Izvleček iz najvažnejših predpisov za delo Ijudskih odborov in njihovih organov
Napisal:
B. VUGDENIČ
Z zakonom o proračunskem prispeoku iz osebnega do-hodka, z zakonom o prispeoku iz clohodka gospodarskih organizacij, z znkonom o sredstoih gospodarskih organizacij in z uredbo o zaključnih računih gospodarskih organizacij za l. 195? je predpisanih nrsfa zaden, ki jih morajo oprav-Ijati Ijudski odbori in njiliooi organi. >Naša skupnost* ob-jaolja o obliki izolečka najoainejšili predpisoo nekalere pra-mce in clolinosti. ki opozarjajo na neposredne naloge Ijudskih odboroo, njihooih noeioo in upraonih organoo, nastajajoče z izoajanjem in uporabljanjem leh predpisoo.
I. PO ZAKONU O PRORACENSKEM PRISPEVKU IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
Občinski ljudski odbor lahko sklene, da so gospodarske organizacije doloeene liejavnosti popolnoma ali deluo oproščene plačila tistega dela proručunskei;a prispevka iz osebuega do-Lodka, ki pripada tei občini. Občinski ljudsJd odbor laliko odredi, da vloži gospodarska organizacija obračunani in plačani proračunski prispevck iz osebnt-ga dohodka v svoje sklade. S tem odlokom je mogoče določiti posebne jiogoje, ki jih je treba izpolniti, da bi bila gospodarska crganizacija oproščena vplaeila prispevka ali da bi lahko vplačani prispevek vložila v svoje sklade (L1. 11);
Občinski ljudski odbor laliko predpiše za posamezne gospo-darske veje, skupine gospodarskih organizacij ali za posamezne gospodarske organizac-ije kakor tudi za postimezue dejavnosti na svojem področju dopolnilni proraouiiski prispcvek iz oseb-nega dohodka, ki ne more biti višji kakor 10% zaieska prora-žunskega prispevka, plačljivejra po določilih tcga zakoua. lzjeina velja sanio za podoficirie, oficirjc1 in vojaške uslužbence JLA, iz katerih osebnih dohoclkov ni mogoče zahtevati plačila dopol-nilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka.
II. PO ZAKONU O PRISPEVKU IZ DOHODKOV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
1.  Oprostitve in olajšave:
Občinski ljudski odbor lahko s svojim sklepom odredi, da rloži gospodarska organizacija nanieslo plačila prispevka iz dohodka v svoj sklad osnovnih in sklad obraluih srecfstev tisti del dohodka, ki ustreza znesku prispevka, ki pripada družbenim investicijskim skladom občine. Prav tako lahko odredi posebuc pogoje, ki jili je treba izpolniti, da bi bila gospodarska organi-«acija oproščena plačila prispevka ali da bi laliko znesek do-hodka, ki ustrezu teniu prispevku, vložila v svoje sklade (čl. 9);
2.  nadzorstvo nad obračunom prispevka:
a)  upravni organ, ki je pristojen za finančne zadeve. sprej-aae  odlok   o  ugotavljanju   prispevka   iz   doliodka   gospodarskih oreanizaci;. če obračuna gosp«aarska organizacija prispevek u dohodka v nasprotju z določili tega zakona;
b)  upravni   organ,   ki   je   pristojen   za   zadeve   dohodkov (uprava   dobodkov)   lahko   izda   nalog   banki,   pri   kateri   ima gospodarska orgauizaciia svoj  žiro  račun, da  izplača  v breme žiro   računa   gospodarske   organizacije   prispevek   gospodarske organizacijc. ki ga ta ni vplafula du roka;                 ,
3.  plačevanje prispevka  v  pavšalnem  znesku:
a) svet, ki je pristojen za gospodarske zadeve občinskega Ijudskejfa odbora določi manjSe gostinske in obrtne uslužnostne gospodarske orgauizacije, ki opravljajo osebne ¦ usluge, nianjše trgovinske gospodarske organi/acije, ki se ukvarjajo s prome-tom s sadjem in vrtniiiami, kakor tudi komunalne gospodarske orgaaizacije, da plačajo prispevek iz dohodka v pavšalnem znesku.
