Cena 1 Dim Süane •¦¦'•fs»n po pošti 7 Din, '^'Iju ."30 raznxsalcih dostavlje- "¦" i->Mruvfriev> >t. 1, ' ••.¦••f'v.i inrt-.rurbftn *tev. r. 7'iUi fiokopisi *« apiMrjtaxt.jo ot j;or;*dfc fn Hi. rinpcldcr. JProdptai git:«*«- r MiRtora in cfihtvu ubjuv« uglasov «* uvafujejo \v po moznoKti. Stcv. 1. Celje, sreda 3. jaauarja 1934. Leto XVI:, Posvetovainica za matere, dojencke in male otroke v Zdravstveeem dome v Celjai V boju za okrepitev zdravstvenega stanja naroda je na prvem mestu skrb za zdravje otroka. Ravno v se- danjem času, ko nas še tlačijo posle- dice vojne, ko je borba za obstanek vedno težja, je v največji nevarnosti deca, da postane žrtev teh današnjih razmer. Zato je postala skrb za otro- ka Vi vseh državah vprašanje njiho- vega procvita in napredka. Od prvega tine življcnja je dojen- ček izpostavljen vsem njegovim opasnosjtim.i Brez samoobrambe, je na milost in nemilost izročen svoji okolici. In v tern času se mnogokrat godijo napake, ki imajo usoden vpliv na vse poznejše življenjc no- vega zemljana. Otrok rabi pravilno nego, telesno in duševno in ta mu premnogokrat manjka, bodisi iz /,a- nikrnosti, bodisi iz nevednosti ma- tere oziroma onih, ki «o poklicani čuvarji otroka. Pomagati in sodelovati v teh pri- I merih, lajšati materam odgovornost, j je naloga in Damen posvetovalnic. I Taka posvetovainica posluje vsak | ponedeljek in četrtek od 16. do 18. V Zdravstvenem domu v Celju. Po- svetovainica je namenjena pred vsem zdravemu otroku dojenčku in otro- ku predšolske dobe v svrhö kontro- le njegovega razvoja in izogiba ne- pravilnosti v negi in prehrani. Poslu- žujejo se je lahko vse matere bvez razlike imovinskega stanja. Za bol- no deco neprernožnih staršev pa po- | sluje poliklinika dnevno od 9. do 11 i dopoldne. d Načelstvo Pckojninskega zavoda v Ljjubljani. V soboto 30. decembra dopoldne je bila seja nedavno izvo- ljenega novega načelstva Pokojnin- skega zavoda v Ljubljani. Sejo je vodil predsednik g. dr. Baltic. Nacel- stvo »e je konstituiralo in je bil iz- voljen za podpredsednika iz skupine poslodajalcev za dobo 2 let g. Adolf Ribnikar, za njegovega namestnika g. Josip Kavčič, za ostalo dobo treh let pa g. Josip Kavčič za podpred- sednika, g. Adolf Ribnikar za njego- vega nameatnika^J/ /skupine pcMslo- jemaleev je biJ izvoljen za podpred- ^ednika g.Ivan Tavčar, za njegovega namestnika g. Jožko Zemljič. Zu člana upravnega odbora za dobo ene- ga leta je bil izvoljen iz skupine po- slodajalcev gosp. Ivan Avsenek (na- mestnik g. Tone Kralj), iz skupine poslojemalcev pa g. Vladimir Vran- čič (namestnik g. Ludovik Štih). Za člana rentnß komisije je bil iz sku- pine poslodajalcev izvoljen g. Ferdo Pinter (namestnik g. Josip Dermast- ja)fl iz ^skupine poslojemalcev pa gosp. Franc Volčanšek (namestnik g. Jožko Zemljič). Za člana revizijske komisije je bil iz skupine posloda- jalcev izvoljen g. dr. Maks Obersnel (namestnik g. dr. Juro AdleŠič). d Uinrl je 1. t. m. v Ljubljani pol- kovnik v p. g. Otrnar Novak. Pokoj- nik je bil zaveden. naroden mož. Ce- Jjanom je še dobro v spominu, ko je Novak 20. septembra 1908. pri sep- tembrskih dogodkih v Celju kot stot- nik a svojimi vojaki razgnal nom- škutarsko druhal pred Narodnim do- mom in s tem preprečil nadaljevanje težkih izgredov pred poslopjem. Po- kojniku bodi ohranjen fasten spo- min, preostaliin naše iski eno soža- lje! d Razrešitev. Župnik Anton Las- bacher v Vojniku pri Celju je razre- šen dolžnosti honorarnega verouči- telja na xn.o«čanski šoli v Vojniku. d Dve dražbi občinskih lovov. Dne 20. februarja ob 8. bo jiri sreskem iiačelstvu v| Laškern javna dražba Jova občinskega lovišča občine Sv. Kriätof za zakupno dobo od 1. aprila 1934 do 31. marca 1940. Dne 21. febru- arja ob 8. pa bo istotam javna draž- ba lova občinskega lovišča občine občine Jurklošter za zakupno dobo od 1. aprila 1934 do 31. marca 1940. Dražbeni pogoji so interesntom. na vpogled pri sreskem načelstvu v Laš- kem med uradnimi urami. d Dunajska vremenska napoved za četrtek 4. januarja: Zgornje, Niž- je Avstrijsko in vzhodni rob Alp: Povečini oblačno, tupatam sneg, pa- danje temperature. Ostala Avstrija: Povečini oblačno, morda tupatam nekaj snega, padanje temperature. ¦#^4 %v ö %J %l terpentmovo milo odstrani vso nesnaqo :.n varuje Vase perila v/CIi© ill. OlCOilCä c Novi zasilni most dez Savinjo bo do sobote fj. t, m. dograjen. V soboto j 30. decembra popoldne si je podban j g. dr. Pirkmajer v spreinstvu narod- nega poslanca g. Ivana Prekorška in sreskega načelnika g. dr. Ivana Vid- marja ogledal novi most in se zani- mal, kako napreduje delo, Novi most je zgrajen na desetih mostnih po- ljih. Mostna polja ob levem bregu Savin je so zabita 5 m, polja v sredini struge pa 3 m globoko v dno, dočim so mostna polja ob desiiem bregu paradi skalnatega dna Savin je zava- rovana z betonom. Most je dolg 94 m in äirok 4.40 m. Ti-ije metri so dolo- ceni za promet z vozili, 1.40 m pa za hodnik za pešce, ki bo v smeri proti železniškemu mostu. Most je zgra- dilo stavbno podjetje Dukič in di*ug iz Ljubljane. Pripravljalna dela so se pričela 22. novembra, zabijanje pi- lotov pa 27. novembra. Novi most je zgrajen tik ob prejšnjem kapucin- skern mostu. Strokovni delavci, ki so bili zaposleni pri gradnji mostu, so H Ljubljane, vsi ^stali delavci pa so domačini. Neugodno vreme je ves čas znatno