132. številka. Ljubljana, v ponedeljek 12. junija 1899. XXXII. leto. Ishaja vaak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 18 gld., za pol leta 8 gld., za fletrt leta 4 gld, za jeden mesec 1 gM. 40 kr. Z« Ljubljano brez puBiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rafiuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dolele toliko ve«, kolikor poBtnina znafta. — Na naroćbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje sa od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj so izvolo" Irankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trga 5t. 12. OpravniBtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. 1*61*3*011 frt. 3-4. Poravnana kriza. Politični dvoboj med grofom Thunom in Kolomanom Szellom je dobojevan. Izprva je vse kazalo, da gre za Življenje in za smrt, da mora jeden bojevnikov obležati na bojišču, a naposled sta si Thun in Szćll vender segla v roke in zapustila bojišče kot prijatelja, oficiozni krogi pa so razgla sili veselo vest: nihče ni zmagal in nihče ni bil premagan. Nagodbena kriza je poravnana, in če pomislimo, da je bil grof Thun zadnji teden popolnoma pasiven, da do sobote s SzelJom niti v dotiko ni prišel, potem ni težko uganiti, kdo je izrekel zadnjo besedo v borbi med Thunovim in Szedlovim ministrstvom. Thun je bil naznanil pogoje, pod katerimi mu je možno ostati, in ti pogoji so se v bistvu izpolnili, ker je ogrska vlada po dogovoru s svojo opozicijo odnehala. Podrobnosti sklenjenega kompromisa se pojasnijo avtentično šele v nekaterih dneh, ako ne prej, vsaj v sredo dne 14. t. m. ko stopi Koloman Szell s spremenjenimi na-godbenimi predlogami pred ogrski državni zbor, a že zdaj se ve iz popolnoma zanesljivega vira, da je Thun prodrl z najvažnejšo svojo zahtevo, in da je Szell bil pri moran privoliti v prav temeljito premembo svoje formule. Po tej Szellovi formuli naj bi se bila carinska in trgovinska pogodba mej Cislit-vansko in Ogrsko sklenila samo do 1. 1903. oziroma do 1. 190-1, bančni privilegij pa naj bi se bil podaljšal do 1. 1910. in naj bi se za ves ta čas zagotovila Ogrski popolna pariteta pri avstro ogrski banki. V to bi ne moglo privoliti nobeno ministrstvo, niti Thunovo niti kako drugo, ker bi po tej formuli prišla Ogrska v slučaju, da bi se leta 1903. ne dosegla nova trgovinska in carinska pogodba, lahko v položaj, da z našim denarjem vodi gospodarski boj proti Cislit-vanski, in da zabogati na našo stroške, ker je na Ogrskem navadna obrestna mera v obče veliko višja, kakor obrestna mora avstro ogrske banke. Naša državna polovica bi prišla v največjo stisko in zategadelj Thunovo ministrstvo na noben način ni hotelo privoliti, da bi bančni privilegij veljal dlje čnsa nego carinska in trgovinska pogodba, in da bi bila Ogrski zagotovljena popolna pariteta pri banki tuli še potem, ko preneha carinska in trgovinska pogodba. V tem oziru je Thun dosegel popoln vspeh, kajti sklenilo se je, podaljšati prvotno določeno dobo carinske in trgovinske pogodbe za tri leta, tako da poteče 1. 1907., dočim se je veljavnost bančnega statata skrčila za tri leta in mine tudi 1. 1907., tako da bode zajedno konec trgovinski in carinski pogodbi kakor tuli bančnemu privilegiju. Nasprotno je cislitvansko ministrstvo privolilo, da se trgovinsko pogodbe z inozemstvom, katerih veljavnost poteče leta 1903., sklenejo samo za dobo štirih let, torej[ do leta 1907., tako da bode ustreženo želji ogrske vlade, naj bo konec trgovinskim pogodbam z inozemstvom ravno takrat, kakor carinski in trgovinski pogodbi med Cislitvansko in med Ogrsko. Tako je torej Thun zmagal z glavno svojo zahtevo, ali vzlic temu še ne vemo, če je dogovorjena nagodba primerna cislit-vanskim interesom. Diference niso namreč nastale samo radi dobe veljavnosti bančnega privilegija, ampak tudi glede druzih vprašanj. V tem oziru pa molče oficiozni viri kakor grob, tako da nihče niti ne sluti, kaj se je dogovorilo glede kvote, glede mlinskega obrata in druzih tacih važnih vprašanj. Dokler se tudi vse to ne pojasni, je meritorna kritika nagodbenega dogovora nemogoča in bi bila jednostranska. Počakati je torej treba vsaj do 14. t. m, ko se v ogrskem parlamentu oglasi Szell. Nemško časopisje vzdihuje seveda na vso moč in očita grofu Thunu, da se je podvrgel Szellovemu diktatu in mu žrtvoval cislitvanske interese. Povod temu je srd, da so se zopet jedenkrat izjalovili računi nemških opozicijskih strank. Te stranke so trdno upale, da se posreči Szellu podreti Thunovo ministrstvo, in da pride na krmilo vlada, katera vstvari v parlamentu nemško-poljsko večino, toda to upanje se ni izpolnilo in zato skuša nemško Časopisje vsaj javno mnenje zbe-gati kolikor je v njegovih močeh. Thun ostane in uveljavi nagodbo s § 14. Nagodba se torej uzakoni samostojno na Ogrskem in samostojno v Cislitvanske m, in s tem se je storil prvi korak k likvidaciji dualizma sploh. Sedanja nagodba je najbrž zadnja nagodba, ki se sklene mej Cislitvansko. in mej Ogrsko, in skoraj z gotovostjo se lahko reče, da jej sledi personalna unija. Jedno slabo stran pa ima doseženi kompromis vender, in sicer to, da je sedaj omogočeno vladanje brez parlamenta, dokler se zdi to potrebno merodajnira krogom. Slovenski zastopniki pripadajo sicer desnici, torej večini parlamenta; toda vlada, ki se skrbno ozira zlasti na vsako željo Poljakov in nemških klerikalcev, se čisto nič ne zmeni za želje najzatiranejšega vseh avstrijskih narodov, na želje slovenskega naroda. Vse, kar se godi pri nas na Slovenskem, zlasti pa na Primorskem, na3 navdaja s strahom, da hoče vlada preko nas preiti na dnevni red in zategadelj obžalujemo, da ni mogoče zborovanje parlamenta. Toda prej ali slej se mora državni zbor vender sklicati, ko pride s § 14. uveljavljena nagodba na glasovanje, tedaj bomo obračunali z miniaterstvorn. V ■ Jtibljtmi, 12. junija. Dr. Stransky o položaju. Zadnja številka „\Vage" je prinesla pogovor svojega sotrudnika z dr. Stran-skym, ki je dejal: Nagodba, katero sklene — seveda častno — grof Thun, dobi inde-mniteto parlamenta, ako se skliče. Večina ni bila še nikdar z vlado tako edina, rekel bi, tako dobra, tako intimna, kakor sedaj. Dasi kabinet še vedno ni povsem parla-mentaričen, je vendar parlamentaričnejši kakor vlada grofa Badenija. Večina ima polno zaupanje do vlade in ve, da grof Thun v sedanji