20 ,05.2013
103773
NAŠEMU ČASTNEMU OBČANU - Dejanu ZAVCU ob vrnitvi iz ZDA občina JURŠINCI in njeni občani izrekamo iskreno dobrodošlico.
Dragi naš DEJAN!
Ob vstopu v vsak nov dan, naj te spremljajo misli:
V življenju se ni treba bati nobene stvari, le razumeti jih treba; sreča živi in se množi.
Bodi uspešen pri sejanju zadovoljstva,
tvoje poti pa naj bodo vedno obdane z najdražjimi.
Hvala za to, da smo in smemo biti med njimi Občani občine JURŠINCI.
Na vrtu cvet, na veji ptica, na mizi praznična potica. Pomlad nikoli ne zamuja, veselo poje aleluja.
Naj vam velika nočprinese mir, z njim pa obilja in veselja vir. Veselja, radosti in sreče ob velikonočnih praznikih vam želi uredniški odbor Občine Juršinci.
SPOŠTOVANI OBČANKE SPOŠTOVANI OBČANI!
Kljub trdovratni zimi počasi prihaja pomlad. Prihajajo lepši in toplejši dnevi, ki dajejo upanje in voljo ljudem. Zato so ob velikonočnem praznovanju pričakovanja in želja po mirnem srečnem in varnem življenju še toliko večja, izrazitejša. Verjamem, da kljub politični, moralni, kulturni in človeški krizi v družbi, v naših krajih še zmeraj živi duh spoštovanja, da si še pomagamo in cenimo dobro. Verjamem, da se dobro in ustvarjalnost vendarle nekje vidi, prepozna in ceni. To je pomembno za naše življenje, za naš razvoj. Kajti samo pozitivno okolje, skupnost, ki živi in verjame v iskrene namene, lahko ustvarja takšen ciklus človekovega ustvarjanja, ki bo omogočal razvoj in obstoj vsakemu posebej in vsem skupaj.
Spoštovani!
V prihajajočem obdobju smo, kot večkrat poudarjam, pred najpomembnejšimi projekti: pri razvoju naše občine. Ob koncu lanskega leta sem vas obvestil, da smo bili uspešni na 6. javnem razpisu »Regionalni razvojni programi«, pri projektu »Izgradnja komunalne infrastrukture, čistilne naprave in vodovodnega sistema v Gabmik«, te dni bo objavljen tudi javni razpis za izvedbo del. Ob tem vas želim tudi seznaniti, da smo v začetku letošnjega leta z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije uspešno sklenili Spora-
Novice____________________________________________________________
IZDAJATELJ: Občinski svet občine Juršinci
ODGOVORNI UREDNIK: Damjan Šimenko
UREDNIŠTVO: Dragica Toš Majcen, Ksenja Žmauc, Sandra Kukovec, Vesna Krampelj, Alojz Kaučič in Miroslav Moleh.
LEKTORICA: Ksenja Žmauc
OBLIKOVANJE IN TEHNIČNO UREJANJE: Miroslav Moleh
NASLOV UREDNIŠTVA: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel: (02)758-2141
Objavljene fotografije so last arhiva občine Juršinci in društev.
Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno.
Časopis NOVICE izhaja v nakladi 750 izvodov.
TISK: Tiskarna EKART d.o.o.
Sp. Jablane 19,2326 Cirkovce.
zum o sofinanciranju ureditve regionalnih cest R3-712/1331 od km 12+473 do km 13+097 ter R3-734/4121 od km 5+886 do km 6+400, v naselju Gabmik, kjer bo višina izvedenih del znašala 2.021.207,55 EUR, Občina Juršinci pa bo pri realizaciji navedenega projekta sodelovala s 13 % deležem. Projekt se bo začel izvajati letošnjo jesen, končan pa bo naslednje leto, pozno jeseni.
Ob navedenih dveh projektih je Občina na 6. javnem razpisu »Regionalni razvojni programi« prejela tudi pozitiven sklep za »nadgradnjo vrtca v Juršincih«. Ker smo pozno lansko jesen kandidirali tudi na Evropskem razpisu iz Kohezijskega sklada za »energetsko sanacijo OŠ Juršinci« in kot ena redkih občin iz Sp. Podravja bili uspešni, vam sporočam, da se bo v letošnjem in naslednjem letu izvedla tudi celovita energetska sanacija OŠ Juršinci (izvedba izolacijske fasade, izolacija podstrešja, vgradnja novih oken, izvedba sistema ogrevanja s toplotno črpalko, ki bo stroške dosedanje oblike ogrevanja zmanjšal za 25 do 35 %).
Pravkar se končuje projektna dokumentacija za izvedbo infrastrukture v »novem naselju«, (kanalizacija, meteorne vode, javna razsvetl-java, vodovodno omrežj e, cestno omrežje), ki se bo izvajala dvofazno. Prva faza, do mostu, se bo zaključila jeseni letošnjo leto, naslednja faza z izgradnjo mostu preko potoka in nadaljevanje infrastrukturne povezave do LC pa se bo nadaljevala v prihodnjem obdobju.
Kakor vidite so pred Občino Juršinci, občinskim svetniki in vsemi vami resnično veliki in finančno zahtevni projekti, kijih bomo zmogli le z maksimalnim varčevanjem na vseh ravneh. S potrditvijo razvojnih načrtov 2012-2016 so to vero in zaupanje v program ob sprejemanju Proračuna za letošnje leto potrdili tudi občinski svetniki, za kar sem izredno vesel in na kar sem ponosen.
Vsem občankam in občanom bodo moji zaposleni, ki marsikdaj presegajo osemurni delavnik, še naprej pomagali, jim svetovali ter nudili druge oblike pomoči.
Občina Juršinci je ena starejših v Republiki Sloveniji, čez dve leti bo morebiti stara že dvajset let. Navadili smo se nanjo in povem vam, da se bo v primeru napovedanih ukinitev manjših občin življenje nas vseh zelo spremenilo. Morda se bomo šele takrat zavedali, ko je več ne bo, kašen bonus pri razvoju in življenju nam j e dala naša Občina. Ob velikonočnih praznikih vam iskreno želim, da bi se ponovno ozrli vsak k sebi, z mislimi in dejanji. Želim, da se ponovno utrdita vera in upanje v sočloveka, da bo ljubezen in spoštovanje do dragih in najbližjih, sosedov in prijateljev, živela in preživela.
Ob koncu vam še enkrat želim blagoslovljene velikonočne praznike. Preživite jih radostno v dmžbi svojih bližnjih.
Juršinci, 12. 3. 2012 Vaš župan, Alojz Kaučič
VABILO UREDNIŠTVA JURŠINSKIHNOVIC
Vabimo vsa društva, ustanove, vaške odbore in posameznike, da zapisujete vse vesele, zanimive, jja tudi žalostne dogodke, kijih v našem kraju piše življenje. Če želite, da bi kakšno pomembno dogajanje ali zanimivost na papir strnili mi, pa to sporočite odgovornemu uredniku.
Vaše prispevke in fotografije za naslednjo številko Juršinskih novic, ki bo izšla v prvi polovici aprila,pošljite najkasneje do konca marca na naslov:
•	Občina Juršinci, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci,
ZAJURŠINSKE NOVICE
•	po e-pošti: jursinske.novice@gmail.com ali damjan.simenko@gmail.com
Prispevke lahko oddajte tudi v tajništvu Občine Juršinci.
DOJENČKI NA SPREJEMU PRI ŽUPANU

Župan Alojz Kaučič dvakrat letno povabi starše skupaj z njihovimi dojenčki na sprejem. Že meseca julija je župan Alojz Kaučič povabil deset mamic in njihove malčke, decembra pa je bila na sprejemu skupina dvanajstih otrok občine Juršinci, rojenih v drugem delu leta 2012. Torej seje v celotnem letu 2012 rodilo 22 otrok. To je kar lepo število dojenčkov v enem letu. Županje ob tej priložnosti otrokom in njihovim staršem zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti in jim
podaril foto album, mamice pa razveselil z rožo. Nagovoril jih je s toplimi besedami ter povedal, kako občina skrbi in pomaga staršem predšolskih otrok. Občina Juršinci že več let staršem novorojenčkov namenja enkratno denarno pomoč, ki znaša 100 evrov. Še enkrat čestitamo vsem mamicam in očkom ter seveda vsem novim občanom juršinske občine.
SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI!
V imenu uredništva Juršinskih novic vas lepo pozdravljam. Pred vami je nova številka našega skupnega občinskega glasila. Prisrčno pozdravljeni na straneh prve letošnje številke Juršinskih novic. Tudi tokrat smo v njej zapisali predvsem, kaj seje dogajalo in se dogaja v naši občini, po naših vaseh ter društvih.