oviralo gradnjo mostu. Če bi bilo vreme boljše, bi bil most zgrajen že do konca decembra. Most pa je bil kljub tenni dogotovljen v dolocenem l-oku. Na praznik Treh kraljev bo otvorjen promet za pešce. Če bo most do takrat kolavdiran, bo dovoljen tudi promet z vozili. S tem bo zopet vpostavljena redna zveza med Celjem in Bregom ter banovin- ska cesta proti Zidanemu mostu in Zagrebu. c Silvestrcvanje. Tradicionalni Silvestrov večer, ki ga je priredilo Sokolsko društvo v Celju v Celjskem domu, je bil izredno dobro obiskan. Množiea nai-odnega občinstva vseh slojev iz Celja in okolice je napolnila veliko dvorano do zadnjega kotička. Pred polnočjo so bile na sporedu te- lovadne in baletnc točke, šaljivi na- stopi in prizori ter žive slike. Opol- noči so ugasnile luči v dvorani. Zbra- no občinstvo je nagovoril starosta celjskega Sokola br. dr. Milko Hra- šovec, se spominjal važnejših sokol- skih nastopov in dogodkov v dviga- joči se slovanski politiki ter želel vsem mnogo sieče in ve&elja v no- vem letu.. Med igranjern himne »IJej Slovani« se je prikazala na odru uCinkovita alegorija, delo mojstra br. Matija Benčana, simbolizirajoča sokolski pozdrav novemu letu. Živah- nemu aplavzu je sledilo novoletno čestitanje, potem! pa se je razvil v mali dvorani ples, ki je trajal v ve- solem ra/polozenju do jutranjih ur. Ob tej priliki moramo žal ugotoviti, da spored pred polnočjo ni bil sreč- no izbran. Zlasti veselim nastopom in prizorom je nedostajalo1 okusa in lesničnega humor ja. Prirediitelji bi si bili lahko prihranili nekatere ba- nalnosti in pa smešenje kmečke pes- mi v narečju. Razumljivo je, da ogromna večina občinstva ni bila za- dovoljna s sporedom. Silvestrov sre- čer mora biti vse drugače priprav- ljen in izveden. Upamo, da bo pii- hodnje Silvestrovanje v t(irv> pogledu znatno boljšo. c Gibanje prebivalstva v celjski župniji. V letu 1933. se je v celjski župniji rodilo 569 otrok (292 dečkov in 277 deklic), umrlo je 452 oseb (252 moških in 200 žensk), porok pa je bilo 139. Leta 1932. je bilo 569 rojstev (ravuo toliko kakor lani), 479 prime- rov smrti in 148 porok. Število roj- stev je ostalo torej lani is to, število porok in smrtnih priinerov pa je nekoliko padlo. c Razveseljivo naraščanje tujskega prometa v Celju. Leita 1932. je obis- kalo Celje 8707, 1. 1933. pa 11.125 tuj- cev, torej 2. 358 ali okroglo 27% več kakor 1. 1932. Tujski promet v Celju torej kljub krizi razveseljivo naraš- Ca. V decembru 1933 je obiskalo Ce- lje 810 tujcev (napram 879 v lanskem ROBERT KARRER: Lakskmi Sedel sem na terasi »Francoske kavarne« v Parizu. Ne vem, kaj sem mislil. Počasi ine je jela prevzemati neka čudna tesnoba. Zdelo se mi je, da čaka nekaj neznanega v meni ne- kega dogodka, ki se mi bliža v mrač- ni eksotičnosti. Cez dan sem hodil po muzejih in galerijah. Množica vtiskov mi je bila razdražila živce. Zato ni bilo čudno, da sem videl vse, kar se mi je kazalo v tihem mraku poletnega večera, v tako posebni lu- &i. Pa sem se le nekako zbral in se zagledal v vrvenje življenja okoli sebe. Potem sem vzel iz žepa belež- nico, da bi poiskal naslo\i nekega prijatelja. K& sem po njej listal, mi je padla iz nje neka slika in obležala na tleh. Sklonil sem se, da bi jo po- bral, prav tedaj pa je istopil mimo rnlad, vitek gospod. Kakor pribit je obstal, videl sliko na tleh in povesil glavo. Presenečen sem ga pogledal Sliko sem si bil kupil dopoldne v Guimetovem muzeju. Kazala je l)ro- nast kip, ki mi je bil v muzeju po- b-ebno všeč. »Lakshmi . . .« je šepnil vitki gospod in »liko pobral, »Lak- shmi . . .« i Z neizmerno ljubeznijo je držal i sliko v roki. Kar ločiti se )ii mogel j od nje. Naposled mi jo je pomolil in videl sem, da mu roka drhti. Še zme- raj sem ga vprašujoče gledal. Tedaj pa se je zdajci zavedel, sedel k meni in dejal: »Ah, ljubite tudi vi Lakshmi? ... Oh, vsakdo, kdor jo vidi, jo mora ljubiti . . .« Vse se mi je zdelo tako čudno, nc- l'azumljivo. Ker nisem vedel, kaj naj rečem, sem se zagledal v isliko. Da, bila je fotografija južnoindskega bro~ nastega kipa, ki je kazal Lakshmi, ženo velikega Višne, čudovito bogi- njo lepoto . . . Tujec pa je strmcl nekam daleč za mano. Potem je rekel: »Oproslite mi, da vas zadrzujem. Toda ker ste zdaj nehote stopili v moje življenje, im ate tudi piravico, da veste, kaj pomeni moje čudno Ve- denje. Kakor vidite, sem Ind. Pred petimi leti sem moral iz Indije zbe- žati. Zakaj? Ker sem ljubil Lakshmi, čudovito lepo ženo, čarodejko, več~ no ... 'Saj veste, kdo je Laskhmi? ... Da, boginja večnosti, ki živi pri mo- gočnemu Višni, čista, plašna. Bogov pa ne smemo ljubiti, le bati se jih moramo. Tako mislijo duhovniki . .. Jaz pa sem pisal v samoti pesmi, vroče in ljubece, Lakshmi. To so zvedeli in mo hoteli prijeti. Rekli so mi, da sem sramotil boginjo in ji je- mal cast . . . Toda ona sama me je v sanjah posvarila. Da, verjemite mi! V sanjah mi je šepnila: ,Beži, beži!' Pustil s«m starše in dom; dan za dnem sem blodil po gozdovih. Divje zveri so se me ogibale, tigii so se urnikali in mesec mi jo svetil na po- ti . . . Toda svetil je tudi mojim za- sledovalcem. Ko sem tretji dan utru- jen zaspal v senci nekega svetišča med skalami, so me sovražniki od- krili. Ko sem se predramil, sem bil že zvezan. Zvlekli so me v leseno ko- čo, ki je bila V bližini, in me zakle- liili . . . Prosil sem Lakshmi za po- nioč . . . Noč je počasi rninevala in pred kočo sein čul trde korake čuva-- jev. Nenadoma pa je nastal strauen trušč. Drevesa so hreščala in zemlja se je tresla. Ves razburjen sem pri- sluškoval, potem pa sem začul pre- strašene krike čuvajev. »Bežite, beži- te! Divjiisloni!