krizi ne izda interesov države. Spočetka septembra se poskusi z reaktiviranjem parlamenta. Ako bo začel parlament zopet delati, se odpravi Časniški kolek, se reformira tiskovni zakon, se predloži nov, modem kazenski zakon, se zakonito normira deseturno delo, reformira in demokratizira volilni red trgovskih in obrtnih zbornic, odpravijo se Krnit niče, se uravnajo plače državno železniških uradnikov, podržavijo se severno-zahodna in avstrijske proge državne železnice ter da državna garancija za razne lokalne že leznice. Proslava Puškina na Ruskem je bila v vsakem oziru veličastna in velikanska. Bil je to pravi narodni praznik, katerega so se vdeležili v vseh krajih širne Rusije vsi sloji, na čelu pa državne cerkvene oblasti s carjem Nikolajem in vso carsko družino. Takega slavlja še ni bilo. Časopisje je proslavljalo stoletnico rojstva Aleksandra Puškina ne le kot najznamenitejši dan v zgodovini ruske literature, nego tudi kot začetek nove dobe v razvoju ruske družbe. Pravica, humaniteta, bratstvo, prosveta in medsebojna ljubezen, ideali Puškina, so bila te dni gesla ruskih in poljskih časopisov. Došlo je tudi s Poljskega ogromno število pozdravnih brzojavk in poslanic. Picquan izpuščen. Oberstlajtnant Picquart je vsled sklepa kasacijskega dvora provizorično izpuščen. Picjuart, mlad, velenadarjen mož, je bil pri obsodbi Drevfusa in bil takrat docela preverjen, da je Drevfus grd izdajalec francoske domovine. Dve leti nato pa je dobil kot vodja informacijskega biroa ge-noralnega štaba v roke dokument, ki mu je bil spočetka dokaz, da je imel poleg Drevfusa tudi neki drug oficir tajno razmerje z nemškim vojaškim atašejem, polkovnikom Sch\vartzkoppenom. Ta dokaz je bila pneumatična karta, katero je pisal Sch\vartzkoppen majorju Esterhazvju. Pic-quart se je začel z dovoljenjem generalov Boisdetira in Gonseja živo zanimati za Esterhazva, in kmalu je dognal, da je pisal borderau, na podlagi Čegar je bil obsojen Drevfus, major Esterhazv. Pic'iuart je to sporočil takoj generalu Gonseju, ta pa mu je rekel smeje: „Kaj vas briga, če pogine na Hudičevem otoku Žid? Bodite veseli, da niste sami tamkaj!" Ker pa Picreyfusovo odločilno. Dne 13. julija so Pio. piarta zaradi tega pisma zaprli, a julija je Piopjart nazval polkovnika du Paty de CIama glavnega pona-rejalca dokumentov. 30. avgusta je moral general Boisdeffre stopiti iz generalnega Štaba, naslednjega dne pa si je med tem zaprti Ksterhazyjev pomagač, polkovnik Henrv v ječi z britvijo prerezal vrač. Dne 1:2 septembra je bil odpuščen iz vojske du I\i'y đcj i.'lam. ter je bil izključen Ester-ha/y 2 4. novembra je določil general Zur-linJen, da pride Pioiuart pred vojno sodišče, a že 8. decembra je kasacijski dvor obravavo proti Pio juartu odgodil, 10. junija pa je bil Pic> jart izpuščen. Kasacijski dvor je spoznal, da so imeli Scheurer-Kestner, Zola in Pie<[uart prav, ko so trdili, da je Dreyfus bržčas povsem nekriv. Du Paty de Clarn je v ječi. Esterhazy pa je sam priznal, da je spisal bordereau. Konflikt Anglije s Transvaalom. Cbamberlainova ekspanzivna politika bode izzvala morda novo krvavo vojno. Vedenje Boercev v republiki Transvaal in v sosednji prijateljski republiki Oranje sicer Angležem precej imponira ter je začela bojevita „Times" brenkati na milejše strune, a vendar-le je možno, da se iz vse afere izcimi vojna. Nekateri listi že poročajo, da so se začele zbirati v Natalu angleške Čete, da vdero" v Transvaal, kar pa ni vrjetno. Anglija bi morala poslati svojim južnoai'ri'-anskim četam najmanj še 50.000 mož na pomoč, a bi bržkone ne dosegla nobenega vspeha, kajti repubiki Transvaal in Oranje bi se borili skupno in složno proti Angležem. Sicer pa je v angleški spodnji zbornici večina poslancev proti vojai ter si bo moral Chamberlain vendar le Se nekaj časa pomagati s pogajanji. Vojna na Filipinih. V Washingtonu so — menda vsled poraza generala Lawtona — sklenili, da se vojna med deževno dobo preneha. Amerikanski zdravniki so namreč dokazali, da je nadaljevanje vojne iz zdravstvenih vzrokov absolutno neraožno. Mrzlica bi ugonobila devet desetink vojakov, hranjenje je skoraj a zastonj ; ruska mladina je bila po ogromni veČini v Karatnzinovem taboru. Važen dogodek je bil Napoleonov pribod na Rusko in vojna proti njemu na zapadu. Mnogi mladi Rusi, vdeleživši se vojne, so se vrnili v domovino kot navdu šeni pristaši svobodnih, humannih idej in to svoje navdušenje zo izražali v pesniških ali sploh literarnih proizvodih. Ti mladi rodoljubi so ustanavljali društva z raznimi plemenitimi cilji. Car Aleksander I. sam je bil naklonjen sprva tej struji. Duševno obzorje ruske družbe se je razširilo tudi pod vplivom nemške filozofije in literature, za katero so se začeli zanimati v ponapoleonski dobi. Toda stara birokracija ni mogla slediti času, zato pa je hotela ovirati prebitri razvitek idej, katera je smatrala za Škodljive. Splošna reakcija v Evropi ni ostala brez sledu na Ruskem. Aleksander I. je postajal zadnja leta svoje vlade čim dalje bolj konservativen in nezaupen, in mnoge svobodne uredbe prejšnjih let so se omejile ali popolnoma odstranile. Brezumni ustanek dekabristov (14. dec 1825.) ni pogoltnil samo mnogih čilih, nadarjenih močij, ampak je povečal vpliv nazadnjaških čini-teljev, ki so videli v dekabriatih jasen dokaz, kako nevarna je svoboda med roškim občinstvom. — (Dalje prib.) onemogočeno in vojaki so docela brezupni. Zato hočejo Američani prenehati z vojno, da se vrne zopet lepša in hladnejša doba. Dopisi Z dežele začetkom junija, čestiti gospod urednik ? Vem, da bodete mislili, da sem umrl, ker Vam že toliko časa nisem prav nič sporočil o svojih popotovanjih križem sveta. Pa, slava Bogu, še sem živ in tudi v klerikalne zanjke se nisem še dal ujeti. Prejšnje čase, ko sera moral po pregrešnih gostilnah hoditi, izvedel sem veliko več, kakor sedaj, ko izginjajo gostilno in je že skoro v vsaki vasi „prepo-trebna" konsumna štacuna, kjer se dobi tudi vina in jesti. Vino je res izborno; če ga človek pije pol litra, pa je ves teden vrtoglav in ni treba več toliko zapraviti za pijačo kakor prejšnje čase, vsled česar so največji pijanci tudi najvnetejši pristaši „kozi lov". Z Gorenjskega sem prišel dne 7. maja in se z „brzovlakom" odpeljal v Domžale, ker sem slišal, da bo tam velika slavnost, na katero pridejo iz Ljubljane nemški burši. Tako je tudi bilo. V sve-tovnoznani gostilni zbralo se je precejšnjo število Tirolcev, gledat ljubljanske burše. To Vam je bilo življenje ! Kar šumelo je „Heil, lleilu klicanja, da sem skoraj oglušil. Ko so se boril malo nalezli „tirolca", začeli so prepevati po slovenskih Domžalah izzivajoče nemške pesmi in razgrajati, kakor je že sploh teh fantičev navada. Seveda jim tega veselj.i živa duša ni kratila. Tu sem spoznal veliko slovensko potrpežljivost. Nemški burši so pozdravljali mirne ljudi s „slovenische Hunde" in „slo-venis'.'hes G-.