Pavšalni znesek, ki ga plačajo gospodarske organizacije lia račun prispcvka iz dohodku. se določi s pogodbo med občinskim Ijudskini odborom. na kaferepa področju je sedež gosporiarske organizacije, in gospodarsko organizacijo. Pogodbo sklene v iiuenu obciuskeifa ljudskcga odbora upruvni organ. ki je pri-stojcTi za firiaučne zadeve. v imenu i;os|)odarske organizacije pa poslovodja (diTektor) ali oseba, ki je pooblaščena. da ga za-stopa,   ob   predhodnem   soglasju   organa   upravljanja.   Pogodba
o pavšalnem znesku se sklene konec leta za pribodnje leto ali za več prihodnjih let. Izjemoma se laliko za novo ustanovljene gospodarske organizacije, za katere se prvič določi plačilo ob-veznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku, sklene pogodba o puvšalnem zncsku sretli leta. Najkrajša doba traja-nja pogodbe je eno leto, če pa gre za gospodarsko orgauizacijo s sezonskim poslovanjem pa ena sezoi)a  (čl. 24, 27 in 28);
b)  obtinski  ljudski  odbor laliko določi kot pogoj  za skle-nitev  pogodbe  o pavšalnem  znesku,  da  dujo  delavci  varščino. Ob  ugotavlianju  višine pavšalnega  zneska  je treba računati s tein, da se delavcem v gospodarski organizaciji zavarujejo mini-malui osebui doliodki po veljavnih predpisih (čl. 30);
c)  zahtcvo l>o sklenitvi pogodbe o pavšalnem znesku lahko postavita občinski  ljudski  odbor  ali  gospodarska organizacija. Občiusdii  Ijudski  odbor  jc  dol/.an  pozvati  k  sklenitvi  pogodbe o pavšalnem ziiosku manjše gospodarske orgauizacije, a to so: trgovinski, gostiuski i« obrini obrati, za katere je po posebnih zvezuih  predpisih  o  trgovinski  dejavnosti  iu  Irgovinskih  pod-jetjih in obratih dolooeno, da se obvezuo izročijo v upravljanje delavcem  ob  izpolnjevanju  obveznosti  do  družbene  skupnosti v pavšaloem znesku.  Pavšalni  zncsek se določi  tem  podjetjem in obraioin po postopku, ki je določeu s iemi predpisi. Ce med ljudskiui oduorom iu gospodursko orgunizacijo ne pride do spo-razuina, se za to gospodarsku organizacijo ne uporabljajo dolo-čila o pavšalnem plačevajiju obveznosti do družbene skupnosti (člen 35).
4.  Plačevanje prispevka iz dohodka komunalnih' gospodar-skih  organizacij:
" občiuski ljudski odbor lahko odredi za komunalno gospo-darske orgaaizacije poseben uačin plačevanja prispevka iz do-bodka ali pa jih lahko oprpsti obveznosti plačevanja tega pri-spevka  (čl. 34);
5.  Plačevanje prispevka iz dohodka gospodarskih organiza-cij, ki iinajo obrate:
svet, ki je pristojen za finančne zadeve občinskega ljud-skega odbora, lahko zahteva od gospodarske organizacije, razen od gradbišč gradbenih podjetij in obratov ali enot drugili go-spodarskih organizacij, ki začasno opravljajo dejavnost v nekem kraju, da poaamezno enoto ali obrat na obeinskem področju razglasi za obrat ali za obrat s samostojnim obračunom.