« Tedaj pa so se že raz- drobila močna vrata koče. Pred nji- mi je stal slon, ki jib je bil podrl. Po- hitel sem ven, na prosto, slon pa me je pogledal, kakor bi bil gledal člo- vek. Tedaj sem vzdrhtei . . . Ah, bil je eden tistih slonov, ki so posveCem boginji Lakshmi! V ponižnosti sem sklonil glavo* do tal, slon pa me je ; pograbil z rilcem. Toda njegov pri- jem je bil tako nežen kakor ženska roka. Rahlo me je posadil na svoj hr- bet in oddirjal z menoj skozi noč. »Lakshmi,« sem vzkliknil, »sveta že- ! na, zahvaljena bodi!« . . . Z neba pa , sem začul glas, ki mi je velel: »Beži , v Evropo in ostani tarn, dokler ne i pridem pote.« . . . Tako sem priäel v j Evropo in vso prepotoval. Zdaj živim iß dve leti v Parizu. Nekaj mi pravi, da born tu eul klic lepe Lakshmi . . .« Ind je umolknil. Ali je govorila blaznost iz njegovih oči? Ali je bil ogenj večnosti, ki ga v Evropi ne mo- remo j'azumeti? Lepe Parižanke so bežale mimo na- ju, od nekod jo prihajala glasba, lah- ka, moderna . . . Večerna sapa je za- lila ves trg, nad nama pa je plaval zelen oblak. Podzavestno sva se oba zastrniela vanj. In tedaj ... ali ni bila igra domišljije? Oblak se je raz- delil. Izpremenil se je v belega slo- na. Zdaj je stal že drugi zraven nje- ga in med njima je sedela Lakshmi, gola in čudovita in se smehljala, smehljala . . . Tedaj je skodil Ind pokoncu, zgra- bil mojo roko in jo stisnil . . . »Po- glejte, poglejte!« je vzkliknil. »To je Lakshmi. Za njo pojdem in se vr- Stran 2. »Nova Doha« 3* I. 1934. Štev. 1. novembru in 540 v decernbru 1932). Jugoslovenov je bilo G74, inozemcev pa 13(5, med terni 55 Avstrijcev, 22 Čehoslovakov, 19 Nemcev, 18 Italija- nov, 7 Rusov, po 3 Francozi, Poljaki in Madžari ter po 2 Rumuna, Ame- rikanea in Turka. Po poklicu je bilo 299 trgovcev odnosno irgovskih pot- nikov, 130 obrtnikov, 117 uradnikov, 32 inženjerjev, 25 učiteljev, 14 indu- strijcev, 13 dijakov, 12 lodvetnikov, 8 zdravirikov, 5 profesorjev in 3 no- vinarji» 14(! oseb pa jo bilo brez po- klica. c Izpremembe v državni in bano- vinski službi. Za sesti'O pomočnieo v Zdravstvcnern domu v Celju je ime- novana sestra pomoenica uradniška pripravnica Ana Cebelova. V višjo skupino je pomaknjcna zvaničnica pri sreskem naeelstvu v Celju Štefa- nija Benkoeeva. Za banovinskega tehnika pri sreskem cestnem odbo- ru v Celju je imenovan banovinski uradniški pripravnik Albreht Ko- drič. V višjo skupino je napredoval banovinski ekonom pri javni bolniš- niei v Celju Fran jo Žerovec, za bano- vinsko zvaničnico v javni bolnišniei v Celju pa je imenovana dnevničar- ka Lea Benčanova. <¦ Občni zbor podružnice Sadjarske- ga in vrtnarskega društva v Celju je potekel 31. deeembra dopoldne ob obilni udeležbi članov. Videti je bilo, da se zlasti kmetska mladina iz oko- lice zanima za to važno pridobitno panogo. Razveseljivo dejstvo je, da nastajajo v okolici novi, pravilno za- sajeni sadonosniki. Sadje se odlikuje po kakovosti, kar bo vsekako iinelo ugoden odmev na našem trgu. Ako bo prihodnja sadna letiha V srezu ugodna, bo priredila podružnica več- ji sadni ogled v mestu. Predavatelj g. Miloš Levstik je isoznanil sadjarje z učinki škropljenja z arborinom, nosprasenom in galico, ki ga je izvr- šil v svojeni sadovnjaku lansko po- mlad. »Bil sem neveren Tomaž, a se- daj verujern in priporočam škroplje- nje, ko je moj sadonosnik, ki je bil letos oaza v puistinji, obrodil stoteren sad najbolj.se kakovosti.« Sistematič- no zatiranje Škodljiveev je neizbežno in bogate sadne letine ne bodo iz- ostale. Podružnica je kupila svojim Članom dve škropilniei, ki sta jiiri na razpolago proti odškodnini 2 Din na dan. Društvena članarina in riaroe- ni?ia za 12 številk strokovnega lista »Sadjar in vrtnar« znaša letno 25 Din in jo sprejema blagajnik g. Jože Ga- beršek v občinski pisarni na Bregu. c Podmladki Jadranske straže v Celju. Na vseli tukajšnjih šolah so se lani ustanovili podmladki JS, ki štejejo skupno preko 2.000 članov. Kakor srno izvedeli, priredi podmla- nera v Indijo. Našel jo bom, ljubil, ali pa — umi-1 . . . Saj smrt ni trpljenje, smrt je samo pot do nje!« Priznam, da me je samega prevze- la čudna omotica. Nekaj v meni je hotelo, da bi šel z njim,, z njim ljubil Lakshmi, z njim vred umrl . . . Niti besedo nisem rekel. Zaprl sem oči. Slike iz pragozda so begale pred mano. Višna je pi aval ispredaj, za njim pa je šla Lakshmi, tako. nedo- povedno lepa. Smehljala se je, da sem šepnil: »Ljubim te, ljubim te!« Tedaj pa sem nenadoma začul hrum okoli sebe. Zdrznil sem ne. Inda ni bilo več pri moji mizi. Sredi trga pred ka- varno pa se je zbrala kopica ljudi okoli pisanega avtomobila. P'oliitiel sem tja. Neka rieznana slutnja me je gnala . . . Bilo je tako, kakor ,sem mislil. Ind se je opotekel čez trg in . . .« »Strmel je v nebo in padel pod av- to,« je rekla neka mlada Parižanka. »Škoda zanj, tako lep je bil . . . Zdaj jo pa že mrtev.