-sindel". Konec vsega tega je bil, da, ko je vlak zapiskal, so gromovito kričali „Iloch deutsches Laibach", „lleil. lleil4 itd. Jaz sem jo na to krenil peš v Kamnik, kjer je bilo prvo, da sem poizvedoval, če je tudi v Kamniku že katoliška štacuna. Reklo se mi je, da še ne; ker „kozula" ni bilo sem, šel v navadno gostilno, da se nekoliko pokrepčara. Pri bližnji mizi se je predel oster razgovor: kakor sem razumel, je vsaki godrnjal radi velikih davkov in malega zaslužka, a posebno, da državni organi izmišljajo vedno nove „potenteu in da so v Kamniku celo iijakerski potenti prišli v modo, kar do sedaj ni bilo, zraven pa, da ravno gospodje uradniki gledajo še po cenejših fijakerjih, kojim ni potreba potenta. Drugi dan rano v jutro sem jo odrinil brez zajutrka misleč si, da mi bo boljše dišal ko pridem na Gojzd, kjer ima moj prijatelj, ondotni dušni pastir, na izbiro kapljico; kakor mi je pisal, ima več vina kakor oštir v njegovi fari. Zibaje se v sladkih nadah glede zajutrka, pomikal sem se čez „tablo" (kraj, kjer je bližna pot) in tako došel necega človeka, ki meje tudi vprašal, če grem tudi jaz na Gojzd, kar sem seve potrdil. Ko tako korakava in se pogovarjava o raznoterostih, ga vprašam kako so kaj v Gojzdu zadovoljni z gospodom župnikom, na kar mi odgovori moj sopotnik, da „tako, tako", ne preveč. Vprašam ga če je to res, kar so pisali v „Slovenskom Narodu" o župniku Mož malo pomolči, potem pa pravi: Oh, gospod, ne samo kar je bilo pisano, še vse več se je zgodilo. Drugo nedeljo v postu smo bili brez sv. maše. Gospod župnik je bil nekam odšel, ker ga je nekdo silno razžalil, ko je rekel, da rau bo kokoši pobil. Kar popustil nas je in mrliča, ki smo imeli, je kar mežnar pokopal. Če se našemu župniku kdo zameri, je nesrečen. Tega bi nihče ne verjel, kako župnik z našim Mežnarjem ravna in z njegovo družino. Zadnjič, ko smo bili v cerkvi, je Mežnar-jeve fante vpričo vseh ljudi suval in gonil po cerkvi kakor pse! Povrh ima župnik še dve prav hudobni ženski, kateri zmerom nadlegujeta vboge ljudi. Še ko je fant šel kropit z blagoslovljeno vodo, da ne bi Črvi preveč podjedali, sta ga začeli zmerjati, da je brezverec itd.u Mož mi je še marsikaj povedal, kar župnika v Gojzdu v jako Čudno luč postavlja. Seveda se Župnik za to ne zmeni ker ve, da ima ljubljanski škof tudi naj ne vrednejše ga duhovnika rad, samo da dela za stranko. Ko sva prispela do vasi, sem možu rekel, da ne grem tacega duhovnika obiskat, in tako sem jo krenil lačen naprej proti Černivcu in od tam na zeleno Štajersko in seondi mudil celih 14 dni. Ko pridem na binkofltno nedeljo zvečer v Kamnik, grem drugi dan po stari navadi v cerkev k mali in pridigi Doslej nisem nikdar zamudil male, če ni bilo posebnih zadržkov, odslej pa ne bom več hodil v cerkev, ker sem se naveličal teh otrob, ki jih nekateri kaplani pri pridigah vežejo. Ta sklep sem storil po pridigi na bin kostni ponedeljek v Kamniku. Skoda, da Vas ni bilo, gospod urednik; vem, da bi bili le tisti dan nehali uredovati „Slovenski Narod". Neki gospod Janez je predaval, kako velik greh stori, kdor bere Val list in pridušal je ljudi, da naj že celo v take hiše, pose bno pa v gostilno ne hodijo, kjer se nahaja ta „ brez verski" list. Ljudem je pripovedoval, kako so škof grozovito hudi na ta list, in da ga škof prepoveduje vsem vernikom, ter silno tarnal, da se po Kamniku „Slovenski Narod* še prav pridno prenaša od hiše do hiše, med tem ko se za katoliške liste nihče ne zmeni. Rekel je tudi ta gospod, da kdor bere ta list, je podoben prešiču, ko rije po gnoju in ne najde ničesar in če bolj rije, bolj je umazan. Povem Vam, da je bila pridiga tako surova da si kaj tacega ne morete misliti. Občinstvo je bilo z aradi tega sila ogorčeno in veliko jih je, ki so se zarotili, da sploh ne pojdejo več v cerkev, med temi sem tudi jaz. Dnevne vesti. V Ljubljani, 12. junija. — Osebne vesti. Sodni pristav v Motovunu g. dr. Henrik Stepančič je imenovan okrajnim sodnikom v Ruzetu. Sodni svetnik in predstojnik okrajnemu sodišču v Dinjanu g. Hilarij Baxa je premeščen k dež. sodišču v Trst. Finančna komisarja v Trstu gg. Alojzij Golje vš č ek in dr. M. V i-sc on ti sta imenovana za finančna tajnika istotara. — Županska kriza v Ljubljani. „Slo-venec" je ponatisnil pod tem naslovom neke opazke iz „Novic". Potem pa piše doslovno : „To je škandal, tak mestni zbor! — Kakor smo izvedeli danes, je župan Hribar dobil pri sinočni seji večino kluba za-se, pod kakšnimi pogoji, tega ne vemo. Šest ali sedem mestnih očetov z dr. Tavčarjem je bilo temu nasprotnih in so odšli. Kakor se vidi iz poročila „Novic", se dr. Tavčar ni branil županstva. — Po županskem stolcu si je baje poleg drugih prav posebno slastno prste obli zo val mestni odbornik Prosenc. Ta izvolitev bi bila morda zaradi znane kreraenite politične značajnosti še najbolj srečna, vsaj za — Prosenca ! — Kdo ve, ali je v Sodomi in Gomori mestni svet kdaj igral tako žalostno ulogo, kakor v tem slučaju sedanji liberalni mestni očetje v Ljubljani?!" Namen, ki tiči v tem „Slovenčevem" zavijanju in pretiranju, je lahko opaziti. Ne rečemo druzega nego to, da se ta namen ne bo dosegel. Pisava klerikalnega lista pa je najboljši dokaz, da bi bila največja napaka, če bi hotela narodna napredna stranka knezoškofovi kliki v Ljubljani odnehati s kakimi koncesijami. Preskrbljeno je, da mestni magistrat ne postane še tako hitro filijala knezoškofijskega ordinarijata, kakor so zadnje dni pričakovali nekateri gospodje v „Slovenčevem" taboru. To pričakovanje se je sedaj popolnoma raz-mazalo. In to nas veseli. Kar se tiče Sodome in Gomore, prepuščamo mestnemu svetu, da da primeren odgovor na ta insult hišnih hlapcev našega gospoda „kneza in Škofa!" — K Puškinovim slavnostim v Petro-gradu poslal je — kakor