Počasi in s težavo se poslavlja zima, kije bila letos trda, vztrajna in radodarna s snegom. Tisti, ki vsak dan pridno delajo na zemlji, so si hočeš nočeš morali vzeti malo daljši zimski počitek, čeprav za tiste, ki delajo na kmetiji, ni ne pravega počitka in ne dopusta. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji zimskih radosti. Zdaj paje končno v naravi videti vsak dan več znakov zmagovalnega življenjskega valovanja. Travniki počasi zelenijo, vsak dan nas razveseljuje več cvetlic, neboje bolj modro in sončni žarki imajo vedno večjo moč. Še malo pa se jih bomo zopet začeli izogibati. Naravaje torej oživela in ponovno, kot vsako pomlad, smo kar nekako oživeli tudi ljudje. Kot da bi se prebudili iz zimskega spanja in zagrenjenosti, ki jo včasih rišejo na naše obraze dolgi in temačni zimski večeri. Zato pozabimo na temačno in mrzlo zimo terpreteklost in se zazrimo naprej. Saj smo
ljudje tako ustvarjeni, da za svoj obstanek moramo vedno gledati le naprej.
Preteklost je namreč vedno le še spomin. Spomini pa nam, drage bralke, dragi bralci, včasih prikličejo solze na obraz, zopet drugič pa skrivnosten nasmeh in lesk v oči. Želim vam, da bi bilo teh slednjih spominov čim več. Vendar se moramo zavedati, da danes ustvarjamo to, kar bodo nekoč naši spomini. In od nas je odvisno ali se jih bomo želeli spominjati in iz njih živeti ter jih podoživljati ali pa bomo bežali pred njimi. Zato se potrudimo, da bo sleherni dan za nas lep, izpolnjen z drobnimi pozornostmi in s prijaznostjo do drugih, da bodo nekoč lepi spomini na vsak dan posebej. Vse v življenju je namreč minljivo in za slehernega pride nekoč dan, ko ostanejo le še spomini.
Želim vam lepe, prijazno doživete in z mirom prežete velikonočne praznike. Naj se velikonočna »aleluja« v vsej polnosti dotakne vašega srca, naj blagoslov pomnoži srečo in veselje v vašem vsakdanjem življenju.
Urednik Damjan Šimenko
KORISTNO ZA OBČANE
w skupna občinska uprava
občin v Spodnjem Podravju
V	preteklih letih smo občinski redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v spomladanskih mesecih pogosteje nadzirali stanje cest na območju vseh občin iz naše krajevne pristojnosti. Ker večji del občin pokrivajo kmetijske površine, se v tem času na njivah in poljih opravljajo sezonska kmetijska dela.
Večji del teh kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ah regionalnih cestah, zato je nujno potrebno, pred vključevanjem v promet na prometno površino, očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov to ne storijo in na cesto navozijo zemljo, blato ah gnoj. Ker je v zgodnjih spomladanskih mesecih vlažnost zraka visoka, navoženi material cesto hitro naredi spolzko in nevarno za ostale udeležence v cestnem prometu. Zgodi se, da zaradi neodgovornosti posameznika, ki ni očistil koles traktorja pred vključitvijo v promet, drugi voznik postane udeleženec prometne nesreče. Občinski redarji smo lahko pogosto po sledovih umazanih gum, ki so vodih od polja do domačije, ugotovili kršitelja, kije onesnažil cesto.
V	četrti točki, drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1) je določeno:
»Prepovedano j e orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ah na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.«
V peti točki 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1) pa je določeno:
»Na cestišču javne ceste je prepovedano:
•	razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ah ga kako drugače onesnaževati;
•	puščati sneg ah led, ki pade ah zdrsne naj;
•	onesnažiti cestišče z olji in mazili ah drugimi snovmi;
•	vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.«
Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1) pa določa, da mora voznik preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste,... odstraniti z vozila zemljo ah blato, ki bi onesnažilo vozišče.
Predpisana globa v zakonu, zaradi neupoštevanja navedenih določb je 1000 evrov za posameznika in 4000 za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redaiji in občinski inšpektorji.
Občinski redarji smo za tovrstne prekrške kršitelje dolgo opozarjali, kar ni prineslo ustreznih rezultatov, zato smo za takšne prekrške tudi že izrekah globe.
Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet očistijo večje kose zemlje in blata s koles, saj takrat ostane kvečjemu zelo kratka in plitva sled. Včasih smo na vozišču našli nekaj centimetrov debele sloje zemlje ah blata. Z morda petminutnim delom se bo zmanjšalo resno ogrožanje drugih udeležencev v prometu.
Pripravil: Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva
DRUŠVO VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV
V okviru tradicionalnega občnega zbora, ki je potekal v nedeljo, 10. marca, je bila rez vinske trte. Po kratkem kulturnem programu je sledila rez potomke najstarejše vinske trte na svetu.
Osrednje Slovenske gorice so že po svojem imenu soznačje vinske trte. Že rodovi prejšnjih stoletij so spoznali, da tukaj uspeva vinska trta, odlične cepljenke, ki zmorejo obroditi kakovostno vino. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Juršinci skuša sloves vinograda in njegove žlahtne kapljice s sončnih pobočij juršinske okolice spet obnoviti.
Vinska trta, upogljiva in darežljiva “rožica,” ko bi vedela, kako si v narodovem blagu opevana in žlahtno vino iz tebe, ko bi vedela, kako globoko si vpletena v simboliko našega načina družabnega življenja, ob nazdravljanju s pesmijo o trti in vinu! Le spomnimo se, koliko volje, truda in znanjaje v kultiviranje vinske trte vložil vinogradnik.
Čas pa gre svojo pot. Vinorodne lege na slovenskih tleh so doživljale vzpone in padce. Tudi Slovenske gorice so doživljale občutna nihanja. Že ime območja pove, daje tu nekoč domovala “gorica”-nasad vinske trte. Za Juršince s celotnim zaledjem je bilo še posebej značilno, daje prednjačila hibridna trta šmarnica, ki ob brajdnih sortah ni zahtevala skrbnejše nege in varovanja pred škodljivci ter boleznimi.
Ampak vino iz cepljenih sort j e dokazno bolj zdravo, so bili kmetje, vinogradniki poučeni. Zato tudi na sončnih strminah juršinskega okolja zasledimo vedno več oziroma večino vinogradov cepljenih sort trte.
Društvo je v letošnjem letu opremilo društvene prostore z društvenimi vitrinami in masivnim pohištvom. Strošek je
znašal dobrih 5000 evrov. V prihodnje nameravajo pripraviti slovesnost oziroma otvoritev.
VABILO ZA OCENJEVANJE VIN 2013
Društvo sadjarjev in vinogradnikov Juršinci vabi člane, kot tudi ostale zainteresirane, da sodelujete z vzorci svojih vin na ocenjevanju vin.
Ocenjevanje bo v petek, 12. aprila 2013, v Juršincih. Ocenjevanje je javno in se ga lahko udeležite člani kot tudi nečlani, oziroma ljubitelji vinogradništva.
Vzorci se bodo zbirali v četrtek, 11. aprila, od 17. do 19. ure.
ZATIRAJMO AMROZIJO
Ambrozija velja za enega najbolj agresivnih in nevarnih alergenov na svetu. Pulmologi opozarjajo, da do preobčutljivosti na njen pelod pride že takrat, ko je v kubičnem metru zraka 15 pelodnih zm. Pri drugih alergenih je potrebna vsaj dvakratna količina. Vsebuje namreč več kot 50 posamičnih snovi, ki izzovejo alergijo, zato so njeni simptomi številni: kihanje, voden izcedek iz nosu, zamašen nos, mogoči so izguba voha, otečene veke, kašelj in srbeča koža.
Če se pojavijo tudi oteženo dihanje, tiščanje in bolečine v prsih, to nakazuje na sezonsko bronhialno astmo, katere vzrok j e izpostavljenost ambroziji.
VEDNO VEČ PRIZADETIH
Koncentracija peloda je v zraku najvišja od sredine avgusta do konca septembra zjutraj in zvečer, še posebej v vročem in suhem vremenu, najnižja pa v hladnih in vlažnih dneh. Alergija se lahko prvič pojavi v katerem koli starostnem obdobju, naj pogostejša pa je pri otrocih in mladini. Prizadetih j e vsako leto več. Po predvidevanjih alergologov naj bi do leta 2020 imela tovrstne težave že polovica svetovnega prebivalstva.
Zaradi izjemno burnega odziva imunskega sistema pri blaženju simptomov pogosto ne zadošča uporaba zgolj antihistaminikov, ampak morajo alergiki poseči tudi po močnejših kortikosteroidih.
POMAGA TUDI HOMEOPATIJA
Ob klasični terapiji se pojavlja vse več postopkov alternativne medicine, s katerimi je mogoče zmanjšati odziv imunskega sistema brez neželenih stranskih učinkov. Tudi pri nas so na voljo homeopatska zdravila, a jih gre jemati zgolj po navodilih zdravnika homeopata. Kvantne metode, akupunktura in bioresonanca dajo zadovoljive rezultate, najboljši učinek pa je mogoče doseči s kombiniranjem uradnih in homeopatskih metod ter seveda s preventivo. Taje v tem primeru nedvomno izogibanje alergenu.