« Zastokala je, potem pa se je obrnüa, vzela rdečllo iz tor- bice in začela slikati ustnico . . . Ind je bil mrtev. NjegoV obraz je žarel- v^neizmerni sreči. Odnesli so ga v kavarno. Počasi sem sei za mno- 2ico<. . . Bilo mi je, kakor bi bil vzel s seboj košček moje duše. Večerna zarja je ugašala in sloni s čudežno Lakshmi so že hiteli proti vzhodu. Daleč, daleč ... In &e nov oblak se jim je bil pridružil. Podo- ben je bil Indu . , . Ali pa je bil samo navaden oblak? ' dek JS drž. realne gimnazije v Celju v najkrajšem času svojo akademijo. Ob sklepu Šolskega leta in sicer prvo nedeljo v juniju pa priredi ves pod- mladek JS in tukajšnji krajevni od- bor JS velik javen nastop, pri kate- rem bodo socleIovale vse celjske so- le. Opozarjamo na to prireditev vsa ostala društva, ki naj se na ta datum ozirajo. c Sestanek upokojenega učiieljstva iz Celja in okolice bo zaradi sobotne- ga praznika že v četrtek 4. t. m. ob 10. v restavraciji Nabavljalne zadni- ge drž. nameščencev v Prešernovi ulici. ( »Jadramska straža«, naŠa edina pornorska revija, ki je tudi pri nas zelo priljubljena, si je pridobila za leto 1934. tudi slovenske sotrudnike in bo torej odslej prinašala tudi slo- venske članke, kar bo pripomoglo k temu, da se število nai'ocnikov pri nas dvigne. Zato bodo rnnogi prejeli 1. številko na ogled z vabilom na na- ročilo. Kdor je naročnik revije, po- stane s tern podporni clan JS, ki uži- va pri parobrodnih društvih in v ho- telih popuste. Naročnino odnosno članarino lahko plačuje tudi v me- sečnih obrokih pri krajevnem odbo- ru JS v Celju, ki sprejema tudi nove prijavljence za revijo (Ietna naroč- nina 120 'Din). Za pies vslod velikanskepn ?:a^ijučka prodajam Crep;} dc Chine v v.sch n-.o- dornih barvah po Din 39'— A\anufakturna in inodna trgovind, Fraoc Dobovičnik, Celje c OBRTNIŠKI PLES V CELJU. Vse obrtnike in piijatelje obrtništva opozarjamo na XVI. obrtniški pies v soboto 8. t. m. v dvorani Ljudske posojilnice, ki ga priredi Slovensko obrtno društvo. (- Podoficirji celjske garnizije ini- redijo v petek 5. januarja v prosto- rih Narodnega dnioa v Celju svojo običajno zabavo s plesom. Vstopnina 10 Din, rodbinska 20 Din, v piid pod- oficirske Citalnice. Obleka poljubna. Sodeluje vojaška godba. Zacctek ob 20. Vabljoni! c Maturantski plesni vencek. Od- bod maturantskih plesnih vaj v Ce- lju javlja, da priredi svoj tradicio- nalni venček v soboto 20. t. m. ob 21. v gornjih prostorih Narodnega do- ma. Igral bo Ronny jazz iz Ljublja- ne. Čisti dobiček je namenjen rev- nim dijakorn. c V nedeljo dopoldne ne bo toka. Mestna elektrarna sporoča, da. bo v nedeljo 7. t. m. od 8. do 14. ukinjen elekti'ifni tok v Celju in okolici. c Redni občni zbor SK Celja bo v sredo 17. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. c Delovni trg. Pri ekspozituri jav- ne borze dela v Celju se je od 21. do 31. deeembra na novo prijavilo 83 brezposelnih (71 moških in 12 žensk), delo je bilo ponujeno za, 11 oseb (2 moška in 9 žensk), posredovanj je bilo izvräenih 9 (za 2 moška in 7 žonsk;, odpotovalo je 7 oseb (2 rnoš- ka in 5 žensk), odpadlo je 6 moških. Dne 31. deeembra je ostalo v eviden- ci 985 brezposelnih (939 moSkih in 46 žensk) napram 924 (875 mošlum in 49 ženskarn) dne 20. deeembra. Delo dobijo po 1 poslovodja, brivec in hlapec, 3 služkinje, 2 kuharici in 1 postrežniea. e Ana Egersdoiferjeva f. Na sta- rega leta dan ob 20. je umiia v hiši trgovca g. I. Hönigmanna v Prešer- novi uliei 7 v Celju v starosti 83 let ga. Ana Egersdorferjeva, roc. Petrič- kova, vdova po poslovodji tvrdke Rakusch g. Avgustu Egersdorferju. Pokojniea se je rodila 1. 1850. v Št. Juiiju ob Taboru kot hči oskrbnika g. Ivana Petrička. V ,svoji mladosti se je poročila z g. Avgustoin Egers- dorferjem, poslovodjem tvrdke D. Rakusch v Celju. Zakonea sta bila splošno priljubljena in sta mnogo občevala v slovenskih krogih. Zlasti starejšim Celjanom, sta še vedno v najlepžem spominu. Vzgojila sta dva otroka: sina, ki je že umrl, in hčer- ho Anči, soprogo znanega eeljskega trgovca g. I. Hönigmanna. Pokojno go. Egersdorferjevo sta dieila pleme- nito sree in velika dobrotljivost, ki so je bili deležni premnogi reveži. Kako zelo priljubljena je bila med prebivalstvom, je pokazal pogreb, ki se je vršil ob veliki udeležbi v torek 2. t. m. popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Blagi pokojniei bodi ohranjen časten spomin, pre- ostalim naše iskreno sožalje! e Žetev smrti. V eeljski bolniSnici so umrli: v nedeljo 31. deeembra 20- letni redov 39. p. p. Vladislav Djokič iz Grabovca v dunavski banovini in 4-letni posestnikov sinček Viktoi1 Boldin z Gomilskega, v torek 2. t. m. v starosti (>2 let šolski upravitelj v pok. g. Ignac Stermecki iz Radmirja pri Bočni, v sredo 3. t. m. pa 74-1 et- na posestnikova žena Marija Bene- dieičeva iz Ti'novelj. N. p. v m.! c Umrli v decembru. V preteklem ineseeu je umrlo v Celju 31 oseb (7 v mestu in 24 v javni bolnici), v ioko- liški občini pa 11 oseb ((I moških in 5 žensk). e Policijske prijave. Lani je bilo pri eeljski polieiji 2921 prijav in si- rpr 933S v rriP«tni in ?»83 v gabrski !>-tražnici, dočim je bilo 1. 