posnemamo iz 8349. številke časopisa „Novoje Vremja" z dne 8. t. m. — župan Hribar naslednjo brzojavko: „Toržestva v pamjat velikago poeta proroka, kotorij takimi vostorženvmi slovami in s plamennvra čuvstvom otvččal klevetnikam svojej otčiznv, dokazi vaj ut, čto ruski j narod krepko idet vpered po steze prosveščenija k svojej velikoj buduščnosti. S dalekago slavjanskago jugozapada ja šiju učastnikom toržestva svoj iskrennij privčt, kotorij da pokažet, čto poni manije znaćenija Puškina i znanije bogatoj russkoj literaturv razprostranilisb do samvch otdalennvch ugolkov ogromnago slavjanskago mira". — Iz Žirov se nam piše: Tista Smešna osebica, ki se nam je pri minolih občinskih volitvah predstavila kot dr. Brejo, je v .Slovencu" priobčila dopisič iz Žirov, v katerem odgovarja na naše popolnoma stvarno in nepristransko poročilo o njegovem brestaktnem, in budalastom besedi' čenju na shodu pred volitvami. Dopis ni bil pisan v Žlreb, ampak je skrpucan v Ljubljani To dokazuje najbolje okolnost, da je v .dopisu" rečeno, da je bil gospod dr. Tavčar dan pred volitvijo v Žireh, mej tem ko g. dr. Tavčarja le od jessni ni bilo tod! Brejček se je tore) prav neumno ujel v svojo lastno past. — Umrl je včeraj v Ljubljani po dolgotrajni mučni bolezni vsled splošne vodenice mestni registrator g. Kar. Mul a če k, star 57 let. V mestni službi bil je od leta 1859. Bil je zaveden narodnjak in v prejšnjih letih delaven člen ljubljanskega .Sokola" ter marljiv in vesten uradnik. Pogreb bode jutri ob petih popoludne. — „Slovensko umetniško društvo". V smislu §. 3. b društvenih pravil je namen novoustanovljenega društva tudi gojitev družabnosti, ki naj zveze vseslovenske umetnike v najožjo enoto, zgladi vsa nasprotja ter združi, kolikor možno, vse pod skupno zastavo prave umetnosti. Naši umetniki in njihovi prijatelji imajo vsako soboto zvečer v Auro vi gostilni v posebni sobi svoje sestanke. Prvi večer se je 10. t. m. pra v lepo posrečil. Sešlo se je dokaj členov in prijateljev mladega društva, ki so se v najlepši slogi zabavali prav bratsko do pozne ure. Seveda se je tudi govorilo. Društveni tajnik, g. Eng. GangI je sporočil, da ima društvo že 4 4 členov ter da se zanimajo za društvo tudi n:i Hrvatskem in Češkem. ,,V slogi je moč", je zaklical govornik. ,.in v tem znamenju moramo zmagati". G. Vatr. II o 1 z je izražal svoje veselje, da se je oživotvorila njegova srčna želja, katero je gojil že blizo 30 let, da se je posrečilo vzlic vsemu nasprotovanju zgraditi skupno hišo za vse slovensko resnično uinetništvo. Društvo ima predvsem nalogo, združiti rastreseno oglje na skupno ognjišče, kjer vstane potem mogočen zubelj ; društvo mora dramiti in vzbujati naš narod ter mu vcepljati smisel za istinite umotvore V to svrho bo treba združenega delovanja sloven. pisateljev in lepih razstav. Končno je izrekel govornik prepričanje, da bode hodil vsakdo vzlic izzivanju in osebnemu ž.-tljenju mirno svojo pot „Vsi za jed nega jeden za vse"! je naše geslo in v tem je poroštvo najlepših vspe-hov. Govoril je potem g. Fr. Govekar, povdarjaje, da smo Slovenci sami zase slabotni in da moramo gojiti zategadelj na vseh poljih slovansko vzajemnost. Društvo bo gojilo ljubezen mej domačimi ter bratstvo z vsemi slovanskimi umetniki. Tako se mora povzpeti vzlic različnim za prekam tudi naša umetnost. Imenom bratstva, ki bo imelo zavetišče v našem društvu, je govornik napil zastopniku naroda, čegar umetniki so vzorniki vsem drugim slovanskim umetnikom v Avstriji, Čehu g. R Inemannu. Nato je napil g. V. Hol z gospodarju, kapitanu g. Dejaku, znanemu prijatelju in pospeševatelju umetnosti, na kar se je kapitan g. Dej a k iskreno zahvalil. Govorili so potem še gg. kipar Zaje, Inemannin humoristično Kristan. Vrsto napitnic je zaključil g. Gangl ter dejal, da je sveta dolžnost vsakega člena, da deluje čim vztrajnejše za razvitek, napredek in povzdigo mladega društva. — Bil je lep, neprisiljeno zabaven večer. Pa drugi bodo brezdvomno še lepši, Še prijetnejši. Slovenski umetnosti se budi jutro nove, svetle dobe ! Okleni mo se torej „ Slo venskega umetniškega društva" z vso vnemo in ljubeznijo, zakaj društvo ima — to povdarjamo zopet — najlepše in najblažje na mene. Kdor neče ali ne more tega pojmiti, temu je pala mrena na oči! Na svidenje prihodnjo soboto „P r i kapitanu"! — Kdaj je god sv. Cirila in Metoda? Piše se nam: Koledarji za leto 1899. pišejo vsi od prvega do zadnjega, tudi koledar družbe sv. Mohorja, da je god sv. Cirila in Metoda dne 5. julija Vzlic temu je pa vender mogoče, da ni ta dan, ampak dne 7. julija. Čitalo se je namreč v raznih slovanskih listih, da je papež god sv. Cirila in Metoda prestavil. Jedi to resnica, je-li to že definitivno določeno in oflcialno razglašeno, mi ni znano. .Naša Sloga" je prva prinesla dotično vest in po njej so jo posneli drugi listi, dočim je, kakor rečeno, v vseh koledarjih naznanjen god sv. Cirila in Metoda za dan 5. julija. — Olas is občinstva. Piše se nam: V noči od sobote do nedelje res nisem vedel, kje da sem, ali se v Ljubljani, ali pa so me nevidne moči, kakor znano hi* lioo iz Trsata v Loreto prenesle tja gori v Btrolin. Is spanja me je prebudilo silno Pbeil-Bkričanje. To kričanje je bilo tako močno, tako navdušeno, kakor da so Prosi !Hi«g*H t veliki bitki Hitel sem k okno in ta sem spoznal, da sum Se vedno v Ljubljani in da ne kričijo flbeil* Prusi, ampak ljubljanski Nemci. To tuljenje ob dveh ponoči, ki je vzbudilo vse prebivalce v okolici, da so prihiteli k oknom, se mi je zdelo prav nepotrebno, in zato prosim v imenu in dogovoru z raznimi sosedi, naj bi tudi za Nemce veljale tiste policijske odredbe kakor za „mindetwerthig" Slovence. — Predrage komisije. Došel nam je naslednji dopis: VrnivSi se z dežele, poročam Vam, častiti gospod urednik, sledeče: Ravno sedaj vrši se po deželi pregledovanje bikov-plemenjakov. Komisije, katerih se pri tej priliki udeležujejo c. kr. uradniki politične oblasti, c. kr. Živinozdravnik in še pooblastenci deželnega odbora, stanejo posamezne politične okraje precej visoke svote. Pri tem uradnem delu je jako malo posla, in vsled tega udeležujejo se kaj radi gg. uradniki višjih činovnih razredov, kar troške še jako pomnoži. Troške teh komisij nositi morajo posamezne občine. To je breme, katero je pri itak že visokih davkih jako težko nositi. Bi