TEŽKO, ANE NEIZVEDLJIVO
Še posebej v sušnem in vročem vremenu se je pelodu ambrozije, ki je izjemno razširjena, težko popolnoma izogniti. Vsekakor pa za alergike velja, naj omejijo gibanje na prostem, predvsem na prede-
lih, kjer je ambrozije veliko, naj zapirajo okna in vrata stanovanj, naj dela zunaj hiše opravljajo neposredno po dežju, ki pelodna zma spere iz zraka, pogosto naj si umivajo roke in lase, po gibanju na svežem zraku pa naj zamenjajo oblačila in jih po pranju ne sušijo zunaj.
Vse lastnike zemljišč, na katerih omenjena rastlina raste, pa velja opomniti, da v Sloveniji velja zakon, ki jim nalaga njeno zatiranje.
VSE LASTNIKE ZEMLJIŠČ POZIVAMO K ZATIRANJU AMBROZIJE!!
V občini Juršincijebilo opaženih kar nekaj območij poraščenih s to izjemno alergeno rastlino. Je eden glavnih povzročiteljev alergij in predstavlja vse večji problem za zdravje ljudi.
Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) in druge sorodne neofitne vrste iz rodu Ambrosia, so edine škodljive rastline, za katere je v Sloveniji predpisano obvezno zatiranje, in sicer od na pričetka rastne dobe ambrozije v letu 2010, ko je bila sprejeta sprememba zakona o zdravstvenem varstvu rastlin. Na podlagi odredbe o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, 63/10) mora imetnik zemljišča, na katerem raste ta škodljiva rastlina, odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več ter opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra. Ker se pri nas navzoča pelinolistna ambrozija po košnji hitro obrašča, je potrebno košnjo ali druge ukrepe zatiranja izvajati celo rastno dobo, da preprečimo širjenje z tvorbo novih semen.
Imetniki zemljišč so torej dolžni poskrbeti, da pelinolistna ambrozija ne cveti in semeni. Prijave večjih površin, poraščenih z ambrozijo, za katere ni pravočasno izvedeno zatiranje, lahko oddate na Fitosanitarno inšpekcijo Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje. (Vir: Fitosanitarna uprava RS)
Slikovni material za prepoznavanje rastlin v različnih stadijih najdete na spletnem naslovu:
http://www.furs.si/svn/zvr/ambrosia_osn.asp.
SEDEMNAJSTI OBČNI ZBOR OBČINSKE
ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA JURŠINCI
Občinsko združenje Rdečega križa Juršinci je samostojna, nevladna, humanitarna, nepridobitna in prostovoljna organizacija. Deluje v skladu z Zakonom o Rdečem križu Slovenije, Zakonom o društvih, ženevskimi konvencijami, Statutom Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Statutom Rdečega križa Slovenije in Statutom Območnega združenj a Ptuj. Občinska organizacij a Rdečega križa Juršinci je v soboto, 2. marca, ob 18. uri organizirala 17. občni zbor. Pred pričetkom občnega zbora so program popestrile ljudske pevke iz Juršincev. Zbor je potekal po ustaljenem dnevnem redu. Predsednice organizacije, Marijo Filipe, je prebrala poročilo. Povedala je, da skozi celotno leto peljejo številne projekte in aktivnosti, omenila jih naj samo nekaj: razdeljevanje paketov, pomoč družinam in posameznikom potrebnim pomoči, srečanj e krvodajalcev ter akcija Drobtinica, finančna pomoč šibkim družinam in tistim, ki so prizadeti. Preteklo leto so tako finančno pomagali družini Ošlaj. Organizirajo
/ ./"	>w/,
'"""'Ifliiliiumiimlif'
v	■	
.	93 f§gi	
	m jb i	
	i	
tudi delavnice, kjer izdelujejo rože oziroma času primerne izdelke. Tajnik društva Vinc Horvat, blagajničarka Terezija Perša in predsednica nadzornega odbora Klara Horvat so ravno tako izčrpno podali svoja poročila. Sledila je razprava po poročilih. Občni zbor j e s svojim obiskom počastili predsednik območnega združenja Rdečega Križa Ptuj, Aleksander Solovjev. Zbrane je nagovoril in jim veliko povedal o vrednotah, družbi, v kateri živimo, solidarnosti in pomoči do sočloveka. Sekretarka Marjana Cafuta je člane nagovorila s toplimi besedami in jim zaželela veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Sl-
edil je najslavnejši del, podelitev odlikovanj za darovanje krvi. Te sta podelila predsednica Marija Filipič in Aleksander Solovjev. Najvišje odlikovanje oziroma plaketo je za 90-kratno darovanje krvi prejel Vladimir Fras iz Hlaponcev. Ostali dobitniki plaket so bili: Danijel Bec za 60-kratno darovanje krvi, Alojz Horvat za 50-kratno darovanje, Marta Rajh za 30-kratno darovanje. 35-krat so kri darovali: Pavla Vesenjak, Robert Majcen in Marija Žmuc. 25-krat so kri darovali Marjan Munda, Katarina Holc in Klemen Žmauc. Vsem dobitnikom še enkrat čestitamo.
JURŠINSKI CERKVENI PEVCI
Znano je, da bogoslužja, pa tako tudi sv. maše, s petjem popestrijo	Zbor, ki nastopa pri nedeljskih poznih mašah, zapoje tudi na poročnih
pevski zbori. Kot je v župnijah čutiti pomanjkanje duhovnikov, tako j e	in zlatoporočnih slovesnostih ter na pogrebih. Na orglah ga sprem-
čutiti tudi pomanjkanje cerkvenih pevskih zborov. V mnogih cerkvah	lja organist Andrej Lovrec, ob njegovi odsotnosti pa organist Robi
se odvija le ljudsko petje, kar pove, da si verniki, ki obiskujejo cerkev,	Šoštarič. Kot so nam povedali pevci, jim je petje v cerkvenem pe-
želijo petja. Juršinski pevski zbor sestavlja le 14 pevcev. Vsi so starejši,	vskem zboru del življenja. Kako tudi ne, ko pa v njem pojejo že 40
naj starejša pa sta 71 -letna Štefka in 72-letni Franc Toplak.	let in več.	Ludvik Kramberger
ZLATOPOROČENCA STA SE VSE ŽIVLJENJE POSVEČALA KMETOVANJU
Zlatoporočenca Terezija in Ivan Herga
11. januarja sta s svojimi najbližjimi in prijatelji praznovala 50 let zakonskega življenja Terezija in Franc Herga iz Gabmika pri Juršincih. Svojo zakonsko zvestobo sta potrdila v cerkvi v Juršincih, kjer je najprej potekalo cerkveno slavje. Njun zlati zakon je ob darovanju sv. maše potrdil juršinski župnik in kanonik Tonček Fras. Civilni zlatoporočni obred pa je opravil župan Alojz Kaučič, ki jima je v imenu občine izročil zlatopročno listino in darilo, sliko pogleda na Juršince.
Oba zakonca izhajata iz kmečkega okolja. Terezija seje rodila 1937. leta v Borovcih pri Markovcih na Ptujskem polju, Ivan pa 1936. leta v Gabrniku pri Juršincih. Kot sta povedala, se je poroka pred petdesetimi leti, poročila sta se v Markovcih pri Ptuju, odvila v debe-
lem snegu, tokrat pa v toplem vremenu in brez snega. K poroki jo je takrat z avtomobilom peljal Anton Stajnko, eden redkih, kije imel osebni avtomobil. Po poroki sta zaživela pri ženinovih starših, kjer sta pozneje prevzela kmetijo. V družini so se jima rodili otroci: Ivan, Franc, Marija in Anica, ki soju obdarili z 9 vnuki. Marija je kot otrok čutila grozote vojne, saj je bila skupaj z dvema sestrama izgnana v Avstrijo; njeno mamo, ker je bil oče v partizanih, pa so Nemci zaprli v Štrental, sedaj Kidričevo. Starše Franca je po vojni prizadela nacionalizacija zemlje, saj so jim leta 1953 zaplenili 14 ha najboljše kmetijske zemlje. Te tudi danes niso dobili vrnjene, kajti v tem času je bila preprodana. Za kmetovanje jim je tako ostalo le 8 ha zemlje. Na tej zemlji sta zakonca Terezija in Ivan vse svoje življenje posvetila kmetovanju. Sedaj kmetijo vodi sin Franc z ženo Ireno, česar sta nadvse vesela. Vesela sta, da jima bo mlada družina vedno v pomoč, če jima bo potrebna. Kljub trdemu kmečkemu deluje bil Franc aktiven tudi v družbenih dogajanjih. Veliko prostega časa, čeprav ga kot kmetovalec ni imel veliko, je posvetil Prostovoljnemu gasilskemu društvi Gabrnik, kjer je pomagal tudi pri gradnji gasilskega doma. Danes je vključen v društvo kot veteran. Druga njegova velika dejavnost za javno dobro j e delo v cerkvi, kjer je že več kot 40 let ključar. Njegovo delo za cerkev je v pridigi posebej pohvalil župnik in kanonik Tonček Fras. Aktivno j e deloval tudi v organih nekdanje KS Juršinci, v Svetu staršev OS Juršinci, ko so njihovi otroci obiskovali šolo. Bilje tudi svetnik tedanje skupne Občine Ptuj.