1932. v po- lieijskem raj on u 2420 prijav in sicer 1789 v stražniei v Celju in (>31 v straž- nici v Gaberju. Število prijav je to- rej lani naraslo za 501. Na polieiji je bilo lani prijavljenih 112 izgub in 99 najdb. v Redni občni zbor Godbenega dru- štva železničarjev v Celju bo v sobo- to 13. t. m. ob 19. v društvenem do- mu z običajnim dnevnim redoni. — Odbor. e Združenje obrtnikov gostilničar- skih podjetij v Celju bo irnelo V po- nedeljek 15. t. in. ob 14. redni občni zbor v hotelu »Pošti«. e Opozarjamo na razpis smučarske tekme eeljskih zimsko-sportnih klu- bov, ki bo v nedeljo 7. t. m. s star- torn ob 9. dopoldne na Sp. Hudinji pri Celju. e »Slcvenska irlatica« bo i.dala le- ta 1934. pol eg rednih publikaeij Tol- stega: »Vojna in mir«, 3. in 4. knji- ga, s čimer se to najmonumentalnej- še delo svetovne literature v bleste- čem prevodu Vladimira Levstika za- ključi, in Kidrifteve »Zgodovino slo- venskega pismenstva« 4. snopic, tudi dve izredni publikaciji in sicer I. del mouografije »Slovenija«, ki jo je na- pisal A. Melik, in Cankarjevo: »Li- kovno umetnost« III. del — Renesan- sa, na kar opozarjamo naše čitatelje. e Primorska žena. V petek 29. de- eembra se je vrsilo v prostorih eelj- slke »Soče« zanimivo predavanje o primorski ženi. Predavateljiea je v prav lepo zasnovanem govoru poÜa- la sliko trpljenja in uspešnega delo- vanja naše Primorke. Podala je raz- voj ženskega gibanja predvsem V do- bi po svetovni vojni. Veliko in važno nalogo je imela primorska mati, ko je moral a nadomestiti svojim naj- mlajšim učitelja, ki ga je oblas't po- rinila doli na jug. Po vojni je bilo osnovaiuh mnogo ženskih diaištev, ki so bila predvsem dobrodelna. Skr- bela so za vzgojootrok, jih pošiljala v kolonijah na počitnice, jih pozimi oblaeila. Prirejala so tudi teCaje za vezenje in krojenje in kar jo najvaž- nejše, izdajala so časopise in revije. Saj vemo, da je »Ženski svet« doma tarn doli in da je bil prav plodovit v letih 1923—1929. Predhodnika sita bi- la lista ».Jadranka« in »Slovenka«. Ta list »Ženski svet« je še bolj pove- zal delo naših Primork in pbspešil delo v društvih in kmalu ni bilo vec- jega kraja, kjer ne bi uspevalo kako žensko dru&tvo. Nastala je potreba po nekakšni Zveži številnih diiištev in res je bil 1. 1927. osnovan v Trstu »Osrednji odbor« vseh ženskih pri- morskih društev. Društva so prav le- po uspevala in vršila važno kulturno nalogo do 1. 1928. To leto pomeni smrt. Oblast je polagoma ukinjala društvo za drustyom in življenje se je moralo ümakniti za okna in vrata in se globljo v srea. Tudi v Istri so bile naše primorske žene in matere marljive. L. 1925. je rodilo ne^teto novih društov z istirni halogami, ka- kor so jih imcla di-iiätva v Trstu, Go- rici, Tolminu i. dr. NaSa žena je're- Sovalä dom, reševala je na5 jevik. A to iiapredujoče deib'je bodlo oblast v oCi in enako je! tudi v Istri letnica 1923. princsla smrt našim agilnim žen ^kinv drüStvom v Pirmor'ju. Ob- last je prekiniia vse deiovanje in pu- 2a sromcarfe: . f-u^no, locl^n, tr'Wor v emno modri in r':-vi twrv •;>•¦ '.nb' noceni pri tvrdki FRANC DOBOVIČNIK mjrr.ufakturna tf^iivtnr-i, Ctrl e. tila naši ženi le še pobožne Mariji- ne družbe in že te. pod najstrožjim nadzorstvom. Ni pa zaradi tega udar- ea naša žena popustila, ne, še bolj ziva je, vsak udarec jo je vzpodbu- dil k noverau delu, ona se priprav- lja in pripravlja svoje otroke na oni veliki dan, ki mora priti. Predavate- ljiea je žela za svoje temeljito obde- lano in prav lepo podano snov mno- go odobravanja številnega avdito- rija, kajti v malem lokalu so je zbra- lo okoli 60 Sočanov, Sočank in go- stov. Še vee takih predavanj! — ir. e Segajte po propagandnih raz- glednicah iz Primorja, dokler še tra- ja zaloga. V Celju se dobijo v knji- garni F. Leskovšek, Mohorjevi knji- garni, v trgovini Močnik ter vl tra- fikah Kovač in Perovšek. e Mlndinski odsek »Soče«. Redni sestanek bo V petek 5. t. m. ob 20. — MOS. e Kronika nesreč. V soboto je padel triletui sinček rudarjeve vdove Filip Pavlie na Brniei pri Dolu pri Hrast- niku doma na peč in se opekel po obeli nogah. V soboto je j)adla 44- letna hišna posestniea Marija Beli- nova pi'ed svojo hišo na Cesti na Do- brovo tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. V torek si je 81-1 etna dni- nariea Marija Zupaneeva iz Lisc pri Celju pri padeu v Levstikovi ulici zlomila desno nogo, istega dne pa si je 18-letna trgovska pomočnica Fran- čiška P^3terlinova iz Laškega pri padeu doma pred hišo zlomila levo nogo. Vsi ponesreicenei se zdravijo v eeljski bolnišnici. e Lasfnikom niotornih in drugih vozil v vednost in ravnanje: V me- seeu januarju je uastopila dolžnost, da prijavijo lastniki svoj a vozila (osebne, tovorno avtomobile, motor- ua kolesa, fijakarske, polfijakarske vozove in bicikle) pri prjstojncm upravnem oblastvu, kjcr dobijo tudi predpisane prijavne tiiskovina Rok za prijavo je do 31. t. m. Do tega dne moi'a biti plačana pri davčni upravi tudi letna taksa za navedena vozila Natanenejše podatke vsebujejo raz- glasi na občinskih uraduih deskali. e Mestnemu ubožnemu skladu so darovali nan>eščenei tvrdke Ei-nesta Maiinea nasl. Mara Marine v Celju 300 Din v počastitev spornina umrlc ge. Mare Maiineeve. Mestni ubožni svet eeljski se prisfčno zahvaljuje za darilo. c Smučarji! Dospeli so vodilni norvcški voski Bratlie, Oestbye in drugi. Ki'amar &, Mislej, Celje. c Smučarske hlače in kompletne obleke v modri in rjavi barvi ima v zalogi Kramar & Misloj, Celje. Ivan Naraks ŽALEC, 3. januarja. Kakor so listi že poročali, nas jc 29. deeembra za vedno zapustil v GO. leltu starosti bivši posestnik, indu- r-'trijec, sodavičar in opekarnar gosp. Ivan