li ne bilo tukaj na mestu, da bi se uradniki nižjih činovnih razredov politične oblasti k temu primitivnemu poslu odpošiljali, da bi se stioški vsaj nekoliko znižali ? — Slovensko trgovsko pevsko društvo vabi vse člene na redni občni zbor, ki bode jutri zvečer ob 0 uri v društveni sobi v „Narodnem domu". — Zanimivo potovanje poštnega zavitka. Pretočen petek popoldne oddal je popotnik na neki postaji na Koroškem zavitek, namenjen v R. na Gorenjskem. Ker ima dotični urad zvezo s Celovcem, bil je zavitek soboto ob 9. uri dopoldne že tam. DoŠla jo pa pošiljka, šele nedeljo popoldan na naslovno mesto, a ker je uradna ura tam od 2—3. ure, prejemniku ni bila pošiljka izročena. Ponedeljek zjutraj odpotoval je lastnik v Ljubljano ter si dal pošiljko za saboj poslati v hotel. Ko pa v hotelu povpraša po pošiljki, reklo se je, da more isto le na pošti dobiti. Tje prišedši, paketa ni bilo, ker ga je imel po mestu dostavljajoči pismonoša, ali bolje voznik pošiljk, na vozu. Končno je pa vendar le prejel v torek ob 11. dopoldne lastnik svojo pošiljko v hotelu, kamor mu jo je prijazni poštni sluga nalašč dostavil. V tako dolgem Času bi bila lahko dospela pošiljka ne ravno s Koroškega, marveč tudi iz Hamburga ali Petre grada. Pešpot bi jo bil pa lahko do sobote zvečer v Ljubljano prinesel. Razglednice v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Kdor želi še kaj razglednic, ki jih je izdala v korist družbe sv. Cirila in Metoda gdčna. Ljudmila Roblek v Litiji (Kranjsko), to so s podobo škofa Strossmaverja, Frana Prešerna (v barvah), Simona Gregorčiča (v svitlotisku) in Valentina Vodnika, naj si jih naroči hitro, ker se je zalega precej zmanjšala in se enake ne bodo več izdajale. Razglednice pošiljajo se po pošti proti naprej plačilu ali poštnemu povzetju. Ker si. družba vedno več denarja potrebuje, priporoča se gg. visoko-šolcem, bogoslovcem in dijakom in sploh vsakemu zavednemu Slovencu in Slovenki, da te dopisnice priporočajo in širijo, zlasti zdaj o počitnicah, ker na ta način pač vsak lahko brez težave podpira najpotrebnejšo slovensko društvo. — Klub slovenskih biciklistov Novo mesto imel je leta 1898 skupaj 130 Členov, dohodkov je imel 520 gld. 90 kr, izdatkov pa 321 gld. 17 kr., toraj prebitka 199 gld. 79 kr. Klub priredi meseca junija t. I. izlet v Kostanjevico, meseca julija v Novemmestu cvetlični korzo, veliko ljudsko veselico s sodelovanjem drugih narodnih društev novomeških z umetnim ognjem in godbo, in na večer bakljado na kolesih po mestu. Naroče" se lampijoni z dolenjskim klubovim znakom. Meseca avgusta bo izlet v Žužem-perk z godbo in lokalno dirko. Meseca septembra bo glavna dirka. Posamezni vzpo redi se bodo vsakokrat posebej naznanili. — Dne 18. junija 1.1. bo izlet v Kostanjevico ob vsakem vremenu. Daljava 24 km od Novega mesta. Vspoređ: I. Odhod iz Novega mesta ob 7,2, uri popoludne iz kavama II. Zbiranje vseh kolesarjev ob 5. uri popoludne v gostilni gospe Bučarjeve v Kostanjevici. III. Evsntuvalni korzo po mestu. IV, Koncert pri gospej Bučarjevi pod vod- stvom gospoda Potrebina a sodelovanjem pevskega zbora in godbe v Kostanjevici. Pričetek ob 6. uri na večer. Vstop za klubove člene je prost. Gostje dobrodošli! — Redne okrajna učiteljska konferenca za litijski okraj se bode vršila dne 19. julija ob 9. nri v šolskem poslopju v ViSnjigori. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk sledeča razprava: 1.) „Kolegijalnost in ugled učiteljstva". Poročata gosp. Josip Kostanjevec, nadučitelj v Litiji, in gospodična Ana Moos, učiteljica v Šmart-nerr. 2.) „Učitelj vzbujaj in pospešuj pri šolski mladini ljubezen do živali, »osebno do prekoristnih ptic." — Poročevalec gosp. Janko Skerbinec, nadučitelj v Višnjigori. — Predkoncesijo za normalnotirno železnico Rečiška vas Mozirje Kamnik je c. kr. železniško ministrstvo podelilo g. c. kr. notarju Kazimiru Hratkoviču v Gornjem gradu in g. Župniku Antonu Iiodošeku v Mozirju za dobo jednega leta z odlokom od 2. junija t. 1. št. 21 704. — Porotne obravnave. V.soboto bila bila je pri tukajšnjem deZidntrn sodišču zadnja obravnava v tekoči sesiji. Obtožena je bila 13 let stara ribičeva hčerka Terezija K lan j še k iz Šmihela hudodelstva zažiga in 59 let nt ari dninar Jakob Smerdel iz Goric kot sokrivec pri omenjenem hudodelstvu. Dne 4. aprila letos okolo osmih zjutraj začelo je goreti v šupi Iv. Stegu'a v Goricah. Ker je ogenj neka beračica zapazila in šla gospodinjo ki icat, se je ogenj brez škode pogasil. Opo ludne istega dne pa je nastal zopet cgenj v šupi Iv. Steguta, a tudi takrat se je požar pravočasno udušil. Ob štirih popoludne pa je začelo v tretje goreti. Zgorela je župa, hiša in vsa gospodarska poslopja Iv. Steguta; Škode je bilo okolo 1700 gld- Dva dni pozneje začela je goreti hiša Mete Bole v Goricah; vsled vetra se je cgenj hitro razširil Pogorela so poslopja Mete Dole, Ignacija Petrovčiča in Čebelnjak Gašperja Petrovčiča. »Škoda znašala je 2500 gld. Orožniki zasačili so trinajstletno Terezijo Klanjšek. ki je do 10. ap rila bila v službi pri Iv. StSgUtU v Goricah in katera priznava, da je res ona provzročila gori omenjene požare, trdi pa, da jo je k temu napeljal Jakob Smerdel, kar pa leta odločno zanika. Čudno je tudi, da je bil Smerdel že 5. aprila dopoludne aretovan in odveden v zapor, i n da je vkljub temu istega dne zvečer in prihodnjega dne v Goricah, zopet gorelo. Terezija Klanjšek bila je zaradi njene nedoraslosti obsojena le na štiri mesece ječe. Ob jednern pa je sodišče izreklo, da se sme po prestani kazni izročiti prisilni delalnici. Jako b Smerdel bil je obtožbe oproščen. — Nesreča. Včeraj proti večeru je neki biciklist iz Ljubljane v Spodnji Šiški povozil malega dečka in ga s pedalom t ako hudo udaril po glavi, da mu je prizadel tri velike rane in da deček morda še okreval ne bo. Proti biciklistu, ki še ne zna prav voziti, pa je mislil, da se mora veŽbati na javni cesti, se je storila ovadba, ker so se našli energični ljudje, ki so ga ustavili, predno jo je popihal, v katerem slučaju bi bilo ostalo zasledovanje brez uspeha, kajti mož ni imel številke. V obče prosijo prebivalci Spodnje Žiške vse kolesarje, naj nikar ne vozijo ob hišah, kakor je sedaj navada. — Poskusen ulom. Na Reki so se neznani zlikovci vtihotapili na železniško p ostajo in so poskusili odpreti v blagajno, a njihov naklep