Kakor ob prvi poroki pred 50 leti, tako so tudi sedaj pripravili »gostovanje«. Tega so zaradi velikega števila svatov pripravili v gasilskem domu PGD Gabmik, kjer j e »zlati ženin« že več kot 50 let gasilec. V so potrebno hrano so pripravili na svojem domu. Za dobro te j e poskrbela snaha Irena, kije izvrstna kuharica, pomagala pa ji je njena mama, Štefka Majcen. To sem omenil zato, ker večino takih slavij danes praznujejo z »gostinsko« hrano. Svatje so pili tudi vino, ki ga pridelajo v svojem vinogradu.	Ludvik Kramberger
SPOMINI IZDELOVALCA JASLIC FRANCA PLOHLA
IZKUKAVE
Po 40 letih dela v Avstriji, kjer seje naučil izdelave jaslic, seje Franc Plohl vrnil v domači kraj, kjerpreživlja upokojensko življenje. Srečati se s Francem Plohlom, z njim smo se prvič srečali ob veliki prireditvi 20. Zahvala jeseni v Juršincih, je lepo doživetje. Da bi o njegovem življenju in njegovem zanimivem konjičku, to je izdelavi božičnih jaslic in gojitvi rož, izvedeli kaj več, smo ga obiskali na njegovem domu na Kukavi. Deležni smo bili prijaznega sprejema in lepe besede. Našemu obisku in radovednim vprašanjem je 70-letni Franc namenil veliko časa. Že ob prihodu do njegove hiše, in še bolj vstopu v hišo, smo vedeli, da bomo imeli o njem in njegovem življu kaj zapisati. Kot smo ugotovili iz pogovora, j e naš sogovornik živi leksikon spominov iz otroštva in okolja, kjer j e preživljal mladost. Ob vstopu v hišo so nas najprej pozdravile dokaj velike in na poseben način izdelane jaslice. Njim bomo namenili nekaj več pozornosti malo pozneje.
Franc Plohl seje rodil 14. novembra 1942 v družini 5 otrok, od katerih sta brat in sestra umrla stara komaj 6 tednov. Rodil seje staršema, ki sta imela 7 ha veliko posest, s katero sta preživljala družino. »Moram reči, daje posest dajala toliko, da nismo bili lačni. Za kak napredek kmetije
ni bilo nobene možnosti. Davki, ki smo j ih plačevali vsake tri mesece, in obvezna oddaja, so izčrpavali tedanjega kmeta. Živeli smo v več kot 100 leta stari “cimprani” s slamo kriti hišici, v kateri seje stiskala sedemčlanska družina. Najbolj hudoje bilo, kerni bilo na voljo oblačil in obutve. Otroci smo imeli le ene »sveteje« hlače za šolo in k maši. Spominjam se, da namje mati vsako soboto zvečer oprala hlače in jih obesila nad pečjo, da so se do jutra, ko smo šli k nedeljski ali praznični maši, posušile. Do šole in cerkve smo imeli le 2 km. Hodili smo po bližnjici, mi smo rekli mašni piti. Ko je zapadel sneg, je s hojo pred nami oče ustvarjal tir, da smo lahko otroci šli ministrirat in nato v šolo. Pogosto smo v razred stopili mokri in prezebli.«
O obiskovanju osnovne šole nam je Franc imel kaj povedati. Ob spominu na ta čas, so se mu rosile oči. »Tedaj je bilo v razredu po 40 in več učencev. Bila je stroga disciplina. Za vsak najmanj ši prekršek j e sledila kazen, ponavadi »packa«, včasih j e pela tudi leskova šiba. Toda to zame ni bilo najhujše. Do šestega razreda sem bil dober učenec, saj sem razrede izdelal brez težav. V šestem leto šole, je razred s 42 učenci prevzela učiteljica, kijenašoloprišlaiz Primorske. Strašnoje sovražila
katoliško vero. Tedaj smo vsi učenci hodili k verouku, kije potekal v cerkvi. To ji je šlo strašansko na živce. Ker sem bil ministrant, meje vzela na »piko«. Skozi vso šolsko leto sem bil deležen šikaniranja in psihičnih pritiskov zaradi vere in ministriranja. Najhujše je šele prišlo ob zaključku šolskega leta, ko sem prejel spričevalo, v katerem je bilo zabeleženo, da imam vedenje dve, slovenščino pa ena. Ta dan mi je pogled na šolski izkaz vzel voljo do življenja. Tedaj sem se počutil kot najslabši človek na svetu. To dejanje učiteljice, ko mi j e dala take ocene, meje zaznamovalo za celo življenje. Od 42 učencev v razredu sem bil edini, ki sem s tema dvema negativnima ocenama zaostal in tako končal le 7 razredov osnovne šole. Ko sem kot otrok, še bolj pa pozneje, ugotavljal, zakaj mi je naredila tako krivico, sem ugotovil, daje to storila zato, da se ne bi šolal za morebitni poklic duhovnika. Kajti vedela je, da izhajam iz verne družine in da sem se dobro učil. Kljub vsem tem krivicam sem v cerkvi ministriral vse do 18. leta. Po končani osnovni šoli sem ministriral z Ivanom Bohincem le ob velikih cerkvenih praznikih.«
Po končani osnovni šoli je naš sogovornik delal na kmetiji svojih staršev, na kateri so vozili in orali s kravjo vprego. Kakor vsi sposobni fantje je moral na odsluženje vojske. Pristal je v Ulcinju, kjer so ga poslali na 3-mesečni tečaj za kuharja. Kot kuharje kuhal za 60 vojakov. »To je bilo naporno delo. Z delom v kuhinji sem začel ob eni uri ponoči, končal pa ob 21. uri. Tak način delaje bil vseskozi moje zadolžitve, le daje trajal vsak drugi dan, kajti bila sva dva kuharja. Moja naloga je bila kuhanje in nabava surovin za kuhanje. Iz vojske, služil sem 21 mesecev, sem izšel kot vodnik. Takoj po vojaščini, leta 1964, sem se zaposlil v Avstriji v Vorarlbergu, v tekstilni tovarni, kot predilec na tekstilnih strojih. V začetku sem posluževal po tri stroje, vsak je predel po 700 niti, ob koncu mojega 22-letnega dela v tej tovarni, pa že 7 strojev. Kljub temu je bila za tovarnarja proizvodnja predraga, zato je tovarno zaprl in sem ostal brez dela. Takoj sem si našel delo v veliki vrtnariji, kjer nas je delalo 18 delavcev, Tam sem po 18. letih dela dočakal zaslužen pokoj. V času bivanja v Avstriji sem si na temeljih domače stare hiše in gospodarskih poslopij postavil novo hišo in gospodarsko poslopje. V tem času sem dokupil tudi 8 ha
posesti, ki sedaj meri 15 ha, od tega j e 6 ha gozda. Nabavil sem tudi vso potrebno kmetijsko mehanizacijo, ki pa sedaj stoji neizkoriščena, saj sem večina zemlje dal v najem. Sadim le buče in krompir za svoje potrebe.«
N i treba posebej poudarjati, da so njegov konj iček rože. G oj itev rož in izdelava jaslic mu v pokoju največ pomeni. Že v uvodu smo omenili njegove jaslice, ki krasijo njegov dom, ter 6 let tudi farno cerkev ob božiču. Ob ogledu smo našteli 6 jaslic, ki so razporejene po njegovi lepo urejeni hiši. Nekaj pajihje še v izdelavi. V kletnih prostorih pa se nahajajo jaslice, kijih ob božiču postavi v cerkvi. Kot nam je povedal, jih mora pred postavitvijo na novo urediti, zlasti z mahom, ki skozi leto zbledi. Od kot mu veselje do jaslic? »To je ljubezen iz otroštva. Spominjam se, da so starši postavljali jaslice na polovici mize, pri kateri smo jedli. To je bil zame in celo družino lep dogodek. Ob njih smo po večerih molili rožni venec. Tedaj so postavljali skromne jaslice. Sta pa moja brata Alojz in Stanko izdelala jaslice iz lesa. Z drobno žagico sta izžagala figure in tudi jaslice. Te imam še ohranjene. Ko sem delal v Avstriji sem si ogledoval razstavo jaslic in sklenil, da bom tudi sam izdelal nekaj takega. Zato sem se vključil v tečaj za izdelavo jaslic, ki gaje vodil mojster te umetnosti. Po tej metodi sedaj izdelujem jaslice, kijih vidite v moji hiši. Tiste, ki so izdelane za cerkev, sem izdeloval, seveda v prostem času, 7 let in za izdelavo porabil več kot 1.000 delavnih ur. Sedaj že 6 let krasijo cerkev in sijih ogleda veliko obiskovalcev cerkve. Preden sem postavil mojejaslice v cerkvi, je bila navada, da jih je vsako leto postavljala druga vas.«
Franc je globoko veren. Ob zaključku našega pogovora nam je povedal: »Cerkev je zame, sedaj ko sem v pokoju, moj drugi dom. Obisk cerkve in molitev, mi dajeta moč za življenje.« Se veliko zanimivega bi lahko napisali o dobrodušnem možu, ki sta ga vseskozi zaznamovala delavnost in poštenost. Ko je bil zaposlen v vrtnarstvu, je vsak dan delal po dva »kšihta«, daje lahko doma gradil hišo, ki je poleti okrašena s številnimi rožami. Sedaj njegove rože, ima več kot 20 oleandrov in še kaj, počivajo v kletnih prostorih njegove hiše in drugih poslopjih.	Ludvik Kramberger
LOVSKA DRUŽINA JURŠINCI V LETU 2012
V Lovsko družino Juršinci je bilo v letu 2012 včlanjenih 58 članov (55 lovcev, 2 pripravnici in 1 pripravnik). Naš lovski dom j e v centru Juršincev. Gospodarimo na 2688 ha velikem lovišču, ki se razprostira pretežno v gričevnatem delu Srednjih Slovenskih goric, nekaj pa v ravninskem delu ob reki Pesnici in njenih pritokih.