Naraks. Pokojnik je mladostno dobo svoje- ga neumorno delavnega življenja preživel na Jesenicah, v času, ko se je gradila turska železniea in ko so vrtali predora te železniee v Bohinju in Karavankah. Z rnarljivovstjo si je s pomočjo svoje pridne in skrbne so- proge tarn ustanovil lepo bodočnost Z Jesenic se je preselil v svojo ožjo demovino na Gornjo Ložnico pri Žalcu, kjer si je uredil lepo domačijo, zgradil moderno opekarno in sčasom znatno dvigni! njeno kapaeiteto. Da- lje so je poleg kmetijstva bavil tudi t sodavičarsko obrtjo, ki je prav le- po uspevala. Pokojnik se je kot nesebičen na- rodnjak in poštenjak udejstvoval tudi drustv'eno na Gornji Ložnici, pa tudi v 2aleu v Sokolskem dru- štvu, ki mu je bil nekaj let starosta. Zaradi svojega vsestranskega udej- stvovanja je užival pokojni Naraks velik ugled in spoštovanje, o čemer je pričala njegova veličastna zadnja pot. Njegovi prijatelji in častilci ni- Štev. 1. »Nova Doba« 3. I. 1934. Stran 3. so prišli na starega leta dan v Žalec zaradi komande ali parade, temveč iz Ijubezni in spoštovanja do iskre- nega narodnjaka in značajnega mo- ža. Poleg Sokolov in gasilcev s tre- mi prapori ter velikega števila pre- bivalstva iz Žalca, okolice in drugih krajev so spremili plemenilega po- kojnika mnogi odlicni gostje, med njimi tudi naš narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Ko so pevci pokoj- niku ponovno zapeli ob odprtem gro- bu v slovo, smo prepustili dobrotni- ka delavskih slojev in narodnih dru- štev vroče Ijubljcni materi zemlji. Ivan Naraks je bil mož dela, četu- di mu je bilo rahlo zdravje marsi- kdaj v nadlego. Toda on je kljubo- val vsemu in ni živel samo za svoj dobrobit, temveč je nudil življenje in eksistenco mnogim svojim bivšim sodelavcem, ki jim je bil vedno do- ber. Pokoj Tvoji zlati duši! Sokolstvo x Povratck udeležencev sokolskega župnega smučarskega tečaja. Na Novega leta zvečer so se vrnili te- čajniki s Smrekovca, ki so bili de- ležni strokovne usposobljenosti za vodnike kot društveni smučarski kr- marji. Vseh udeleženeev je bilq 32 z vodnikom vred. Zastopani so bili tudi bratje podporouniki tukajšnjega 39. p. p. Po natančno začrtanem spo- redu se je vršil tečaj po sledečem redu: zjutraj gimnastične vaje, nato vaje v posameznih smuških likih, po- poldno izleti po vrhovih Smrekovca. Nadalje so nas sredi noči s pomočjo »uzbune« peljali na nočne vajo na vrh Smrekovca. Ona noč nam ostane vedno v spominu. Kdor Še ni hodil ob luninem svitu po snežnih vrho- vih, kjer se burja zaletava v smučar- ja z vso svojo silo, naj poskusi to in ne bo nui žal. Izlet se je vršil nadalje tudi na Mozirske planine, kjer se jc nadaljeval pouk v praktičnem izva- janju kristijanij in dr. Zvečer so se vrsila predavanja o smučanju in pr- vi pomoči pri nesrečah. Vreme nam je bilo ves čas naklonjeno, četudi je tu in tani precej snežilo, kar nas pa ni oviralo pri izletih. Snežne razme- re so bile takšne, da je bila sniuka res idealna. Zato srno se zelo čudili pri povratku, ko sino naleteli v Ce- lju na takšno »barkolo«. Oskrba na koči in prehrana sta bili izvrstni, k čeiner moreino SPD v Šoštanju če- stitati. Red in disciplina se nista nikjer kvarila in vladala je narav- nost vzorna disciplina in bratska slo- ga. Bratski župni upravi naj bo to v zadoščenje za njeno zimsko-sport- no delo. Zadnji dan tečaja so bili iz- piti za praktično in teoretično uspo- sobljenost. Vsi udeleženci so napra- vili izpite z dobrim uspehom. Zaslu- ga za tečaj gre tudi našemu savez- nemu vodniku br. Majniku iz Pred- dvora, ki je vodil ta tečaj z vso lju- beznijo. x Sokolske župne in društvene na- raščajskc smučarske tekme so vsled spremeinbe vremena preložene na 21. t. m. v Colju. Zatorej 6. in 7. t. m. ne bo teh tekem. Člatiske župne smu- čarske toknio, ki so določene na 14. t. m. v Voleriju, niso preložene. Sport t Razpis smučarske tekme, ki jo priredijo v nedeljo 7. t. m. vsi celjski /imsko-sportni klubi, namreč SK Olimp, SK Celje, Smuč. klub Celje, SPD Celje in SK Jugoslavia. Proga je dolga 18 km. Start ob 9. dopoldne pri trgovini Zidanšek na Sp. Hudinji pri Celju. Cilj istotam. Prijave spre- jemajo vsi zgoraj označeni klubi, vsak za svoje Clane do sobote 0. t. in. Prijavnina k tekmi znaša 5 Din. Pri- javiti se je mogoče tudi v nedeljo pred tekmo, najpozneje do 8.30, ven- dar je v tem primeru prijavnina dvojna. Žrebanje tekmovalnih šte- vilk točno ob 8.30. Vsak izined zgo- raj označenih klubov nagradi 3 svoje najboljše tekmovalce. Za nagrado so določena pi'akticna sportna darila in diploiriG. V skupni konkurenci vseh celjskih klubov prejme Prvak mesta Celja v kombinaciji še posebno da- rilo. Objava rezultatov in razdelitev daril bo na dan tekme ob 20. v dvo- rani hotel a »Evrope« v Celju. t Savinjska podružnica SPD v Ce- lju je priredila o božičnih praznikib dva enodnevna sinuearska tečaja za začetnike: 25. decembra v Lučah, 26. decembra na Ljubnem. Kolike važ- nosti so taki tečaji za razvoj smu- čarstva na dežcli, je pokazal nepri- čakovano dober obisk. Obeli tečajev se je udeležilo nad 60 mladih ljudi. Oba tečaja je vodil g. A. KopinSek iz Celja, pri prireditvi pa je šel po- družnici na roko posebno g. šolski upravitelj v Lučah. Ob tej priliki so bili obdarjeni najrevnejši fantje- smučarji /. zimsko-sportnimi potreb- ščinanii. Glasovi iz oboosfva Divjačina povzroča v celjski okolici veliko škodo Kdo bi si rnisli, da je v neposredni bližini mcsta Celja toliko kmetijstvu škodljiv© divjačine, ki nam posest- ni'kom, stanujočiin v katastralnih občinah Miklavškem hribu, Košnici in Liscah jemlje skoro vse veselje do nadaljnega dela. Ako n. pr. po- sestnik sadi fižol, mora z g'otovostjo računati, da bo zajec mnogo prej obiral, nego lastnik, ki je fižol sadil, Fraiiin Dolžan ?,";»•!.