetniški stan«, »kaplanski po-bočniki« , »učiteljski uhajači« , »iamozni Slomškarji«, »brumni Slomškari«, »klerikalni
petelini", „janičarji", „slamnati zvezanci", „obskurna zvezica", „ najemniki„klerikalni tiČarji" i. t. d. Komur po vseh teh besedah še ni jasno, temu vse besedno razjasnjevanje ne pomaga.
b) Stvarno razjasnjevanje.
»Zadnje čase so uvideli klerikalci, da se jim trdnjava maje. Od vseh strani so to trdnjavo napadli do sedaj mirni sovražniki. Klerikalci pa navajeni samo zapovedovanja, niso bili zmožni se pami vojskovati brez zaveznikov. Za denar pa se dobi vse. Iz več posvetnih stanov so dobili in najeli razne pohabljene generalčke .... ti plačani generalčki so . . s pomočjo zlatega boga potegnili za seboj nekaj možicov manjše šarže . .« Ta misel je kakor blaga, tako nova. Še nikoli je ni obelodanil liberalen list, še nikoli ! Blažen s;, »Uč. Tovariš«, da bas Tebi prihajajo take rešilne ideje! To je kamen modrih, kvadratura kroga in kaj znamo, kaj še imenitnega. Sedaj so klerikalci ob vse zaupanje, — pri pristaših »Uč. Tovariša« seveda, toda pri teh ga že preje niso imeli.
» Klerikalci « so teh » najemnikov « tako veseli, da so si, tako piše člankar, »mencali roke navihani klerikalni petelini«. Petelini, ki si mencajo roke, to jo vrhunec duhovitosti. Ker dotični člankar povsodi išče denarnih nagibov posebno tudi za prepri-
čanje, je videti, da denar zelo čisla, zato mu hočemo svetovati, kako si lahko zasluži brez klerikalcev, katere tako črti, lepo svo-tico. Polovi naj te peteline, ki si mencajo roke, in proda naj jih Barnumu, ki pride, kakor pravijo, kmalu s svojo zbirko nenavadnih ljudij, živalij i. t. d. v Ljubljano. Ljudje z dvema glavama ali celo tremi, se morajo skriti pred takimi petelini. Ako pa hoče člankar še dalje pisati tako duhovito, mu damo na poljubno razpolago sledeči stavek: Klerikalci hočejo z zlatim teletom, pod katerega krili se sami tako dobro počutijo, preplaviti ves slovenski svet, in že kaže črni gavran tudi učiteljstvu svoje zobe, in klerikalne hijene, hoteče napasti naš stan, mencajo kljune, toda liberalni levi se ne udajo, marveč ponosno razpenjajo svoje peruti, vsak izmed njih jo branitelj svobode, sedaj seve samo s peresom in zato pomoči eno pero v srd, drugo v stud, tretje v zaničevanje, vzame vsako v eno svojih rok in jame pisati ogorčene članke proti klerika-lizmu.
c) Glavna misel in nauk.
Ako so more sploh govoriti o kaki misli članka »Najemniki«, potem se mora reči, da je glavna misel tega »berila« seveda pobijanje »klerikalizma«. In nauk V Ta je dvojen. Prvič je dandanes člankov, ki so ravno tako dolgi ali pa še daljši in ravno tako ali
tistih, ki jih loči razkol; da jih privabi k edinstvu, da bi bil kmalu en hlev in en pastir!«
A žalibog je irivolua uniaiaka agitacija, ki se je zadnji čas pojavila v Slovencih, malozmožna, pospeševati veliko idejo Leonovo
0	uniji. Zakaj ta frivolna agitacija je izšla iz verskega indiferentizma in mržnje do katoliške cerkve in roditi more tudi le verski ind iferent i zem in mržnjo do cerkve. Zato je ta frivolna agitacija ve lika nesreča za naš narod in s slepoto so udarjeni tisti Slovenci, ki so se u s u ž njili za hlapce in rabotarje skritim rovarjem zoper k a t o -
1	i šk o c e r k e v i n pr a v zato zoper nas narod. Zakaj brez katoli-čanstva nas čaka le še— propast !
' Spodnje štajerska politika.
Spodnji Štajer.
Zadnje porotno zasedanje v Mariboru je tako prestrašilo »Narodovega« dopisnika iz Maribora, da je spisal za omenjeni list uvoden članek, v katerem zahteva, naj se »Slov. Gosp.« iztrga sedanjim rokam in izroči drugim osebam, ki uživajo njegovo zaupanje. Boji se za »Gospodarjeve« dopisnike, da bi jih zopet kdo ne izdal. Lahko ga pomirimo, da je njegov strah popolnoma nepotreben. Odgovorni urednik, ki je stal pred porotniki v Mariboru, ni izdal nobenega dopisnika, ampak le osebo, ki je z listom v tesni zvezi. To je dokaz, da je pri listu za varnost dopisnikov popolnoma dobro preskrbljeno. Pri obravnavi proti »Gospodarju« prečitalo se je namreč čez tisoč vrst raznih dopisnikov, a odgovorni urednik nobenega dopisnika ni imenoval, ker za nobenega ni vedel. Mislimo, da je to dejstvo za vsakega dovolj pomirljivo, ki ni morda histeričen.
Toda proti takim napadom naj se uredništvo »Slovenskega Gospodarja" samo brani, mi se hočemo danes baviti z drugimi trditvami »Narodovega« dopisnika iz Maribora. Dopisnik očita »gospodom okrog »Gospodarja««, da so se osmešili v javnosti, ker so postavili najprej kandidatom pete kurije za mariborski okraj g. Mlakarja, na dan volitve pa umaknili njegovo kandidaturo v korist barona Morseya. O tej zadevi je dopisnik ali slabo poučen ali pa je vedoma zapisal neresnico. Istina je pač, da so »Gospodarjevi« pristaši na zaupnem shodu v Mariboru zahtevali za peto kurijo mariborskega okraja slovenskega kandidata, dočim so se nekateri gospodje, ki so z »Narodovim" dopisnikom v političnih rečeh sličnega naziranja, potegovali za nemškega kandidata. Od naše strani se je naglašalo, da bi bilo ponižanje za naše narodne volilce, ako bi se Nemcem kar slepo vsiljevali. Do istega časa Se namreč vodstvo nemške konservativne stranke niti za vredno ni spoznalo, da bi se obrnilo do Slovencev, naj jih podpiramo, niti je dalo Slovencem sploh kake garancije. In res se je postavil slovenski kandidat!
Pozneje pa so se začele med Mariborom in Gradcem nekatere transakcije in uspeh je bil, da se je na dan volitev g. Mlakar odpovedal kandidaturi. Toda transakcije so se vodile brez vsake vednosti gospodov okoli »Gospodarja«, ki so se nazadnje seveda nolentes volentes udali disciplini.
Glavno besedo pri pogajanjih pa je imel zopet politični prijatelj »Narodovega« dopisnika. Ne o gospodih okoli .Gospodarja«, ampak o tem gospodu veljajo torej dopisnikove besede: »Ta politika je, milo rečeno, neodkritosrčna in je slovenstvu na Štajerskem pogubna«. Glejte, tako se pobijate s svojim orožjem!
Dopisnik zahteva, da se vodstvo na Štajerskem najbolj razširjenega slovenskega lista »Slov. Gosp.« izroči rokam deželnih poslancev. Jako naivna zahteva! Potem pa dostavlja: »Prepričani smo, da bi se takšnim navodilom klanjali vsi sloji, zakaj že nekatere osebe izmed poslancev so nam za to porok«. Tudi iz teh besed govori neizvedenost s političnimi razmerami na Spodnjem Štajerskem. Ne moremo odkrito govoriti, toda toliko že lahko povemo, da so pač deželni poslanci sami najmanj prepričani, da bi se njih navodilom vsi sloji klanjali. Ti so veseli, da &e jim nihče javno ne upira, kajti marsikateri si želi deželno politiko v drugem tiru kakor je sedaj.
Državni zbor.
Dunaj, 22. sušca. Obstrukcija ?
Sinoči so Schönerer in tovariši kar nemudoma zapustili zbornico in mej štirimi stenami kovali zaroto proti parlamentu. Bili so užaljeni in razkačeni, da jim je zbornica odklonila nekaj nesramnih interpelacij. Schönerer je vsled tega vrgel v zbornico nastopni ukaz: Vsenemška zveza prične in nadaljuje obstrukcijo tako dolgo, dokler bode predsedstvo kratilo interpolacijsko pravo s cenzuro in tajnimi sejami. V ta namen hoče že v prihodnji seji vložiti razne nujne predloge.
Zato so že danes zjutraj razni listi napovedali vsenemško obstrukcijo. In res so Schönerer in tovariši prinesli danes v zbornico kopico interpelacij, ki naj bi se čitale v pozno noč, in dva nujna predloga, o katerih naj bi se takoj obravnavalo. Ker bi bil s tem zgubljen zopet en dan, posredovali so predsednik grof Vetter, njegov moravski somišljenik Skene in dr. pl. Grabmayer, da spravijo svoje obstrukcijBko orožje pod klop. Predsednik grof Vetter je obljubil, da bode le v dogovoru z interpelanti cenzuriral interpelacije in, če treba, vpraševal zbornico, ali se prečitajo. Schönerer in tovariši pa so obljubili, da se hočejo poboljšati in dostoj-neje izražati svoje želje »proti Rimu«. No, zajec se nikdar ne odvadi glodati mlada drevesa. Schönerer se je milostno udal in umaknil svoj nujni predlog, Wolf pa zahteva, da njegov nujni predlog glede objektivnega postopanja proti časnikom (§ 493.
pa še bolj protiklerikalni, kot je članek »Najemniki«, strašno veliko, tako, da jih že skoro nihče več ne, čita. Nauk za dotične pisce bi torej bile besede znanega satirika Seba-stijana Brunnerja, ki je takemu pisatelju zapel v dunajskem narečji: Ja, der Perger, das ist Einer, — Bücher schreibt er, 's ist zum Weiner, — Schwer sinds', wie die Ziegelsteiner, — Aber lesen thuts' halt Keiner! Nauk za čitatelje pa je: Človek ne jezi se!
IV. Tehniška stopinja.
Kedor ima dosti časa in ne ve, kaj bi počel, naj bere kaj druzega. V številkah izraziti bi se članek »Najemniki« dal nekako tako - le: Besed: 1,000.000, misli: 0, logike : 0.
Med romanskimi narodi.
Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice.
Piše Jos. Lavtižar.
(Dalje.)
3. V Piemontu.
Večkrat sem že potoval v domačih in ptujih krajih, toda ne po sedanjem običajnem načinu s parnim strojem ali dvokolesom, ampak s palico v roki, s torbico čez ramo in z zaprašenimi čevlji, včasih celo z žulji na nogah. Dasi je pešhoja semtrtje težavna, vendar so spomini, ki se vtisnejo pri ogle-
dovanju naravnih prizorov in pri sreča vanju raznih ljudi, tako prijetni, da jih ne pozabiš nikdar več. A po 150 km. dolgi progi iz Milana do Turina bi ne hodil rad peš, ker je okolica zelo enolična, nikjer gore niti griča, povsod ravnina. Kamor pogledaš, z rižem posajene njive in v dolgih vrstah z murbinim drevjem zasajeni drevoredi. Poleg tega so ti kraji s krvavimi potezami zapisani v zgodovini (Magenta, Novara!) N o -vara se ponaša s svojimi 35 tisoč prebivalci, s famozno vzneseno kupolo sv. Gav-dencija in s stolno cerkvijo. Kmalu nas prestavi vlak čez most, pod katerim teče S e s -sia, divja hči planin, izvirajoča pod ledenikom Monte Rosa ob švicarski meji. Široka struga nanošenega peska kaže, kako narašča reka ob nevihtah.
V V e r c e 11 i dobimo prijaznega, že bolj priletnega frančiškana. V desnem rokavu ima spravljenih nekaj zvezkov brevirja, v levem pa grozdje, ki je videti prav okusno, dasi bi ga ne jedel s posebnim veseljem. Začela sva razgovor v italijanščini, ker pa moje znanje ne zadostuje za konverzacijo, treba je vzeti na pomoč latinski jezik. Pa-trova izreka je bila seveda popolno italijanskega značaja, vendar sva dobro razumela eden drugega. Da so latinski klasiki lepo
kaz. zak.) v prihodnji seji pride na vrsto. Tako se je obstrukcija zopet umaknila pred vrata.
Prazna slama.