Ce gospodarska organizacija ne ravna po zahtevi sveta ob-činskega ljudsknga odbora, razpravlja o zahlevi svet, ki je pri-stojen za finančne zadeve pri okrajnem ljudskem odboru, če je sedež gospodarske organizacije in obra.ta na področju istega okraja. Če sla sedeža obrata in organizacije na področju dveh okrajev ene republike, odloča o zabtevi republiški državni sekre-tariat za finančnc zadeve na predlog državuega sckretariata ali sekretariata republiškcga izvršnega sveta. Ce pa sta sedeža obra-ta in gospodarske organizacije na ozemlju dveh republik. odloča o zahtevi zvezni državni sekretariat za finančne zadeve na predlog državnega sekretariala ali sekretariata zveznega izvrS-nega sveia, v katerega pristojnost spada tista gospodarska veja (člen 40);
6.  Vsklajevanje pogodb o pavšalnem plačevanju obveznosti do družbene skupno&ti:
občinski ljndfeki odbor je dolžan, da spravi v sklad z dolo-čili tega zakoua vse pogodbe ali odloke, po katerih so izvrševale gospodarske organizaciif svoie obveznosti do družbene skup-nosti v pavšalnem znesku in ki so veljale dne 1. januarja 1958.
HL ZAKONI O SREDSTVIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
1.  Stopnjo amortizaeije osnovnih sredstev določi zvezni  za-kon. Za nuve obrate,  ki začnejo delno in  pustopno obratovati, pa  se  obračuna   in   vplačtije  ziiianjšani   anionizucijski   znesek. Žmanjšuni ainorlizacijski zncsek se ugolovi tuko, da se na polni ainortizaeijski   ziiesek   uporabi   koeficient,   ki   predstavlja   raz-merje  med  zgrajeno   (uporubljano)   iii  polno   (koučnu)   zmoglji-vostjo obrala. Ta koeficrent dnlofeui svet, pristojen za finančne zadeve   ubčinskega   ljudskega   odbora   nu   predlog   gospodarske organizacije.  Odlok   tega   sveta   se  predloži   v  odobritev  svetu, ki je prisiojen za  finaiu-ne zadeve okrajnega Ijudskega odbora (člen  74).
2.  Upravni oigan, pristojen za  linančne zadeve občinskega Ijudskega odbora. potrdi Ietni razpored, ki ga določi gospodarska organizaoija, ki  opravlja  med   letoni  svojo  guspodarsku  dejav-nost neeimkonieriio, o vplučcvanju akoiitacij amorlizacije v iie-enakih nicsečnih zoeskih  (i-len 77).
3.  Občinski  ljudski  odbor,  na katerega področju  je sedež komunalnili podjetij in obratov, določi obresti od sklada osnov-nih   sredstev   in   od   sklada   obrutnih   sredstcv   teji   podjetij  ali obratov. Te obresti  so doliodek občinskega dru/benegai investi-cijskega  skktda.   V   inestili,  ki  so  razdeljena   na  občine,  lahko razporedi ta dohodek na občine inestni ali okrajni Ijudski odbor, kicr  ni   mestnega  sveta,  v  sporazumu   z  občinskimi  Ijudskiuii ouuori   (čl.  101).
4.  Okrajni   Ijudski   odbor   oziroina   občinski   ljudski   odbor lahko  oprostita  gospodarske organizacije  določenih  dejavnosti popoliioma ali delno platila tistega dela zoinljurine, ki pripada okraju ali občini. S to odločbo lahko ljudski odbori odredijo, da vložijo   te   gospodarske   orgunizucije   del   čislegu   dohodka,   ki ustreza tetnu delu zoinljarmi\ v svoj sklad osnovnih ali obratnih sredstev. Z odločbo je. mogoče odrediti tudi pogoje. kj jih mora gospodarska orgaaizacija izpoluiti, du bi bila oproščena plačila tega dela zemljarine (čl. 109).
5.  Občinski   in  okrajni   odbori   opravljajo  po   finančuih  in drugih in.špektoratili kakor tudi drugili upravniii organih, ki so pristojni  za  inšpekeijske  zadeve,  nadzorstvo  nad   izvrševaujem določb  zakona   o   sredstvili  gospodarskili   organizacij   (čl.   110). Kadar upravni orgtfn ugotovi nepravilnost, opozori gospodaisko orgaiiizacijo   in   jo   pozove,   da   to   nepravilnost,   če   je   niogoee, odpravi in da v določenem roku nadomesti škodo, če je iiasto-pila.  Ce gospodurska organizaeija v duločeiiein roku ne iiado-mesti škode. obvesti upravni otgau okrajnega javnega pravobra-nilca  zaradi  pokrenitve postopka  za  nadomestitev škode proti gospodarski organizaciji.