• •$? Telefon 245 kleparsiuo. vodovodns instalacije, strelovodne naprave Prewzema vsa » zgoraj navedene stroke ipadatnčn orIb In popravila ~ Cent tmerue — Postrežba točna in solids« gnojil in okopaval. Ce slučajno kaj malega ostane zajčjim zobem, lahko gospodar to shrani — to se pravi, T;e sploh še kaj ostane. Isto se dogaja z drugimi kulturami. Pesa, zelje, de- telja vseh vrst je prvi pomladanski in zadnji josenski živež za zajce in srne. Ako kmet — vinogradnik in sadjar — sadi trsje ali sadno drev- je, ga mora takoj zavarovati, sicer je zajčja škoda neizogibna. Od žitnih vrst je tem škodljivcem najbolj pri- ljubljen zimski ječmen, pa tuuT rž in pšenica jim dob'ro tekneta. Ječme- lia pa nekateri posestniki, ki so bliž- je gozdov, sploh ne smejo sejati, ker jim ga divjačina popolnoma obžre, tako da je ostanek ves smatljiv in uporaben kvečjemu za svinje. Pisec teh vrst je hodil svojčas, pa tudi v zadnjcin času mnogo po de- želi, po oddaljehih krajih, in vpraše- val tamkajšnje kinetovalce, ali jim gozdna divjacina ne dola Škode. Od- govorili so mi, da ni ravno prehude sile. Čudno se mi torej zdi, zakaj ima- mo ravno mi v najbližji okoliri Ce- lja tak »zverinjak«. Prizadeti občani zahtevamo zana- prej pravilno in zakonito določeno cenitev lovske Skode, pa ne samo po lovskem upi-avičencu, temveč ob pri- sotuosti občinskega izvedenca. Po- vzročena škoda se naj pravoCasno in točno ceni in tudi pravilno poravna. Z načinom kakor se je ta zadeva do- slej prakticirala, oškodovani nika- kor ne moremo biti zadovoljni, ker je taka odškodnina podobna komaj mali napitnini v primeri z veliko skodo, ki jo divjacina leto za letom povzroča. Ako računamo, da je v katastral- nih občinah ^IiklaV«ikem hribu, Koš- nici in Liscah nad sto posestnikov in da ima vsak kmet povprečno 200 Din škode na leto (mnogi večji po- sestniki imajo celo po 500 Din žkode in še vcč), dobimo okroglo 20.000 Din letne škode, ki jo povzroua divjacina. Ker ta vsota, ki je bila doslej le v neznatni meri iztirljiva, dvakrat pre- sega višino lovske zakupnine, je to- rej izguba za občino in njene občane prav znatna. Vsi posestniki omenjenih kata- stralnih občin se s prošnjo in zaupa- njeni obračajo v tej zadevi na sresko načelstvo, da jim pomore iz teh ne- prilik in ukaže lovskeinu upravičen- cu takojšnje postreljanje divjačine na minimum, ker imamo siromašni kmetovalci pri svojem napornein de- lu in slabem vnovčevanju pičlih pri- delkov itak že dovolj lastne stanov- ske krize. Ce bi se pa morda naši upravičeni pritožbi izi kateregukoli vzroka ne ugodilo, bi ne bili več zinožnii izpolnjevati stvojih öavCnih obvcznosti. Eden v iinenu prizadetih občanov. Smešnice Profesor (na povratku s pogreba): »Ljudje pravijo o nas, da smo pozab- ljivi. In vendar nisem pozabil tega venca na pokopališču!« ¦ * Žena: «Žene imajo iste sposob- nosti kakor moški. P'oznam dekle, ki je staro šele 24 let in prejema pla- čo ravnatelja velikega podjetja.« — Mož: »Kdaj pa se je poročila ž njim?« * * »V prvih letih zakona sem budila moža vedno s poljuböm.« — »In se- daj?« — »Sedaj si je nabavil budil- ko.« »Kupite to knjigo. Njen avtor je včeraj umii.« — »Ali so že nažli one- ga čitatelja, ki ga. je ubil?« »Moja mama je dobila otroka.« — »Dečka ali deklico?« — »Gotovo de- klico, kajti videl sem, kako so otro- ka pudrali.« * # »Kaj pomeni vozel na tvojem rob- cu?« — »Moja žena ga je zavezala, da ne bi pozabil oddati pismo.« — »Ali si to v redu izvršil?« — »Ne. Žena mi je pozabila dati pismo s1 se- ll oj.« Kino Kino Union. Sreda 3. januarja: Greta Garbo in Ramon Novarro v veličastnem zvocnem filmu »Mata Hari«. Predigi'a: zvočni tednik in kulturni film. — Cetrtek 4., petek 5. in sobota 6. januarja: »Vesela na- slednica«« (»Zaljubljeni hotel«). Ve- sela filmska komedija z godbo in petjem. V glavnih ulogah Anny On- rira in Mathias Wiemann. Režija: K. Lainač. Predigra: Zvočni tednik in kulturni film. 2 sobi, kuhinja in vrt se odda takoj v Novi vasi št. 51 pri Celju. L.«p^ B*ieblovaitQ sobo oddam s 15. januaijem v Pokojninskem za- vodu v Celju, Razlagova 3a, 1. nadstr., desno. 35 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. RihterSič Lupin se ni ganil. Samo če bi svojega nasprot- nika pri priči zadavil, bi mu plačal vse tako, kakor je tcaslužil. Toda ta misel se mu je zdela preneumna. Zakaj? Ali no bo bolje, Ce ostane miren in premisli, kaj zahteva položaj? »No, gospod Lupin?