Poslanec Seitz, ki je po svojem poklicu učitelj na Dunaju, pri vsaki priliki prodaje svoje izraženo protikrščansko mišljenje, kakor židovski krošnjar svoje preperelo blago. Mi smo in ostanemo pri prepričanju, naj se nikomur ne kratijo politične pravice, toda poslaneo Seitz hoče strahovati vse svoje predstojnike in pod varstvom poslanske imunitete izlivati svoj demokraški srd nad antisemiti. Mož je predrzen, kakoršnih je malo v zbornici. In to predrznost kaže tudi kot član okrajnega šolskega sveta. Tu je nedavno načelniku pretil z zaušnico. Vsled tega in drugih pritožeb je bil včeraj začasno odpuščen iz učiteljske službe. To je dalo danes povod dvcurni debati v zbornici in besednemu boju med antisemiti in soci-jalnimi demokrati, ki so po vrsti zagovarjali svojega tovariša. Mlatili so uprav prazno slamo z grčavimi cepci v posmeh galerije. Konečno je zbornica vsprejela predlog, naj ustavni odsek še pred prazniki izreče svoje mnenje, je-li Seitz sitnež ali ne.
Uime.
Še le okoli 3. ure je mogla zbornica nadaljevati razpravo o prošnjah za državno podporo vsled uim. Prvi je govoril poslanec Biankini, ki je zopet očital vladi, da zanemarja Dalmacijo. Za njim so govorili dr. Beurle, glavna govornika Kittel in U držal, ter poročevalec Stein er. Zbornica je na to soglasno vsprejela vse dotične predloge in resolucije glede prošenj vsled uim. Ob 5. uri se je pričela razprava o predlogih, da se državne mitnice odpravijo.
Državna žganjarina.
sinoči je imel odsek za povišanje državne žganjarine tretjo sejo, v kateri je rešil dotično vladno predlogo. Kakor že znano, , bi po vladnem načrtu Kranjska, Koroška in Štajerska ne bile deležne višjih dohodkov od žganja, temveč dobivale od skupnih dohodkov le toliko odškodnine, da bi se zravnali čisti dohodki deželne samostojne naklade ieta 1899. Zaradi tega so razni kranjski poslanci posredovali pri strankah na levi in desni, da se črta iz načrta dotična določba. Gospod deželni glavar pl. De tel a je poslal obširno spomenico, ki stvarno na podlagi podatkov utemeljuje škodo, ki bi jo imela kranjska dežela, a tudi Koroška in Štajerska, po vladni predlogi, za kar mu tu izrekamo zahvalo.
Finančni minister dr. vitez Böhm-B a werk je že v predzadnji odsekovi seji izjavil v imenu linančne uprave, da se ne protivi dotični premembi v korist imenovanim trem deželam, ter je celo priporočal predlog. Sinoči je posl. dr. Žitnik pri nadrobni razpravi zopet dokazoval opravičeno zahtevo, da se načrt v nasvetovanem smislu predrugači, oziroma zbuljša. Opozarjal je, da bi že po sedanji predlogi letos dežela precej
pisali, je res; drugo vprašanje je, kako so govorili, morebiti slično sedanjim Lahom? Redovnik, bolj velike postave in vpadlega lica, je imel tako obrabljeno haljo, da se ni sledila več prvotna rujava barva na njej, istinita podoba radovoljnega uboštva. Vže v Milanu me je srečal mlad samostanski brat s še bolj ponošenim habitom, noseč v roki veliko korbo, ker je šel menda na trg kupovat potrebnih reči. Mimo njega se je iz-prehajalo mnogo imenitne gospode, opravljene v najfinejši obleki, da se je kazal še večji kontrast med oglodanim suknom ter baržunom in svilo milanske aristokracije. Tu sem videl po eni strani pojasnjen izrek sv. Ivana o tretjem zlu, ki kraljuje med nami, to je napuh življenja; po drugi strani pa se mi je zdelo, da oznanujc borna halja nečimrnost vsega posvetnega. S tovarišem, ki sem ga dobil v Vercelli, sva govorila tudi nekaj o duhovskih častnih službah in o modri upravi samostanske družine. Predstojnika ali gvardijana volijo le za nekaj časa, ko mine ta doba, ga lahko zopet odstavijo, ako jim hi všeč. Prav zdrava ideja in dobra vaja v ponižnosti: danes naš predstojnik, jutri pa ne več. Tu šele najde pravi pomen beseda Gospodova: „Kdor je vaš gospod, naj je vaš služabnik", ki se ne čita
zgubila na dohodkih. Tudi režija kranjske dežele ee ne bode dosti znižala, ker mora kranjska dežela vsaj dve tretjini daearjev še obdržati za pobiranje naklade na pivo. Dalje navaja, da je bila kranjska dežela skoraj 40 let krivično preobložena z zemljiškim davkom in med vsemi deželami najvišje obda-čena. Tako je dežela v teku let mnogo milijonov preveč plačala v državno blagajno, in je torej pač opravičena želja, da se jej malenkost vrne. Govornik se je tudi zahvalil poslancema Auspitzu in dr. Biirenreitherju, ki sta toplo priporočala nasvetovano pre-membo. Konečno je predložil resolucijo: »Vis. vlada se nujno naprosi, da tistim dacarjem, ki bi v posameznih deželah — torej tudi na Kranjskem — zgubili dež. službe, kakorkoli preskrbi zaslužek.«
Za njim sta v istem smislu govorila še dr. pl. D e r s c h a 11 a in dr. L e m i s c h. Konečno je poročevalec David vit. A b r a -h a m o w i c z izjavil, da kot gališki poslanec sicer s težkim srcem glasuje za ta predlog, vendar ga hoče vsprejeti, ker vlada iz drugih sredstev ne more in noče povrniti škode imenovanim trem deželam. Pri glasovanju je odsek skoraj soglasno vsprejel predlog, kakor so želeli zastopniki Kranjske, Koroške in Štajerske. Proti je glasoval samo radikalni Rusin dr. Kos, ki pa se protivi vladni predlogi sploh. Ravno ta dr. Kos je na to nad eno uro utemeljeval predlog, naj bi zakon ne veljal tudi za Galicijo. Rekel je mej drugim, da poljski žlahčiči, ki vladajo v Galiciji, ne bodo občekoristno porabili 5,441.720 kron, ki jih dobe po tem zakonu. Odkrival je tudi razne nedostatke pri propi-nacijskem ravnateljstvu. Skratka: mož je izlival ves svoj srd na Poljake.
Konečno je odsek vsprejel tudi dodatek k členu IV., da se mora tekom 1. 1909 zakonitim potom zopet določiti nadaljna porazdelitev žganjarine na posamezne dežele. Tako je mogoče, da pride odsekovo poročilo že drugi teden na dnevni red v zbornici. Jako dvomljivo pa je, da bi bil zakon rešen pred veliko nočjo, ker „vsenemška zveza" preti z obstrukcijo zaradi interpelacij. V pojasnilo na nekatera vprašanja še dostavim, da bode po novem zakonu na Kranjskem od 1. sept. t. 1. žganjarina nižja za 40 vin. pri litru čistega špirita, ker odpade deželna naklada 60 vin. in se drž. žganjarina zviša le za 20. Žganje bode cenejše, a žganjepitje morda še hujše.
Zavarovanje zoper ogenj.
V včerajšnji seji so posl. V e n c a j z , Žitnik in tovariši izročili utemeljen predlog, naj zavarovalni odsek izdela načrt zakona, po katerem bi zavarovanje zoper ogenj prevzele posamezne dežele.
Uravnava Sotle.
Posl. Žičkar, dr. P loj in Berks so izročili predlog, naj bi vlada takoj storila potrebne korake, da se Sotla s pritoki uravna v smislu sklepa štajer. dež. zbora z dne 28. aprila 1899.
samo na papirju sv. pisma, temveč tudi v zgodovini našega življenja. Čast namreč lahko zapelje človeka, da previsoko ceni sebe in se povzdiguje nad druge, ki so morebiti boljši kakor on sam.
Drugim načelovati je sicer častna stvar, toda nobena posebna sreča, kajti s tako službo je združena marsikaka skrb, vrh tega so predstojniki bolj kakor navadni ljudje izpostavljeni kritikovanju. Zato je treba skrbeti za spopolnitev lastnega notranjega človeka, da podložnim niso samo navidezno dober izgled, temveč tudi v resnici. Čudno, da so nekateri že po naravnih lastnostih predestinirani zapovedovalci, česar pa ne kažejo vselej z bogve kako bistro glavo, ampak z nekim taktnim in vstranjim vedenjem ter z gotovo brezčutnostjo, ako jim ne gre vse po volji. S temi svojstvi nadomeščajo to, česar jim manjka na duhovitosti, in prav zaradi tega izvršujejo svoj poklic mnogo bolje, kakor oni, ki so dobili'več talentov.
Ko smo čez reko Dora Baltea, se vidi ob jugu nekaj gora in ob njihovem vznožju T u r i n. Kinč vsakemu mestu so visoki cerkveni stolpi, vzdigujoči se ponosno v zrak. A teh ima Turin zelo malo, pač pa veliko tovarniških dimnikov, ki mu dajejo
Za vinorejce.
Poni. Ž i 6 k a r in tovariši bo ponovili predlog, naj se zakon z dne 28. sušca 1892 št. 61 tako predrugači, da sme država v posebnih Blučajih dovoljevati vinorejcem tudi višja brezobrestna posojila, nego dežele.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. marca.
Križ na vseučilišču.
Vseučiliski senat ne stori ničesar, da bi popravil krivico, ki jo je provzročil krščanski rr ladini na budimpeštanski univerzi, rektor se ne gane. N.ti preiskav ni hotel pričeti rektor sam. Pričela bi jih bila policija, da ni mladina sama takoj naznanila, kdo je sode loval pri obešanju križev. Ker so torej rektorju ni vredno zdelo pozvati k sebi vsaj deputacijo, prišla je k njemu trojica vseuči-lisčnikov z dobro utemeljeno izjavo, podpisano od 102 katoliških dijakov. Mladina izjavlja. da ne more molčati, vkljub temu, da je nihče ne kliče. Mi nočemo biti skrivni zločinci, glej tu smo vsi, pravijo podpisani, ki smo izvedli dejanje. Objednem pa moremo z moško častjo potrditi, da st >ji za nami še sto in tisoč somišljenikov, toda odgovornost za dejanje prevzamemo sami, kakor tudi vse posledice. Mladina dalje izjavlja, da ni izvršila „groznega" čina vsled kakih politiških ali verskih vplivov, da ji pri tem ni nihče pomagal, ne svetoval, marveč da je izšlo to, kar so storili, iz njih samih, iz svetega in neomajnega prepričanja lastne duše. Združeni smo tu, pravijo, katoliški in protestan-ški mladeniči, ričesar ni mej nami, kar bi nas ločilo, jednako svet in drag je našim dušam križ, kakor mora biti svet in drag vsakemu državljanu krščanske Ogerske — Z nagovorom vodje deputacije je ta izročila rektorju omenjeno spomenico. Naslovni prošt prolesor dr. Bela Kisfaludy jo je vsprejel in ni zinil nobene besede. „Vaterland" pripominja : V resnici, vsakemu poštenemu katoliku, tembolj še duhovniku mora zastati beseda, ko vidi, da igra tako nasprotno ulogo in nastopa kot strog sodnik proti dejanju, za katero bi se bil moral praviloma sam vnemati in potegovati. — Proti odloku na učnega ministra, ki odobruje sklep senata, se pritoži užaljena mladina v posebni prošnji na apostolskega kralja katoliške Ogeroke.
Ur. K ogel o obstrukcAji.
Bivši načelnik mladočeškega kluba je imel 21. t. m. shod v Pragi, na katerem je govoril o političnem položaju, oziroma o ob-strukciji. Češki klub, pravi govornik, je sklenil premirje z vlado. Jaz nisem poučen o mirovnih pogojih, a obžaloval bi, ko bi kdo izdal vspeh pogajanj. Sicer je pa sklenjeno premirje le do vehkenoči. Po tem roku imajo naši poslanci zopet prosto roko. Jaz sem proti obstrukciji. V obstrukciji nisem u videl
nekako prozaično podobo, vsaj od severo-zapadne strani, od katere sem ga gledal jaz. Vlak nas je namreč dalj časa peljal poleg mesta ter se slednjič vstavil na kolodvoru di Porta Susa.