Ce je upravni organ mnenja. da pomeui ugotovljeua nepra-vilnost dejanje, ki ima za posledico uporabo kazenskih ukrepov, ali 'pa je kaznivo dejanje, predloži prijavo pristojnemu organu (člen 111).
Ce občinski Ijudski odbor na temelju poročila ali drugače ugotovi, da so bile napravljene velike nepravilnosti, s katerimi je povzročena ali pa bi se mogla povzročiti zuatna škoda, in če drugi  ukrcpi  ne prispevajo  k odpravi nepravilnoati, laliko:
a)  sprejme sklep, s katerim se odreja prisilna uprava nad gospodarsko organizacijo.  Prisilna uprava ue more trajati dlje kakor eno leto.
b)  sprejme sklep, s katerim se odstavi  direktor  ali  razpii-stita delavski svet in upravni odbor, ob soča&ni odreditvi začasne prisilne uprave ali brez tega.
Odlok o odreditvi prisilne uprave ali o razpustitvi delavskega sveta in upravnega odbora ob sočasni odreditvi prisilne uprave ali brez tega sprejmeta oba zboru enakopravno, a odlok o ime-novanju prisiluega upravnika — oba zbora na skupni seji. O razrešitvi direktorja odloča Ijudski odbor po postopku, ki je določen v zakunu o pristojnosti Ijudskib odborov in njiliovih orgaridv. Upravni organ je ob predlogu za pokrenitev teh ukre-pov dolžan pred sprejVtjeni otlloka poslušati mnenje organa upravljanja gospodurske organizacije. laliko pa formira iudi strokovno komisijo. ki bo raziskala poslovanje gospodarske orga-nizacije. V odloku. s katerim se razpuščata delavski svet in upravni odbor, morajo t)iti določene nove volitve, ki se lahko izvedejo najprej mesec dni po sprejeinu odloka, najkasneje pa dva ineseca po tem dnevu (čl. 113 in 114).
IV. PO UREDBI O ZAKLJUCNIH RACUNIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZA L. 195?
Zaključni rafim gospodarskt1 organizacije je po eui strani za samo gospodarsko organizac-ijo pregled vsega njenega poslo-vanja ined letom, izražen številfno z bilanco, z obračunom sktipnega dohodka  in  njegovo  razdelitvijo, in  opisno s  poslov-
nim poročilom. Po drugl strani je zaključni račun gospodarske organizacije nje.n obračun s skupnosiju.
Z uredbo o zaključnih računili za I. 195? je rok za predlo-žitev zaključnih računov konec februarja 1. ll>58. Gospodarske orgauizacije so dnlžne zaključiti svoje knjige po stanju nu dan 31. deoembra 1937 in po tem stanju sestaviti zaključni obračun.
Po uredbi o zak.ljučnih računili za 1. 1957 itnajo ljudski od-bori   in   njihovi   upravni  urgani   poinembnc  obveznosti.  Te  so:
1.  Zaključni   račun   gospodarskih   organizaeij   pregleda   in sprejme odločbo  upravni   orgau  občinskega   Ijudskega   odbcra, ki je piistojen za fiuančne zadeve. Če svet občin&kega ljudskega odl«>ra,   ki   je   pristojen   za    finančue   zadeve,   ugoiovi,   da   ga zaradi poinanjkaiija sirokovnih n.slu/benccv ne more pregledati občinski   linančni  organ, ga  bo prejrledal  upravni organ okraj-nega ljudskega odbora. ki je pristojen za  finančne zadeve. Za-ključne  račune gosj)odarskili orgauizacij,  ki  izpolnjujejo  svoje obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku, pregleda ved.no in sprejuie odločbo  upravni organ občinskega ljudskega odbora za  fiuančne zadeve  (čl. 5),
2.  zaključni račnn se predloži upravnemu organu občine. ki je pristojen za finančne zadeve, na katerega področju  jc: st*clež gospodarske organizacije. Gospodarske organizacije, ki imajo v svoji sestavi obratne in poslovne enote, za katere se posebej \sa-mostojno) obračunava skupni dohodek, predložijo ustrezno pri-logo  ptistojnemu občinskemu  upravnemu organu,  na katerega področju  je sedež enole  (črl. 6).