« se je spet oglasil poslanec. »Spametujte so vendar in vedite, da ste naleteli na moža, ki je bolj prebrisan kakor drugi ljudje. Ker imam naočnike in ščipalnik, ste najbrž mislili, da sem slep. Ne, toda vsa zadeva mi je precej časa blodila po glavi. Takoj sem zacel misliti, da mora biti razen gospe Mergyjeve in policije še nekdo pri- zadet. Tedaj sem se spoinnil nckaterih neumnosti, ki mi jih je povedala vratarka. Ko sem se začel zanimati za kuharico in malo opazoval njeno delo- vanje, se mi je začelo svitati. In v pretekli noči, čeprav sem spal, sem slišal ropot v hiši. Potem sem našel sled za gospo Mergyjevo v Chateaubriandovi ulici in tudi v Saint-Germainu . . . primerjal sem vse ugotovitve in dejstva . . . vlom v Enghienu . - - Gilbertovo zajetje . . . razumljivo zvezo med vodjo razbojnikov in ujetnikovo obupano mater jo . . . kot kuharico utihptapljeno staro dojiljo ... yse mogoče ljudi, ki so prihajali v mojo hišo iskozi vrata in okna . . . Tedaj sem vedel: lisjak, Lupin, je za- vohal mojo pečenko, imenik sedemindvajsetih. Ve- del sem, da moram raCuhati v kratkem na njegov obisk.« Ko mu Lupin ni odgovoril, je pogledal na uro: »'Tej, jej. Samo še triindvajset minut! Kako hiti čas! Če bova tako klepetala, ne pridcva nikamor.« Še bliže je istopil k Lupinu in mu rekel: »In vendar mi je hudo. Mislil sem, da je Lupin drugacen, zdaj pa se je ta orjak zgimdil pri prvem spopadu z malo močnejšim nasprotnikom. Ubogi lnladenič! če hočete, vam dam kozarec vode, da se malo opomorete.« Lupin ni odgovoril niti besedice. Še z očmi ni trenil. Spet je dobil mof nad sabo in si ustvaril nov, z vseh vidikov dobi'o premišljen načrt. Naglo je od- rinil Daubrecqua in stopil k telesonu: »Prosim, gospodiCna, ätevilko 56.534.« Ko je dobil zvezo, je dejal v slušalo pocasi in jasno: »Halo . . . Tu Chateaubriandova ulica ... Ali si ti, Ahil? . . . Hitro jo nioraä odkuriti. Halo? . . . Da, takoj! . . . Policija pride čez nekaj minut. Ne, ne, nikar ne izgubi glave! Dovolj časa imaš še. Stori to, kar ti zdaj povem. Tvoj kovčeg je priprav- ljen, ali ne? . . . Zelo dobro! Ali si pu«til v njem prazen predal kakolr sem ti! naročil? iLepo! Zdaj pa pojdi v mojo sobo, postavi se pred kamin in pri- tisni z levico na marnionato rozeto ... in z desnico na kaminov okrajek. Tarn boš odkril nekakšen pre- dal in v njem dve kaseti. V eni so vse važnejše li- stine, v drugi pa denar in dragotine. Deni oboje v prazni predal svojega kovčega, naloži si g-a in pojdi na križišče Hugojeve in Montespanove ulici. Tani taka avto z Viktorijo. Tu se bom z vama dobil . . . Kaj? Moje obleke? Moje drobnarije? Pusti jih in glej, da hitro izgineš! Do svidenja!« Mirno je obesil slušalo na vilice. Potem je ¦ zgrabil Öaubrecqua in ga potisnil na stol zraven avojega. »Zdaj me pa posluSaj!« »Oho!« se je uprl poslanec. »Ali se tikava?« »Da, dovolim ti!« je odvrnil Lupin. In ko se je Daubrecq nezaupno oprostil njegovega prijema, je Lupin mirno rekel: »Nič se ne boj, saj te ne mislim namlatiti, Čp- prav si to zaslužil. S tem ne bo nihsie izmedj naju • nic pridobil. Zdaj se kar lepo pogovoriva. In sic or resno, brez ovinkov. Odgovarjaj tako jasno, kakor te bom jaz izpraševal: »Kje je otrok?« »Pod mojim varstvom.« »Vrni ga!« »Ne!« »Drugače si bo gospa Mergyjeva vzela živ- ljenje.« «Na to; še ne misli.« »Pa misli, verjemi mi.« »Jaz pa mislim, da ne.« »Enkrat je že poskusila.« »Zato drugič ne bo več.« »Torej?« »Ne!« Lupin je za trenutek umolknil, potem pa je dejal: »Na to sem bil pripravljen. PrepriČan sem bil tudi, da ne bog nasedel na zgodbo o doktorju Ver- liesu in da bom moral poizkusiti kakšno drutro r.redstvo.« »Lupinovsko!« »Tako \e. Hotelssqm sn^li krinko sam, pa si mi ti olajšal nalogo. Lepo. Toda mojega naCrta to »i izpremenilo!« »Potem govori!« Stran 4. »Nova Doba« 3. I. 1934. Štev. 1. Due legxi prazni sobi v I. nadstr. na ulico s pritiklinami in eletr. razvetljavo se oddsta takoi. VpraŠa sepri Konradu Gorenjaku, Celje, Gosposka ulica 28. Naznanilo Vljudno naznanjava cenj. občinstvu, da prevzameva 1. januarja na Bregu St. 25 gosttflBno Krajjnc ter se cenj. gostom tudi v naprej najtopleje priporočava. Neža Zamuda in Marija Marko. Ford avto limuzino na 4 vrata, s 4—5 sedeži, 2 rezervnima kolesoma in nosilcem za kovčeg, v zelo dobrem stanju PRODA Viljem Brauns, tovarna barv, Celje, Kocenova 4. Papfr vsake vrste in pi:>arniške potrebščine po nizkih cenah se dob'jo na veliko in drobno v knjigarni franc LesRoviek CelJe, Glavni trg 16 Podpisani preklicujem besede, s ka- terimi sem žalil Uftna Tus«ka in se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe Franc Sedelsek V^V'IiOIVCl IJUJU! S 1 S i S Vst VI* U» V uvllll V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in reserve nad Din 14,oooooo'— Kuapulef tx\ pro- 16 Izvršujc v mestu in na dcžcli točno, hitro in po nizkih cenah vsakovrstne družinske hiše, vile, kakor tudi sole, hotelska, gospodarska n razna drnga velika poslopja. Izdeluje na- črte in proračune za prevzeta dc.la. Koledarje, rednike, brzoveze trgovske in prepisne knjige v"veliki izbiri po nizkih cenah priporoča Marl Goričar vdv. Celje knjigarna in veletrgovina s papirjem. LEO IMH/RET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzertia vsa instalacijska dela, vodovode hiSne instalacije, vsakovrstne Crpalne na- prave, sanitorne naprave (urnivalnicc, kopalnicp, ti'csrtne naprave) itd., toplo- vodne n.-ipravt, e\nLne incentralnekurjave za hiSi' vile, hou-if, Sole, bolnice i. t. d., kakor Midi vsa v 10 stroko sp;-;da|oC3 popravila — Vestna izvrSba — Točna postrežba — ZmeriK» <:¦<•• ik» — Zahtevajte ponudbe R H Z G JL A S V kc-nkurzni zsdevi rfi'. Got3niLa se bo vr^ila cine 10. 1. 1934 ob 10. uri razprodaja pisarniSke opreme, pisalneg» stroja in raznih juridičnih. znsnstvenih in leposlovmh knjig iz nroste roke na lieu mesla Hi« V»*a