Ker sem imel za obisk odločeno le eno popoldne, shranim svoje reči na postaji in odidem prazen v mesto, kakor bi prišel na kratek izprehod. Frančiškan me vpraša pri slovesu, me li kaj skrbi tako dolgo potovanje? Ko odgovorim, da nekoliko vendar, mi poda roko z besedami: „Deus sit in iti— nere tuo et angelus eius." (Bog naj bo s teboj na potovanju in njegov angelj." Tob. 5, 21). Še nekaj me je mislil vprašati, pa naproti mu pride znanec, ki je imel, kakor sem sklepal iz obnašanja, o nujni zadevi govoriti žnjim. Hvala ti, osiveli samotar, za vošilo, vem, da ti prihaja iz srca. Mirni izraz na tvojem obličju kaže, da si korenito ob-računil z vsakim slepilom in da ti je zatrta želja po vsej minljivosti. Ti si že zdavnej zapustil svet ter bivaš srečen v tihem samostanu, mene pa še žene dalje in dalje. Pač pride tudi zame tisti čas, ko bom bival, ako mi Bog včakati da starih let, v tihi sobici, živeč od spominov preteklih dni ter pričakujoč ure, ki me pozove k zadnjemu potovanju. A sedaj sem še toliko čvrst, da se ne strašim težav, ki me čakajo med neznanimi ljudmi v daljnih deželah. (Dalje prih.)
nikdar nič koristnega, ker ie obstrukcija negacija konstitucijonalizma. Cemu naj obstru-iramo? Radi obstrukcije same vendar ne? Kaj nam koristi najlepša obstrukcija, ako nas ne približa našemu cilju ? Obstrukcija ni prava pot, da si pridobimo zadoščenja; v to svrho treba nastopiti druga, boljša pota. — Vprašanje je le, se bo li češki klub hotel ravnati po teh treznih navodilih svojega nekdanjega voditelja
Mej agrarei in češkimi narodnimi socijaloi
se je pojavil v zadnjem času razpor, ki se kaže sedaj tudi že na zunaj. Češki agrarei so uvideli, da ne pridejo nikamor s prevelikim radikalizmom in da v zvezi s Klola-čevimi zavezniki nikamor ne morejo s svojim agrarskim programom. V predzadnji seji poslanske zbornice se je že opazila ta ločitev in izvršilni odbor agrarske stranke je načelno pritrdil popolni ločitvi. Morda se pozneje pridružijo ti poslanci kaki drugi skupini, ki ima jednak ali podoben program.
Ljudsko štetje na Češkem je pokazalo, da število prebivalstva v južno-čeških okrajih nazaduje, v ostalih okrajih pa je le prav malo narastlo. „Nar. Listy" pravijo, da je temu vzrok dejstvo, da odhaja vedno več delavskih moči v ostale avstrijske kronovine, posebno na Dunaj, sploh pa na južno Nemško. Da se temu odpomore, je nujna potreba, da najdejo češke delavne moči na domačih tleh dovolj posla in da se v to svrho zadostno razvije industrija in obrt. — Zagotovitev vodnih cest, o katerih je zdaj govor v parlamentu, bo k temu mnogo pripomogla. — Jednako, kakor z južnim delom Češke, je tudi s Kranjsko, kjer je število prebivalstva primeroma še bolj neugodno.
Volitve na Ogerskem.
Tekom letošnjega leta, poleti ali jeseni, se vrše na Ogerskem splošne volitve za po slar.sko zbornico. Akoravno pa še nihče ne ve, kedaj se ravno vrše volitve, se je vendar na vseh straneh pričelo že z intenzivnimi pripravami. Največ opravka imajo liberalci, ker so mej seboj precej razdvojeni in si poBebno nasprotujeta Szellova in Banfly jeva stranka. Istotako pa ne drže križem rok c pozicijonalne stranke, najbolj agilna pa je mej vsemi mala ljudska stranka, ki ima sedaj pod svojo zastavo 14 vnetih in delavnih mož. — Volitve morajo biti čiste, je geslo Szellovo, in vendar ima že dovoljen drobiž, ki bo vladi pri volitvah na razpolago. Mož trdi, da nima denarja in ne oficijelnih kandidatov in da se uradne osebe ne smejo vmešavati v volitve. To so pa samo lepe beBede, katerim ne slede dejanja. Opozicijo-nalne stranke smejo biti pripravljene na naj-ljuteji odpor, posebno pa katoliki - volivci, toda dobra stvar bo zmagovala in svoje-dobno vrgla s krmila iramasone in liberalce.
Zakon proti kongregacijam se v francoski poslanski zbornici le počasi bliža svoji rešitvi na veliko žalost iramaso nov in njih pribočnikov. Čim dalje traja razprava, tem večje zapreke se stavijo vladnemu načrtu. Člen 13 je bil vsprejet samo z večino 12 glasov. Tega dejstva vlada ne more utajiti, a pričakovati mora še bolj neljubih jej dogodkov. Protivladni krogi so že sedaj pre pričani, da vladi popolnoma izpodleti pri razpravi o določbi glede konfiskacije premo ženja nedovoljenih kongregacij. Ako propade vlada s tem delom načrta, poruši se cela stavba in Waldeck Rousseau bo moral iz tega izvajati posledice.
Šolske kazni v nemškem državnem zboru.
Nemški državni zbor je v svoji seji 18. t. m. po daljši razpravi odklonil vse predloge in peticije glede uvedbe telesne kazni v šolo ter prešel preko tega predmeta na dnevni red. Zastopnik protestanške konservativne stranke poslanec dr. Oertel je obžaloval, da Bta odsek in zbornica posvetila temu važnemu vprašanju premalo potrebne pozornosti, ter napovedal, da bo zbornica leto za letom dobivala več tozadevnih prošenj. Z njim se je strinjal še član kmečke zveze poslanec dr. Rosicke in deloma antisemit Werner. Vsi drugi govorniki so se izjavili
proti uvedbi telesne kazni v šolo. Posebno osiro je zavračal dr. Oertla poslanec centra dr. Griibler. Nje zagovorniki, pravi dr. Giobler, sicer trdijo, da jo hočejo uporabljati pri posebno surovih nastopih Šolske mladine. Toda ta določba bi se vedno bolj raztego-vala v praksi, kakor se je to dogajalo v dobi kulturnega boja. Tedaj bi bili s šibo kaznovali Se celo razžaljenja Bismarka, da bi bili imeli že telesno kazon. Državni zbor je sedaj odklonil to zadevo, a vse je prepričano, da se to gibanje kmalu ne poleže.
Izobčenje grofa Tolstoja.
Tolstojeva pisateljska dela so presedala celo pravoslavni ruski cerkvi, o kateri pra vijo naši liberalci, da je mnogo tolerantneja, kakor katoliška cerkev. S svojimi brezbožnimi spisi zastruplja Tolstoj veB omikani svet in torej ni čudo, da ga je zadela najostreja cerkvena kazen. To pa liberalcem ni vSeč. V Rusiji in drugod po Evropi kujejo »pro-svitljeni« krogi proteste proti odredbi pravoslavne cerkve in izjave simpatij za tako »po nedolžnem« obsojenega. Sedaj se je pa oglasila tudi njegova boljša polovica grolinja Zofija Tolstoj z odprtim pismom na višjega prokuratorja Pobedonoszevva in metropolita, ki je objavlja v vseh večjih liberalnih listih sveta. V tem svojem pismu se naravnost norčuje iz izobčenja in slika svojega Leva Nikolajeviča kot »bogaboječega« moža, ki je deloval nato, da »varuje cerkev«, iz katere ga pode »slabi« pastirji. — No trezni svet Bi je že napravil svojo sodbo o »bogaboječ-nosti« Tolstoja.
Program nizozemskih katolikov. V bližnjem času se vrše splošne volitve v drugo nizozemsko zbornico. Katoliki se seveda udeleže volivnega boja, v katerega so podajo z dopolnjenim programom, ki so ga 1. 1896. sklenili v Utrechtu. Nove določbe se te-lo: 1. Zavarovanje za slučaj bolezni, starosti in onemoglosti; 2. Blobodna ustanovitev stolic za cerkvene družbe in zveze na državnih univerzah in na oni v Amsterdamu ; 3. pokojninski zakon za učitelje in preBkrbljenje njih vdov in sirot; 4. uvedba upravnih sodišč b posebnim ozirom na socijalno zakonodajo. Potrebni dohodki naj se dobe potom revizijo tarifa za izvozno in uvozno carino. Na podlagi tega programa upajo katoliki priboriti si znatno moč in strmoglaviti sedanjo liberalno večino.
Italijani v angleški armadi. Na vseh koncih in krajih stikajo Angleži, kako bi mogli ustreči želji generalis-sima Kitchenerja, ki zahteva čim največ novih vojnih čet. Toda domačih vojakov ni, prostovoljci ne gredo več nad Bure, s tistimi par tisoči možmi, kar jih morejo poslati kolonije, pa tudi ni kdove koliko po magano. Nabirati so torej jeli prostovoljce po Evropi, kakor doslej konje na Ogerskem. Z vso silo so se vrgli angleški agentje na južno in gorenjo Italijo, kjer nabirajo može in mladeniče za vojsko proti Burom. Dne IS. t. m. je zapustilo 600 moških južno Italijo, osobito pokrajine Campobasso, Ca-tanzaro, Reggio die Calsbria, Foggia in dr., ter se preko AnUverpna in Liverpoola podalo v Južno Afriko. V Švici preskrbe agentje »izseljence« s potrebnimi papirji in jih odpošljejo dalje. — No Italijanom gre samo za zaslužek, Buri pa ne morejo imeti pred njimi nikakega strahu, ker, ko bi jih tudi bilo dovolj, so pokazali svojo »hrabrost« že pri begu prod Menelikom.
veden v kazenskih paragrafih in pozna tudi S 201. kazenskega zakona, jc vrtal in vrtal toliko časa, da je staknil nekaj kazenskih paragrafov, na podlagi katerih bi bili utak-njeni neljubi ljudje, ki so toliko predrzni, da gledajo tukajšnjim liberalcem v karte, v luknjo. Naš liberalni hetman, ki je bil z njegovimi atamani pobit dne 12. svečana 1.1.,
C41a*ba.
Desetero velikonočnih pesmi in Regina coeli laetare za mešan zbor. Zložil Ignacij Hladnik. Op. 43. Cena 1 K. V Ljubljani. Tisk Blaznikov. Založil skladatelj. — Marljivi in plodni g. kapiteljski pevovodja v Novem Mestu je tu izdal prav primerne speve za veliko noč, ki se bodo dali prav dobro peti pri procesiji in v cerkvi. Spevi so živahni in krepki, sicer ne globokoumni, a za uho prijetni in polni velikonočnega veselja. Priporočamo jih gg. pevovodjem._x
OopiHi.
Iz Dobrepolj, dne 21. marca. (Partu-riunt montes et nascitur ridiku-1 u s mu s.) Neki človek iz Lašč, ki je iz-
je vložil na podlagi § 302. i. dr. ovadbo, in ves liberalni tabor je bil prepričan, da mora sodišče sprejeti budalosti naših liberalcev za resnico in utakniti ljudi, ki jih ne morejo videti, v luknje .. . Liberalni Zaporožci so pili dva praznika na življenje in smrt in so pijani veselja in alkohola razglašali: štiri leta jim ne odidejo, štiri leta gotovo. Dobrepoljski „šrangar" je pa prestrezal ljudi in oznanjeval: dve leti, dve leti.... Zaporožci veseli in ljudstvo razburjeno. Dan 20. sušeč je minil — pa kako presenečenje. Obtoženci so se vrnili zdravi z glavami iz Rudolfovega. Ata-man Štempihar je naslonil glavo in zdiho-val: „Kje je pravica ? . . Kje je pravica ?".. Hetman pa pije dalje . . . Obtoženci so prejeli minimalne kazni zaradi kolportaže, ker dovoljenja za njo liberalni hetman nikdar ne bi bil dal.
Pri nas imamo še vedno starega župana. Nikakor se ne more pripraviti, da bi dal odbornikom račun za 1. 1900. On ve zakaj, pa mi tudi, samo njegovi liberalni odborniki tega ne vedo. Ali ne vč, kako bi se opravičil, da je brez vednosti odbora se zadolžil za občino za 1000 kron in kako je ž njimi razpolagal? Gg. svetovalci: Brdavs, Štih in Zakrajšek, ali ne veste, da ste odgovorni tudi vi? Ali mislite, da bode ljudstvo še maralo take svetovalce?