Od divjadi, kije prisotna v lovišču, imamo največ srnjadi. Od ostale lovne divjadi pa so tu še poljski zajec, fazan, raca mlakarica itd. Prehoden j e divji prašič, pred časom pa je bil opažen tudi jelen.
Tako kot predpisuje zakon o lovu divjadi ter upravljanju z loviščem, moramo lovci med letom v lovišču opraviti veliko prostovoljnih delovnih ur, da na koncu lahko tudi nekaj iz tega lovišča odvzamemo, po naših lovsko-gojitvenih smernicah seveda. Če hočemo uresničiti naš lovsko-gospodarski načrt oz. plan dela, ki ga sprejmemo na rednem letnem občnem zboru, moramo lovci zavihati rokave. Takoj spomladi smo obnovili in založili solnice, popravili smo stare preže in zgradili tudi nekaj novih. Takoj zatem smo očistili remize in pripravili oz. obdelali kmetijska zemljišča, krmne njive in posadili koruzo, ki jo potem uporabljamo za zimsko krmljenje. Čez leto smo te njive tudi obdelovali.
Naš lovski dom, ki ga dajemo tudi v koriščenje drugim občanom, je potreben rednega vzdrževanja. Tako smo morali v lanskem letu kar dosti finančno vložiti, pa še veliko prostovoljno postoriti tudi v naši lovski hiši.
Srnjad je naša najpomembnejša gospodarska panoga. Odvzem-odstrel smo izvajali čez leto po začrtanem planu, in sicer 94 kosov. Veliko škode na srnjadi so nam povzročili potepuški psi, ki so se
nekontrolirano gibali po lovišču in preganjali divjad. Tudi promet, predvsem povozi in strojna obdelava kmetijskih zemljišč, so naredili v letu 2012 nekaj škode na divjadi.
Lov na malo divjad (poljski zajec, fazan) smo izvedli z jesenskimi skupnimi lovi. Tudi ti lovi niso več tisto, kot so bili nekoč, toda v zadnjem času se spet opaža, da se stalež dviguje.
Prizadevamo si, da bi z vsemi uporabniki prostora, na katerem j e naše lovišče, dobro sodelovali, kajti vsi skupaj moramo skrbeti za zdravo in čisto okolje ter ohranitev naše divjadi!
V naši LD imamo tudi komisijo za lovsko strelstvo oz. strelsko ekipo, ki je čez leto zastopala našo LD na drugih lovsko-strelskih tekmovanjih.
Tudi na našem lovskodružabnem področju smo bili v preteklem letu aktivni. Kot po navadi je za to pristojna komisija za društveno dejavnost, kije organizirala razne pogostitve: na našem občnem zboru, na meddružinskem lovskostrelskem tekmovanju v Mostju in ob prazniku občine Juršinci itd. Eden od naših naj lepših lovskodružabnih dogodkov pa je bil naš »lovski krst«, na katerem smo sprejeli novinca, mladega lovca, v polnopravno članstvo naše zelene bratovščine. Po zadnjem skupnem lovu smo v lovskem domu v Juršincih sprejeli v zeleno bratovščino mladega lovca —zelenca Bojana Horvata. V zahvalo nas je Bojan na koncu še pogostil.
Tako je potekalo naše preteklo lovsko leto.
Tajnik LD Anton Lajh
PAPIGE POLETELE NA DOBOVŠKI FAŠENK
V soboto, 16. februarja, smo se člani Ku ltumo-etnografskega društva Juršinci z avtobusom odpravili na Dobovški fašjenk, kamornasje povabil predsednik pustne prireditve. Na povabilo smo se z veseljem odzvali in naše papige popeljali na Dobovški fašjenk, saj smo ponosni na svoje maske in vloženo delo. Domačini so nas lepo sprejeli, bili so navdušeni nad papigami, mi pa smo uživali v predstavitvi. Vzdušje je bilo ves dan čudovito, razigrano, zabavno in veselo.	Simona Turk
JURŠINSKE PAPIGE
Člani KED Juršinci smo se zbrali lani septembra in se odločili, da bomo spet sami sešili kostume za pustne karnevale. Tako smo petnajstega oktobra pričeli izdelovati naša oblačila. Izbrali smo živo pisane barve in pričeli šivati repe. Za vsakega posameznika smo izrezali od 70 do 80 kosov blaga - perja, ki smo ga prisili na obleko. Nato smo sešili še krila, glavo s kljunom in izrezali kremplje.Tako smo iz tedna v teden izrezovali, sestavljali, šivali naše kostume vse do osmega februarja - takrat smo se vam prvič pokazali.
Sešili smo petinšestdeset papig, za njih pa porabili 420 metrov blaga, 30 sukancev, 90 kvadratnih metrov pene in 120 metrov jeklene žice. Delo je bilo naporno, saj so nekateri člani prvič sedli za šivalne stroje. Moški člani so poskrbeli za izdelavo kletke, uredili voz ter prevozno sredstvo. Tako so izdelali veliko kletko izjeklenih palic in eno manjšo
iz bambusovih palic. Prav tako so iz bambusovih palic izdelali palme in jih pritrdili na voz.
Naša želja je bila močna, a tudi dobra volja nas je spremljala in nam dajala moč, da smo pravočasno dokončali svoje delo. V petek, osmega februarja, smo prvič oblekli naše kostume. Že naslednji dan smo se z njimi odpravili proti Svetemu Tomažu, kjer smo se papige veselile drugega mesta.
V nedeljo smo se zbrali v Juršincih in se z avtobusom odpeljali na ptujski karneval. Želeli smo si uvrstitve med najboljših deset. Prikazali smo papige iz Juršincev in med sedeminsedemdesetimi skupinami
nestrpno pričakovali razglasitev najboljših. Naša želja seje uresničila, papige smo plesale, poskakovale in vriskale od veselja, saj so nas nagradili s petim mestom. Tako smo obdržali svojo lansko uvrstitev. V ponedeljek smo se udeležili povorke v Dornavi, žal pa nismo odšli v Bukovce, ker so povorko zaradi slabega vremena odpovedali. Tako smo papige v torek obiskale sosede, sorodnike in prijatelje ter z njimi veselo poklepetale. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas lepo sprejeli in nagradili. Prav tako se zahvaljujemo Občini Juršinci, ki nam je omogočila avtobusni prevoz na Ptuj in v Dobovo. Lepo vas pozdravljajo vaše klepetave papige.	KED Juršinci
PRAZNOVALE SMO 8. MAREC - DAN ŽENA
V vsakem srcu je prostor za srečo. Dobre želje združimo v zvezde, srečo v sonce oblikujmo, na prijateljstvo cvetove upanja nasujmo. Dobro voljo je lepo deliti, zato smo se članice KED Juršinci odločile, da nazdravimo svojemu prazniku. V petek, 8. marca, smo veselo poklepetale ob dobri kapljici. Za jedačo so poskrbeli naši člani, posladkale pa smo se z domačim pecivom, ki smo ga same spekle. Uživale smo ob raznih igrah,se nasmejale šalam, obujale smo vesele trenutke, zaplesale smo s cigankami in tako preživele lep večer.
Članice KED Juršinci
Članice KED Juršinci praznovale 8. marec
PRI MOTORISTIH
Motoristični klub Juršinci Auspuh je društvo, ki je bilo ustanovljeno aprila 2009, sestavljajo ga približno 70 članov. V glavnem imajo vsi člani jeklene konjičke, ki jih negujejo s srcem, nanje pazijo z razumom in včasih prestrašijo z adrenalinom. Članstvo v klubu ni samoumevno in je pogojeno s posameznikovim strinjanjem s
statutom društva ter z letno članarino.