se jim ni posrečil. — Vojaški izgredi. Danes ponoči so n a Poljanski cesti razgrajali sanitetni vojaki in mirne ljudi s sabljami napadali. Mestni policijski nadstražnik Ivan Ažman, ki je prišel civilistom na pomoč, se je z enim sanitetnim vojakom sprijel in sta se metala po cesti, ker se vojak ni pustil aretirati. Vojak je stražniku vso obleko raztrgal in ga tudi na obrazu ranil, toda tudi ta je vojaka s sabljo udaril in ga ranil. Ko sta prišla še dva stražnika na pomoč, je sanitetni vojak ušel, a so ga pozneje dohiteli na Sv. Petra cesti. — V kavarni Valvazorjevi so tudi danes ponoči vojaki razgrajali in izzivali s „Heil"-klici. — Napsden stražnik. V soboto ponoči je na Dolenjski cesti pred Horvatovo g ostino policijski stražnik Martin Okički opominjal ponoćne razgrajače, naj bodejo mirni in tihi. Pametnejši so se pokorili, eden pa je nalašč pred stražnikom pel naprej, in ko ga je ta aretoval, je potegnil r azgrajač nol is lepa in ranil stražnika v lice, tako da mu je lice predrl. Stražnik je mej tem bil potegnil sabljo in je napa-dovalca tudi težko ranil na glavi. Sedaj se stražnik in njegov napadovalec nahajata v bolnici. — Umor v železniškem kupeju. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je bi v železniškem kupeju na potu iz Miramare v Trst u streljen 1 lletni deček Edvard Radivo, in da se morilec zove dr. Pach. Morilec se je sam tako imenoval, dočira se je v Bar-kovljah zglasil kot dr. Sehoneman. Zdaj se je pokazalo, da se najbrž ne zove niti Pach niti Schdneman, kajti vodstvo blaz-nice v Hallu ob Sali je tržaškemu sodišču sporočilo, da med njegovimi bolniki ni bilo nikdar nobenega Schonemana. Zadeva je dobila s tem še skrivnostnejše lice. * Velik požar. Iz Linca se dodatno poroča: Trg Ottensheim pri Lincu j*' 7. junija popoldne popolnoma pogorel. Več kot 200 hiš in lepo cerkev je ogenj pokončal, I e par hiš je ostalo nepoškodovanih, binško gasilno društvo se je pripeljalo z žel znico na pomoč. Več oseb se pogreša. Cesarjev namestnik in dež. glavar sta prišla pogo-relce tolažit. Vojaštvo je tudi prišlo na p(moČ, tatftnu se je zahvaliti, da se je cgenj kkaliziral in vojaštvu gre vsa hvala, da se ni pripetilo več nesreč. Štiri osebe so še isti dan umrle. Neki trgovec Pranz je pa vsled strahu umrl. Otroke so spravili v neko obokano sobo, kjer hi se bili kmalu zadušili. Iz te nevarnosti so jih rešili orožniki. Sumi se, da. je zažgala zlobna roka. Goreti je začelo na zgornjem delu trga. v ott.e nsheimski uboŽni hiši in se je ogenj le vsled močnega viharja razširil skoro čez cel trg. Več oseb je skočilo skozi okna. Gorenjeavstrijski dež. odbor je pogo-relcem poslal takoj 10.000 gld. * Peklenski stroj proti komarjem. Na Dunaju je izumil neki Božidar Kampf stroj, kateri uničuje komarje. Glavni del teg a peklenskega stroja je kotliček, napolnjen s tekočino; ako ta tekočina zavre, poginejo od nje para daleč na okrog vsi komarji. Ljudem je pa baje ta par celo koristen za zdravje. * Zakonca zblaznela. Bivšega železniškega zdravnika dra. Josipa II. na Du naju, starčka 77 let, in njegovo sedem let mlajšo soprogo so odpeljali nedavno na psihiatriško kliniko, ker so se pri obeh po javili znaki blaznosti. * Oblak se je utrga'. Iz Ne\vyorka poročajo, da je vsled strašnega naliva utonilo v August inu (Texas) 25 ljudij. V okrajih San Saba i n Mtnardville so velikanske po-vodnji. V mestu San Saba je tudi osem 0 seb mrtvih. V Menardville pa je utonilo 17 ljudij. Polja in travniki so daleč na okreg vsi uničeni; škoda je velikanska. Književnost — „Učiteljski Tovariš'1. Št. 17. Vsebina: Kaj vender mislijo? — M. Poklukar: Olajšave. — Slovenski učitelj je izvojeval za vse avstrijsko učiteljstvo važno pridobitev. — Jakob Dimnik: Jezikov nauk v prvem Šolskem letu. — Josip Ciperle: Kulturne slike s Kranjskega. —Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uredništva. — „Vienac". Zadnja Številka tega tednika je Puškinova številka. Prva stran diči Puškinova doprsna slika. Vseskozi zanimiva vsebina je sledeča: Uspomeni Puškinovoj, zložil I van Trn s k i. — Zapisak k Puškinovoj stogodšnjici, spisal Gjalski. — Sjeni Aleksandra Puškina, zložil Jovan Hranil o vi d. — Puškin 1 Hrvati, napisal Miiivoj Šrepel. — Želja, pesem Z m a j o v e. — Egipatske noči, napisal A. S. Puškin, prevel Miiivoj Šrepel. — Crni zavjes, zložil Puškin, prevel J. T. — Prizor iz „Bo-risa Godunova* od A. S. Puškina, prevel Isa Velikanovi ć". — A. P. Kernovoj, zložil Puškin, prevel Jovan Hranil ović. — Život i djela Alexandra Sergejeviča Puškina, spisal dr. A. Radič. — Lis tak, kateri obsega tudi same jako zanimive beležke o Puškinu. — „Glas" ujedinjene hrvatske, srpske i slovenačke omladine Za književnost, politička i socialna pitanja 1. številka ima to-le vs ebino: A. Schaffle: Jedro socializma Svetosar Pribicevid; Hrvatska i srpska opo-sioija prema nalim narodnim aspiracijama. Milan Krištof; Gospodarska kriza i zemljo-radničke Kadroga Živico Bertid: Blijeske sa sela (Misera plebs contribuens. Socialdemokrata, Kako širi narod „ideje") T. G. Ma-saryk: Ljubav pr ema bližnjemu i rad. Književnost (Leskovar: „Sjene ljubavi" i Mu-labdić: .Zeleno busenje, Što da čitamo*). Bilješke. Naročnina za pol leta znaša 1 gld. 50 kr. (s pošto). Pojedine številke 30 kr. Naroča se pod naslovom: Milan Šrabec, Zagreb, Tvornička ulica 2 a. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 12. junija. Nastala je nova, jako nevarna nagodbe na kriza, in sicer še nevarnejša kakor je bila ravnokar poravnana. Thun vslod tega ni šel obiskat svojega, na smrt bolnega brata in tudi Szeil ni ž>- v soboto odpotoval v Pm-dirn pošto, kakor se je naznanilo, nego je ostal to. Kriza je nastal a vsled nasprotstev. ki so se pojavila v soboto pri posvet o vanj a c i s-litvanskih in ogrskih re sortni h ministrov o trgovinskih pogodb ab z inozemstvom. Včeraj sta bil i d v e rn i n i s t r s k i k o n f e-renci. pri katerih se je p< v kusalo, poravnati to nasprotstvo. Prva konferenca je bila v ministrstvu notranjih del, druga v ministrstvu zunanjih del. obeh sta se udeležila tudi minister zunanjih del grof Golu-chovvski in skupni finančni minister Kallav, toda obe konferenci sta ostali popolnoma brez vspelia. Danes je bil najprej ministrski predsednik {grof Thun v posebni avdijenci pri cesarju, potem pa se je ob 11. uri dopoldne sešel kronski svet, kateremu jo cesar predsedoval. Ali .so so pri tem posvetovanju nastale diferenco poravnale, doslej še ni znano, ali v obče se sodi. da se nasprotstvo ni poravnal o. Oba ministrska predsednika sta že včeraj hotela pretrgati vsa pogajanja in sta samo na cesarjevo željo se udala v toliko, da se o diferencah posvetuje Se kronski svet. Položnj je jako kritičen. Dunaj 12. junija. Vjužnovzhodnem delu Nižjo Avstrijske in v zapadnem delu Ogrske je bil danes ponoči in<>čan potres s smerjo od severa proti jugu. Najhuje se je čutil ob Litvi. Bržčas je bilo središče v Modlingu. V Pottea-dorfu se je potres ponovil in je zidovje močno pokalo. Močno se je potres čutil tudi v Badenu, Mattersdorfu m Šo-pronju. Dunaj 12. junija. Princezinja Lu-jiza Koburška. znana po svojem romanu z nadporočnikom Keglevič-Matačičein, je zapustila Avstrijo. 