Od Drave, 19. sušca. V dopisu »Slovenca« št. 45 od Save so navedeni tehtni vzroki, iz katerih je sklenil g Zičkar ne pridružiti se dr. Tavčarju, med drugimi se tudi navajajo napadi njegovega glasila »Slov. Naroda« proti kat. cerkvi in njenim služabnikom. K temu dopisu naj izrazim svoje misli z dopisom od Drave. Pri napadanju katol. cerkve in njenih služabnikov pograbijo zagrizeni sovražniki kako ptujo besedo ali kako stanovsko nošo ter jo ponudijo nerazsodni »inteligenci« kakor grozno strašilo. Tako so nekdaj bolj pogostoma, kakor sedaj, cerkvi sovražni listi ä lä »Grazer Tagesp.« in »Marb. Zeitunga v svojih člankih in dopisih katoliške duhovnike redno nazivljali »ultra-montance« in »Schwarze«. Ko pa je nekdo v »Stldst. Post« jim raztolmačil nedolžen pomen teh priimkov, ter člankarjem in do-pisunom zaklical: Če so vam hribi, kateri so med našimi deželami in Rimom, na poti, nam katoličanom niso celo nič na poti, »so sollen die ritrauchritter mit ihren dresch-llegelartigen Zungen die Berge wegdreschen, und verschwinden wird der Ultramontanismus von Gottes Erdboden«, je precej izginil ta izraz iz predalo? graške in mariborske liberalne trobente. In ko je nekdo v imenovani »Siidst. Post« ob primerni priložnosti naznanil, da je črna obleka lepa in poštena, ker se je ljudje poslužujejo pri slovesnih prilikah, post. pri čestitanju ob godu in novem letu, ter še pristavil, da zaničevalcem črne obleke s prav veselim srcem prepusti njihovim v dopisih razodetim zmožnostim prav primerno sivo oslovsko barvo, so precej opustili nazivljanje »Schwarze«. V novejšem času pa so začeli tako nemški kakor slovenski cerkvi sovražni listi bolj pogostoma občinstvo strašiti s »klerikalizmom«, in večkrat pozvani, naj naznanijo, kaj prav za prav je »klerikalizem«, se niso nikdar še tej zahtevi odzvali. Ce pa preiščemo ta priimek po njegovem izviru, bomo spoznali, da je to prav nedolžna ptuja beseda, ki nikomur ni v nečast, temveč še le v veliko čast in srečo. »Klerik« je namreč grška beseda, ki so glasi xXijpo; (kleros), kar v našem jeziku pomeni »del« ali »delež«. Kadar se po cerkvenih obredih mladenič odloči iz posvetnega stanu podati se v duhovski stan, se to zgodi po posebnem obredu »tonzure«, pri katerem izgovarja besede psalma 15. vrsta 5: „Gospod je delež (kleros) moje dedščinc" itd. ter si b tem Boga za svoj delež (*/.r(poc) izvoli in postane klerik, in po mäziljenju pri ma-šnikovem posvečenju postane božji namestnik, kar ima vsak pošten katoličan za veliko
čast. Zato tudi slovenski očetje in posebno matere najbolj želijo, da bi njihov dijak dosegel to čast in srečo; in če jo doseže, se z veliko slovesnostjo in veseljem obhaja pri micija v i/.brani družbi povabljenih gostov. Le pristaši »Slov. Naroda" m njegovega pastrka „Rodoljuba" tega ne zapopadejo, ter hočejo duhovnike zaničevati s podlim priimkom „tonzurirani maziljenci" in „klerikalci", in zato imajo katoliškonarodni poslanci prav, da ne gredo z liberalci skup.
Bati se je, da se bo sčasoma, če se žo ni, to nasprotstvo s Kranjskega preneslo na Štajersko, ker sta dva južnoštajerska poslanca na strani Šusteršičevi, dva pa v družbi Tavčarjevi. Res je sictr, da ima hrvatsko-slo-venski klub v programu krščanstvo za podlago, vendar kaj to pomaga, če dr. Tavčar izjavlja, da je ostal isti, ki je bil, in zahteva, da morajo tudi njegovi klubovi tovariši na Dunaju računati z njegovim protikatoliškim programom i „Rajši z nemškim Schweglom, kakor s slovenskim rimsko katoliškim Mah ničem", temu načelu je ostal dr. Tavčar zvest, tudi ko je vstopil v jugoslovanski klub.
Tedenski koledar.
Nedelja 24. maroa: 5. postna (tiha); evang.: Jezusa hočejo kamnati. Jan. 8. Ga-brijel nadang. — Ponedeljek, 25. marca : Oznanenje D. Marije. — Torek, 26. marca: Tecd r šk. — Sreda, 27. marca: Janez Damasc. — Četrtek, 28. maroa: Janez Kapistr. — Petek, 29. marca: Avgusta d.; sedem žalosti M. D. — Sobota: 30. marca: Janez Klimak. S o 1 n c e izide 25. marca ob 5. uri 56 min., zaide pa ob 6. uri 16 min. — Lunin spremili: Prvi krajtc 27. marca ob 5. uri 37 minut zjutraj. — M u s i c a sacra v nedeljo, 24. marca: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Koralna maša brez„orgelj, graduale in traetus zl. Ant. Foerster, offertorium dr. Fr. Witt, po povzdigovanji „O salutaria hostia", zl. Al. Kune. V p o n d e 1 j e k 25. marca pon-tilikalna maša ob 10. uri: Missa „de Beata" z orglami, zl. Jožef Foester, graduale in traetus Ant. Foerster, oliertorium G. Prt ver.
—	V mestni cerkvi sv. Jakofa: V nedeljo velika maša ob 9. uri: Mašo v čast angelom varuhom v E moli zl. J. Singenberger, graduale in traetus „Eripe me" zl. Ant. Foerster, ofertorij „Uonfiteor tibi" zl. Ig. Mitterer.
—	V ponedeljek, 25. marca velika maša ob 9. uri: četrto mašo v F-moll in F dur zl. M. Brosig, graduale in traetus „Diffusa est" zl. Ant. Foerster, ofertorij „Ave Maria'1 z'. J. B. Tresch.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. marca.
Še več luči ! Pod naslovom »Nekoliko luči« je priobčil »Narod« dvoje oficijelnih pisem iz »hrvatsko slovenskega kluba«, s katerima hoče dokazati, da se »hrvatsko - slovenski klub« ne ponuja »slovanskemu centru«. Mi smo spoznali iz teh pisem to, kar smo trdili: Da je »hrvatsko slovenski klub« ponudil razgovor in izrekel, da je pripravljen se spojiti s »slovanskim centrom«. Slednji je pa odgovoril, da iz znanih vzrokov tega ne more storiti. Ti vzroki so pač jasni. Dokler trpi »hrvatsko-slovenski klub« v svoji sredi dr. Tavčarja, ki je odgovoren za ves hudi boj med nami, toliko časa ni mogoča spojitev. Poslancem, katerim je ljubši Tavčar b svojim »Narodom« in »Rodoljubom«, nego vsi katoliško-narodni poslanci, ni bilo mogoče dati dru gega odgovora. Vprašamo pa javno dr. Ploja, ali je »Narod« glasilo »hrvatsko - slovenskega kluba« ?
Osebne vesti. V Šmarji na Štajarskem jo umrl davkar g. Josip K a i č. — Gospod dr. Bogomil Krek je otvoril odvetniško pisarno na Dunaju. — Železniški oficijal pri državni železnici v Ljubljani g. K 1 o b o u k je prestavljen v Slane na Češkem. — Premeščen je c. kr. inženir Leo B1 o u d e k iz Postojne v Novo mesto in c. kr. inženir J. Jak še iz Kranja v Postojno.
Promociji. Na graškem vseučilišču postaneta v torek, 26. t. m. doktorja vsega zdravilstva cand. med. Anton Bre-c e 1 j iz Žapuž pri Vipavi in cand. med. J u s t Pertot iz Barkovelj pri Trstu. Iskreno čestitamo vrlima doktorjema!
Misij on v Ljubljani Sklep misijona v stolnici bo v ponedeljek ob pol 3. uri popoldne (ne ob 3. uri, kot je tiskano na vspo-redih). SloveHiiost se zaključi z govorom, papeževim blagoslovom in procesijo, ki bo vrši istodobno tudi v ostalih župnijah. V t rek zjutraj bo duhovno opravilo za mrtve. — Danes zvečer ob 7. bo v stolnici stanovski govor za moške.
Zlato mašo preč. g. msgr. kanonika Matij e£ Jeriha obhajali stno prav slovesno in veselo. Gotovo bi bilo to veselje šo večje, da ni Bog g. zlatomašniku malo pred (slavnostnim dnem vzel njegove sestre Marjete v boljšo življenje. Gospodje kanoniki tovariši poklonili so gosp. zlato mašniku lep misal ter palico s šopkom, katere pa ni hotel rabiti, ker mu je res ni trebalo. Čil in čvrst je ob obilni azistcnci pel sveto mašo. Pri tej priliki postavil je še g. zlatomašnik lep spomenik v cerkvi ter s tem izpolnil svojo že dolgoletno željo. Daroval jo namreč kapiteljski cerkvi dva lepa, v ognju pozlačena lestenca, ki visita ob velikem oltarju. Izdelal ju je prav res dovršeno g. pasarski mojster Ivan K r e g a r v čisto gotičnem slogu. Kaj lepo se podasta k novi svetilki za večno luč, katero je daroval cerkvi mil. g. prošt dr Eibert. Tudi to delo je izvršil g. Krcgar prav izborno. Svetilka je lepo ročno delo v strogo gotičnih oblikah, močno v ognju pozlačena. Preč. g. zlatomašnik je cerkvi preskrbel tudi novo prekrasno preprogo pred veliki oltar. Gjsp. zlatomašniku, ki je prejel veliko voščil in izrazov hvaležne udanosti od daleč in blizu, le še želimo, da bi učakal tudi še svoje de-mantne sv. maše.
Liberalci in liberalke. „Narod" poroča, da se snuje društvo, katerega namen je »vsestranska organizacija ženstva«. Kakor smo zvedeli, imajo s to organizacijo namen, „Narodove« nazore ukoreniniti tudi med go-spemi. Sedaj hočejo tudi ženstvo spraviti na znani Malovrhov niveau Prav je, da se ženstvo organizira h koristnemu delovanju v prid nravnosti, dobrodelnosti in pravi krščanski omiki, a če 8e organizacija snuje v zvezi z onimi, ki sodelujejo pri umazanem „Narodu", moramo odkrito izjaviti, da krščanskim damam vstopa ne priporočamo. Po vseh večjih mestih, zlasti na Dunaju, se dame zbirajo v krščanskih zvezah, da bi le v Ljubljani postajalo liberalke, bi bilo pač čudno.
Kanonična vizitacija in sv. birma se vrši v prvi polovici 1. 1901. v naslednjih krajih: I. V dekaniji Litija: dne 28. aprila v Radečah; 29. v Svibnem; 30. v Št. Juriju; 1. maja na Dobovcu, popoludne v Košici; 2. v Polšniku ; 3. v Javorju; 4. na Primskovem; 5. vizitacija in slovesnost Marijine družbe v Šmartnem, 6. na Prežga-njem ; 7. na Jančah ; 8. v Štangi; 9. v Kresnicah. — II. V dekaniji Vrhnika: dne 10. maja v Polhovem Gradcu; 11. Pod-lipo; 12. na Vrhniki; 17. v Prescrji ; 18. v Rakitni; 19. v Borovnici; 20. v Hotedršici; 21. v Logatcu; 22. v Zaplani; 23. vRovtah; 24. v Št. Joštu; 25. v Bevkah. — III, V dekaniji Š m a r i j e : dne 2. junija v Šmariji; 3. v Št. Juriju; 4. na Kopanju; 5. v Žalni; 7. na Lipoglavem; 8. na Polici; 9. v Višnji Gori; 10. v Zatičini; II. v Št. Vidu; 12. obiskovanje podružnic. — IV. V dekaniji Ribnica: v nedeljo 23. junija in posvečevanje župne cerkve na Velikih Poljanah; '24. pri Sv. Gregoriju; 25. v Sodražici; 26. v Loškem Potoku; 27. v Dragi; 28. na Gori; 29. v Ribnici; 30. obisk Nove Štifte; 1. julija v Grčaricah; 2. v Dolenji Vasi; 3. v Laščah; 4. v Škocijanu; 5. na Robu; 6. obisk podružnic dobrepolj-skih; 7. v Dobrepoljah; 8. v Strugah. V nedeljo 16 junija bo posvečevanje župne cerkve v Št. Vidu pri Ljubljani.
Zavetiiče za nevrastenike Dr. Ivan Jan predaval bode o bistvu in učinku svojega bodočega zavetišča za nevrastenike vrh Homa pri Bledu v nedeljo dne 24. t. m. v Gorjanski šoli, v pondeljck 25. t. m. v Blejskem domu. Obakrat ob pol 4. popoldne. Vstop prost.
Potres. Včeraj okolu pol 9. ure zveč. smo v Ljubljani imeli nekaj sekund trajajoč potresni sunek. Mnogi sunka niti čutili niso, v gledališču, kjer se je igrala od g. D o m i c 1 j a novo dramatizovana novela „Otok in struga", pa se jc čutil tako močan
sunek, da je občinstvo prestrašeno vstalo raz sedežev in da so mnogi leteli proti izhodu. Razburjenost je bila splošna. Policijski komisar je stopil izza kulis na oder in miril občinstvo, ki je le s težavo se zopet pomirilo. Predvčerajšnjim ob 4. uri zjutraj so imeli potresni sunek na Reki, 18. t. m. pa v Stolacu v Bosni.
Predavanje o krvavem snegu bode, kakor smo že javili, v ponedeljek dne 25. t. m ob 11 uri dopoldne v fizikalni dvorani I. državne gimnazije, na kar iznova opozarjamo.
Javno predavanje. Prihodnjo sredo ob '/,8 uri zvečer bode v „Katol. Domu" v Ljubljani zanimivo predavanje. Predaval bo gosp. dr. Schweitzer o R e n a n u. Somišljeniki, opozorite na to predavanje vse svoje prijatelje in znance ! — Odbor „Slov. kršč. soc. zveze".
Občinski svet ljubljanski ima v sredo, Sä 7. t;' m oß o. popoludne' izredno javno sejo.
Slovensko gledališče. Jutri v nedeljo 24. t. m. in v torek, 26. t. m. bodeta n a korist dramskemu osobju slovenskega gledališča zadnji dve predstavi tekoče sezone. Jutri se bo igrala Schillerjeva žalo-igra „Razbojniki", v torek pa burka „Danes bomo tiči". Odkar se v novem gledališči igra, dosežejo v letošnji sezoni prvikrat predstave število 90. Zelo priljubljene in vselej primerno obiskovane so bile popoldanske ljudske predstave.