Organ, ki mu je bil predložen zaključni račun, je dolžan ob sprejenui izdati potrdilo v dveh izvodih. Če je bil zakljuuni račun predložen po pošti, je treba potrdilo izdati in poslati v roku treh dni od dneva sprejema. Če zaključni račun ne vse-buje vseh delov. se v roku petih dni pozo\e gospodarska orga-nizacija, da naj najkasneje v osinih dneh predloži tiste dele zaključuega  računa,  ki   jih  ni   predložila   (čl.   10).
3.  Upravni  organ   občiuskega  ljudskega  odbora.  ki  je pri-stojen za finančjie zadeve, predloži  Jjudskemn odboru  prijavo, če mu gospodarska organizacija v roku šestdeset dni po izteku roka   za   predložitev   račinia,   ne  predloži   zaključnega   računa. Ljudski  odbor   je   dolžan   odrediti   prisilno   upravo.   ()   prisilni upravi odločata oba zbora enakopravno. Odlok o prisilui upravi se sprejme v roku tridesetih dni, v odloku pa je treba določiti rok,  v katerem se mora izdelati  in  predloiiti  zaključni  račun (člen 13).
4.  Upravni  organ,  ki  je pristojen  za  finančne  zadeve  (ob-činskega  ali okrajnega  ljudskega  odbora)   inora  pregledati  za-ključne račune najkasueje do  31.  julija  1958.  Pregled opravlja komisija, ki se formira s posebnim odlokom. lahko pa se zapo-slijo tudi druge strokovne osebe in strokovnjaki. Ce se ne odredi komisije, se z odlokom  odredi  strokovni  iislužbenec ali  druga strokovna oseba, da opravi  pregled   (čl.  16).
Upravui organ, okrajnega ljudskega odbora, pristojen za finančne zadeve Jahko določi euo ali več oseb, ki bodo sodrlo-vale pri delu ob pregledu zaključnih računov določeaih gospo-darskih organizacij po upravi občinskega ljudskega odbora (člen 17).
Po • končanem pregledu zaključnega računa sestavi komi-sija ali oseba. ki je bila določena za pregled zaključnega ra-čuna, zapisuik, ki vsebuje ugotovitve in predlog, da uaj se račun sprejine, spremeui ali odkloni. Predlog mora biti obraz-ložen iu inora vsebovati tudi mneuja strokovnjakov kakor tudi eventualno ločeno mnenje posajneznega člana komisije. En iz-vod zapisnika se izroči gospodarski organizaciji, drugi pa orga-nu, ki mu je bil predložen. Gospodarska organizacija lahko vloži ugovor proti zapisiiiku o opravljenem pregledu (člen 19, 20 in 21).
Vsi osebni in materialni stroški v zvezi s pregledom zaključ-nih računov gredo v breme organa, ki je opravil pregled ali določil sodelovauje pri pregledu  {61. 23).
5.  Upravni organ, ki  ie pristojen za finančne zadeve občin- . skega ali okrajnega Ijudskega odbora sprejme odlok, s katerim se zaključni račun sprejme, izpremeni ali zavrne. Odfok sprej-me na temelju zaključnega račmia, zapisnika o pregledu, ocene o poslovanju in eventualnih ugovorov gospodarske organizacije. Ce  odloka   zaradi   pomanjkanja   podatkov   ni   mogoče  sprejeti, pozove gospodarsko organizacijo, naj te pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ne niore biti daljši kakor 15 dni, v iiasprotnem pri-meru   račun   zdvrne,  odlok  o  tem   pa  sporoči   banki  in  gospo-darski organizaciji  v roku  treh  clni  (čl. 24).