Večina članov kluba je iz Osrednjih Slovenskih goric in okolice.
Starostno so zelo raznoliko društvo, kot sem ugotovil na obisku na njihovem letnem občnem zboru. Člani in članice so sproščeni pripadniki društva, ki se zavzemajo za dobro voljo, medsebojno razumevanje in druženje. V soboto, 18.3.2013, so se člani kluba zbrali na letni konferenci oziroma občnem zboru, kot ga poimenujemo. Predelali so vsa poročila predsednika, blagajnika, tajnika, nadzornega odbora in verifikacijske komisije. Sprejeli in soglasno potrdili so plan dela za leto 2013, kije, verjemite, zelo obširen. V bodoče jih čaka veliko srečanj in sodelovanja s sosednjimi društvi. Društvo je imelo volilno leto, v klubu so soglasno potrdili staro-novo vodstvo. Vsem članom želim veliko srečnih in varno prevoženih kilometrov staremu-novemu vodstvo pa uspešno vodenje in odlično delovanje društva v bodoče.
Damjan Simenko
KULTURNO DRUŠTVO HLAPONCI TRADICIONALNO OBISKALO STAREJŠE VAŠČANKE
Ob dnevu žena in materinskem dnevu smo se člani Kulturnega društva Hlaponci ponovno spomnili vseh vaščan k, ki so dopolnile 80 let. Vsem smo podarili rdečo rožo. Lepo je bilo poklepetati z njimi in jim prisluhniti njihovim zgodbam iz življenja. Spregovorili smo o materinstvu.
Biti mama je najtežja služba na svetu in vsem ženskam želimo člani Kulturnega društva Hlaponci izraziti spoštovanje za dolgoletno uspešno opravljanje le-te. Omenim naj, da so se vse matere in žene zelo razveselile našega obiska. Povabili smo jih na proslavo, ki sojo pripravili mladi člani društva. Ob prazniku, kije za nami, pa voščimo in zaželimo vse lepo ob materinskem dnevu vsem materam, ženam, tudi tistim, ki niso bile deležne našega obiska.	D. Š.
TRADICIJO KARTANJA NADALJUJEMO
19. januarja, smo v vaškem domu v Hlaponcih priredili tradicionalni TURNIR V KARTANJU. Turnirje potekal v znamenju prijateljstva med vasmi Kukava, Hlaponci, Rotman in Mostje. Kartalo seje v igri šnops. Ekipi sta zbirali točke in zmagala je letos prvič ekipa Hlapon-cev. Ekipa Hlaponci je s tem osvojila 1. mesto ter pokal. Drugo mesto je pripadlo ekipi Kukave in Mostja tretje mesto pa je letos zasedla vas Rotman. Za tolažilno nagrado je vasi Rotman pripadel osel. Iz vasi Hlaponci je tekmovalo 16 tekmovalcev, iz vasi Kukava 19 ter iz Rotmana 6 tekmovalcev. Vseh tekmovalcev je bilo 41. Večerje minil v znamenju druženja in prijateljstva. Z glasbo in s prijetnim vzdušjem smo preživeli večer ob kartah. Ravno tako pa je bilo odlično poskrbljeno za hrano in pijačo. Turnir v kartanju tako vsakoletno nadaljujemo, saj je postalo kartanje v Hlaponcih tradicionalno.
D.Š.
PRIPRAVE NA VELIKONOC V HLAPONCIH
lavo voščilnic. Prikazale sta številne motive: božične, novoletne, velikonočne... Lizika j e iz posebne mase vlila tudi angelčke različnih oblik, ki sva jih kasneje Nina in Lea pobarvali s posebnimi barvami. Ker je pred vrati tudi velika noč, smo izdelale še velikonočne pirhe. Nastali so prečudoviti pirhi različnih motivov iz pisanih perlic in papirnatih prtičkov.
Največ dela in truda pri izdelavi je zagotovo pokazala Simona Visenjak, ki je izdelala številne kvačkane izdelke (angelčke, metuljčke, dežnike, zajčke, prte...).
Na koncu se za voljo in izvirnost pri izdelavi zahvaljujem vsaki ženski in vsakemu dekletu posebej. Zahvala gre: Liziki Hojnik, Zdenki Emejčič, Simoni Visenjak, Nadi Plohl, Slavi Kokol, Nini in Lei Arnuš.
Pripravila: Nina Arnuš
V januarju, februarju in marcu smo se žene in dekleta iz vasi Hlaponci ob večerih srečevale v vaškem domu, kjer smo izdelovale različne izdelke za razstavo ob materinskem dnevu. Za razstavo je bilo potrebno izdelati kar nekaj izdelkov in tako pokazati, da nismo od muh. Mislim, da nam je to kar dobro uspelo, saj smo naredile veliko stvari in se ob tem tudi zabavale in uživale. Oblikovale smo veliko rož iz barvnega krep papirja. Nastale so čudovite narcise, zvončki, trobentice, amarilisi, kale, gladijole in še bi lahko naštevala; naj lepše rože pa so bile izdelane iz pistacije. Da bi rože pokazale svojo pravo lepoto, je bilo potrebno izdelati še vaze. Za to smo uporabile steklenice od sokov, ki smo jih poslikale z barvami.
Lizika Hojnik in Zdenka Ernejčič sta se še posebej izkazale z izde-
OBSTAJA SAMO ENA POT »NAPREJ«
Na 84. občnem zboru PGD Gabrnik smo še enkrat pregledali dogodke, ki so se zgodili preteklo leto, si zastavili cilje za prihodnja leta, podelili pa smo tudi tri nazive . Častni člani PGD Gabrnik so postali Ana Novak, Franc Ratek in Daniel Mlinarič.
V Gasilskem društvu Gabrnik si želimo, da bi se vsi občani v občini Juršinci ob naravnih in drugih nesrečah počutili bolj varne, saj lahko vedno računajo na hitro pomoč gasilcev ne glede na čas in situacijo. Nekdaj je veljalo, da so gasilci posredovali izključno pri požarih. Danes pa seje število intervencij na požarih zmanjšalo, zelo pa se je povečalo število intervencij pri naravnih nesrečah in nesrečah, za katere smo si na tak ali drugačen način krivi sami. Če so lahko gasilci nekoč posredovali z gasilsko cisterno in par cevmi, danes na žalostni več tako. Danes smo gasilci usposobljeni za različne načine in tehnike reševanja, za kar sta potrebni tudi sodobna tehnika in oprema. Od tu naprej pa smo spet odvisni od svoje iznajdljivosti in solidarnosti, saj nam država, kije odgovorna za varnost svojih državljanov, veselo zaračunava davke za vsak kos opreme, ki je že tako ali tako nerazumno draga.
Ne preostane nam nič drugega, kot da se obrnemo na vas, spoštovani občanke in občani občine Juršinci. Naša avtocisterna (vrečka) nam je odlično služila celih 37 let. V prenekateri vodnjak v naši občini je v letih suše pripeljala pitno vodo in sodelovala na vseh intervencijah gasilskega društva, ko je bilo to potrebno. Svojo delovno dobo je prekoračila za 12 let, sedaj pa je čas, da gre v zasluženi pokoj, saj se pod težo svojih let in vode, ki jo nosi s sabo, vedno težje vzpenja po juršinskih gričih. V PGD Gabrnik smo zato primorani, da zaradi vaše in naše večje varnosti in zaradi strogih standardov in meril, ki veljajo na področju zaščite in reševanja, gremo v nabavo novega
gasilskega vozila. Ker vemo, da vas velika večina zna ceniti našo solidarnost, delo in odrekanje, smo prepričani, da nam boste tokrat priskočili na pomoč vi. Zavedamo se, da časi niso lahki, daje vedno težje uresničevati cilje, ki smo si jih zastavili in da gre pri nekom zgolj za preživetje. A občutek, da si pomagal nekomu, ki bo zaradi tega lahko pomagal, bi moral biti za vse nas neprecenljiv. Zato vas bomo gasilci PGD Gabrnik to pomlad obiskali na vaših domovih, vam predstavili naše novo vozilo ter se dogovorili, na kakšen način nam lahko pomagate. Ob tej priložnosti naj vas povabim na našo spletno stran www.pgdgabrnik.si, kjer lahko spremljate aktualne dogodke in aktivnosti društva.
Prostovoljno gasilsko društvo Gabrnik želi vsem občankam in občanom občine Juršinci blagoslovljene velikonočne praznike.
PGD GABRNIK since 1929 S ponosom!
TE ZANIMA GASILSTVO?
ŽELIŠ PRIDOBITI VSAJ NEKAJ OSNOVNEGA ZNANJA KAKO RAVNATI Z OGNJEM? ŽELIŠ NESEBIČNO POMAGATI BLJIŽNEMU V NESREČI?
PRIDRUŽI SE NAM!