G. Rudolf Deyl nastopi jutri zadnjič na slovenskem odru v Sdhillerjevih »Razbojnikih«.
Gdč. Nigrinova v Zagrebu. Slovenka gdč. Nigrinova, ki je odlična moč dvornega gledališča v Belemgradu, je prišla gostovat v Zagreb. Od Zagreba do Ljubljane menda ni tako daleč, da bi se gospica Nigrinova jedenkrat ne mogla pokazati ljubljanskemu gledališkemu občinstvu.
Nevarno obolel je slovenski pisatelj F. Ks. Meško. V sredo je na kamenitih cerkvenih stopnicah omedlel in se poškodoval na glavi. Bog ga ohrani narodu !
Cestni odbor. V četrtek dne 21. t. m. je bila volitev za cestni odbor višnjegoraki. Izvoljeni so: Kristan, Fajdiga in Gorišek od strani kmetskih občin, od strani mesta svetovalec Pirnat in od najvišje obdačenih Končina.
Po Spodnjem Štajerskem se širi vest, da g. posl. Robič nasprotuje slovenski centrali gospodarskih zadrug in da zastopa mnenje, naj se priklopijo spodnješta-jerske gospodarske zadruge nemški deželni centrali. Seve, da vzbuja ta vest vsepovsodi ogorčenje. Zdaj bodo menda marsikateri ra zumeli, zakaj oblasti tako nasprotujejo re-gistrovanju že osnovane spodnještajerske centrale in zakaj se priziv na Dunaju tako - dolgo ne reši. Mi ne razumemo postopanja g. poslanca Robiča in ga prosimo javnega pojasnila. Po shodih se ogreva g. Robič za geslo „Proč od Gradca", dejanski pa dela proti temu geslu.
Kozjanske razmere. Iz Kozjega piše „Slov. Gospodar": Tri občne zbore je moralo imeti naše bralno društvo, da je dobilo vendar enkrat predsednika in odbor. Prvikrat dne 23. pr. m. je dr. Piki pred končano volitvijo zbor zaključil, dne 3. sušca ni bil sklepčen, ker Piklovi pristaši niso hoteli v zborovalno sobo. Tretji občni zbor je bil napovedan na 11. sušca (na ponedeljek). Morda je nekdo mislil, da ne bo mnogo društve nikov navzočih v ponedeljek, morda je še vendar upal na zmago. A prišlo nas je nekaj čez trideset. Zborovanje je bilo napovedano na 4. uro. A dr. Piki ni prišel ob tem času v zborovalno sobo. Minola je 5. ura, in še zmeraj ga ni bilo Ljudje so bili skrajno ne-voljni in ogorčeni, ker so menili, da so zopet zaman prišli. Trije odborniki so šli k Piklu ter odločno zahtevali, da Be začne zborovanje. Čez nekoliko časa jc prišel dr. Piki b svojim Cilenšekom. Skoro bi zopet ne bila volitev končana. Nazadnje se je vendar na krepko besede g. dr. Šribarja uprizorila volitev. Ljudstvo mu bo hvaležno za njegov nastop. Predsednikom je bil izvoljen g. dr. Fr. J a n k o v i č, v odbor pa sami vrli možje. Po končani volitvi sta izjavila dr. Piki in Cilenšek, da odstopita. Mi jima kličemo: Hvala lepa! Sedaj bo vsaj društvo prospevalo ! Pa tudi dr. Piki nam jc lahko
hvaležen, da smo z njegovim čudnim postopanjem imeli toliko potrpljenja. Društvu pa kličemo: Okrepi in razcvitaj se!
Kak namen imate s takim poročanjem? „Slovenski Gospodar" piše: V zadnji številki „Popotnika", torej v znanstvenem glasilu „Zaveze (liberalnih in jungovskih)učiteljskih društev" stojijo besede: „Župnik Gotb. A b e i n g e r v Wutzelsdorlu na Spodnjem Avstrijskem je dejal na propo-vednici: „Danea slavi 70letnico rojstva Njegovega Veličanstva v tej državi vsakdo od ministra do najposlednejšega vaškega učitelj a." Gospod župnik torej na vsem božjem svetu ni našel drugega poslednjega kot učitelja. In še vedno so nekaterim — oči zaprte!" Tako piše „Popotnik". Mi smo takoj vzeli šematizmo nižjeavstrijskih škofij v roke, da se obrnemo na dotičnega župnika. Toda glej! Na edem Nižjem Avstrijskem ni nobenega Wutzelsdorla in n i nobenega župnika z imenom Abein-ger. „Popotnik" je torej, da sa lepo izrazimo, zapisal neresnico, z očitnim na-m e n o tn , da zopet vrže med učitelje iskro sovraštva do duhovništva. To je mplemenito ravnanje! Tudi mi lahko povemo: In šo vedno so nekaterim učiteljem — oči zaprte. Zadnja številka „Popotnika" je sploh jako „proti klerikalna", in še bomo o nekaterih rečeh govorili. Da „Popotnik" izhaja v „klerikalni" tiskarni, to ga nič ne moti, a tudi vodstva tiskarne ne! — Mi tem besedam pristavljamo: Kako more vodstvo kat. tisk. društva pisavo „Popotnika" spravljati v feklad s svojo vestjo ? Katoliška tiskarna ne bi smela na noben način podpirati izdajanja takega lisia in proti listu odločno nastopiti.
Proti duhovnim vajam na srednjih šolah je na predlog Ljubl|ančana clr. Gol-tseha protesto val sedaj tudi graški občinski zastop.
Verske vaje za gospode se vrše tudi v Zagrebu v cerkvi sv. Katarine in so začno jutri.
Nova hranilnica in posojilnica v Tržiču. V Tržiču bode novoustanovljena hranilnica in posojilnica začela poslovati dne 25. t. m. Revizor „Gjspodarske zveze" g Pele bo prišel podučit načelstvo glede poslovanja. Nova hranilnica tržiška bo, kakor upamo, dobro delovala. Ud postane lahko vsaka oseba, ki se more vezati s pogodbami in prebiva v tržiškem sodnem okraju. Zadružni delež znaša 4 krone in zraven 1 krone pristopnine. Hranilne vloge se bodo sprejemale od vsakega in se bodo obrestovale s 4%, posojevalo se bode na poroštvo ali intabulacijo s 5 % obrestmi. Uradno sobo bo pa nova zadruga imela v Tržiču, spodaj v kapelaniji. Uradni dan bo vsako saboto od 10. do 12. ure dopoldne (za delavce tudi v nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne). Prvo načelništvo obstoji iz naslednjih udov : Jožef K r ž i š n i k , ka-pelan v Tržiču, načelnik; Franc A h a č i č, posestnik in fužinar v Tržiču, Jožef P o -t o k a r, kapelan v Tržiču, J a n b z Gol-maye r , župan in posestnik v Kovorju, Ambrož Škerjanec, posestnik na Seničnem, Jakob Rožič, posestnik na Hudem in Gregor Soklič, posestnik pri sv. Katarini, odborniki. — Novi zadrugi želimo obilnega uspeha!
Izpred sodišča. Poročali smo, da jc bil Etbin Kristan radi razžaljenja načelnika tukajšnje postaje južne železnice gosp. G u 11 m a n a pri tukajšnjem okrajnem sodišču obsojen na 80 K globe. G. Guttman je vložil priziv in dež. sodišče je obsodilo Kristana na 14dnevni zapor z dvakratnim postom vsaki teden.
V Tržiču je 21. t. m. nek neznan tat vlomil v nabiralnik za denar v farni cerkvi. Veliko ni našel v njem. Orožniki ga že zasledujejo. To je tekom par dni že druga tatvina. Dobro bi bilo te postopače, ki zadnje dni kar iz tal rastejo, poslati v prisilno delavnico. — V četrtkovem „Slovencu" je bilo pomotoma pisano, da je tatvine v ondotni kapelaniji sumljiv kovaški pomočnik Lav-tar; v resnici je sumljiv nekLotričizSelc, dočim je kovač Lavtar v vsakem oziru pošten in marljiv delavec.
Iz Idrije, 21. marca. Ciganki Ful je potekel menda pos. Zato so jo ločili od njenega moža ter pripeljali v Idrijo, kjer je v ječi zapuščena porodila. Dete je bilo mrtvo.
— V »Slovencu« ste opozarjali na nedo statke na idrijski c. kr. rudniški ljudski šoli ter mej drugim omenjali, da ima V. deški razred poldnevni pouk, a se dela za samostojno vzporednico. Konec marca je, a še vedno ni ustanovljena. Mislilo se j« splošno, da zadržuje c. kr. deželni šolski svet, sedaj pa se je zvedelo, da je poslal ta poljedelskemu ministerstvu že 18. decembra 1900 predlog rešen. Neverjetna in neumljiva počasnost. K|e neki zastaja?
V Novem mestu govoril bo letos nemško postne govore preč. g. P. Zehen-gruber S. J , počenši s "26. t. m. in sicer ob V» 7. uri zvečer.
Liberalci na Štajerskem. Najbolj umazani list na Slovenskem „Rodoljub" piše, da hočejo liberalci v šmarskem, kozjanskem in vranskem okraju osnovati liberalne kmečke zveze. Štajerci, nc premišljujete več, ali imate že liberalizem med seboj ali ne, ampak odprite oči in udarite po njem!
Ljubljanske novice. 4 0 0 H r v a tov je šlo dne 2 L. t. m. skozi Ljubljano na Prusko. Gnječa na južnem kolodvoru je bila tolika, da so ljudje na dežju morali čakati vlaka. Res nu)no je potrebno preurediti južni kolodvor ! — A r e t o v a n a je bila včeraj na sv. Petra cesti radi tatvine policijsko zasledovana dekla Antonija KoprivSek. Aretoval jo je stražnik Franc Okički. — Ljubljanica je narastla za 1 "30 m. nad normalom. — Nogo zlomila si je včeraj zvečer na stopnjicah sv. Jakoba cerkve posestnica Neža Bernard. — Vojaški nabor za mesto Ljubljana bode 28. in 29. t. m - 12 fantov so včeraj arttovali, ker so bili preglasno navdušeni za vojaško suknjo.
Ljubljanski brivci. Občni zbor. »Za druge brivcev, frizerjev in lasoičarjev v Ljubljani vršil se je v četrtek dne 21. marca v gostilni pri »Kroni«. Il poročila načelnika g. Eng. Franchettija posnemamo, da sta v preteklem društvenem letu oglasila dva člana svojo obrt in eden odglasil; vajencev je bilo sprejetih sedem, oproščen je bil eden ter med petimi se je učno razmerje razdrlo. Pomočnikov je bilo 59 oglašenih in 55 odglašenih. Koncem leta je štela zadruga 23 članov s 25 odprtimi lokali, 38 pomočniki in 11 vajenci. Zadruga je 31 potujočim pomočnikom izročila 31 kron podpore in dvema je nakazala stanovanje in hrano. Zadrugi je došlo 15. ponudb za delo in 28 ponudb za službe, ter se je pri-tkrbelo v 12 slučajih gospodarjem pomočnika Nato poroča blagajnik, da je imela zadruga leta 1900. 45 kron dohodkov in 89 kron 70 v. izdatkov Rezervni zaklad znaSa koncem leta 538 kron 26 vin. Blagajna za potujoče pomočnike jc imela 59 kron 80 vinarjev dohodkov in 33 kron 40 vinarjev. Rezervni zaklad te blagajne znaša koncem leta 116 kron dva vinarja. Pri volitvi so bili izvoljeni v zadružno načelstvo g. Drganc in V a r o v i c namestnik g. M i t k o v i c, v načelstvo bolniške blagajne g. F e r k u 1 a namestnik g. Kosec, v razsodiški odbor g. G j u d namestnik gospod K a s t e 1 i c, v komisijo za k izpitu vajencev g. Franchetti in Zupan, računskim preglednikom v zadružno in bolnišno blagajno g. Boltauzer in Gradiš. Za zastopnike v pomočniški zbor g. Franchetti in G j u d. Po dokončani volitvi poroča g. Franchetti, da je zadružno načelstvo pretresavalo sprejeti predlog zadnjega občnega zbora, da bi se ustanovila v Ljubljani o b 1 i g a t o r i č n a gospodarska in pridobitna zadruga, ter je prišel do zaključka, da bi bilo jako težavno dobiti od vseh članov potrebni znesek ter da naj se ta misel opusti, napravi naj se pa namesto obligatorične gospodarske in pridobitne zadruge iz zadružnega rezervnega zaklada zadružno skladišče, in naj se v ta namen dovoli znesek 500 kron. V debato so posegli g. Gjud Kastelic, Ferkula in zastopnik pomočniškega zbora g. Ivževič ter so vsi govorniki priporočali, da se napravi zadružno skladišče ter da naj se opusti ideja obligatorične pridobitne zadruge. Pri glasovanju je bil sprejet predlog g. Franchettija z dodatkom g. Gjuda, da naj načelstvo vse potrebno ukrene, da dobi v ta namen potrebnega potrdila obrtne oblasti ter predno se naroči blago, naj se skliče izvanredni občni zbor, da se posve-
tuje glede naročbe blaga, jednoglasno odobril. Dalje poroča g. Franchetti gledč ustanovitve obligatorične mojster-ske bolniške blagajne, oziroma da naj občni zbor Bklene, ker ima zadruga brivcev v Ljubljani premalo članov naj. naznani prif-top k obligatorični bolniški blagajni dunajsko zadruge, ker je ista priprav-liena v Ljubljani napraviti svojo podružnico ter ima ista jako ugodna pravila. Ta predlog so podpirali razni govorniki ter je bil z dodatkom, da naj zadružno načelstvo vsem ne-navzočim članom to idejo sporoči ter da naj vsak nena\zočen član izjavi ustmeao ali pismeno o tej zadevi svo;e mnenje — jednoglasno sprejet.