Odlok o zaključnem računu je treba sprejeti in dostaviti go&podarski orgaiiizaciji v roku 15 dni od dneva, ko je potekel rok  za ugovor  k  zapisniku  komisije oziroma  strokovne osebe.
ki je opravila pregled. Odlok je mogoče sprejeti najkasneje do 50. septembra 1938. Cc se do tega roka ne sprejrne, se štejc, da je bil zaključni račun inolče sprejet. Proti odgovornim oscbani, po katcrih krivdi ni bil opravljen pregled oziroma ni bila spre-jeta odločba, se lahko pokrene disciplinski postopek (čl. 25 in 26).
6.  Svet za plan in fiuance občinskega ljudskega odbora je dolžan, da na podlagi poročila o  poslovanju, zapisnika o pro-učitvi   in   odobritvi   zaključnih   računov,  bilanc  in  drugili  po-daikov iz zaključnih računov kakor ludi  na podlagi zapišnika o  pregledu  in  odloebah  o  zakljuenih   računih.  predloži  občin-skeinu  ljiidskenm  odboru gospodarsko  finančno analizo o delu gospodarskih organizaeij, o katerih zaključnem .računu je spre-jel  odločbo  upravni  organ  občinskega  ali  okrajnega  ljudskegn odbora,  ki  je pristojeu   za  fiuančne  zadevc.   Analiza  mora  bi(i izdeJana ločeno po gospodarskih vejah in gospodarskih področ-jih.  Analiza  mora   vsebovati   tcmeljne  podatke  o  gibanju  pro-izvodnje,   realizacije   in   zalogah,   o   uporabljanju   zmogljivosti, preskrbi s surovinami. materialoin in opremo, o gibanju delovne sile. delovne storilnosti, gibanju proizvodnih stroškov, rentabil-nosti itd. Zbor proizvajalccv občinskega Ijudskega odbora lahko zahtcva   fticJi  boJj  polrobne  analizc  dolovanja   posameznih  go-spodarskih organizacij.
Na podlagi teli analiz razpravlja občinski ljudski odbor n,a skupni scji obch zborov o uspehu dela gospodarskih organizacij, daje priporočila glcde njihovcga dela in stori potrebnc ukrepc. Hkrati ocenjuje dclo banke ter drugih organov. ki se nkvarjujo z izvajanjem in nadzorstvom nad predpisi o dohodkih iz gospo-darstva.
Okrajui ljudski odbor izvrši analogno gospodarsko finančno analizo na svojem področjn  (čl. 52 in 53).
7.  Organ,  ki  je  sprejel  odlok  o  zaključnem   računu  lahko jpremeni   ta   odlok,   če   kasneje   ugotovi,   da   je   bil   nepravilno ugotovljen skupni dohodck ali nepravilno izvršena njegova raz-delitev ali  da  se je  vrinila  napaka.   Upravni  organ  okrajnoga ljudskcga odbora  lahko spremeni  odlok občinskega  upravnega organa. Odlok o sprenienitvi mora biti obrazložen  in se pošlje gospodarski organizaciji ter banki. Enako je niogoče spremcniti tudi odloke iz prejšnjih let pod pogojem, da se uporabijo gospo-darski instruraenti, ki so veljali v času, na katerega se zaključni račun nanaša  (čl. 54, 55 in 38).
8.  Upravai organ okrajncga Ijudskega odbora, ki je pristo-jen za finančne zadeve odloča o pritožbah proti odlokom, ki ]ih je  sprejel  občinski   finančni   organ.   Pritožba   se   poda   v   roku 15  dni  od  prejema  odloka,  predloži "pa  se  finančncmu  orgauu občinc,  ki  je sprejel odlok. Ta organ  jo je dolžan dostaviti  v roku 8 dni  nd  dneva sprejema.   Proti  odloku  druge stopnje je mogoče pokrcniti upravni proces (čl. 58, 59. 40).
9.  Organ, ki je pregledal zaključni račun, pošlje, čc ugotovi med preglcdom. da je bilo izvršeno kaznivo dejanje, gospodarski preslopek ali  disciplinski  prekršek, o tem  prijavo  pristojnemu orgaim  proti  gospodarski  organizaciji  oziroma odgovorni osebi zaradi  sprožitve  postopka in  storitve  ustreznih  ukrepov.