PGD Gabmik sprejema nove člane, ki so pripravljeni s svojim delom doprinesti k še bolj varnemu in človeku prijaznemu okolju v občini Juršinci.
Vrata so odprta za mlade in stare, za vse, ki vam ni mar samo za sebe. Če spadaš med njih, te bomo z veseljem sprejeli v svoje vrste. Poiščite nas na svetovnem spletu na: www.pgdgabmik.si, natisnite si pristopno izjavo in jo pošljite na naslov: PGD Gabrnik, Gabmik 26 a, 2256 Juršinci. Lahko pa nam tudi pišete in poslali vam bomo pristopno izjavo.
Z vstopom v gasilsko društvo Gabmik postaneš več kot samo član društva. Postaneš človek, ki je s svojimi plemenitimi dejanji in požrtvovalnim delom vedno pripravljen pomagati k boljšemu življenju v našem kraju.
PGD GABRNIKsince 1929 S ponosom!
PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU
V nedeljo, 24. 3. 2013, je bila ob 15. uri v večnamenski dvorani v Juršincih proslava ob materinskem dnevu, ki stajo pripravili Občina Juršinci in Osnovna šola Juršinci. V programu so sodelovali otroci iz vrtca, učenci, ljudske pevke in kvartet Bakus. Obiskovalce prireditve sta nagovorila podžupan Alojz Hrga in predsednica Odbora za družbene dejavnosti Dragica Toš Majcen.
Po prireditvi so otroci vsem obiskovalkam poklonili cvet.
Na ogled je bila tudi razstava ročnih del, ki sojo pripravile članice društva gospodinj iz Juršincev in kulturnega društva iz Hlaponcev.
Irena Petek- Zebec, Andreja Klarič
MAMICAM OB PRAZNIKU
i			|m|		^ , J		
	SL; y	■p #-	j	I	t k 'M	[ JI		-	Ir
Vpetek, 22. 3. 2013, so se otroci juršinskega vrtca predstavili mamicam z lepim kulturnim programom. Otroci so starše razveselili z recitali, s pesmijo in s plesom.
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI V AVSTRIJI
Šole v naravi smo se učenci 5. in 6. razreda zelo veselili in bili neučakani, nekatere pa je malce skrbelo. Le redkeje bilo strah. Zadnje dneve pred odhodom je bilo med odmori smučanje glavna tema. S sošolci smo se pogovarjali o tem, kdo ve smučati in kdo ne. Na koncu smo ugotovili, da to sploh ni važno, saj smo vedeli, da se bomo te veščine naučili vsi.
Težko pričakovan dan, ponedeljek, 14.1.2013, smo končno dočakali. V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali v Juršincih, naložili prtljago, se poslovili od staršev in se odpeljali proti Avstriji. Spremljali so nas štirje učitelji: razredničarka 5. razreda, Lidija Kunčnik, razredničarka 6. razreda, Irena Petek-Zebec, športni pedagog Stanko Podvršek in učitelj Branko Horvat. V Weinebene smo prispeli okrog 10. ure in se takoj namestili v sobe. Domovali smo v slovenski koči, kjer so tudi delavci govorili slovensko. Hranaje bila zelo dobra. Kasneje smo dobili prve napotke. Razvrstili so nas v štiri skupine, glede na predznanje smučanja. Naslednji dan smo že vsi znali osnove smučanja. Ob
večerih smo imeli učno delo in se igrali. Sreda je bila za večino nekoliko bolj razburljiva, saj smo se vozili po strmejših progah, vendar smo ugotovili, da se zelo hitro učimo, torej nam strmejše proge niso delale večjih težav. Sledil je četrtek, za katerega bi lahko rekli, da smo večinoma vsi smučali odlično. Seveda padcev ni manjkalo, a jih je bilo vedno manj. Ta dan je res bil nekaj posebnega, saj smo zvečer imeli disko. Vsi smo se zelo veselili petka. Takrat naj bi imeli tekmo v veleslalomu, vendar j e zaradi slabih vremenskih razmer bila odpovedana. Vseeno nismo bili tako razočarani, saj je to bil dan, ko smo se po napornem tednu, polnem novosti, odpravili domov.
V poznih popoldanskih urah smo se vrnili v Juršince, kjer so nas pričakali starši. Ponosno smo se jim pohvalili o pridobljenem smučarskem znanju. Po napornem tednu je bil utrujen prav vsak izmed nas, verjetno tudi učitelji, kijih moramo učenci zelo pohvaliti. Srečni smo bili tudi zato, ker smo se vrnili brez vsakih poškodb.
Anja Čuš in Petra Gabrovec, 5. r.
PROSLAVA OB MATERINSKEM DNEVU V HLAPONCIH
V nedeljo, 17. 3. 2013, seje vaškem domu v Hlaponcih odvijala proslava na temo materinski dan in dan žena. Kot vsako leto do sedaj, smo se tudi letos otroci iz vasi Hlaponci odločili, da ta čudoviti dan svojim mamam poskušamo polepšati na nam najlažji način, in sicer
s plesom, pesmijo in z deklamacijami. V programu je sodelovalo 12 otrok in vsak je bil nekaj posebnega. Najzanimivejši pa so bili zagotovo najmlajši otroci, ki so z deklamacijo Srček vroč imam segli prav do dna srca vsake mame, babice in žene. Ti najmlajši otroci so se izkazali tudi s pesmijo in plesom pesmi Mali zvonček. Starejši otroci smo povedali nekaj deklamacij, ki so bile prav tako vsaka po svoje nekaj posebnega. Daje bil program zabavnejši, smo vsi skupaj na pesem Modrijanov Ti ti ti moja rožica zaplesali kratko koreografijo. Otroci in prav tako starejša dekleta smo ob plesu zelo uživali. Celoten programje popestril še Kevin s svojo najboljšo prijateljico harmoniko, na katero je zaigral tri pesmi (Ti ti ti moja rožica, Kam le čas beži in Daj mi poljub); z igranjem pa nas je navduševal tudi kasneje po koncu proslave med pogostitvijo. Zraven plesa, prebranih deklamacij in Kevinovega igranja smo še zapeli dve pesmi: Mamicajekakorzarja in Babica hvala ti, ob kateri nas j e na kitaro spremljal Matej Šoštarič. Da nismo kar tako od muh, smo poskušale pokazati tudi starejša dekleta, ki smo zapele pesem Modrijanov in Elde Vilder Klic srca.
Na koncu se še posebej zahvaljujem Tamari Emejčič, ki je povezovala celoten program, vsem nastopajočim otrokom in tudi Tadeju Hojniku ter Donaldu Rusu, ki sta ob prihodu vsako mamo in babico razveselila z ročno izdelanim spominčkom, ki smo ga izdelale v delavnicah. Nastopali smo: Nina in Lea Arnuš,Vesna Petek, Tamara Emejčič, Kevin Toplak, Žak in Maša Rus, Maja in Sanja Kukovec, Petra Gabrovec, Nika Plohl, Lara Zupanc, Matej Šoštarič.
Nina Arnuš
DRUŠTVO GOSPODINJ MARTA JURŠINCI
Ob materinskem dnevu so članice društva gospodinj Marta pripravile bogato razstavo tako kulinarike, kot tudi ročnih del. Članice so se dobivale skozi celotno zimo vsak torek v mesecu. Razstava je bila res prava paša za oči.
PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Osnovna šola Juršinci in Občina Juršinci sta skupaj pripravili proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V programu so tokrat nastopili učenci osnovne šole; odgovorni za proslavo pa sta bili Nada Špišič in Helena Šoštarič. Pozdravna govora sta tudi tokrat imelaravnateljicaJelkaSvenšekinžupanuAlojz Kaučič. Prireditev so zaključile ljudske pevke. Proslava je bila v prenovljenem kulturnem centru, katerega slavnostna otvoritev je bila lani avgusta ob občinskem prazniku. S prenovljenim kulturnim centrom so občina in vsa društva pridobila prostore, ki sojih nujno potrebovali; tako za same prireditve, kakor tudi za samo društveno delovanje.