Prodaja lepega stavbišča v Ljubljani V ponedeljek 22. aprila ob 10. uri dopoldne se bodo prodalo potom dražbe
Telefonska in ta javna poročili.
Dunaj, 23.
glede
predlogu
marcu. Pri razpravi o odprave era r ionih
des « t stavb Š3 na prostoru stnro
iči vozil iz Beljaka v Trbiž, so je dalje časa ustaviti na Vratih, se je mej postajama Vrata in Trbiž
bolnice
ob Dunajski cesti. Opozarjamo na dotični inserut mestnega magistrata v današnji številki „Slovenca". Čuje se, da hoče dotični prostjr kupiti „Narodna tiskarna", da bi ondi zidala svoje poslopje.
Povozil je tovorni voz v Trbižu dva-najstleino hčerko vlakovodje Krasna ter jo težko poškodoval.
Ustavljen vlak. Vlak, ki je predvče-ranjim po noči vozil iz Beliaka v moral ker
utrgalo skalovje in zasulo progo. Vlak je prišel še le ziutraj v Trbiž.
Razpuščeno iredentovsko društvo.
Cesarsko namestništvo v Trstu je razpustilo italijansko telovadno društvo »Unione Gvm-nastica«. Društvo je štelo 2000 članov.
Razpisane so do 30. t. m. župnije B a n j a 1 o k a, Kovor, Preddvor in Prem.
Kaj pa pravi „inteligenca?" Nesramni „Rodoljub" piše: „Ven s svetim pismom!" Pravi, da duhovniki ljudstvu sveto pismo prikrivajo (kolikokrat je bilo že v slovenščini izdano!) ter napada družbo svetega Mohorja, da v svoji izdaji falzificira sveto pismo! Ta izdaja je baje „izvleček, prikrojen v ta namen", „ni čisti vir, ampak mlaka!" Pravi, da če bo ljudstvo v pravi obliki (v Malovrhovi!") dobilo sveto pismo, bo iz njega spoznalo to-le resnico: „Da oni slabi duhovniki, ki niso iz Boga in ne poslušajo božje besede, najbolj vpijejo zoper „Rodoljuba" (te dogme pa mi še nismo našli v sv. pismu). Zadnji „Rodoljub" konstatira, da ima usmiljeni brat „zaničljiv pogled" ter ga treba „odsloviti", kadar za bolnike nabira. „Klerikalci" so „klobasarji", „babja garda", „trcijalske babe", „v najgršej krč-marskej luknji se surove in pijane barabe lepše obnašajo", kakor „klerikalci" v cerkvi. Kaplani „od jeze pihajo" so „kakor divji", „si jezik perejo s ,Slov Narodom", imajo „dober nos", so „cerkveni razgrajači", „hlap-čonsko zmerjajo", „stresajo svojo jezo", „presegajo vse meje nesramnosti". Odgovorni urednik „Slov. Gospod.", ki je baje izdal dopisnika, je kar čez noč postal v ,.Rodoljubu" „katoliški mož". „Raiffeisenovc posojilnice jc kmetu treba, kakor beraču mraza", pravi dični „Rodoljub". Tega „inteligentnega" lista gre vsak teden čez 6000 po vsem Slovenskem — v slavo in čast „inteligenci", ki ga izdaja. Ali gg. Ploj in tovariši soglašajo s tem listom? Njih kolega dr. Tavčar nosi odgovornost za to — „inteligenco",
Sejmi po Slovenskem od 26. do 30. marca. Na Kranjskem: 26. v St. Juriju pri Novemmestu, Lukovcu. Dolu, Mirni peči, Št. Jerneju, Zagorju na Notr., v Dovskem. Rovtah, Zdenski vasi, Kostanjevici, pri Sv. Leni, v Metliki in v Dolih pri Litiji; 29. v Bruniku, Cerkljah, II temvžah, Št. Gothardu; 30. v Žužemberku. —Na slov. Štajerskem: 26. na Teharjih, Dobovi in Sevnici; 28. v Artičah; 29. v Bra-slovčah in Lembergu; 30. v Straši. — Na Koroškem: 26. v St. Lenartu in Ukvah. — Na Primorskem: 26. v Divači, Gradiški in Ogleju (tri dni); 28. v Gorici; 30. v Cevdatu.
Društva.
(Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) v Trstu ima svoj redni občni zbor v pondeljek dne 25. marca 1901. „Slovanske čitalnice" (ulica San Fran-cesco št. 2).
mitnic so poleg poročevalca Kaiserja govorili za odpravo posl. Tarubosi. Götz, Vychodil. Potocznk. Stoj an, Malik, Holansky in Sohniffl. Finančni minister se je načelno strinjal s zahtevo, a izražal pomisleke glede pokritja odpadlih dohodkov v znesku 2,000.000 K. Zbornica pa je soglasno pritrdila odpravi er ari oni h mitnic tudi v tretjem branju mej živahnim odobravanjem. — Ministerski predsednik je potem odgovarjal na Breiterjevo interpelacijo glede odlikovanja Jawor-skega. Odlikovanje je neomejena pravica krone, Jaworski ne dobiva ni kaki h zneskov iz cesarjeve zasebne blagajne. Predlog Breiterjev, naj se o odgovoru ntvori razprava, je zbornica odklonila. Železniški in pravosodni minister sva odgovorila na nekatere druge interpelacije. Konec seje ob 8. uri zvečer. — Prihodnja seja je v torek ob 11. uri.
Dunaj. 23. marca. Proti od-p r a v i m i t, n i c je glasoval tudi posl. d r. T a v č a r , kar je vzbudilo strmenje pri poslancih.
Dunaj, 23. marca. Danes s« je zbrala avstrijska kvotna deputacija k prvi seji. v kateri se je konstituirala. Načelnik je grof Schönborn, namestnik Jaworski, poročevalec dvr. svetnik Beer. K seii sta prišla tudi min. predsedni in finančni minister. Kvotna deputacija je pripravljena z ogrsko deputacijo se pogajati ustmeno, ne pa pismeno. Za te dogovore se je izbral odsek. Ključ za kvoto, ki ga bo predlagala naša deputacija, je
38"t>°/o-
Dunaj, 23. marca. Zadnja seja dr ŽHvnega zbora bode dne 28. marca Istega dne pridejo na Dunaj k posve tovanjem člani ogerske kvottie depu taci je.
Dunaj. 28. marca. Po čeških po ročilih pride cesar v Prago dne 21.maja.
Dunaj, 23. marca. Znani profesor M a s a r y k , ki se je zavzel za Žide, je bil danes obsojen na 200 K globe zaradi članka v listu „Zeit", v katerem je zahteval revizijo pravde zaradi umora v Polni. Odg. urednik lista je bil obsojen na 150 K.
Lino, 23. marca. Gorenjeavstrijski deželni šolski svet, je sklenil naročiti ravnateljem srednjih šol, da prisilijo k udeležbi velikonočnih duhovnih vaj dijake, ako se ne izkažejo s pismeno izjavo starišev ali njih zastopnikov, da jim zabranjujejo udeležbo, ^^^ij^^^^^iarca^, Listi zabeležu-
škega prestolonaslednika na avstrijskem dvoru na Dunaju imelo namen, d a s e nemški prestolonaslednik zaroči s hčerjo prestolonaslednika Rudolfa, n a d -v o j v o d i n j o Elizabeto. S posebnim veseljem javljajo to vest Wolfova glasila.
Petrograd, 23. marca, (C. B) Sinoči je neki Logowski s samokresom trikrat v s t r e I i 1 na generalnega pro-kuratorja sinode Pobedonoszewa, a ga ni zadel. Preiskava se je pričela.
Petrograd, 23. marca. Mestni poglavar je razg'asil, da so prepovedani vsi sestanki in shodi na cestah in javnih prostorih, ki bi bili nevarni javnemu redu. Prestopke v tem oziru se bo kaznovalo z zaporom do treh mesecev ali denarno kaznijo do 500 rabljev.
Rim, 23. marca. Zbornica je z 290 proti 78 glasovom odklonila predlog so-cijalnih demokratov, naj vlada takoj predloži načrt zakona glede odprave carine na moko. žito in jednaka živila.
Madrid, 23. marca. Liberalno mi-nisterstvo je izdalo odlok, s katerim se odpravljajo obligatne učne ure veroaauka na gimnazijah.
Kolin, 23. marca. Iz Oporto se poroča „Kölnische Zeitung", da se nemiri n a P o r t u ga 1 s k e m nadaljujejo in so se razširili že na več mest. V
Lizboni so vse ječe prenapolnjene, in ker več ne morejo pospraviti vseh zaprtih, so jih daii na ladije. Deputacije silijo h kralju, da mu pojasnijo vzrok nemirov, ker ljudstvo misli, da kralj ni prav poučen.
Pariz, 23. marca. Iz Rosny sous Bois se poroča, da se je ondi tramovje cirkusa med predstavo podrlo na poslušalce. Doslej so izvlekli izpod tramovja 20 težko ranjenih oseb.
Pariz, 23. marca. V Peterburgu se je zgodil danes atentat na višjega prokuratorja sv. sinode Po bed o no-sceva. Neki dijak je streljal nanj z revolverjem skozi okno. Kroglja ni zadela. Dijak je zaprt. V višjih vladnih krogih so zelo vznemirjeni zaradi tega dogodka, ker se opravičeno misli, da je v zvezi z dijaškimi nemiri in z ostrimi vladnimi odredbami proti dijakom.
London. 23. marca. Glasom poročila „Daily Chronicle" je stavil Kitchener Both i sledeče pogoje: Takoj po sklenjenem miru dobita obe republiki svojo avtonomijo, kakor Jamaika. V postavo-dajal ni zastop volijo Buri polovico članov. Načeluje mu zastopnik krone. Anglija plača jeden milijon odškodnine in dovoli posojila z nizkimi obrestmi za popravo fare m Odgojo otrok določajo sta riši sami. Noben Bur ne sine brez dovoljenja nositi orožja. Črncem treba priznati popolne državljanske pravice.
Šhangaj, 23. marca. Cesarski dvor se poda sredi aprila v Siangjang. pokrajina Mupeh, in se vrne v Pekin še le po odhodu mejnarodnih čet iz Pekina.
London, 23. marca. Japonski poslanik je izjavil, da ima Rusija kakih trideset vojnih ladij v vzhodnem vodovju. Ko bi Rusija nameravala določen korak na Koreji, bi bila potrebna armada, ker brodovje ne more proti temu ničesar opraviti.
Pekin, 23. marca. Reuterjev urad javlja, da sta obestranski (angleška in ruska) straži včeraj zjutraj ostavili pre-porni prostor ob železnici pri Tientsinu.
rinili N»:
21. marca. Alojzij Vanino, brusač, 41 let. Kmonska cesta 31, jet ka.
V bolniSniei: 20. marca. Mari)a Hiti, dninarica, f>0 lot, Paralysis cordis. - Fran Karlin, gostač, 60 let, jetika. V vojaški bolnišnici: 11. marca. Anton Mali, poddesetnik, 23 let, jetika.
Meteorologlöno porodilo. /iSina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0 mm.		
1 . ' Cm opa-r.oTiinin	stunje btiro- inetrn » mm.	1 m Tempa- i r. t po Vfttrov Nolio j * « Olzlj« 1 ! ¿
22; 9. T.v«iî.	730'fj	U'31 sr. svîh 1 oblač. T
.J zjuii 7:J2 K ££\2. popol.; 732-7 Srednja včerijSnia		— Ob j sr. jvzh. pol oblač. 4'7 3 1 ' tr v/.h del. jasno ] temperaturiv 3 4 normale: 4 8
/ 1 i\h/t VRoecijanske in španske. Najoenešo ima irOlH, v nalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vuanja naročila proti povzetju. '228 22 11—9		
*	Zalivala. 305 1 1 *
Za vse izraze udanosti ter prisrčna voščila o priliki svoje zlate maše, kakor tudi za izkazano sožalje ob smrti drage mi sestre, katero smo 16. t. m. malo pred zlato mašo pokopali, se vsem prav uljudno zahvaljujem tem potom, ker mi ni mogoče to storiti vsakemu posebej.