1 "repeljali so jo v neki sanatorij pri Draždanah. Princ Ko-burg se ne bo ločil od nje, ker so psihijatri izrekli, da je slaboumna. Pariz 12. junija. Včerajšnji dan je — izvzemši nekatere neznatnejše praske — minil popolnoma mirno. Pre-zidentu republike so bile prirejene velikanske ovacije, tako pri prihodu na dirko kakor pri odhodu z Longchampsa, in občinstvo je kar tekmovalo, kako slovesnejše izraziti svoje republičansko mišljenje. Aristokratje in klerikalci se niso upali na dan. Udeležba pri dirki je bila manjša, kakor druga leta. ker se je mnogo ljudij balo izgredov. Dočim je bilo v prejšnjih letih pri totalizaterju vplačanih do štiri milijonov frankov, je bilo včeraj vplačano nekaj nad tri milijone. Pariz 12. junija. Drevfus se je včeraj zjutraj s križarko „Sfax* odpeljal v Evropo. Prošnja. Ker letos izide zadnji snopič ,,Zgo-dovine slovenskega slovstva", ki bo ob-sezal znanstvo od 1870. do 1895. I, prosim vse tiste le p oslovce, ki so bili nehotoma in nevedoma izpuščeni v prvem snopiču IV*., da mi blagohotno prijavijo svoje spise, leto in kraj rojs tva, da se bodo omenili v dragem snopiču. Ugajalo bi mi tudi, da bi oenjeni pisatelji navedli vplive, ki so delali na nje. Trst, 11. junija 1800. Dr. Karol Olaatr, o. kr. proftsor. Darila. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so so poslali: Slavno uredništvo „Slov. Naroda" ▼ Ljubljani zbirk.. 952 gld. 40 kr. - kr. in Jurij Vreze BO kr.. skupaj K) gld. 5o kr., 5 gld. 60 kr. je pa na! ral B. g Joa. Somrek, kapelan v Maren-bSfg".. v veseli družbi v RemSniku, in sicer ao dali gg : P. Gregi 50 kr, J. ZmavC 1 gld., J. Smole 50 kr, MandeliC 1 gld, Kolar 50 kr., M. Stolz 50 kr., Azler 5G kr. in slovenski kmetje na Rem-tsOni 1 gld. — Podružnica za Ye!ik<->vec 'J4 gld. — Q. Ant. Zupan, veliko&olec na Dunaju. 14 gld. lu kr, kot preostanek zkirke za KunSičev spomenik, — Č g o. Hijacint Šalamun, kapucin v Sv. Križu, nabral na svatbi g. Rovana z gdč. Morkelj v Velikih Zabijah 2 gld. 40 kr. — Izven-akad. podružnica v Gradcu po g. Fr. HraSuvcu 88 gld — ti prof. dr Pipenltacher v Novemmestu D gld. — O. Ivan Vehovec v Žužemberku nabral v veseli družbi 5 gld. — Gdč. Francika Burkeljc z Vrhovega pri Radečah 3 gld. 50 kr. — Podružnica v KoCinju pO g. Ter. Raholin 30 gld. — Živeli vsi reševalci i bmejiuh Slovencev I BlagajniStvo dražbe sv. Cirila in Metod a v Lj ubij an i. Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I Umrli so v Ljubljani: Dne 8. junija: Jožef Zadnikar, gostačev sin, 4*/« leta. črna vas 5t. 3, pljučnica po oSpicah. Dne U, junija Ivan lv'renčan, črevljarjev sin. 2' , leta, Karolinška zemlja 26, ospice. V deželni bolnici: Dne 8. junija: Angela Kostomej, oskrbnikova hči. 4 dni, oslabljenje. Tržne cene v Ljubljani dne 10. junija 1899. gL kr. p, kr. Pšenica . . . . htl. 9 60 Špeh povojen kgr. — 75 Rž...... 8 — Surovo maslo „ — 90 Ječmen . . 7 - Jajce, jedno .... — 2-5 Oves..... • n 6 80 Mleko, liter .... — 7 9 — Goveje meso, kgr. - 60 6 20 Telečje „ - 60 Koruza . . . n :> 60 Svinjsko „ „ — 75 Krompir . - n B 5') Koštrun. „ ., — 40 Le<"a..... 12 — Pisanec ...... — 50 Grah..... 13 — Golob........ — 18 Fižol..... 11 — Seno ... 100 ko. 1 5 Maslu .... . kgr. 1 — Slama . . „ ., — — Mast..... — 70 Drva, trda. □ >». 6 5o Špeh frišen — 64 Drva, mehka □ m, 4 6o Meteorologično poročilo. VUina a*d murjotn » .►••••> m. Srednji araunl tlak :!». > mm. Stanje 2 V 11 < _ E Čas opa- baro- L* Vetrovi Nebo —- zovanju metra v mm. a * 2s V j. 9. zvečer 735 6 14 6 si. sever del. oblač. 11. 7. -jatraj 7376 . 2. popol. 736'l 118 sr. vzsvz-i jasno ^ 19*7 p. m. jug pol. ublač. « 9. zvečer 7377 14 L si. jug oblačno 12. 7 zjutraj 7375 „ 2. p< j pol. 7348 122 19 9 sr. jug ■r. jug i = i jasno jasno 5 Srednja temperatura sobote in nedelje 1 69° in 15'J', nurmale: 17 2' in 17 3*. ID-cinajs^a. "borza. dne" 12. junija 1899. Skupni državni dolg v notah. . 100 gld. 85 kr. Skupni državni dolg v srebra 100 „ 45 n Avstriiaka zlata renta .... 119 , 85 „ Avstrijska kronska renta 4','„. . 100 , 4"» „ Ogerska zlata renta 4"0. . . . 119 „ 35 „ Ogerska kronska renta 4° „ . . 9»5 , 95 , Avstro-ogerske bančne delnice . 925 „ — , Kreditne delnice....... 359 „ 50 , London vista . ...... 120 „ 5 > „ Nemfiki drž. bankovci za 100 mark B8 » 90 „ 90 mark.......... 11 „ 77 „ 20 frankov......... 9 „ B6*/t a Italijanski bankovci..... 44 „ 65 „ C kr, cekini........ 5 . 67 _ Vse vrednostna papirja preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, Salenburgove ulica 3. Srečke na mesečna obroka po 2, 3, 5—10 gld. NeuteSljivo užaljeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je vsemugnčni Bog v Svoji neskončni modrosti sklenil, našega iskreno ljubljenega in dobrega soproga očeta, brata, svaka in strijca, gospoda Karola Mulaček magistratnega registratorja po dolgi, mučni bolezni, previđenoga s sv. zakramenti za umirajoče, v 57. letu njegovo starosti, danes, dno 11. t. m., ob V«l. uro popoludne k Sebi v boljše Življenje poklicati. Pogreb nepozabnega bode v torek, dne 13. t m., ob 5. uri popoludne iz hise žalosti, Poljanski trg 5t. 5, na pokopališče k sv. Krištofu. Sv mase zadužnice brale se bodo v župni cerkvi sv. Petra. (1095) Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin ! V Ljubljani, dno 11. junija 1899. Antonija Mulaček roj Pristov, soproga. — Janko, Mirko, Fran, Rajko, sinovi. — Zorinka, Minka, hčeri. — Fran Mulaček, brat. — Marija Mulaček, sestra. cv vrelec Najbolje učinkujoča že I az o - a rs en a s