Dragica Toš Majcen
VABILO	|
1 Gledališka skupina Juršinci seje z igro Ta veseli dan ali Ivek se | | ženi prijavila na 52. LINHARTOVO SREČANJE - FESTIVAL 1 | GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE 2013, ki ga organizira | | Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Namen festivalaje prikazati | 1 in nagraditi najbolj kakovostne ljubiteljske gledališke predstave | 1 in s tem vzpodbuditi razvoj in kakovostno rast tovrstne gledališke | | produkcije. Selektorji si bodo predstavo ogledali v dvorani | 1 Večnamenskega kulturnega centra Juršinci v soboto, 6. 4. 2013, | | ob 18. uri. Vljudno vas vabimo, da si pridete ogledat predstavo, saj | 1 se bo Ivek vjuršinski dvorani ženil zadnjič in potrebuje spodbudo. | 1	Ivek z gledališko družino |
EiiiiiiimlliiilimmmimiiiimmNiimmiiiiiiimilimimiiiiiiimmiiiimmimmmNiimiiiiiiimmiiiimmmimiiimmmimmmiiiiiiiii
| Gledališka skupina Juršinci predstavlja igro
| da veseCi dan aCi Ivekje ženi \
| Avtorici besedila: KSENJA ŽMAUC, LIDIJA KUNČNIK | Režiserka, scenaristka: KSENJA ŽMAUC	|
| Igrajo:
| CVETKA VRATIČ (Micka)
| ROMAN FRLEŽ (Franček)
| DARKO BOGŠA(Ivek)
| LIDIJA KUNČNIK (Meri/Marica)
| DRAGICA TOŠ MAJCEN (Zofka)
| JANA GODEC (Šepetalka)
| Cigani: Slavica Žmauc, Anica Žmauc, Helena Osterc, Franc | | Žmauc, Damjan Šimenko, TRIO KOVAČEČJAK (Muzikanti) | | Mojstra za luči: Tadej Cajnko, Andrej Čeh ml.
1 Scena in rekviziti: Roman Frlež, Franc Pignar, Robi Majcen, | 1 Roman Drevenšek, Dušan Žmauc, Ludvik Kokol, KUD dr. An- | 1 tona Slodnjaka Juršinci	Vstopnine ni. |
....milil..........m..........m...........n...............m..mn....
POVABILO NA ČISTILNO AKCIJO 2013 V OBČINI JURŠINCI
Zima je končno pri koncu in narava se bo prebudila v vsej svoji lepoti. Ni pa lep pogled na odvržene odpadke ob cestah in drugih površinah, zlasti v gozdovih.
Zato bomo tudi to pomlad v naši občini organizirali čistilno akcijo, ki bo potekala v soboto, 6. aprila 2013, od 9.00 ure do predvidoma 11. ure.
Navodila o zbiranju in sortiranju odpadkov boste dobili od vodje vašega zbirnega mesta.
Zaščitne (PVC) rokavice in vreče boste prejeli od vodja na zbirnem mestu.
K sodelovanju ste vabljeni vsi občani, prav pa bi bilo, če bi se akcije udeležil vsaj en član vsakega gospodinjstva.
Najpomembnejši cilj akcijejeozaveščanje ljudi, da vsakposameznik prevzame odgovornost za okolje, v katerem živi, in zanj prispeva po svojih močeh.
Občinska uprava Občine Juršinci
Zbirna mesta za zbiranje udeležencev, kjer vas bo čakal vodja akcije, so:
NASELJE	ZBIRNO MESTO
JURŠINCI	Vodul, pri križu
DRAGO VIČ	pri kapeli na Aleluji
GABRNIK in GRADIŠČAK	pri gasilskem domu Gabmik
MOSTJE	pri kapelici
KUKAVA	pri Rajšpovi kapeli
ROTMAN	pri turizmu Toplak
HLAPONCI	pri vaškem domu Hlaponci
BODKOVC1	pri turistični kmetiji Amur
SENČAK PRI JURŠINCIH	pri stolpu na Gomili
SAKUŠAK	pri Puhovem muzeju
ZAGORCI	Pri gasilskem domu PGD Grabšinski breg
GRLINCI	pri Dragici Toš-Majcen
PRVOMAJSKI NOGOMETNI TURNIR NA TRAVI
m
Športni park Gabrnik organizira:
3. Tradicionalni PRVOMAJSKI NOGOMETNI TURNIR NA TRAVI (dnevno-nočni), kije eden izmed naj večjih v severovzhodni Sloveniji. Turnir se prične v sredo, 1. maja 2013, ob 11. uri.
PRIJAVNINA: 40€.
PRAVILA: Igralo se bo po pravilih FIFE(4+1) ter na lastno odgovornost! Priporočljiva je uporaba kopačk.
ROK PRIJAV IN ŽREB: Prijave se zbirajo na dan turnirja od 10:30 ure do 11:00 ure na označenem prijavnem mestu ob igrišču v Gabmiku.
Žreb bo ob 11:00 uri!!!
NAGRADNI SKLAD: Prve tri ekipe bodo denarno nagrajene (100% prijavnin), in sicer: 1. mesto 50 % od prijavnine, 2. mesto 30 %, 3. mesto 20 %.
Ekipe prejmejo tudi pokale za 1.2. in 3. mesto.
Lanskoletnega turnirja seje udeležilo 24 ekip, rezultati pa so bili naslednji:
1. mesto: Slikopleskarstvo Lorenčič, 2. mesto: Bar Kaučič, 3. mesto: KMN Mitmau.
Zagotovljen bo tudi prenos nogometne tekme polfinala lige prvakov 1.5. 2013 ob 20:45.
Za dobro hrano, pijačo in glasbo bo poskrbljeno. Razvedrili se boste lahko tudi ob igranju odbojke na mivki. Gorel bo tudi prvomajski kres.
TURNIR V ZABIJANJU ŽEBLJEV bo ob 20:00 uri. Prve tri čakajo nagrade.
VLJUDNO VABLJENI IN LEP ŠPORTNI POZDRAV!
INFORMACIJE in INFORMATIVNE PRIJAVE: Darjan Čeh - 041-942-954, E-pošta: daceh7@gmail.com
LOVSKA DRUŽINA JURSINCI
Spoštovani občani, lastniki zemljišč na katerih se razprostira naše lovišče.
Lovci si želimo še naprej dobrega sodelovanja. V tem času je zelo pomembno, da se naši hišni prijatelji-psi ne gibljejo prosto po lovišču, kajti prihaja do velikih škod na divjadi.
Prav zato naprošamo vse lastnike psov, da jih držite na kratko!	UOLDJuršinci
Praznik Kristusovega vstajenja je začetek novega življenja.
Na veliko noč ga vsi slavimo, ko s potico, s šunko se mastimo.
Naj vam velika noč prinese mir, z njim pa obilja in veselja vir.
Vaški odbor in Kulturno društvo Hlaponci

A
'G
-

Vesele Velikonočne praznike vam želimo člani Čebelarskega društva Juršinci
ELEKTROINSTALACIJ E in MERITVE
Hotmail S8e, Juršinci
Tel/ftnt: 02/758 16 11, GSM: 041/452 440,041/447120
f andrej dura
Naše usluge in storitve:
-	elektroinstalacije jaki in šibki tok;
-	instalacije alarmnih sistemov;
-	strelovodne instalacije;
-	instalacije centralnih sesalnih sistemov;
-	varčna razsvetljava;
-	meritve elektro in strelovod instalacij;
-	produkti za široko potrošnjo;
-	najem travnatega igrišča v Gabrniku;
-	najem prostora za piknik v Gabrniku (nogomet, odbojka na mivki...).
HORVAT
www.gzd-horvat.si GSM: 041 563 478
- keramičarstvo - kompletna sanacija kopalnic
Robert HORVAT s.p. Juršinci 20, 2256 Juršinci
masam

"W Sjiiiil 'j
T: 02 754 60 33 M: 041 890535
www.matjasic.si
kmr@matjasic.si
Poslovna enota KUKI DOM SUPER MESTO tel: 02/768 19 10
MIZARSKI SERVIS Kukovec Franc s.p.
x w	o
KLffVDJJft
Klavdija PIHLER s.p. 02 758 21 51
Delovni čas: pon. tor 08 -15 sre, čet 12-18 pet 10-18 sob 07-12
AVT0KLEPARSTV0 mm um s.p.	- čiščenje avtomobilov
KUMA 26,	- poliranje
2256 JURŠINCI	^	- menjava Vetrobranskih stekel
	- zaščita podvozja
TEL 041628-405	- restavriranje oldtimerjeV
DELA OPRAVLJAMO TUDI PO ZAPISNIKU KATEREKOLI ZAVAROVALNICE!	
VARTIS
-varnostni in požarni inženiring
Janez Čuček, s.p.
Podvinci 59a 2250 Ptuj
Nudimo naslednje storitve:
•	varnostni inženiring (ocene tveganja, usposabljanje, pregled delovne opreme, meritve toplotnega okolja, osvetljenosti in meritve notranjega hrupa), meritve el. instalacij in strelovodov,
•	kompletne storitve iz požarne varnosti,
•	storitve koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na gradbiščih,
•	svetovalec za ADR (prevoz nevarnih snovi),
•	varnostni svetovalec za kemikalije,
Novost:
•	najem gradbenih odrov (tipski in klasični),
•	najem in postavitev gradbenih odrov,
•	najem tovornega vozila do 3,5t,
Vse informacije na tel: 031 332 238 in E-mail: vartis@teleing.com
^Ur§incv
Čebelarsko društvo naproša vse sadjarje in ostale, da v času cvetenja za zatiranje bolezni in škodljivcev v nasadih uporabljate okolju prijazna škropiva. V tem primeru bodo drevje in druge cvetoče rastline dobro oprašene, prav tako pa ne bo prihajalo do zastrupitev.
Hvala za sodelovanje,
Čebelarsko društvo Juršinci