/Aatija Jeriha,
kanonik v Novem mestu.
311 1
poljsko
orodje
se proda
V gostilni ppi „FepliricuA Çesarja Jožefa \r$ v Ljubljani.
na
Y. redni občni zbor
„Posojilnice v Dohrepoljali,
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
ki bode
v nedeljo dne 31. marca 1901
ob Vi -t uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Predložitev letnega računa za 1900.
2.	Volitev načelstva in računskih pregledo-valcev.
3.	Slučajnosti.
V	Dobrepoljah, dne 19. marca 1901.
307 i—i	^iaielstvo.
V	slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi bil ob določeni uri sklepčen, vrši se ob 4. uri isti dan, na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na število vdeležencev.
Čisto medicin, ribje olje.
Deželna lekarna
Čubar, Hrvatsko, septembra 1900. Blag. g. MIlan Levstek. lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog medlclnskog ribjog olja, katerog že dle časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim uiiiukoin. Isto je prijetnega ukusa in lahku prebavljivo Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 27 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., 6 steklenlo 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph M. Leusteka v Ljubljani.
Besljeva oesta št. 1., poleg mesarskega mosta.

? m

Hi
št. 25, po domače pri Miingai-ii,
tik ceste, enonadstropna. v dobrem stanu, z gospodarskimi poslopji, vrtom, njivami, gozdi in travniki, se bode r a prostovoljni dražbi prodala dne 9. aprila 190 1 297 3—3
5 P s,	s «	n ft
0 o		a
W -4	H*.	mmmm
	N	
O 1 N < ^ s 5 3 t	O 3 T3 »	Vi S»
v g — CK	(B	■■.
£ PT		
I tóí
s P
8
f H
		
		
Važno! Za Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fofografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega čaja, ruma in koniaKa. — Zaloga svežih mineralnih vod
in solij za kopel.	304
Oblastv. koncea. oddaja strupov.
■	živino jjrgi--
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
Progerija flntnn Kane
'LJubljana, Šelenhurgove ulice št. 3
Zeleznato vino
lekarnarja G. Fiocoli
v Ljubljani
dvornega ?a!f žnika Nj. Svetosti papeža
imavseoi QQkrat več železa
kakor druga po reklami m zaslužno sloveča china-čeleznata vina, katera česio ni majo več železa v sebi, kakor vsako cetio namizno vino.	7-12 Vsled lega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. 11. 590 50-31 Dc biva se v steklenicah po pol litra.

JKs" Sprejme se
3-3 3-2
v prodajalnico mešanega blaga. Vešč mora biti slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi ter knjigovodstva.
Ponudbe sprejema. „Gospodarska zveza" v Ljubljani.
RUT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cettUiAt.U
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega in solidnega blagu po nizkih ceunh.
Opozaija ua veliko svejo zalogo
zgotovijene obleke
posebno na haveloko v največji izberi po najnižjih cenah. _7 24
HMMBiBI
MlMiillM e?ii
Dijaški molitvenik
Flos juvenilis
Libellus precura in usum studiosae juventutis
priporoča
prodajalnica kat. tiskovnega društva
(IX. IVičman.)
Ceni eksemplaru v platno vezanemu 2 K 20 h. v usnji z -mlečo obrezo 2 K 60 h. Po pošti 20 h več.
Davnej potrjeno dijetet. kosmet. sred-tvo (uma-zanje) za krnpčanje in utrjevanje kit in mišic človeškega telesa
g| Kvvizdov fluid.
Znamka: Kača ^tekočina za turiste).
Turisti. kolesarji in jezdeci uspešno labijo ta fluid za krepčanje in poži vljanje po daljnih turah. Cena . Cela. steklenica 2 K. pol steklenice I K 20 h.
Pristno je dobiti v vseh lekarnah. G. 632 20-12
Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneuburga pri Dunaja.
779 24 11
„Unter - Themenau"
pri Breclavi (Lundenburg)
priporoča:
Mozaik- in tako '/vatio , .Felnkllnker"-
plošfio v najlepši Izvršitvi za vsakovrstno tlakanjo, zlasti za
cerkve in samostane.
Taka dela jc tovarna m izvršila po oerkvah v Itrumnvi, Múri&vólgy, Kromerižu in Ottak-ringn; v klavnici Hrušk i: po kolodvorih vOlomncn, Frorovu, K rakovo : v samostanih Kol ornea, Stani AViós. Mfidlingn, Brežaii, 'larnopoln; po bolnišnicah v Knikovu Kolesu in Brnu. Dvakrat poatoklene oevl lz kamenine, nastavkeza peči,skeljkasti^ posodezastranišča. ..Kllnker' -opeka, peinloe io stranice
za ognjišča v razni izvršitvi. Zarezna strežna opeka, navadna opeka, ponteklona in no pofltekleria, najboljše vrsto Ceniki ln troškovnlkl na razpolago Delavcev okoli 700
U Kit BABINY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 31 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšajo pdt, daje slast do Je JI, pospešuje
orebavljanje m redllnost, lelo jaol in krepi
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, le jako koristi o za narejanje krvi, raz-topljive foflforuo-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolb pospešujejo uarejenje kostlj.
Cena steklenici 2 K 50 h. po pošti 40 h vič za zavijanje.
Prosimo, da se vrdno izrecno zahteva Her-babny-Jev apneno ■ železni slrnp. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime ,.Her-babny" vtisnjeno z vzv še nimi črkami in nosi vsak» .iteklenica poleg stoječo uradno roglstrovano varstveno znamko na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče	(/;
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./1. Kaiserstrasse 73 in 75.
V zalogi skoro v vseli lekarnah ¡ta Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 120 20 - 17
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetschlttgcr. Gabr. Piccoli. IJbald pl.Tnikoczy, J Mayr; Celje: 0. Sctnvarzl & Co., M. Hauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schi-dler, Ant. Miz/.an; Breze: G. Esiisser; Sovodenj: l'1 Kordon; Celovec : P. Hauser, P. Birnhacher. J. Kometter, V. Hauser; Novo mesto: A. pl. Sladovicz; Št. Vid: A. Heichel; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti. A Suttma, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, H. Preudini. M. Kavasini: Baljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: K. Haika; Vetikovec: J. Jobst. Volšperk: J. Huth.
Dobro namočeno 142 6 6
polenovko
priporoča za celi postni čas
Rudolf Petrie,
trgovina spi cerije in živil, Valvazorjev trg 6
(Nasproti križevniške cerkve.)
Leopold Tratnik
pasar in srebrar
v Ljubljani. Sv Petra cesta 27
se priporoča prečastiti du-ho Somi, cerkvenim pred-stojništvom in dobiotnikom cerkva v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega'
cerkvenega orodja,
kakor:
tabernaklje, mon-
štrance, kelihe, svečnike lestence, svetilke itd.
iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga.
V zalogi pa ima mnogo že lzgotcvljenlh, krasnih predmetov.
Stare predmete prenavlja, posrebri in pozlati po najnižji ceni.
Slavnemu občiustvu pa priporoča lastne Izdelke ln veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke.	133 30—10
| Mizarska zadruga *
$ v Št. Vidu pri Ljubljani %
. i- ■ ... •-;•.- v.-;-:--'-"
ÍÍS v^v^'/.1;-;;S'tf
se toplo pri- ^ poroča preč. ji* duhovščini in vsemu p. n. občinstvu v Vjk naročitev raz-novrstne
hišne * -
opravek
ter tudi druge oprave,
temne in lika-ne , poljubno ^ po želji izvršene. — Raznovrslne opiave iz-vršujejo se v vseh po ljubuih slogih, lastnih ^ in predloženih uzorcih, najtrpežnejše in iz jj^ ' dobro izsušenega lesa po nizkih cenah.
V prav obilno naročitev se priporoča k*
J. Arhar, ^
W 238 3	načelnik.	^
Priznano dobre in cenene


švicarskega izdelka
z 2 letnim jamstvom priporoča
H- Suttnep, urar * * * ****** v i^panju
solidna domača eksportna hiša za ure, ¡^ zlatnino, srebrnino in optično blago.
¡(•¡¡j i/ff Velik ilustrnvan cenik ua zahtevo zastonj in franko. 250 10 6
Desetero
Velikonočnih Pesmi
in	258 4-4
„Regina coeli"
za mešan zbor zložil Ign- Hladnik, op. 43.. -a^- Cena I krona.
Dobi so v Katoliški llukvarui v Ljubljani in
pri skladatelju v Novem mestu. ****************
| Blago za | moške obleke, *
w	*
'J) kakor kamgarn, itof, ševijot, iT) loško blago (gorenjski ševijot), ^
iK v vtiliki zalogi po cenah brez Hs enakosti, se prodaja pri 229 7-5
| Bf ISlMam |
^ Ljubljana, Špitalske ulice št. 5. jj
ŠTEFAN CADEZ
podobar in pozlatar
v Dupljah, pošta Podbrezje na Gorenjskem,
se priporoča prečast. duhovščini za v to stroko spadajoča dela, posebno 268 (3—2)
za prenovljenje starih altarjev.
= Obljtibuje trpežno in ukusno delo. =
SS
&
Cerkvena
mizarska dela. A
5
Podpisanec izdelujem zlarti cerkvene K
A klopi, spovedales, klečalntke, vrata
itd iz hrastovega lesa po vzorcih in po JS, 'jji lastnem načrtu, ter se za laka dela priuo- rjMp roiani ''ast duiiovščiui in cerkvenim pred- kT^ .vi, stojmštvorn. Zagotovim izvrstno, lično, trajno rnA' delo in niz e cene. Uže tri najs i in cerkvam raj navedena dela z večletnim Vsa dela se izvršujejo v last- idi ~ 2)
sem izdelal zgoraj navedena dela z večletnim Jf i poroštvom. — Vsa dela se izvršujejo v last-
ni j prostorih.	277 (10—2) ^
^ do G dni.

Postavljanje klopi traja v cerkvi od 5
M
$ JOSIP STUPICA, r^
mizar na Viru, pošta Domžale. Ci
------------
uiiiiiinii Varstvena znamka: Sidro, iiiiiniiiu
IL1N1MENT. CAPSICICBMP.!
iz lekarne Richter-jeve v Pragi,	|
| pripoznano izvrstno bolečine olaj-	|
i šujoče mazilo je dobiti steklenica po	i
| K — 80, K 1-40 in K 2-- v vseh lekarnah.	|
| Zahteva naj se to 105 21—8	§
| sploh priljubljeno domače zdravilo	|
| vedno le v izvirnih steklenicah z našo	|
| varstveno znamko „sidro" iz Richter-	|
5 Jeve lfka-ne ter sprejme iz previdnosti	|
= le v steklenicah s to varstveno znamko	1 | kot pristni izdelek. 296 (10-1)
| Rlchterjeva lekarna pri zlatem leve
v Pragi, Elizabethstrasse 6. HmiiiiiiimiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiimiiiimii
m
K
-'¿'T**
"•-"t. —
sv
Naznanilo preselitve in priporočilo.
Usojam »i P T. trgovcem in nabiralcem zelišč uliudno javiti, da sem svojo, dosedai v hiši gosp. Job. Leuz-a v Ljubljani pri mesarskem mostu nahajajočo se ************************************
trgovino z rajnimi suhimi koreninami, lubjem, rastlinami, cvetjem i. t. d.
na Sv. MUtrtina cest« št, 10, v INmgruc«*« barak« v «bližji sv. Petra cerkve premestil.
Kakor do sedaj, bodem tudi nadalje vse v mojo stroko spadajoče predmete, kakor: norlčno ali beladona perje in korenine, akonltovo ali Usjakovo perje in korenine, arnikovo ov» tJe, češmlnovo lubje, podleskovo seme in korenine, lapuhovo perje in rožloe, tršlikovo lubje, črno in belo čemeriko, jeternlk, lipovo ovetje Itd. vedno po najvišjih cenah kupoval.
Posebno opozarjam P. T. trgovce in nabralce zelišč, da se n^j VSe moje poštne
In železniške pošiljatve in pisma natančno naslovijo na
Jos, Leuz-a naslednika v Ljubljani
da se ne p ipetijo neprijetne zamude in zamenjave.	282 (3—2)
Z odličnim spoštovanjem
Jos. Leuz-a naslednik.
mJtef •tPs
•ii
»TiK
mM-
p. Wisjan
izdelovalec voz
I v Ljubljani, Rimska cesta 11
priporoča si. občinstvu in zlasti preč. duhovščini svojo zalogo izdelanih
„tamhiiieriei", k«leseln«v in na p«i kritih v«z
ter izdeluje vsa v njegoto stroko spadajoča dela v najlepšem slogu in po nizki ceni. 247 3-3
Št. 8515
306 3-1
Stavišča na prodaj!
Vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 5. t. m. bode
v ponedeljek, dne 22. aprila 1901 ob 10. dopoldne
mestna občina ljubljanska deset svoj h v Ljubljani med Dunajsko cesto, ter med Dalmatinovimi, Cigalčto-vimi in Sodnijskimi ulicami ležečih stavišč potom javne dražbe vnovič prodala.
Dražba se prične ob navedeni uri v mestni dvorani (Mestni trg St. 1) in se bodo stavišča izklicala s ceno 20 K za štirjaški meter.
Kdor se bede vdeleževal draibe, položiti bo moral pred pričetkom iste 1000 K vadija v roke draž-benega voditelja.
Razdelitveni načrt stavišč zamore se ob navadnih urah ogledati pri magistratnem gospodarskem uradu, kjer se izvedo tudi natančni pogoji dražbe.
HVestni magistrat v Ljubljani,
dne 18. sušca 1901.
St. 9382.
Raz
fflas.
S83 2-2
Radi oddaje pleskarskih, steklarskih in slikarskih del kakor tudi radi oddaje instalacijskih vodovodnih del z dobavo klosetov pri zgradbi mestne dekliške šole pri sv. Jakobu in mestni jubilejski ubožnici, vršila se bode pri podpisanem mestnem magistratu
javna pismena ponudbinska razprava
dne 28. marca 1901, dopoldne ob desetih.
Ponudniki vložiti imajo do določenega časa svoje zapečatene s 5% vadijem, kije na podlagi skupnih preračunjenih zneskov določen, opremljene ponudbe, v katerih je jednotne cene posameznih del s številkami in besedami navesti, pri mestnem stavbnem uradu ljubljanskem, kjer so tudi dotični pogoji, proračuni ter drugi pripomočki v navadnih uradnih urah vsakemu na upogled razgrnjeni.
Izrecno se dostavlja, da se na ponudbe, katere ne bodo povsem dražbenim pogojem ustrezale in katere se bodo le pogojno glasile in na take, katere bodo prekasno vložene, ne bode oziralo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
d(.e 14. marca 1901.

Istrski teran.
Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino
istrskega terana,
katerega želi, preje nego nastopi vročina, prodati. P. n. trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobe pri večjem naročilu jako izborno vino po zelo ugodni in nizki ceni.	301 6—1
Istrska vinarska zadruga v Pulju fPola — Istra).
m

o
v u p. n
o n
c«
'S
O
u (X H c4 tf
Patentirane
rožne in nahrbtne stroje za žveplenje
proste in dvojnate
no Peraospra-
najnovejšega sestava
brizgalnice za žvepleno-ogljik (injektori)
zoper flloksero	80 20—6
aparate za streljanje ob hudi uri Posebne brizgalnice za sadno drevje in vsa druga orodja za sadje- in vinorejo
pošilja po najnižjih tovarniških cenah
IG. HELLER, Dunaj II Praterstra8se 49.
O ®
o
o*
s M
•d p
<x p o
H»«
O
t? p
p
K o
Predivo
kakor tudi vse druije
deželne
kupi najdražje
Anton Kolenc,
trgovec v Celju, Narodui dom.
Kdor ima veliko prediva, naj naznani zadnjo ceno in množino.	754 9—4
jtm
Tokajski konjak
zdravilski
in pristni francoski, tvrdke
Bisqiiit ]>iib«uche & C«mp.
po najnižjih cenah pri
I >etei* Lassnik-u v Ljubljani. 211 9-4
»J
J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
v Ljnbljaiti, Marije Terezije cesta hiš. št. I,
v Knezovi hiši,
obrestuje hranilne vlof/e po	1098 40-6
odstotka
brez odbitka rent nega davka, katerega posojilnica sanic za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liranilnienega urada št 828.406,
Telefon štov. 57.
V
* v
na svojo izvanredno lepo in bogato zalogo.
* # # * <f Cene najnižje in zanesljive.
273 3-2

ji
ČEŠNIK * miLAVEC v Ljubljani
Špitalske — Lln^erjeve ulice
opozarjata slavno p. 11. občinstvo pri nakupovanju
pomladanskega in letnega blaga za obleke

A
y
pojasnilo.
Da preprečim mnoga zmotna, mej trgovci razširjena domnevanja, o katerih se mi večkrat sporoča, sem prisiljen izjaviti, da s tvrdko
„frvš' Tschinkel-ovi sinovi
a
ki se nahaja od 12. februvarija t. 1. v kon-kurzn, nisem v nikakor sni. ne trgovski in ne osebni zvezi.
Moja tvrdka
ii
„fL Tschinkel-ov zef
tovarna za kavin surogat, ligovo kavo, kandite in poslajeno sadje ni niti najmanje prizadeta s tem konkurzom in se torej pri meni vsa naročila izvršujejo prej kot slej najtočneje.
L j u b 1 j a n a, dne 23. marca 1901.
310 1—1
JI. cTscfíin/il'ov zet, £assig.
Šivalne stroje
priznano najboljega izdelka za družine in obrtnike
priporoča	888 25—25
tovarniška zaloga šivalnih strojev Ivan Jax v Ljubljani, Dunajska cesta 17
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lnme, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodlienejšim spoštovanjam se priporoča 502 52-43
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.
Naznanilo in priporočilo,
Usojam si prečastiti duhovščini ter slavnemu p. n. občinstvu udano naznanjati, da sem kupil
kamnoseški obrt * * * *
« J. Weber-jevih dedičev V Celju
u preaeiu u. svojo veliko zalogo iz Ljubljane,
kjer sem vodil isti obrt po odetovi smrti tekom osem. let. — Foscboo pozornost obrnil hodem
cerkveno-umetnemu delu,
katero sem izvrševal že sedaj v popolno zadovoljnost častitih p. n. naročnikov.
Sklicujoč se na svoje vsestranske zmožnosti v vsakej smeri te stroke, prosim prečastito duhovščino ter slavno p. n. občinstvo, naj se blagovoli ozirati pri naročilih te vrste na mojo na južnem Štajerskem edino slovensko tvrdko, ter zagotavljam v vsacem oziru najboljo in najsolidnejo izvršitev mi blagohotno naklonjenih del od preprostih do najfinejih po konkurenčnih cenah.
Z najodličnejšim spoštovanjem
3-1
Vincenc Camernilf, kamnoseški mojster,
v Celju, Nove ulice štev. II.
O)
rt
o
'c >
iS
03
T3
rt t=
>CJ
"E rt
(U
Zaloga vStyria", „Helikal", „Austria" in „Stefanie"-koles
prave J. Reithofer-jevih sinov pnevmatike,
katero ponudim po isti ceni, kakor v tovarni.
Priporočam svojo največjo in oajbogatejšo, obče-znano veliko izbero vsakovrstne aslMteiiln« in sm-el>rniiie v secesiji, posebno
lepe poročne prstane
prave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteckj in najboljše šivalne stroje vse to po najnižjih cenah in z jamstvom.	28 2i
Vabim na obiini obisk in ogled
z vsem spoštovanjem
Fr. Ciitlcvi,
urar in trgovec
v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža
Ceniki brezplačno «h poštnine prosto
"O
O
u ¿5
v> -a
"i »
3
o¿. o"
CA CD
-t a
a.
«
JM
a.
s» <
J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice
so že mnogo let obče znane in je le malo družin, kjer bi ne imeli tega lahko in milo delujočega domačega zdravila v hiši, katerega zdravniki ljudstvu priporočajo zaradi posledic težkega prebavanja in telesnega zaprtja. Teh krogljic, ki so znane pod imenom Pserhoferjeve krogljice ali kričistilne krogljice, stane 1 škatljlca s 15 kroglji-cami 21 kr., 1 zavoj s ti škatljicniiii gld. 1'05. Ako ne svota vnaprej pošlje, velja s poštnino vred: 1 zavoj krogljic gld. 1-25. 2 zavoja gld. 2 30, 3 zavoji gld. 335, 10 zavojev gld. 9'20.
Pouk za rabo je priložen.
Edini izdelovalec in razpošiljevalec:
•T. Pserhofer-jeva lekarna
mi Duiiiiju, I., Singerstrnsse Štev. IS. Zahtevajo naj se izrecno „J. Pserhoferjeve odvajalne krogljice"
ter naj se pazi. da ima vsaka škatljica na pokrovu rudoče tiskano ime J. Pserhofer, kakoršno je tudi na navodilu za uporabo.
Balzam za ozeblino t
.»—»V
Trpotčev sok,
Pser-hoferjev
lonček 40 kr., franko poslan 65 kr.
J. Pserkofer-jev,
steklenica 50 kr.
_«"¿¡¡j
O U. 11 » i »
H:
86 10-8
Lehkotno odvajajoče sredstvo, oživlja in krepča želodec, ter pospešuje prebavljanje. Stekl. 22 kr., dvanajst stekl. gld. 2--
Balzam za ranciM'^ Taniiocliinin-pomadaJhp08feerr:
jeva, najboljše sredstvo za rast las, lonček2gI.
Zdravilni obliž za rane
pok. prof. Stendela, lonček 50 kr., franko poslan 75 kr.
Universalna čistilna sol
A. W. liulricha, domače sredstvo proti slabemu prebavlja nju. Zavoj gld. 1- —
Razun tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbi. — PoSIIJatve po pošti izvrši se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. — Ce se denar naprej pošlje (najboljše po poštnej nakaznici), je poštnina dosti nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem.
O V r£, Sit»
Balzam za gnšo ¿^Slot'.',
franko posl. 65 kr.
Siollovi kola - preparati
izvrstno krepčujoči želodec in živce. Liter kola-vina ali izlečka 3 gld., pol litra 1 gld. 60 kr., četrt litra 85 kr.
Grenka želodčna tinktura
J. Pserhoferja (preje življenjska esenca).
22. marca,
Skupni driavni doig v notah .	98-20
-iiupni državni dolg v srebru ,	97 95
Avstrijska ".lata renta 4®/„ ....	117 85
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 krot	37'2b
Ogerska zlata renta 4°/0 . .	11785
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . .	. • 92 86
* vstro-ogerske bančni. delnice 600 gld.	. 1677' —
ftreriitne delnice, 160 gld. .	721 —
'..ončon visto .... .	. .210 27'/j kemiki dri. hanrcci r.a 100 m. nem. drž. vel) 117-55
20 mark	23-48
20 franko^ (napoleondori .	I9'10
Italijanski bankovci	90-50
C. kr. cekini . .	11'32
Ono 22. marca.
3*2°/0 državne srečke 1. 1864. 251) gld..	182 —
o°/0 driavne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	. 169 50
Drf.avne srečke 1. 1884, 100 gld. . .	. 206- -
4% ¡.adolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	. 95 70
Tišine srečke 4°/0, 100 gld..........145-25
Ounavske vravnavne srečke 6°/„ . . .	259-25
Dunavsko vravnavno posojilo 1. l«78 . ,	i!;6 .,0
Zastavna pisma .•iv. osr.iem.-kred.banze i	94- 5
PriioritnUio obveznice državue železnice	. 427-—
juinu železnice 3°.,,	345 50
t ;u/nu žeiezmce 5l:	120'SO
j s dolenjskih železnic A"/0	. 99-50
Kreditne srečke, 100 ¿Id............397--
.4°/, srečke dunav. p.vobr. drusi«. 100 glvi.	• 400'—
Avstrijskega redečega križa .reikc«. 10 ¡pd.	• 48'—
Ogerskega » „ » 6 »	25 25
Budimpešt, bazilika-srečke, 6 gld. ...	17 50
Rudolfove srečke, 10 gld.	61—
Salmove srečke, 40 gld.	196'—
St. Gendis «račke, 40 gld. .	232-—
Waldsteinove srečke, 20 glč .	390 —
Ljubljanske srečke . .	58 75
Akcije anglo-avatnjake ban«e. 200 uid.	. 287-—
Akcije Ferdinandove nov. Seles,. 1000 qi. u.'- r.	. 6156. -
Akcije triaSkega Lloyia -50') gld.	847 —
Akcije javsne isieznice, 200 gld. sr. .	100 60
Splcšua avstrijska itavbinisa družba	. 160 —
Montanska družba avstr. ;>iau............485 —
Trboveljska premogarsiw dru.;ba 70 % It1.	460-—
Papirnih rubijev 100 . . .	. 253 25
cgui STaaup ln prodaja
79akovrhtnih drtavolh papir,lev, sri iik, denarjev itd Zavarovanci '.r. zgnhe pri žrebanjih, pri izžrebanci najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. K a i a c I n a izvršitev naročil na borzi. MBS

Wenjarnicna iielmška drutha


5


I., iolIzBÜB 10 in 13, Dunaj, ¡., Strobelgasse ?..
Pojannlla "TJtt v vseli gospod vskih in SmnAnO) »tvaroi.. cotem o kurnnih vrednostih vseh npebulaolltKih iradiiastuih )i«plrjev m vestni sviti za dosego kolikor je mogoče VTROccg* olirestovanja pri poooiui varnosti VMT' wi ttložeulh ff t t» v w i o. '
umm

wsmmi