ta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah lit: \ Iti K H1TT»\I, 1» n naj. Zaradi preselitve je na prodaj: garnitura z zrcalom in več dražega pohištva. Dalje popolnoma nove (1086— i) salonska obleka in kompletna uradniška uniforma. Resljeva cesta štev. 11, v pritličji. Prodajalnica v llo>mžalftli, na prav ugodnem prostoru, pri državni cesti, blizo kolodvora, m, veo opravo« kakor stelaže, pudelj itd., ter k tej prodajalni spadajoče »lene« vanje, obstoječe iz dveh prostornih sob, veže, kuhinje, shrambe za jedila in mtt-a*ac*ln se pod ugodnimi pogoji da v naje ni. Več o tem izve se pri Jožetu Jttiu*/,lt-n v llomžalak. (1079—8) Najvišje priznanje Nj. c. in kr. Visokosti presvetle gospe prestolonaslednika vduve nadvojvodinje Štefanije. Stefanijine zobne kapljice lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani dvornega dobavitelja Nj. svet. papeže Leona XIII. Prsrcinaa v hiijij eničnih razstavah v Londonu, Pariza. Genevi, v U. mejnarodni far-nacevtiški razstavi v Pragi in vjubilejski razstavi na Dunaji 1.1808. Vporabljala jih je opetovano Nj. c. in kr. Visokost presvetla gospa prestolonaslednika vdova n-svd.-voj-v-ocLIx3.ja, Ste53.rj.ija. v najvišjo Nje zadovoljnost (tajniški dopis iz Laksenburga s 30. dne oktobra 1894) in je glasom objavila Nje gosp. najvišjega dvornega mojstra z dno 27 decembra 1898 Stev. 880 iz leta 1897 najmilostivejge blagovolila dovoliti, da se smejo pO lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani iznajdeno in izdelane zobno kapljice imenovati Stefanijine zobne kapljice. Nekaj kapljic na pavoli se dene v votli (4) c zob in vtolažijo bolečine. (582) >\ Izvod iz voznega reda veUavea e4 4sie 1. jealja ltet. letsv Odfce« le L|m»lja«e jat. kol. Frege ees TrMaV. Ob \H. ari 5 m. po no«i osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Fraosnasfaste, Ljubno ; 8«s Selmtlial v Ansse. Ill, Solnograd ; cez Klein-Reiflin< v Stevr, v Lioe, na Dana) via A raster teu. — Or» 7. ari f> m. ajntraj oaobai vlak v Trb ž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-sensfeste. Ljabnit, Dansj; £ea Selatbal v Solnograd, Aei Klein Reifling v Line, Badejevice, Plaen, Mtnj.ne vare, Heb, Franeove vara, Karlove vnre, Prago, Lipsko; tei Amatetten na Dunaj. — Ob 11. ari .V) m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Baljak, Celovec, L|ubno, Seltthal, Danaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne oeobni vlek v Trbii, Beljak, Celovec, Ljubno; 6es Selathal v Bolnograd, L>nd-Oasteii>, Zeli ob jezom, Inomoat, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, ces Klein-Reiding v Stejrr, Line, Budejevice, 1'1/enj, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Lipeko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri lrt min. zvečer oeobni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob o uri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo. — Proga r Novo meato le ▼ Kooavje. Osobni vlaki : Ob ti. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob H. uri 55 m. zvečer. - Prihod ▼ LJubljano j. k. Proga Is Trbiža. Ob 5. uri 46 m, zjutraj oeobni vlak z Dunaja via Amatetten, Sulnograda Linca, Stevra, IMa, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeete Ob 7. ari 55 mm. zjutraj osobni vlak ia Lesec Bleda. — Ob 11. ari 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteti'ii, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzuja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregeuca, Inomosta, Zella ob jeseni, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — O > 4. ari 57 ua popoludne oeobni vlak z Dunaja, Ljubita, Selzthala, Beljnaa, Celovca, Franceasfesta, Pontabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Franeovib varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Phnja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob H. nri 42 min. zvefier iz Podi:»rta-Krope. — Proga ls Morega mesta In Ko-čevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri JI m. sjutraj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob H. uri 48. m zvečer. — Odhod ls zVlnblJene d. k. v Kamnih. Ob 7. uri SIS. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 'J5 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod ▼ Izubijano d. k. ls Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob 6. ari 10 m. in ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah ia praznikih. (1) St. 18808 (1064—3) Da bode mogoče sproti določati iz kakoSnega materijala in kako naj se polagajo trotoarji ter da se omogoči mestnemu stavbnemu uradu dotična dela nadzorovati, opozarja mestni magistrat, da je vsakdo, ki ob svojem poslopji in zemljišči namerava napraviti trotoar, obvezan naznaniti mu vsaj 48 ur preje, kedaj se bode polaganje trotoarja začelo in kateri podjetnik je delo prevzel. Tudi se se posebno opozarja, da mestni magistrat ne bode prevzemal v nadalnje oskrbljevanje in vzdrževanje onih trotoarjev, ki bi se ne položili strogo po njegovih predpisih, prej, da se na stroške dotičnega posestnika temeljito ne prelože. Mestni magistrat ljubljanski dne 28. maja 1899. Prodaja ledenice. Naznanja se s tem, da se bode' dne 22. Junija 1899 ob 11. uri dopoludne pri c. kr. okrajnem sodišči v Ilirski Bistrici prisilno prodala tik kolodvora postaje Trnovo-Bistrica ležeča, v dobrem stavbinskem stanu se nahajajoča ledenica v cenilni vrednosti 2000 gld. Ta ledenica, katere nabavna cena znaša mnogo nad 10.000 gld., bi bila posebno za pivovarne ali za večje hotele dragocena pridobitev. Natančneja razjasnila daje g. Franc Bulz ne Reki ali g. dr. A. Znidaric (Zni-daric), c. kr. notar v Ilirski Bistrici. Franc Bulz. (1092—1) Usojatn si naznaniti slavnemu občinstvu, da pre vzemam in izvrSnjem točno naroČila na kavo, čaj, olje, rlž, makerone, delikatese, sadje, ribe, vina 1.1, d. PnS I j; 11 v • • v omotih po 5 kil oddajam po posti, one od hO kr. naprej pa po železnici s povzetjem. TaVe pošiljat.e sk izplačajo vsakomur, posebno p. n. hromarjam, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi ali pa le zelo drago, n. pr, morske ribe In rake, sveže sadje, lino olje 1.1, d Olavnl moj namen Js razpošiljati dobro blago ln po nizki oenl. Cenike razpo&ljem radovoljno in brezplačno. Za p n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamorem dajati blago po tako nizkih kupih, da so ne bojim konkurence. (